Novičar iz raznih krajev.
V četertek zjutraj ob sedmih sta zapustila presv. Cesar in Cesarica Ljubljano in se do Postojne z zalo okiu-čanim hlaponom po novi železnici peljala, poleg: ktere na obeh straneh je stala šolska mladina z banderci. Na kolodvoru so se Jima priklonili se enkrat vsi višji vojaški, duhovni in civilni oblastniki in mestna županija, pa brez števila je bilo tudi druzih Ljubljančanov in ljudi iz vseh krajev; topovi so gromeli na gradu, zvonovi zvonili po vseh cerkvah in nadušeni „Zivijou-klici so k slovesu doneli od vseh strani Nju Veličanstvoma, ki sta si z milostljivim in priljudnim obnašanjem hipoma pridobila vse serca. Ob devetih sta bila že v Postojni in ob dveh popoldne, kakor „Triest. Zeitung" piše, že v Terstu; po vsi poti slovesno sprejemanima se je v Sesani poklonila deputacija iz Gorice, na Občini pa Ju je sprejela županija teržaška in Ju spremila v mesto med gromenjem topov, zvonjenjem v vseh cerkvah in veselim ukanjem brezštevilnega ljudstva. — Kot ena najvažnih političnih novic se razglasuje po časnikih sedaj ta, da edinost med francozko in angležko vlado, ktera je poslednji čas na zlo tanki nitki visela, se je spet popolnoma uterdila; angležka časnika ,,Times" in „Morning Postu enoglasno terdita, da poslednji čas zlo razrušena edinost med angležko in francozko vlado ni nikdar terdnejša in zvestejša bila kot je sedaj. Koliko je resnice v tem zagotovilu, se bo kmali djansko pokazalo; dosedaj se ni nič očitnega. — Druga važna novica je, da za pred-
378
Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleiveiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
sednika severno-amerikanske ljudoviade je B uhan a d izvoljen; 174 volivcev je njega volilo, Fremonta pa 114, Nekdaj ni bilo v Evropi (starem svetu) nikomur velika za to mar, kdo je vladar v Ameriki (novem svetu). Al kupčija in obertnija, ki gre križem po svetu, je sklenila novi in stari svet, da sedaj ni vse eno, kdo je predstojnik zedinjenih severno-amerikanskih deržav. Buhanan, iz, stranke demokratov in zagovornik sužnosti, že ni Angležem nič kaj po volji, ker on je tisti mož, ki je kot poslanec amerikanske vlade v Londonu naj bolj zamotal angležko-amerikauski klopčič, ki je še zmiraj zlo zavozlan. Ali bo mirno vodil vladno barko ali ne, se tedaj ne ve. — Iz Napo litanskega se sliši, da prigovarjanje rusovske^ra čara ni bilo bob v steno, in da se bo kralj udal in upeljal v svoji deržavi tiste prenaredbe, ki ste mu jih angležka in fraucozka vlada na serce položile ; toda čakati hoče s temi prenaredbami in pomilostenjem političnih jetnikov pripravnega časa, da ne bo podoba, kakor da bi se bil ptuji sili pod-vergel. Vsled tega se nek tudi v Rimu bo marsikaj v posvetnih zadevah prenaredilo, politični jetniki izpustili in jim popotni listi v ptuje dežele dali. — Vse to kaže na mirniše politično vreme; le pravda Neuenburžka še ni dostojno rešena. Švaj carji se nočejo skoz in skoz udati, temu, česar želi zbor nemške zaveze; vlada pruska pa ne za perst ne odstopi od svojih terjatev. Kako se bo tedaj to razpletlo, se še ne ve. — Iz Carigrada se piše 3. dan t. m. sledeče: „Kar bi ne bil pred malo dnevi nobeden verjel, se je ta dan zgodilo: sultan turški je stopil v versto kristijanskih vladarjev — sprejel je namreč angležki red hlačnega traka, na glavo je posadil perjanico, ktera je bila sto in sto let stud in gnjusoba njegovim prednikom, in je na vseh Svetnikov dan prisegel kakor prisega pravi kristi-jan po predpisu tega reda. Lahko si je misliti, kako % glavo majajo Turčini stare korenine, viditi svojega sultana, kako zatajuje Mahomeda in njegovo vero". — Iz Španj-skega se piše 11. dan t. m., da je nadškof v T o le d i ukazal po vseh farnih cerkvah svoje škofije javne molitve, da bi jenjala silna suša, ki že dolgo dolgo terpi. — Tudi popotniki na železnicah niso povsod roparjev varni. Ni dav-nej, kar so roparji ponoči napadli železnocestne vozove med Rimom in Fraskatom jn popotnikom vse pobrali, kar so pri sebi imeli. Kako pa je to mogoče? bojo prašali naši bravci. Zviti roparji so namreč nalaš razpostavili tiste po-nočne kazala, ki jih imajo čuvaji na postajah, da naznanjajo vodnikom, kadar je treba zavolj kake zapreke vozove ustaviti; in res, ko je vodnik hlapona zagledal to kazalo, je voz ustavil; tolovaji so planili čez popotnike in jih oropali. — V Londonu so našli te dni v neki hiši, ktera že več časa prazna stoji, neko mater s čvetero otrok, ki so vsi nagi na diijah ležali in tako izstradani bili, da jih ni bilo druzega kot kost in koža; 5 dni niso ne trohice vžili. Berž so jim jeli streči z vsem, kar se je potrebno zdelo, — pa piepozno je bilo; mati je v malo urah umerla, in tudi otroci so že bolj mertvi kot živi. Mati je ene mesce pred v neki delavnišnici delala; kaj ji je tako pamet zmešalo, da se je s svojimi otroci raji podala v ta samotni kot kakor da bi bila milošnje prosila, nihče ne ve in se morebiti tudi nikoli zvedilo ne bo.