Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava j>O-0-o-o. y\ um milen ■ gr i^F o: idsrNAIA Leto VI, številka 1 11. junij / rožnik 2004 Pasijon na Polenšaku KAKO GRADIMO BIOLOŠKO ČISTILNO NAPRAVO V OBČINI DORNAVA Glede na to, da bi našim občanom radi zagotovili čisto okolje in ohranili čim bolj zdravo podtalnico, kar je zelo pomembno za nas in naše zanamce, smo se v Občinskem svetu Občine Dornava odločili za izgradnjo biološke čistilne naprave in kanalizacije za naselji Dornava in Mezgovci ob Pesnici. Na osnovi izdelanih projektov in pridobljenega gradbenega dovoljenja smo v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 68-70, z dne 18. 7. 2003, na strani 4108 objavili razpis za izgradnjo biološke čistilne naprave. Na omenjeni razpis se je prijavilo devet ponudnikov z različnimi ponujenimi cenami za izgradnjo biološke čistilne naprave. Pravočasno so veljavne ponudbe poslala naslednja podjetja: - Nivo gradnje in ekologija, d. d., Celje, - Protech, d. d., Maribor, - AqvaPlus Asbergasse, Dunaj, - Cestno podjetje, d. d., Maribor, - Stadij, d. o. o., Mala Brda, Hruševje, - Genera, d. o. o., Ljubljana, - EVACO, d. o. o., Maribor, - GRADIS G P, d. d., Gradnje Ptuj. Najcenejša ponudba je znašala 110, najdražja pa 175 milijonov tolarjev. Komisija za odpiranje ponudb, ki jo je imenoval Občinski svet, je prispele ponudbe pregledala in Občinskemu svetu na predlog stroke v potrditev predlagala najugodnejšega ponudnika. Občinski svet Občine Dornava je na predlog komisije za odpiranje ponudb sprejel najugodnejšo ponudbo v višini 110 milijonov tolarjev podjetja PROTECH iz Maribora. Dvaindvajsetega oktobra leta 2003 smo z omenjenim podjetjem podpisali pogodbo za izvedbo biološke čistilne naprave v Dornavi. Takoj po podpisu pogodbe, kot je dopuščalo vreme, smo pričeli z izgradnjo. Zaključek del je predviden v juniju leta 2004. Za izgradnjo čistilne naprave moramo imeti primerno zemljišče v bližini reke Pesnice. Med ostalim je Občina Dornava lastnik njive, ki jo je pridobila na zapuščinski razpravi (za Hrgovo Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314. Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 820 izvodov. Lektorica: Lidija Šalamun, prof. Odgovorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670 -740 \Tisk: 'l iskama Grafis, Požeg t, Kače (Čušekovo) domačijo zaradi preživnine za g. Franca Hrga in go. Anico Zemljak). Da bi bila gradnja čistilne naprave čim cenejša, bomo omenjeno njivo zamenjali z zemljiščem za gradnjo čistilne naprave, tako da Občina Dornava ne bo imela dodatnih stroškov za nakup parcele, na kateri stoji čistilna naprava. Na 15. seji Občinskega sveta Občine Dornava smo sprejeli sklep, da na osnovi gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo kanalizacije v Uradnem listu RS razpišemo izvedbo kanalizacije v najkrajšem možnem času. Kako bomo zagotovili finančna sredstva za investicijo čiščenja in odvajanja odplak? Pri drugi fazi izgradnje bivalnih objektov Zavoda dr. Marijana Borštnarja sem bil poslovno prisoten in sem v projektih za izvedbo opazil, da je za potrebe Zavoda predvidena manjša čistilna naprava za čiščenje odplak, ki bi naj bila zgrajena v sklopu druge faze izgradnje omenjenih objektov. Takoj sem pomislil, da bi lahko investitor Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve denar, ki je namenjen za individualno čistilno napravo, vložil v skupno čistilno napravo za potrebe lokalne skupnosti in Zavoda dr. Marijana Borštnarja. Napisal sem dopis in ga poslal na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s predlogom, da opustijo izgradnjo lastne čistilne naprave in da skupno zgradimo kanalizacijo in čistilno napravo. V večkratnih razgovorih in po prepričevanju mi je odgovorne ljudi na omenjenem ministrstvu uspelo prepričati, da so se strinjali z mojim predfogom in opustili gradnjo lastne čistilne naprave. S pogodbo z Občino Dornava se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve obvezalo, da bodo zagotovili 110 milijonov tolarjev kot soinvestitor v skupno čistilno napravo in kanalizacijo. Kako visoka bo skupna investicija čistilne naprave in kanalizacije, bomo izvedeli, ko bomo sprejeli ponudbe za izvedbo kanalizacije. Nekaj denarja bomo zagotovili s priključnino gospodinjstev na kanalizacijo občani sami, nekaj nepovratnih finančnih sredstev bomo dobili od Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ostalo pa bomo morali zagotoviti s proračunom Občine Dornava. Zelo pomembno je, kako velika bo priključnina za posamezno gospodinjstvo, saj naših občanov ne želimo oziroma ne moremo preveč denarno obremenjevati. Plačilo priključnine bomo omogočili na 24 mesecev. O višini priključnine na kanalizacijo bo Občinski svet Občine Dornava razpravljal takrat, ko bomo imeli točne podatke o velikosti skupne investicije. Franc ŠEGULA, inž., župan Štajerski TEDNIK CC RADIOPTUJ 89,8o9812°l04i3 INTEGRACIJA - MI SMO ZA, KAJ PA VI?! Druženje povprečnih ljudi in t. i. iskanjem zunanjih sodelavcev za oseb z motnjami v duševnem razvoju je bilo prisotno že vseskozi v preteklosti, in sicer na tak ali drugačen način. Osebe z motnjami v duševnem razvoju se pojavljajo v svetu povprečnih ob najrazličnejših priložnostih, kar vsekakor ponuja možnost za spoznavanje drugačnosti. Izkušnje kažejo, da je lahko takšen način vključevanja izjemno prijeten za ene in za druge, lahko pa tudi ne. Ta »ne« se pojavlja zaradi najrazličnejših razlogov, eden izmed njih pa je tudi nezadostno poznavanje značilnosti populacije oseb z motnjami v duševnem razvoju. Le-to lahko sproži strah pred neznanim in se kaže v čutenju neugodja in težavah pri medsebojni komunikaciji. Zaradi tega smo v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava izbrali bolj sistematično in načrtno pot vključevanja oseb z motnjo v duševnem razvoju v življenje povprečnih, in sicer je to pot projektnega dela. Zavedamo se, da sta za spoznavanje in sprejemanje potrebna čas in pozitivna izkušnja, ki sta lahko le rezultat večkratnega druženja in skupnega izvajanja prijetnih dejavnosti, ne pa le rezultat enkratnega vpogleda v življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju. Tako smo junija 2003 s pobudo Povabilo k sodelovanju pričeli z skupno načrtovanje in izvajanje integracijskih projektov. Prav tako so bile tudi prireditve ob 50. obletnici Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava velika spodbuda za sodelovanje z nami, saj je pobuda vzniknila pri njih samih. Namen vseh integracijskih projektov je, da bi z neposrednim sodelovanjem varovancev Zavoda in drugih udeležencev v skupnem izvajanju določenih dejavnosti razvijali spoznanje o osebah z motnjami v duševnem razvoju, povečevali strpnost in sprejemljivost v družbenem okolju ter tako prispevali k njihovemu večjemu vključevanju v prostor normalnih in doseganju višjih rezultatov socialne rehabilitacije. Integracijski projekti potekajo v okviru Zavoda dr. Marijana Borštnarja na treh področjih, in sicer na področju: - sodelovanja z otroki rednega vrtca (občasno vključevanje v skupino rednega vrtca), - Snoezelen kluba in - kreativnih delavnic ter v okviru mariborske enote na osnovi glas-beno-gibalnih dejavnosti. Vsako posamezno področje integracijskih projektov ima določeno število članov osnovne projektne skupine, ki jih koordinira vodja projekta. Sestavni del projektnega dela je tudi projektna dokumentacija. Le-ta vse- buje podatke o udeležencih, časovno in prostorsko načrtovanje, natančen načrt dejavnosti v okviru projektnega dela (vsebina, izvajalci itd.) in temelji na osnovnem namenu, v konceptu katerega so zastavljeni tudi cilji posameznega projektnega dela. V okviru integracijskega projekta »Sodelovanje z otroki rednega vrtca- trenutno sodelujemo z vrtcema iz Dornave in Marjetica iz Ptuja. Vključenih je 67 viteških otrok in devet mentoric iz vrtcev, od nas pa trije otroci s strokovnim spremstvom in še osem drugih strokovnih delavcev, ki so potrebni za načrtovanje in izpeljavo projektnega dela. Sodelovanje v integracijskem projektu z naslovom »Snoezelen klub- trenutno poteka s Centrom za socialno delo Ptuj. Vključeni so trije otroci z mentorico, trije varovanci in osem strokovnih delavcev oziroma delavk, ki so nepogrešljivi bodisi pri strukturiranju ali izvajanju projektnega dela. Na področju kreativnih delavnic poteka sodelovanje z društvom Timotej iz Ptuja, in sicer v okviru njihovih treh programov z naslovi: Blazno resno o življenju - BROŽ, Tabor prijateljstva in Sonce za vse. Integracijska projekta na tem področju potekata tudi v okviru likovne kolonije EX TEMPORE in likovne kolonije Štatenberg. V Mariboru na področju glasbeno-gibalnih dejavnosti sodelujemo z dvema osnovnima šolama, in sicer z osnovno šolo Maksa Durjave in z osnovno šolo borcev za severno mejo. Iz vsake šole so v projektno delo vključena tri oziroma štiri dekleta in njihova mentorica, od nas pa trije oziroma štirje uporabniki in trije strokovni delavci. Število izvajalcev v integracijskih projektih se bodisi spreminja ali povečuje, saj le-to oblikujejo same vsebine dejavnosti v integracijskem delu, ki izhajajo iz želja, potreb in možnosti sodelovanja. Če povzamem, se trenutno v okviru Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava in pripadajoče enote Maribor vključuje 95 zunanjih sodelujočih in 24 notranjih sodelujočih oseb. Prevladujoče število zunanjih sodelujočih je zgolj posledica sodelovanja z vrtci, saj morajo glede na njihovo naravo dela vključiti celotno skupino otrok, če želijo sodelovati. V ostalih projektih je število zunanjih in notranjih udeležencev dokaj izenačeno. Dosedanje povratne informacije, ki se nanašajo na izvajanje projektnega dela, so pozitivne, spodbudne in pohvale vredne, da bi pa kar koli zaključevali, je še prezgodaj. Zahvaljujem se vsem notranjim in zunanjim strokovnim sodelavcem in sodelavkam za sodelovanje in visoko strokovno oporo ter človečnost v vseh projektnih delih. Moje razmišljanje in čutenje ob delu ... Vesela sem, da gremo v »svet« premišljeno, dokaj varno in spodbudno, saj sploh ni tako preprosto, kot si človek sprva predstavlja. Zanimata me integracija DA (s kom, kje, kako, kdaj) in integracija NE (s kom, kje, kako, kdaj). In seveda, zakaj da in zakaj ne. Ne vem sicer, kdaj bo to, vendar upam, da bo prišel čas, ko bo optimalno možna integracija nekaj samoumevnega, da bo takšno življenje samo in ga ne bo treba več »projektirati«. Toda nekje je treba začeti in prav je tako! Vesna Likovnik Gorjup, prof. def, i>odja projektov (Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje po Marku) Pasijon na Polenšaku Krajani Polenšaka so pred letošnjo veliko nočjo poskrbeli za praznično vzdušje s pasijonsko igro o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju. Po božični zgodbi je to naslednji mnogo večji projekt turističnega in ostalih društev, ki delujejo v kraju. To je množična igra z veliko igralci, zato tudi toliko zahtevnejša. Uprizoritev pasijona je poseben izziv, uresničitev tako velikega projekta pa zahteva veliko dela in vztrajnosti, prinaša pa tudi najgloblje zadoščenje ob uspešno izvedenih in množično obiskanih uprizoritvah, ki so bile 4., 10. in 12. aprila 2004. Pasijon (iz latinske besede passio - trpljenje) je duhovna igra, ki je skušala ljudem bolje približati versko oznanilo. Pasijonske igre so se odvijale tudi kot procesije, ko so predstave potekale v sprevodu (kot Škofjeloški pasijon), so tudi neke vrste odrska dela različnih avtorjev. Ponekod ga pojejo ali zborno berejo. Pri nas je najbolj znan Škofjeloški pasijon, ki so ga pripravili kapucini leta 1721. To je prvo ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Pasijon uprizarjajo tudi v Laškem in Slovenskih Konjicah. Mi smo se odločili, da pripravimo pasijon zvesto po evangeliju po Marku, ki je menda najpreprostejši in najbolj verodostojen, saj naj bi evangelist Marko živel v času dogajanja oziroma bi naj bil v nekaterih prizorih celo prisoten. Poudariti moram, da smo vsi, ki smo sodelovali, delali lju- biteljsko. Zato je bilo mnogo odvisno od zagnanosti, igralskega daru in odgovornosti posameznikov. V skupini sem spoznala veliko nadarjenih igralcev, spečih talentov. Sama sebi pa moram priznati, da se je izbira igralcev posrečila. Bila je v glavnem moja, uspešna pa je bila zato, ker igralce pač zelo dobro poznam. Najtežje pri igri je gotovo to, da se mora igralec vživeti v nekoga drugega, v drug značaj oziroma tip človeka, ter igralsko ponazoriti različne teme. Vsi igralci so se na koncu vendarle prepustili svoji ustvarjalni domišljiji, da so čim bolj poglobljeno izdelali in oživili svoj igralski lik. Seveda so se tudi pri našem delu pojavljale nekatere značilne krize, ki nastopijo pri vsakem tvornem delu, zlasti pri skupinskem oziroma pri tako množični igri, kot je naša. Toda samo z vztrajnostjo in s potrpežljivostjo jih je mogoče premagati. Sploh pa so te lastnosti ter trdna in dobra volja nujno potrebne za uspešno delo tako množične ljubiteljske skupine. Upoštevati je treba, da ne morejo delati vsi vsega, ampak vsak po svojih nagnjenjih in sposobnostih ter po skupnem dogovoru prevzeti nase odgovornosti za posamezna opravila in s tem za nemoten potek skupnega dela. Treba se je učiti poslušati, sprejeti tudi drugo mnenje, navsezadnje prenašati drug drugega in delati za isto stvar, kar pa v množici ni vedno lahko. Dvigal nas je humor nekaterih igralcev, ki so se znali pošaliti, ko nam je nagajalo vreme, ko nam je zmanjkovalo časa za vaje, ko so bile vaje slabo obiskane, ko je manjkalo še to in ono. V razgovorih po vajah smo izmenjali svoje vtise in izčistili predloge za izboljšave. V igri je sodelovalo veliko domiselnih ljudi z dobrimi idejami za sceno in samo igro. Prizorišče, ki je bilo v naravnem okolju ob vznožju naše slikovite farne cerkve, je bilo več kot posrečeno. Vsi, ki so ga ustvarili, so ga delali z vso zagnanostjo. Izrabili smo svojo iznajdljivost in večino kostumov sešili, nekaj pa si jih izposodili. Igro smo opremili z lepo glasbo, z zvočnimi in s svetlobnimi efekti. Posrečeno so naši igralci imitirali bliskanje in grom (torej hudo uro ob smrti na križu) ter petelin-je petje (ko apostol Peter zataji Jezusa). Lep je prizor zadnje večerje, kjer Jezus pokaže na izdajalca Juda, ki Jezusa izda za 30 srebrnikov, a se pozneje, ko je prepozno, svojega dejanja kesa in si vzame življenje, se obesi. Po Judovem izdajstvu so vojaki na ukaz velikih duhovnikov in farizejev Jezusa zgrabili in ga zvezali. Gnali so ga pred velikega duhovnika Kajfo. Sinedrij ali veliki zbor, ki so ga sestavljali veliki duhovniki, je bil judovsko sodišče. Sinedrij je imel Jezusove besede za bogokletje. Veliki duhovnik Kajfa je v znamenje bolečine pretrgal svoja oblačila. To je igralec demostriral tako živo, da se je slišalo trganje blaga. Jezus bi moral biti kamenjan. Rimljani pa niso dovolili, da bi veliki zbor izrekal smrtne obsodbe. Zato so Jezusa poslali k Ponciju Pilatu, rimskemu upravitelju Judeje. Ta je bil med praznovanjem pashe v Jeruzalemu, njegova uradna rezidenca pa je bila v Cezareji na sredozemski obali. Pilat ga je moral obsoditi na smrt z obešanjem, čeprav je vedel, da obsoja nedolžnega, a to je zahtevala nahujskana množica. Nato si umije roke v znamenje, da je odvezan vsake krivde. Dramatično in surovo so izgledali bičanje, kronanje s trnovo krono, zasmehovanje. Presunljivo so igralci odigrali sam križev pot in križanje. Pretresljivo je bilo srečanje Matere s Sinom, pomoč Simona iz Cirene, srečanje s sočutno ženo Veroniko, ki poda Jezusu prt in mu obriše krvavo obličje, pa prizor jokajočih jeruzalemskih žen, tretji Jezusov padec tik pred vrhom griča Kalvarija. Presunljivo je samo križanje. Križanje je bil takratni način usmrtitve, ki so ga Rimljani prevzeli od Grkov. Uporabljali so ga za najhujše zločince. Umiranje je bilo zelo dolgo, tudi do 12 ur. Obsojenca je postopno zadušila njegova lastna teža, saj je vse teže dihal. Jezus je umrl razmeroma hitro. Dramatičen je prizor, ko mrtvega Jezusa snamejo s križa in ga položijo Mariji v naročje. Tu Marija živo izpoveduje svojo žalost ob pogledu na krvavo glavo svojega Sina, na njegovo Sveto obličje in raztrgano telo, ki je bilo prej lepo kakor sonce. Božji grob bi naj bil skalni previs. Ko so Jezusa položili v grob, so grob zaprli z veliko skalno gmoto. Nazadnje so gledalci doživeli tudi vstajenje. Med petjem lepe velikonočne pesmi, ki sta jo prepevala oba zbora, moški in cerkveni, so zagledali vstalega Kristusa, njegovo kakor sonce lepo obličje, veličastno in bleščeče. Videla sem, da so se pri gledalcih prebujala najgloblja človeška občutja. Očitno globoka podoživljanja igralcev so vse postavila v resničnost Kristusovega trpljenja in vstajenja. Tudi vsak človek pada ali pa morda tiči v kakšnem majhnem grobku svojih slabosti. Morda pa bo kdo svojo bolečino, trpljenje, smrt, ki je vedno znova pre-tresljivost, tudi zaradi naše predstave prenašal mirneje, z večjo močjo, z novim upanjem. Marija Štebih SODELOVANJE V MEDNARODNEM PROJEKTU POMLADNI DAN 2004 Na naši šoli smo se vključili v mednarodni projekt Pomladni dan, v katerem je sodelovalo skoraj 600 osnovnih in srednjih šol iz držav članic in pristopnic EU, dejavnosti pa smo začeli prav na prvi pomladni dan, 23. marca, in jih zaključili 23. aprila. Učenci so se na razrednih urah pogovarjali o dogovorjenih temah, izdelovali plakate, risali in slikali, najmlajši pa so izdelali evropski vlak. Nastajali so tudi literarni in likovni izdelki ter fotografije. Izbrane izdelke smo poslali na natečaje v sklopu pro- jekta in učenka Julija Zagoršek je z likovnim izdelkom bila med tremi najboljšimi. V projekt smo vključili tudi dan šole, ki smo ga praznovali 15. aprila. Na osrednjo prireditev smo povabili starše in najstarejše še živeče učence naše šole. Tega dne sta nas obiskala poslanca slovenskega parlamenta Tone Partljič in Franc Pukšič, ki sta se pogovarjala z učenci. Pripravili smo tudi radijsko uro o zgodovini šole, saj menimo, da lahko dobro sodeluje z drugimi le tisti, ki dobro pozna sebe. DAN ŠOLE 2004 11. aprila praznuje šola v Dornavi svoj praznik - dan šole. Letos smo praznovali dva dni. V četrtek, 15. aprila, smo doživeli nepozabno srečanje s pisateljem Tonetom Partljičem. Sledila je osrednja prireditev, na kateri smo predstavili dejavnosti ob pouku. Skupina računalniških navdušencev je pripravila zanimivo računalniško predstavitev, ki je potekala ob programu. Ker letos mineva 180 let organiziranega šolstva v Dornavi, smo medse povabili najstarejše še živeče bivše šolarje, ki so obiskovali šolo v Dornavi. Z obiskom sta nas razveselila gospa Ljudmila Cajnko in gospod Martin Cigula, ki sta gulila osnovnošolske klopi pred več kot tri četrt stoletja. Med gosti so bili še seveda gospod Tone Partljič, pisatelj in poslanec v državnem zboru, gospod Franc Pukšič, župan sosednje Občine Destrnik in poslanec v državnem zboru, župan naše Občine, gospod Franc Šegula, svetniki Občine Dornava, ravnatelji sosednjih šol, upokojeni in bivši delavci naše šole ter seveda učenci, njihovi starši in sorodniki. Po prireditvi smo se posladkali in okrepčali. S praznovanjem smo nadaljevali tudi v petek, 16. aprila. Prisluhnili smo radijski uri o zgodovini šolstva v Dornavi, potovali po Sloveniji s pomočjo glasbene skupine Tolovaj Mataj in spoznali ljudska glasbila. Učenci nižje stopnje so imeli tudi delavnico, v kateri so izdelali ljudsko glasbilo in ga odnesli domov. Imeli smo torej novih in zanimivih doživetij polno praznovanje. Hvala vsem, ki ste praznovali z nami. Naslednji dan, 16. aprila, smo se z glasbo odpravili po Slovenji (s koncertom skupine Tolovaj Mataj), v glasbeni delavnici pa spoznali značilne evropske in svetovne glasbene instrumente. Osmošolci so pripravili okroglo mizo o demokraciji, na katero so povabili učence sedmih razredov. Zaključna ugotovitev je bila, da si pojem demokracija prevečkrat razlagamo po svoje in ga prilagajamo svojim interesom. Projekt smo zaključili 23. aprila, ko so razredne skupnosti v zrak spustile balone s sporočili neznanim prijateljem, sedaj pa čakamo na morebitne odgovore. V projekt so bili na razne načine vključeni vsi učenci in učitelji. Podrobnosti in utrinke z naših prireditev si lahko ogledate na spletni strani naše šole in spletnih straneh projekta Spring day 2004. Danilo Muršec VANDALIZEM V OKOLICI VRTCA IN SOLE - naš skupni problem Odbor za pripraiK) dneva šole Mladi iz občine Dornava in tudi njihovi prijatelji od drugod so si za skupna druženja izbrali prostor pred vrtcem in šolo. To bi bilo lepo in prav, če bi se znali držati splošnih norm lepega in normalnega obnašanja. Vsako jutro, predvsem pa čez konec tedna, je pred vrtcem in šolo pravo razdejanje. Razbite steklenice, pločevinke in smeti ležijo vsepovsod. Da pa je mera polna, se lotijo še klopi, ograje vrtca in spomenika dr. Franja Žgeča. Vsa naša opozorila, sodelovanje z Občino Dornava in Policijsko postajo Ptuj ne zaležejo nič. Zato mlade pozivam, to so predvsem naši bivši učenci, da se ne zadržujejo na našem območju, saj si vsi skupaj želimo lepo in urejeno okolico, primerno igrišče za igro naših najmlajših. S tem zapisom bi rada potrkala na zavest vsakega posameznika, ki se zadržuje v naši okolici, pa tudi na starše, da se pogovorijo s svojimi otroki in da so seznanjeni, kje se zadržujejo in kaj počenjajo v prostem času. Zdenka Kostanjevec, v. d. ravnateljice OBISK MINISTRICE ZA KULTURO Na povabilo in v organizaciji Odbora za obnovo dvorca Dornava nas je 9. aprila 2004 obiskala ministrica za kulturo, ga. Andreja Rihter. Spremljali so jo g. Stane Mrvic, vodja oddelka za kulturno dediščino, ga. Saša Ogrizek, vodja kabineta ministrice, in g. Franc Pukšič, poslanec v DZ. Namen obiska je bil seznaniti se s stanjem dvorca Dornava. Po krajšem razgovoru pri županu Občine Dornava, g. Francu Šeguli, smo ministrico v dvorcu Dornava sprejeli člani odbora. Skupaj smo si ogledali parkovni kompleks, nad katerim je bila zelo navdušena. Povedala je, da arboretum Volčji Potok pripravlja projekte obnove parka. V Svetovni enciklopediji vrtov (2002) je iz Slovenije opisan le park dvorca Dornava, kar govori o njegovi pomembnosti. Ob ogledu stavbnega dela dvorca je ga. ministrica potrdila, da so v obdelavi projekti za obnovo fasade in stavbnega pohištva. V zadovoljstvo nam je, da ima dvorec obnovljeno streho. V prostorih dvorca so goste pričakale liikarice s pesmijo in vencem lčika. Ob sproščenem razgovoru smo si skupaj zadali nalogo, da tristoletnico (1708-2008) osrednje stavbe dvorca pričakamo z otvoritvijo obnovljenega bisera baroka. Ministrica je v parku kot simbol za obnovo posadila drevo -rdečelistni hrast. Na podlagi zakona o kulturnem tolarju je za dvorec Dornava namenjenih 300 milijonov tolarjev. Vsekakor je to premalo za celotno obnovo, zato je naša skupna naloga, da iščemo strateškega partnerja in namembnost. Poslanec Franc Pukšič, ki je član odbora za kulturo pri Vladi RS in predsednik komisije za Slovence po svetu, dobro pozna stanje dvorca in si prizadeva za rešitve. Eden od predlogov "je Urad za Slovence po svetu. To bi bil poslovni, kulturni in turistični center za mnoge Slovence po svetu, ki želijo sodelovati, vlagati ali se vrniti v Slovenijo. Razgovori potekajo. »Naj bo dvorec izziv vsem, grad je pravi dragulj!« je dejala ministrica, zato se je za pravega najemnika treba resnično potruditi. Domačini pa ne pozabimo, da je dvorec Dornava dajal kruh mnogim ljudem in ga bo še. Ali se zavedamo vrednosti tega bisera?! Vsem gostom se zahvaljujemo. Odbor za obnovo dvorca Dornava: Franc ZAGORŠAK MLADI ČEBELARJI VESELOŠOLSKI UTRINKI V letošnjem šolskem letu so se učenci naše šole tako kot že prejšnja leta prijavili na tekmovanje iz Vesele šole. Na začetku jih je tekmovalo 42, vendar je pod težo veselošolskih nalog omagalo kar nekaj učencev. Tako smo podelili 42 diplom za razredno tekmovanje, 20 diplom za tekmovanje na drugi stopnji in eno diplomo za državno prvakinjo. Veselošolci niso razočarani, ker niso imeli sreče z višjo uvrstitvijo, saj so z reševanjem nalog pridobili ogromno novega znanja. Anja Čuš iz 8. a-razreda je postala državna prvakinja. V nedeljo, 30. maja 2004, se je udeležila slovesne podelitve priznanj, ki je bila v Ljubljani v Cankarjevem domu. Državnim prvakom je dan polepšala skupina Terra Folk, za sladko presenečenje pa je poskrbelo podjetje Family Frost. Veselošolski pozdrav Nada Gregorec in Vesna Čerček, mentorici MODELARSKI KROŽEK Na OŠ dr. Franja Žgeča Dornava že več let uspešno deluje modelarski krožek. Mladi modelarji so pod mentorstvom Mira Dajčmana tudi v minulem šolskem letu izdelovali letalske modele kategorije A-l in jih preizkušali na letališču v Moškajncih. Na področnem srečanju mladih tehnikov je Tadej Tašner osvojil drugo mesto in se je minulo soboto udeležil državnega srečanja v Hrastniku, kjer je osvojil tretje mesto. Pred dnevi so se kar tri ekipe mladih modelarjev udeležile pozivnega prvenstva Slovenije v spuščanju modelov v kategoriji A-l, ki ga tradicionalno na letališču v Moškajncih organizira modelarsko društvo Aviotech in je uvrščeno v tekmovalni koledar letalske zveze Slovenije. Vsi so bili zelo uspešni, ekipa v sestavi Tadej Tašner, Dejan Veselič in David Majcen pa je premočno osvojila prvo mesto. Doseženi rezultati dokazujejo, da so mladi modelarji dornavske osnovne šole med najboljšimi v Sloveniji. Mladi čebelarji smo vse leto skrbno opazovali čebele in pridno skrbeli za šolski panj. Pozimi, ko čebele počivajo, pa smo izdelovali in vlivali sveče, žičili satnice ter pekli medeno pecivo. Kot vsako šolsko leto smo se tudi letos udeležili državnega tekmovanja, ki je bilo v soboto, 8. maja, v Novi Gorici. Anja Zagoršek, Mateja Čeh, Tamara Kondrič in Iva Černezel so osvojile bronasto, Ana Černezel in Aleksandra Kvržič pa srebrno priznanje. Tudi v prihodnje bomo pridno skrbeli za naše čebele. Mladi čebelarji z mentorico Slavico Golob PROMETNI KROŽEK Učenci od 5. do 8. razreda so obiskovali prometni krožek, pri katerem so spoznavali prometne znake, prometna pravila in kodeks etike v prometu. Praktično so se preizkušali v spretnostih na spretnostnem poligonu in se vključevali v promet vožnje po cesti. Ekipa učencev iz naše šole se je 12. maja 2004 udeležila področnega tekmovanja Kaj veš o prometu v Gorišnici, na katerem so ekipno dosegli 2. mesto. David Majcen se je med posamezniki uvrstil na 1. mesto. Udeležil se je državnega tekmovanja v Luciji pri Portorožu in tudi tam dosegel visoko uvrstitev. Želimo si, da bi imeli učenci čim več znanja o cestnoprometnih predpisih in da bi se čim bolj varno vključevali v promet. Silva Ducman, mentorica Silva Ducman ZNANE OSEBNOSTI Sergej VRIŠER (Ljubljana, 19- 11. 1920), umetnostni in kulturni zgodovinar in muzealec. V letih 1939-41 se je šolal na Vojaški akademiji v Beogradu. Po osvoboditvi je mdr. delal pri Triglav filmu v Ljubljani kot risar kostumov. Na FF v Ljubljani je 1954 diplomiral iz umetnostne zgodovine in 1962 doktoriral s temo o baročnem kiparstvu na slovenskem Štajerskem. L. 1954 je postal kustos Pokrajinskega muzeja v Mariboru, 1963-88 je bil njegov ravnatelj; sprva je bil 5 let tudi okrajni konservator, od 1998 je muzejski svetnik. Na FF v Ljubljani je od 1971 predaval muzeologijo in konser-vatorstvo, 1978-91 kot redni prof.; 1979-83 in 1994-95 je predaval zgodovino oblačil na Višji šoli za tekstilno oblikovanje oz. Visoki šoli za tekstilno tehnologijo. Deloval je v mnogih stanovskih organizacijah, mdr. je bil 1968-70 predsednik Društva muzealcev Slovenije in v okviru Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva osnoval sekcijo barokistov; bil je tudi član več uredniških odborov. Dobil je Valvasorjevo nagrado in 1983 listino Zveze muzejskih društev Jugoslavije. Osrednja tema Vrišerjevega raziskovanja je baročna plastika. Njen pregled je razširil na celotno Slovenijo, s čimer je bilo gradivo prvič pregledano, slogovno analizirano in urejeno po umetniških in delavniških skupinah; temeljne publikacije dopolnjujejo detajlne razprave o posameznih kiparjih in izbranih temah, objavljene v strokovni periodiki (Kronika, ČZN, ZUZ), krajevnih zbornikih in razstavnih katalogih. Za zbirko Kulturni in naravni spomeniki Slovenije je napisal več vodnikov po štajerskih umetnostnih spomenikih. Pomembno je tudi njegovo delo na področju kostumologije, posebej je preučeval zgodovino vojaških uniform (publikacije je obogatil z lastnimi ilustracijami); tudi Pokrajinski muzej je izpopolnil s kostumsko zbirko. Za kataloge je pisal besedila o sodobnikih, mariborsko umetnostno živl- jenje pa spremljal v dnevnem časopisju (Večer, Delo, Naši razgledi). Stolica za muzeologijo, ki jo je ustanovil na FF v Ljubljani, je bila edina v Jugoslaviji in je privabljala tudi študente iz drugih republik. Pri svojem delu je V. ostal zvest metodi učitelja F. Steleta, njegov drugi vzornik pa je bil A. Stegenšek; program obeh je razširil na kulturnozgodovinsko področje. Iz Enciklopedije Slovenije, stran 389 V petek, 28. maja 2004 je gospod Sergej Vrišer umrl. IB211 J* Silo y®Ik ‘j. rellk o (dhaS® iiti sfftEtean« 1T<© srna® ]P©3ifi[bCKVI> Dornava 116/d 2252 Dornava Tel.:02/754 00 30 Fax:02/754 00 31 FAFIKNICA Markovci 43 2281 Markovci Tcl.:02/788 81 53 >tKP/> Markovci 43 2281 Markovci Tel.:02/788 81 55 Fax:02/788 81 54 ZEKVI* Prešernova 15 2250 Ptuj Tel.:02/771 36 81 Fax:02/771 36 80 GSM: 041-618-044, e pošta:branko.veselič@siol.net HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRST o iS « Za: - kmetijsko mehanizacijo - gradbene stroje strojegradnjo Izdeluje in obnavlja: Jože PETERŠIČ, s.p. Dornava 87/a 2282 DORNAVA Tel.:/fii: 02/754-00-15 0 PETERŠIČ, s.p. TRGOVINA IN POPRAVILO MALIH KMETIJSKIH STROJEV - kosilnic - škropinic - motornih žag - kultivatorjev AVTOMEHANIČNE STORITVE IN VULKANIZERSKE STORITVE Davorin Peteršič, s.p. Dornava 76/a 2252 Dornava « 02 755 09 41