Eaj si nčitelja dopisujcta. Dragi Radoslave! AH si bral, kar ,,Danica" piše v 12. in 13. listu o ljudski šoli; ker se tega od tebe nadjam, pišem ti o tej reči dalje, kakor sem ti poslednjič obljubil. Učeni g. pisatelj, kakor si bral, obžaluje, ,,da se je gorečnost za vero in keršansko živIjenje v našem času, dasiravno imamo več šol, kakor nekdaj, redko kje pomnožila in zvikšala, marsikod pač ohladila in zmanjšala pa res je tudi to, da vsega tega hiranja in pesanja ni šola sama kriva .... Resnica je, da izšolani Ijudje sploh več znajo kerš. nauka, kakor neizšolani, (?) ali znanje ee ni spolnovanje". Od ljudske šole eni preveč, drugi premalo pričakujejo; pervi terdijo, da ona svet nravno zboljšuje, da odpravlja uboštvo in siromaštvo, pospešuje delavnost in obertnost, drugi pa, da vsega tega ne more storiti, — več šol, manj vere, bolj učeni slabše žive, izšolani Ijudje so slabejši delavci od neizaolanih, več šol, več postopačev, beračevin goljufov. Ve so otroci spačeni, kaže vsak starše, če so šolarji malo vredni, kaže in gleda pa vse šolo in učenika. — G. pisatelj ojstro poprijemlje ljudsko šolo, in pravi: ^Ljudska šola, ti preganjaš sirovost, divjost in tudi nevednost.... Vi učeniki keršanskega nauka um dobro obdelujete, premalo pa mehčate, ogrevate in za dobro vnemate serce. Sad tega ravnanja je pač ta, da ljudje zares znajo in vedo več keršanskega nauka, kakor nekdaj, ali spolnujejo ga dosti manj, žive dosti slabše". — Da spoznamo, so li te besede resnične, pogU\jmo okoli sebe, ozrimo se v preteklost, prinierjajmo z njo sedanjost, in potem bomo sodili pravično. Ua je naš rod v primerji prejšnih dveh rodov slabši v veri, je inenda, žali Bog! resnično. Marsikaj, kar se je nekdaj grajalo in ni bilo navadno, sedaj več Ijudi ne bega, in je skoro navadno, dasiravno ima pa naš čas tudi svoje dobro. Kedar zdravniki ne vedo vzroka za bolezen, je zrak, vreme in obnebje krivo; tako je tudi danes na svetu: svoje napake, pa tudi spačenost in hudobijo svet s tem izgovarja, da je tako šega na svetu, da mora človek za svetom hoditi. KoIiko je pa Jjudska šola kriva teh zlegov ali djansko, ali z zanaudo? Naša Ijudska šola še ni en rod stara, prejšnja nemška ali ponemčevavna šola imena ljudske učilnice nezasluži; tudi so bile šole le po velikih farah, tedaj šola sedanjega rodu ni po- pačila. V tej dobi, ko je začel novi čas nam terkati na vrata, se je mnogo in mnogo v družinskem in deržavnem življenji premenilo; veliko novega se je iznajdilo; vlada razširja, pomnožuje in zboljšuje žc v preteklem stoletji osnovano ljudsko šolo. Duhovni po nekterih krajih se je branijo iz ravno povedanih prislovic, nekoliko pa, ker šola naklada večjih dolžnosti in bremen. Vsi pametni in previdni duhovski in deželski gospodje pa veliko od nje pričakujejo, in tudi po svoji raoči delajo in se trudijo za njo. Dan danes sili tuja omika in olika v naše kraje; dežela ne more deželi vrat zapirati; od olike in omike si pa neveden in slaboveren elovek naj slabši del prisvoji, kar nam g. pisatelj sam poterdi, ko govori od očitnega zapeljevanja po slabih zgledih ajdovskih likunov. Ko bi v sedanjih časih šol ne iraeli, naš rod bi ne bil bolj veren, kakor sicer, marveč še bolj sirov, neveden in tedaj nravno še bolj spriden, za svojimi sosedi bi zaostajal v vseh rečeh. Sedaj pa, ko imamo šole, si vendar lahko pomaga. Pri duhovski in deželski oblastniji, pri učenikih duhovnih in svetnih, pri starših je tedaj, da ljudska šola donaša obilno lepega sadii. Vsi ti so za to, da skerbe za ljudsko šolo. Da pa nobena človeška reč ni popolna in potrebuje zboljševania? Je gotovo, ker človeška spačenost ve tudi dobro v slabo obračati, in kjer si Bog cerkev sozida, si postavi ludi hudobni duh svoj altar. Ljudstvo nravno peša in hira, in je tudi čedalje revnejši; vzrok tega so politične in deržavne razmere, preveliki davki, pomanjkanje prizaslužku, precejevanje komarjev in požiranje velbljudov v pravnih zadevah. Ker tega ne moremo odpraviti in zboljšati, ostanejo tudi nasledki. Le Eden je, kteri more tukaj pomagati, ta pa ravno s tem zlegi svet pokori, da ga boljša. Svet je sam s sabo nezadovoljen, hiti in dirja le naprej, preminja vsaki čas svoje mnenje, in se čudi, ko ne dosega svojih nameiiov, ve, da ni zdrav, pa noče spoznati vzroka svoje bolezni, tedaj more priti do tega, da bo spoznal svojega zveličarja. Ta nezadovoljnost in negotovost se širi iz visočine doJi v nižave, in od tod pešanje in hiranje keršanskega življenja. Posvetno učeni in enostransko omikani Ijudje sploh znajo manj keršanskega nauka, kakor priprosto Ijudstvo; po mestih je nevednost v večnih resnicah večja, kakor po deželi, tudi dvomim, da bo naš rod bolj znal keršanski nauk od poprejšnjega. To pa ne more biti! Kar človek ne čisla, rad pozabi; spride- 12* nemu želodcu se zdrava in tečna hrana božjih zapoved ne prilega; Ijudje so si pa želodec pokvarili s sladčicami, ki se zovejo: olika, omika, svoboda in prostost vesti. Od praznika do praznika se je prosto pa pobožno ljudstvo spominjalo pridig in keršanskih naukov, je rado poslušalo brati življenje Zveličarjevo in svetnikov božjih, in ni bilo nevedno v večnih resnicah. Ce tedaj naš rod ostane pri tej lepi navadi, bo sedaj, ko sploh vse zna brati, še bolj znal keršanski nauk, sicer bo pa pozabil, kar se je v šoli naučil. — Kedar so prevzetni otroci kruha siti, mečejo se ž njim; Ijudje, ko imajo obilo keršanskih učenikov, hodijo poslušat božjo besedo, pa jiin je dostikrat za lupino več mar, nego za jedro. Svečeniki Gospodovi v zavesti svojega poklica ne ugajajo spridenemu okusu. Ko bi bili učeniki kersanskega nauka vselej tudi zvesti spolnovavci keršanskih resnic, bi njih beseda bolj v serce segala, ga mehčala in vnemala. Zdravnik tudi dobro ve, kaj škoduje telesnemu zdravju, ve drugitn dobro svetovati, pa vendar sam lalikomiselno zdravje zapravlja. Napoleon I. je menda rekel: »Dajte nam dobrih mater, in svet se bo poboljšal". Mi pa, pravimo: Dajte nam dobrih učenikov, kteri bodo prihodnje matere v božjem strahu zredili; te bodo pozneje pošiljale dobro izrejene otroke v šolo, iz teh pa priraslejo zopet dobri učeniki in keršanske matere. To je kolobar, pokteremse steka vse dobro ali hudo raed ljudstvo. Slovečega učenika in iskrenega govornika svet občuduje, njegove pobožne matere, ki je vsadila strah božji v mlado serce in svojega otroka Bogu priporočevala, svet ne pozna, in davno že trohne v černi zemlji kosti tistega, ki je učil in na dobro napeljeval skerbno mater, in jo vselej tolažil. Je pa še nekaj, kar ston', da beseda božja sad obrodi v človeškem sercu, to je pa ponižna, goreča in stanovitna molitev. V telesnem in dušnem življenji se ne zgodi ničesar sanio po sebi; Bog milost skazuje svojim stvarena, hoče pa človekovega vdeleževanja pri rešenji neumerjočih duš. Nauk v keršanskih resnicah v šoli in cerkvi prinasa obilnega blagoslova, ako ga rosimo s ponižno molitevjo. Vzroka tedaj, da je naš rod slabejši od prejšnjega, ni toliko iskati v Ijudski šoli, a ona je, da ohranuje, kar se more, da boljša, kar je mogoče, in v teni oziru ima neprecenljivo vrednost, kar nam učeni g. wDaničini" pisatelj svetuje. Prav in koristno je, da se ta imenitna stvar v vsakem oziru premisli in pretresuje. Kar pa zadeva učenje v keršanskem nauku po šolah, ravnati se mora tukaj tako, kakor se sicer pri drugih naukih pametno in previdno ravna. Otroci morajo nauk razuineti, potem se pa z lepo ali tudi z gerdo priganjajo, da se ga nauče; tako tudi ravna pametna in pobožna keršanska mati. Toliko bolj imeniten ko je nauk, bolj častitljivo in spoštljivo se mora učiti. Učenik vpričo velikega števila živih otrok, ktere mora vedno opazovati, da obderži nepogojni potrebni pokoj in red, ne more se tako pobožno vesti, kakor mati vpričo svojega otroka. G. pisatelj tukaj inenda opominja učenike keršanskega nauka, ter jim priporoča dostojno in spodobno obnašanje pri takem imenitnem poslu, da se nauk ne pristudi zavoljo osebe. Različni so pa darovi, duh pak je le eden; nekteri bolj obdeluje um, drugi pa bolj govori na serce, kakor mu je stvarnik dar podelil, sploh pa velja pregovor: ,,Kar iz serca gre, tudi v serce pride". Zalostno je, če si more kdo misliti : Ne glejte, kako živim, raarveč poslušajte me, kaj učim. — Najemnik se ne more dolgo prikrivati. Kdor je nedolžen in priprost, ve naj bolj govoriti z nedolžnimi ia priprostimi dušami, on jih razume, nedolžna otročja serca pa njega razumejo, njih um pojasnuje in serce ogreva. Le veliko takih učenikov z nedolžnim otročjim sercetn, in šole bodo gojile keršansko življenje, kolikor je mogoče v našem času, v naših okoliščinah. V sredi spačenega in spridenega svela pa šola ostane sama v svojeni prizadevanji, tedaj opravi inalo. Spačene otroke šola nekuliko olika in ogladi, hudobno serce pa malokdaj zboljša, in večina gre iz šole, kakoršna je prišla notri, seme lepih naukov pa v enem ali drugem sercu pozneje kali in sad prinaša v svojem času; tedaj tudi tukaj trud ni prazen. Da ne postanem preveč obširen, skončujem za danes svoje pismo. Preden ti v drugo kaj pišem, prebiraj še enkrat omenjena Iista; ti spisi so zlatega denarja vredni; resnice tukaj povedane se ne starajo. Nikar ne reci, da to tebi ni nič novega; pod solncem res ni nič novega. Drevo keršauske učenosti in modrosti je staro, raste že več tisoč let, pa ee vendar ne omaguje, od starosti ne peša, poganjanoverastlike, in sad kterega donaša, je koristen vsem časom. Z Bogoni! Tvoj Svetoslave.