67. številka. V Trstu, v soboto 20. avgusta 1892. Tečaj XVi „E D I N O S T41 ishaja dvakrat na teden, vsako artdo in loboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: m ne leto gl. ; izven A vat. 9.— «rl. m potu leta „ 3.—; , „ 4.50 . ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Posamične itevilke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tratil po & no*.. v Gorici in v Ajdovielni po * nov. !fa aaroćbe brez priložen« naročnina is apravniitvo n« ozira. EDINOST Oglaal in oznanila se rakune po vrNiica v petitu ; za naalov* z debeli: Arkarai ae plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahval«, oamrtnlM itd. te račune po pogodbi. Vai dopisi ae pošiljajo uredništvu Fiazza Caserma it. 2. Vsako pismo nora biti frankovaiio ker nefrankovana se ne apre-jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnlitve P iazza Caserms it. S Odprte reklamaciji* o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V .41.o.t j. BO«. Dušo Bogu, srcš Rimu, in telo domovini. Tako so glasi najnovejše geslo, katero je vernemu narodu slovenskemu priporočal te dni novi naš narodni spasitelj iu vodnik I. A ž m a n, ki biva nekje na Gorenjskem. Bog zna, da smo si takoj ogledali ogromno in bogato gradivo v Mar-novem „J e z i č n i k u", ki ima sedaj že 29 letnikov, v ta namen, da bi bili zasledili, kje se je mož rodil, kje je do sedaj služboval, kaj je spisal in kaj zgotovil v prid in korist naroda nagega, a našli ga nismo niti na polji prvotnih delavcev, niti v vrsti „Novinarjev", niti kakor pesnika, pisatelja — niti kakor slavnega govornika, mecenata, ali kakor je že ime onim ,slavnim" možem, kakor jih Kolar imenuje, ki ao orali ledino našega narodnega bitja ! Vrli duhovniki starejše naše dobe niso poznali tega gesla in še le Ažman, velikan modrosti, ponudil ga je nam ! Ko bi še živel starosta dr. Jože Š u b i c, ki je umrl že leta 1861. v Mariboru, bi mu bil gotovo zaklieal : „Med nami, med Slo-venci vstal je Slovenec (F I), ki trobi, da popustimo staro geslo ter se poprimemo druzega .... to bi bila pregreha zoper domovino !" Pisatelj teh vrstic ni aioer hudomešen, tudi ni avtokrat, temveč ae hoče tudi on poprijeti z novim letom 1893. — ko praznujemo 50letnico, odkar so „Novice" jele izhajati Btarim geslom „Tse za vero, dom, cesarja14 — novega Ažinanovega gesla, če zadobi dve tretjini glasov vsega naroda slovenskega, a preden ga sprejmemo, treba malo jezikovne korekture. „Život nam je živo, truplo pa mrtvo telo*, pravi učeni profesor in duhovnik Jože Mam leta 1864. in če je že „duša" oddana Bogu, kar povsem odobru-jemo, potem ima se rabiti v geslu: . . . . „truplo domovini". „Truplo" že samo pove, kaj je ; iz glagola trupiti, trup = cadaver ' hominis. Turaj „truplo", oni od Črvov in zemskih mrčosov objedeni in trohljivosti izročeni del našega vzvišenega bitja po- PODLISTEK. Onšgov Oni. (Iz popotno torbice Onoga Onisgovoga.) (Dalje.) Ubogi učitelj ni mogel izvedeti od Ončga, kar je želel. Rad bi ga bil zapo-kal skozi vrata, a potrpel je z njim. Pokaže mu prostor v klopi, kjer naj bo vsede in kjer naj pazljivo posluša visoko učenost in modrost učiteljevo. Le-tu sedel jo naš Onf zel6 mirno, držal roki na klopi in zrl nepremično v učitelja. Kar na hip mu je bilo tudi tega zadoBti. Vzame očetove molitvene bukvico pod pazduho, pritisne klobuk na glavo in koraka meni nič tebi nič proti vratam. Skrbni učitelj zupazi, da so misli nekdo „pofuliti" iz šole. Skoči k njemu in g n prime osornim glasom : „Kam pa greš P" „Domov", odvrne mu neustrašeno Onf in gre dalje svojo pot, „lačen Bem in sedaj uže znam vse." dajmo „mili, krasni, ljubljeni, zapuščeni domovini!" Kaj se mrziš, dragi domorodec, saj nam je to podal v naše sveto geslo, v našo svetinjo, Ažman, kateremu so poslušalci v nekem kraji na Gorenjskem — ne veui več kraja, kje — ploskali in katerega ime si lahko zapomniš, ker imamo že jednako ime, ki se tudi končuje na „—ž man", v temni naši bIov. zgodovini ali prav za prav na nekoliko temnili straneh našega duševnega razvitka slednjih pet in dvajsetih let. Razlika bi bila le ta, da Ažman poklanja domovini truplo — človeški kadaver, glasoviti —žman imel je skrb, da hrani trupla ptičev, rib, štirinogatcev v muzeji glavnega mesta Kranjske. Pri vsem tem pa ae — kakor rečeno, da se mi ne veleva, da sem antagonist in rabulist — rad oklenem novega gesla ter predlagam : 1.) da se poskrbi aova izdaja vseh naših boljših pisateljev slovenskih in 2. da ae iz nova, z vestno korekturo o „srci", obelodani nova izdaja uaših pesnikov. Da „srce" Rimu! Vidi se, da A. ni čital krasnega dela de Amicis-ovega „O srcu", čeprav imamo lep alovensk prevod po domorodni učiteljici slovenski, ki ae je, žali Bog, prehitro lotila dela 1 Priporočamo pa A. v čitanje vsaj delo „Srce", katero jo svoje dni poslal Andrej Skopec iz Ame rike v Tržič, in aicer v nemškem jeziku, in katero delo je potem duhovnik M e-t e 1 k o poslovenil ter podaril ranjcemu, za vse, kar je bilo lepega, resničnega in vzvišenega, vnetemu škofu Antonu Al. Wolfu Takrat, ko je bilo na Slovenskem toliko domorodcev, kakor sedaj podružnic sv. Cirila in Metoda, tedaj je živel v Ha rijah na Notranjskem učen duhovnik, ves vnet za blagor cerkve in svojih sorojakov, vnet za staro geslo: „Vse za vero, dom, cesarja", prečastiti France Bile, ki je pričetkom našega stoletja zapel Valentinu Vodniku, dnhovniku in slavitemu Slovenca : „Srce ti bilo je za dom, a truplo tvoje naj počiva v miru tam !" Odveč bi bilo, ko bi hoteli našteti, kako ho naši slovenski pisatelji-duhovniki Nekega dne razlagal je učitelj mar-sika j učečej se mladini. Beseda da besedo in tako reče tudi našemu Ončmu sledeče: „Ti poznaš dotičnega moža, ki pase ovce v naši vasi, kaj ne P" „Da !" odvrne mu neustrašeno. „Povej mi, kako mu pravijo ljudje P" „Pastir," odgovori mu ta. „Dobro toraj, vidiš, pastir pase ovce. Ko bi bili pa vi otroki tukaj v šoli ne-dolž ne ovčice, kaj bi bil toraj jaz med vami, ko vas tudi jaz z duševno hrano pasem ?" „Oven" (koštron), odreže se modri Oni. Kako se jo prepričal Onegov Onf, da ljubo z'e n rodi trpenje? Kje je na svetu Človek, ki moro reči, da ni ljubil v svojem živenju P Bodi priprost ali izobražen, spominjal so bodo vsakdo, da ga jo nekdaj „zgačkalo" nekaj pod levim rebrom, koje zgačkanje je bilo najmočnejše tedaj, ako mu jo slonela na onem rebru kaka mehka ljubezniva stva-rica, kojo je imel „rad". Tudi našemu Onomu prikaže se uže govorili „o srci" in komu so je posvetili. Omeniti hočem le, da piše škof Anton Martin Slomšek v Drobtinicah leta 1846.: „Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila; naj me tudi Slovenska sina hvaležnega ima. Njej moje delo, moje srce!" Duhovnik-pisatelj Josip Drobni č, ki je umrl 1861. leta, pravi: „Podpiraj in ljubi vse (ljubi se s srcem t), kar meri na čast, hvalo in izveličanje slovenskega naroda". Duhovnik-pisatelj V i r k piše leta 1874. o korarju Rozmanu: „Počivaj Bladko, srce, ljubeznjivo bitje, ki si z a rod gorelo nevBahljivo ..." in duhovnik Oroslav Caf kliče leta 1845.: „Vse to izvira iz srca, vsega vnetega za Slovence in moj jezik*. In Valentin Vodnik, zvest državljan, vior slovenskemu rodoljubu, du-ievni oče naroda slovenskega, oče slovenski poeziji in domači prozi, podal nam je geslo : „Vse za vero, dom, cesarja" katerega smo se oklenili do 1892. leta, do meseca avgusta ! Ko bi nam na obalih jadranskega morja srce klilo za Rim, sprijaznili bi se takoj z našo „irredento", ki ima isti amoter, isti namen. Tudi ona posvečuje „srce" — „Rimu" in čez noč in dan smo ai lahko prijatelji! Tako daleč amo prišli i *) In naši pešniki P Kaj pravijo o arci P Bili so vai vrli katoliki, dobro vzgojeni krščani in vender ne ališimo pri nobenem, da bi posvetil „srce" — „Rimu"* Tu nekaj izgledov: France Cegnar poje: „S srcem in dušo vladarju vdani . . ; dr. Rad o sla v Razlag: „Slava le, slavensko čuvstvo, srce moje veseli . . ." Andrej Praprotnik: „Ko solnca žar domovini sije, srce veselo v meni bije . . Jože Virk: „In za-te, dom mili, gori mi srce! . . Simon Jenko: „Saj a r o e zvesto, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj 1" J e r i s a : „V srci mi do slavnega divji snuje plan !" Poženčan: „In le za-te, rod slovenski, moje srce mi gori!" I. S t r e 1: „Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš P" Josip Vovk: „Srce vsklikne: oj moj dom !' Joie Gimpe rman: „ Srce še mlado je sklenilo, da vedno zvesto dom svoj bo ljubilo !" in tako dolga vrsta vseh naših pesnikov od leta 1770. do meseca avgusta 1892., toraj nad sto leti Na jedni strani toraj predlog Ažma-nov, ki ga je priobčil „Slovenec" — in na drugi Btrani staro geslo, prava svetinja naroda našega: „Vse za vero, dom, cesarja!" v otročjih letih v sanjah lepa deklica, Zaplotarjeva Urša. Ko se drugi dan izbudi, čaka jedva trenotka, da bi jo videl in da bi se prepričal, ako je v isteni tako lepa, kakoršna je bila v praznih sanjah. Gre v šolo. Rad bi sedel k njej v klop, a boji se učitelja. Čutil jo nekaj do nje in ta svoj čut zapiše na Urškino tablico. A Urša no bodi lena, zatoži ubogega Ončga, pokaže tablico učitelju in naš junak je moral doživeti resničnost besedij „ljubezen rodi trpenje," kajti nadrsal ga je strogi gospod prav pošteno s palico. Kaj pa je bilo zapisano na dotični tablici P Nič drugega, nego : „Zaploterjevo Urša je moja ljubica P Kako jo z n a]l kovati zaljubljeni O n 6 g o v Onf zaljubljene pesmi? Učiteljeva palica mu ni mogla ohladiti ognjenih čutov do Urške. Prepeval je uže: Pet čovljov morim, palcev pet", a ta čut do izvoljeno jo bil še tako čvrst, kakor takrat, ko je sedel v šolski klopi No, še močnejši jo bil, kajti po noči ni mogel več zatisniti trudnega očosa, po dnevu ni mogel mire /ati, dokler jo ni vi- AfBra Spinčićeva. Govor poslanca dr. Kramara t soji poslanske zbornice dne 6. julija 1892. (Konec). Vi (obrnjen k levici), gospoda moja, sicer nimate posebnega veselja do opozicije, to je res, ali garancije, da ne pridete v opozicijo, vender-le nimate, in zdelo bi se vam čudno, ako bi kaka vlada tako delala z vašimi uradniki, vašimi profesorji, kakor je storila ta vlada s profesorjem Spinčičem. (Prav dobro t) In še na nekaj ni smeti pozabiti, gospodje moji. Vi bi vsakako klicali na pomoč nebo in zemljo, ako bi se vam dogodilo kaj aličnega, (Pritrjevanje mej somišljeniki in na skrajni levici), ali ako dovolite ta precedenčni slučaj, potem bodemo lahko igraje potrgali vaši srdi najoatrejše zobe. Nadejam bo vender, da se ojači ta zbornica v tem pogledu ter uloži svoj odločni „veto". To stvar so zavlačali do sedaj oziri na ministra in Btrankarski obziri. Ali jaz mislim, da moramo poleg teh dveh momentov višje ceniti preduslovje vsemu parlamentariškemu življenju, imuniteto poslancev. Odpustite mi, gospodje moji, da sem se z besedo svojo obrnil do leve strani te zbornice. Vsaj se sami ne morete odtegniti spoznanju, da je jako obledela vaša popularnost. Lahko ste se prepričali o tem *) Onim, ki bi videli v tom kak Bofizma, opomnimo, da Irrodonta bi ne sprijaznila tukaj tudi z vatikanskim Rimom, ko bi pridla pod Kvi-rinalski Rim. Op. ur. del, dokler ni videl onega sladkega nasmeha, dokler mu ni oživela samo z jednim Čarobnim pogledom umirajoče duše ona oseba, po koji je hrepenel. Na vsem Bvetu ni bilo gasila, ki naj bi mu bilo zadušilo ono, ki se mu je izpremenilo iz iskrice v najmočnejši plamen. Pozabil jo uže bil zdavnej na učiteljevo palice. Ojači se zopet, vzame papir in hoče zapisati Urši vse one Čute, ki jih je gojil, jih goji in bode gojil do nje. A pero jo bilo preokorno, po vsem papirju ni napisal drugega, nego: „Urška, Urši, Uršica, Urša itd. Raztrga pismo. Spomni se neke znane pesmi. Bila je kakor nalašč zanj. Predru-gači v pesmi nahajajoče se ime v Uršo, vzame kos papirja in takrat, ko jo Urša uže sladko spavala, pomakal jo Onf pero v lastno krv, točil solze, vzdihoval globoko, a slednjič vender-le Brečno dovršil pismo, ki jo bilo rudečo pisano in na kojom jo bilo videti tudi več krvavih kapelj. Kako srečna bode Urša, ko izvo, da si je Onf navlašč prorozal prst, da je mogla iz rane teči gorka kri, v kojo je pomakal pero P! Krvavo pismo hoče jej oddati koj drugi dan. (Dalje prih.) t poslednjem času ob nekem zelo žalostnem povodu. Jaz menim, da se uprav za to stranko ne zboljša to razmerje, dokler se ljudstvo ne prepriča, da je stranka zvesta svojiui načelom, da hoče spoštovati ta načela ter da ne misli potopiti se v naklonjenosti vlade. Gospoda moja, tu imate priložnost pokazati, da vam več velja načelo parlamentarke svobode, načelo imunitete poslancev, nego oziri na katerega-si-bodi ministra. Ugled parlamenta izgublja se bolj in bolj, in ako še pokažemo, da nismo zmožni braniti svobode članov te visoke zbornice proti samovolji birokratiski, potem amo odigrali. In ravno, ker se nadejam, da tega noče nikdo, ker upam, da se parlament ujunači, da tu odločno izrazi svojo voljo, da bode imunitetni odsek skoro poročal o tej stvari, kako bi bilo možno popraviti to, kar se je dogodilo, ter zabraniti za bodoČDost slične dogodke, uprav za to, ker gojim to zaupanje, se nadejam, da zbornica vsprejme jednoglasno predlog Pac4kov. (Pohvala mej somišljeniki in na skrajni levici.) Politični pregled. Notranja dežele. Čuje se, da vlada nameruje sklicati deželne zbore v mesecu novembru. Zasedanje deželnih zborov da bode trajalo do Božiča, tako da bodo mogli redno rotiti proračune za leto 1893. Dani se bolj in bolj : politiško pozo* rišče se jasni polagoma. Danes ne dvomi ■ikdo več, zakaj je zapustil svojo mesto minister-krajan, baron P r a ž a k. Ne sam je šel, ne Mladočehi so ga prisilili v to, ampak šel je, ker sta tako določila gospod miniaterski pred-sednikinpa'vodja nemških liberalcev. „N. Fr. Presse" naglaša to okolnost kar naravnost. Ko sta pred par dnevi dve poluradni glasili presenetili svet se vestjo, da gosp. baron Pražak dobi vsa-kako naslednika, kakor hitro pripuste to politiški odnošaji, oglasil se je takoj omenjeni list prav oblastno, češ, da pri tem imajo tudi Nemci kako besedico sprego-voriti. Dogovori segajo po takem precej daleč. Staročeski „Illas Naroda" je prinesel inamenito vest, da grof Taaffe iz zdravstvenih obzirov odloži ministertvo za notranje zadeve ter obdrži samo predsed-niŠtvo. Minister za notranje zadeve postane ali namestnik Kielmansegg, ali namestnik grof Thun. Vest ta se nam za zdaj ne zdi verojetna, vsaj kolikor se dostaje grofa Thuna, dasi smo uver-jeni, da pride trenotek, ko se bode zopet obrnili na desno; to pa zato, ker vladanje po načelih levice v Avstriji ni več mo goče. Avstrijski narodi nočejo igrati ulogo helotov. „Obzor" poroča, da glavni vzrok ne prijaznih odnošajev mej Vatikanom in državo našo je iskati v notranji politiki Avstro-Ogerske, ker se ta politika ne strinja z načeli pravice za vse narodnosti, kakoršna načela goji sv. oče. Papež ue more odobrovati politike, nasprotujoče načelom, izraženim v njegovi slavni enoikliki „Grande munus", osobito politike, nasprotne načelom papeža, kar se dostaje slovanske liturgije, politike, ki je naperjena proti onim deželam in narodnostim, kojim obrača on pozornost svojo in od katerih preporoda pričakuje velikih stvari za cerkev in človeško družbo. Papež ue more odobriti politike, nasprotne onim škofom,na katere je ponosna cerkev in ki so v čast katolicizmu. Papež ne more biti naklonjen politiki, ki nastavlja škofe, ki naj bi služili le Iz-vestni tendenciji vlade. Vnanje države. Na Srbskem se razvijajo stvari nepovoljno. Davki prihajajo v blagajne zelo neredno. Sedaj pa imajo vrhu vsega se vladno krizo, ker je ministerstvo odstopilo. Kriza je nastala vsled nasprotstev mej regentom Rističem in ministerstvom. Oblastnik bolgarski, Stambu-o v , mudil se je te dni v Carigradu in je bil menda njegovemu potovanju namen, da bi Porta pripoznala princa Ferdinanda legitimnim vladarjem. Ker pa je najbrže pogorel se svojimi prizadevanji, trobijo sedaj razni listi, da je potoval v Carigrad samo za zabavo. Drugi menijo zopet, da je šel le pot gladiti za potovanje kneževo v Carigrad, kajti knez bolgarski želi baje iskreno, osebno se pokloniti svojemu sucerenu. GoBpddo bolgarsko srbe jako prsti, kakor se vidi. Pri slavnostnem obedu v B e r o 1 i n u povodom rojstnega dne cesarja Frana Josipa izrekel je nemški cesar nastopno na« pituico: Zveza mej cesarjem Franom Josipom in menoj je najgotovejše varstvo evropskega miru. Tudi vBerolinu so hoteli prirediti svetovno razstavo. Stvar ne je pa izjalovila in je cesar že odločil, da se razstava ne priredi. Bujni gospodarski razvoj Francoske peče seveda gospodo Prusake in bi hoteli, da Berolin tekmuje s Parizom, kjer se pripravljajo zopet za veliko razstavo, ki bode v letu 1900. V Berolinu so se menda zbali blamaže ter so vrgli svojo razstavo v vodo. t V Nemčiji pripravljajo zopet novo vojaško predlogo, ki bode zahtevala novih velikih žrtev. Vlada nameruje povišati neposredne davke in vzprejeti angleški sistem za obdačevanje tobaka. Kdaj prenehajo vender žrtve za ta Iju-beznjivi oboroženi mir P! — Po raznih listih širila se je vest, da hočejo v nemški vojski uvesti dvoletno službovanje. Vest ni resnična, kajti nemški cesar se je izrazil pri neki paradi, da mu je ljubša mala armada z daljšim, nego velika armada a krajšim službovanjem. Novo ministerstvo angleško je že sestavljeno. Predsednik mu je seveda Gladstone sam. Angleški parlament so zaključili dne 19, avgusta. Čitala sem nekje o gostilničarju, kije imel v svoji gostilni podobo našega Odre-Šeniku, a pod podobo jo bila pušica. Kdor je zaklel ali sploh izgovoril kako nespodobno besedo, moral je za kazen vreči vanjo par novčičev. Denar «e je potem razdelil mej uboge. Ali ne bi bilo umestno, da bi tega gostilničarja posnemali tudi naši slovenski gostilničarji P! Storili bi s tem dvojno dobro: omejili bi grdo preklinjanje, žaleče vsacega olikanega človeka, in denar bi lahko poklonili naši družbi sv. Cirila in Metoda. Dajte torej, rojaki dragi, po vseh slovenskih pokrajinah, in pritecite na pomoč naši šolski družbi! Pomislite na nevarnost, ki preti vačim bratom ob mejah. Kajti ljubezen do domovino in do rodu svojega ni malikovanje, kakor trde nekateri, ampak ta ljubezen je dar božji. Vsaj je rekel naš Od rešeni k : Pojte in učite vse narode! Uprav temu pozivu našega Vzveličarja sta sledila naša brata : širila sta v materinem jeziku blažene nauke sv. vere. Okle-nimo se te družbe, ki ima najplemenitejše namene — v teh namenih je izražen naš narodni program. Tu so tla, kjer si lahko podamo roko vsi. Zbliževanje na teh nevtralnih tleh utegne tudi uplivati na naše žalostne mejsebojne od. nošaje: utegne pomiriti in ublažiti razburkano valovje. Obračam se v prvi vrsti do vas, dragi tovarišicu slovenske: dajte, da podamo našim možem lep vzgled, kako treba ljubiti domovino in delati za-njo 1 Me ob mejah hočemo prositi božjega blagoslova vašemu trudu. govole poslati primerne doneske, da postavimo Cegnarju vsaj skromen spomenik. Darovi se naznanijo po „Edinosti". V Trstu, dne 10. avgusta 1892. Začasni odbor: Gr. Jereb, tajnik. Dr K. Glaser, predsednik. Dr. Gregorin, denarnićar. DOPISI. Iz okolice Gorlike, 17. avgusta 1892. [Izv. dop.] — Gotovo je ni bolj koristne družbe, nego je naša družba sv. Cirila in Metoda. Kakor sta sveta blagoveatnika učila narode slovanske ljubiti Boga in svoj materini jezik, tako se prizadeva naša družba posnemati svoja sveta zaščitnika: ščititi našo deco pred tujimi, narodnosti naši in veri neprijaznimi kremplji s tem, da jej vceplja v mlada srca ljubezen do vere in domovine. Ali da bode mogla družba točno izvrševati to svojo zadačo, moramo jo podpirati izdatno. Kes je narod naš še zadosti požrtvovalen, dasi je siromak, vender moramo pomisliti, da imamo toliko potreb, kakor malokateri drugi narod. Zato pa je dolžnost vsacemu rodoljubu, spominjati se pri vsaki priložnosti naše družbe sv. Cirila in Metoda. Osobito je ženski spol kakor nalašč ustvarjen za nabiranje milodarov. Koliko doseže lahko ijubeznjiva žena v vsaki družbi! Ali more mož, sedeč v veseli družbi, kaj odreči rodoljubni žoni P Ženi, ki nas opominja, da je naš rod v stiski in nevarnosti, da se no pogubi P Rodoljubna, za blagor naroda vneta žen; je vzvišena prikazen, ki sili vsakega do spoštovanja. V tem pa tiči jamstvo, da nje trud za osiguranje bodočnosti naroda ne ostane brezvspesen. Le poglejmo jih, junaške hčere junaškega naroda češkega! Po ulicah in na mostovih so pobirale milodare za zgradbo narodnega gledališča. Tudi žeya bodi požrtvovalna, ko vidi, da nimamo od nikogar pričakovati i pomoči, nego od Boga in od samih sebe. „Slovenski Narod" je priobčil nedavno nastopni poziv : Dragi Slovenci! Na obalih jadranskega morja smo 16. februvarija k večnemu počitku položili moža, kateri se je z besedo, pisano in govorjeno, z dejanjem izkazal izbornega rodoljuba, ki si je nevenljivih zaslug pridobil za vse Slovence, osobito za primorske; materi zemlji smo izročili Frana Cegnarja. Da-si dobro prepričan, da bi že kot slavljen pesnik mogel izpoloiti dolžnosti slovenskega rodoljuba, je vender drage volje vsopil v vrste tistih mož, ki so snovali narodna društva, je v Trstu in v okolici navduševal in podučeval Slovence. Več kakor 25 let je v Trstu kot spreten časnikar zastopal interese slovenskega i slovanskega življa; pri vseh časnikih, ki bo tukaj izhajali, je imel najveljavnišo besedo, in se je kot tak izkazal pravega narodnega učitelja, ne gledč na to, jeli mu je to na korist ali ne. V mestnem zboru je v težavnih razmerah govoril za Slovence. Učil je več let na gimnaziji slovenščino in marsikateremu učencu v srcu vcepil ljubezen do domovine in ga odgojil v zvestega narodnjaka. Cegnarju pa imajo hvaležni biti Slovenci tudi izven Primorskega. V viharnih letih 1848.—49. je kot Časnikar v Ljubljani neumorno delal za prospeh slovenskega naroda; v lepih, blagoglasnih pesmicah bodril je Slovence pevaje : „Hej rojaki, opasujmo uma svitle meče" ; v izbrani obliki nam je presajal cvetlice iz tujih slovstev na naše domače gredice; njegove pesmice, v slovenskih društvih govorjene in spevane, so z ognjenim rodoljubjem polnile sroa mladih in starih Slovencev. Dolžni smo tedaj vsi Slovenci postaviti pesniku in zagovorniku našemu sedaj skromon spomenik tam, kjer v črni zemlji v Bogu spi ; Lepfio aolnce njonm sije, Lepša zarja rumeni. Dokler je živel in delal, mu ni sijala lepa zarja, pa vender jo bil nepremakljiv, kakor kraška skala ; temveč smo mu hvale dolžni za njegovo življenje. Podpisani odbor so torej obrača z uljudno prošnjo do vseh zavednih Slovencev, osobito do narodnih društev, naj bla- Različne vesti. Rojstni dan Njeg. Veličanstva pre-SVitlega cesarja. V sredo zvečer je bil slovesen obhod, kojega so se udeležila razna društva, mej temi tudi obe slq» venski po d p. društvi pod zastavo „Del. podp. društva". Sprevod se je razvrstil pred namestništvom. Tu so imeli patrijotiške govore predsednik veteranov, podpredsednik „Delavskega podpornega d ušiva", in predsednik društva „Unione Operaia triestina". Po zvršetku govorov se zaorili živio-klici presvetlemu cesarju. Nekatera društva so okrasila svoje prostore, naši podporni društvi sti razsvetlili ter razobeseli zastave. V luki zasidrane la-dije so bile sijajno razsvitljene. Po vsem mestu je bilo živahno gibanje pozno v noč. Še le proti 11. uri so je vrnil sprevod pred veliko vojašnico, kjer se je razšel. V četrtek ob 5. uri zjutraj naznanjal je strel na gradu, da je napočil cesarja rojstveni dan. Rai nekatera poslopja bo vihrale zastave. Ob 9. uri je bila v stolni cerkvi slovesna služba božja, koje so se udeležili namestnik vitez R i n a 1 d i n i s načelniki raznih civilnih in vojaških uradov. Popoludne ob 3. uri je bil pri g. namestniku slovesen obed, pri katerem je njegova ekscelenca napil presvitlemu cesarju naglašajoč udanost in zvestobo prebivalstva Primorske. Zvečer )je bila veselica v društva „Austria", [koje so se udeležili tudi zastopniki nekaterih slovenskih društev. Štirldesetletnlco svečeništva praznoval je dne 17. t. m. v baziliki sv. An-tona v Padovi prevzvišeni vladika tržaški, monsignor dr. I. N. Glavina. Porodil se je dne 13. aprila 1828 v Borštu in je bil v mašnika posvečen dne 17. avgusta 1852. Z dnem 19. julija 1878 je bil imenovan škofom poreŠko-puljskim, dne 19. marca 1882 pa ga je presvetli cesar imenoval škofom trža&ko-koperskim. Prvo imenovanje škofom v Poreču je potrdil papež dne 13. septembra 1878, a poslednje, škofom tržaškim, dne 3. julija 1882. V škofa je bil posvečen v Gorici dne 6. oktobra 1878. Dr. Glavina je 88. v vrsti škofov tržaških. Izrekajoči svoje čestitke ob tej priliki, molimo Vsemogočnega milosti, da nam še dolgo vrsto let ohrani našega prevzvi-šenega vladiko, v prospeh in obrambo verskega čutstva in v dušni in telesni blagor vernega naroda slovenskega po naši škofiji. Pozdrav fiesklm gostom. Danes zvečer dospe v Trst lepo število sinov bratskega nam naroda češkega. Iz programa, kojega prijavljamo na drugem mestu, je razvidno, da je vsprejemni odbor ukrenil potrebno za dostojen vprejem, kolikor dopuščajo ne le tamo skromni, ampak tudi neudravi odnošaji naši. Ker nam ni možno javnimi pojavi — vsaj tako ne, kakor bi želeli — osvedočevati bratsko sočutstvo-vanje, pa zgradimo vsak v svojem srci oltar v proslavo iskrenih čutil do onih,^ki so nam bratje ne le po krvi, ampak tudi po sedanji usodi. Iskreua naša želja je, da poneso vzgojevatelji naroda češkega v krasni domovino svojo najboljše vtise o čutstvova-ii j u nas Slovencev; naša želja je, da hi mogli naši gostje poročati rojakom svojim, da so našli ob bregovih „Adrije" plemenita, bratska, z narodom češkim soglašu-joča srca. Dobro došli, dragi gostje ! Biskup Stro8smayer in češki učitelji. Na pozdrav čeških učiteljev odposlal jo biskup Strossmajrer nastopno brzojavko : „Češkim izletnikom prisrčna hvala na prijaznem pozdravu. Bog blagoslovi vrle učitelje češke in ves junaški, neutrudni narod češki; sploh naj pride doba, kot bodo Hrvatje deležni s Čehi vsacega veselja in vsake žalosti, da postanemo jedini s e srcem in dušo*. Program za dneve bivanja gg. udov slavnega češkega društva „Ko m en s k y" iz Prage, odnouno za sprejem in veselico, ki jo napravi Slovanska Čitalnica se sodelovanjem Tržaškega Sokol a v Trstu. A. V soboto 20. avgusta 1892. 1. Ob 6. uri 40 min. popoludne na kolodvoru državne železnice pri sv. Andreju sprejem in pozdrav gg. učiteljev čeških ; zvečer sestanek v „Restaurant Pilsen", via Commerciftle. B. V nedeljo 21. avgusta 1892. 1. Popoludne izlet v „Mirani are" s parobrodom ali po južni železnici ; parobrod odpluje ob 3, uri pop. od „Riva della Sanira" (nasproti Lloydovi palači) ; odhod z železnico od južnega kolodvora ob 4. uri. Vsi izletniki se vrnejo po južni železnici ob 5. uri 49 m. od želez-nične postaje „Miramaro". 2. ob 6. uri in 15 m. zvečer prihod na južni kolodvor v Trst, in od tukaj izlet k sv. Ivanu pri Trstu. 3. zvečer skupna večerja in prosta zabava s petjem v „Narodnem Domu" pri sv. Ivanu. Iz Sela na Goriškem ne nam piše: Gospodje pri „Rimskem Katoliku" so se spravili nad nas Vipavce, da nas osramote pred vsem poštenim svetom. Zamoriti nam hočejo luč narodne zavesti. Svet naj le vsklikne b čolnarjem : „O Bog, zahvalimo te, da nismo taki, kakoršni so Vipavci-prešestuiki in ljudje, ki ne zaupajo petih goldinarjev drug drugemu*. Mi Vi-pavci-g o v e d n i k i se pa bodemo trkali na grešna prsa: Vemo, da smo grešili proti gospodom pri „Rimskem Katoliku" takrat, ko smo pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko jno vlekli za n d r o d n i zvon, poživljali volilce, da volijo sošolca in stanovskega brata Mahniče-v e g a — dra. Antona Gregorčiča — Gospod urednik ! Kakov sad nam porodi ta nova šola P Zatiranje narodne zavesti in pa brezmejen — napuh. Imamo že nekaj vzgledov. Javno preklinjajo vaš list, sami ga pa čitajo prav radi — seveda na skrivaj. Vedite, ošabni gospodje, da mi vipavski kmetje, da-si nismo doktorji, radi čitamo dostojno ne pa govedarsko pisane Btvari, da se slastjo čitamo „Spomine" pokojnih mož, kojim je sroe bilo do zadnjega trenotka za vero in —• narod. Ginjenim srcem se spominjamo, kako je dan „vnebovzetja" Device Marije v letu 1870. v 75. letu svojo dobe stopil na taborski oder dekan Vipavski, Jurij Grabrijan, izrekajoč približno nastopne besede: „Preljubeznjivi moji rojaki, ne ču dite se, ko vidite na tem mestu mene, sivolasega starčka. Porečete : kaj dela tukaj ta, ki visi že z jedno nogo v grobu. Res je, dragi moji, da sem že z jedno nogo v grobu ; ali vedite, da tu som me ni privedla česti-hlepnost ali pohlepnost po bogatstvu, ampak privedla me jo ljubezen in sveta dolžnost do milega mi roda slovenskega. Priporočam vam, da bo varujete pred sovražniki, da vas ne oropajo vaše narodnosti in nje zavesti. Posnemajte vaše boritelje, denašnje govornik e. Zborujte torej v imenu Boga, Sina in sv. Duha ! Podčavenski kmet. Iz Treta se nam piše: Velika nevolja je zavladala mej nami mestnimi Slovenci proti poluuiadnemu „II Mattino", ker ta drzneš dan na dan črni nas Slovence, v prvi vrsti pa uboge okoličane in okoličunke. To je grdo, ako pomislimo, da ti reveži vestno služijo meščane, dooim jih inorodci lo peharijo. Vsak novčič morajo naši okoličani krvavo zaslužiti, in ko ga zaslužijo, potrošijo ga zopet v mestu za obleko in živež. Po takem imajo meščani le dobiček od okoličanov. Ne pa od onih italijanskih inozomeov, ki služijo tu svoj kruh, denar pa pošiljajo preko velike luže. Krajcar okoličana pospešuje obče blagostanje v deželi, ker ostane v deželi. Zaslužki raznih pri-tepencev pa so za nas mrtev kapital, so izgubljeni, ker gredo iz dežele v sosednje kraljestvo. Mnogo mnogo je n e p r i j a-teljevuaše države, ki so obogateli se žulji slovenskih siromakov. To naj bi uvaževal „II Mattino" in se malo — sramoval. To večno hujskanje proti oko-ličanskim Slovencem je nepatrijotično, ker izpodkopuje pogoje javnemu blagostanju v mestu tržaškem. Glede na našega „Mattino" niti ne moremo vsklikniti: „Bog odpusti tnu, vsaj ne ve, kaj dela!" — kajti „Mattino" ve dobro, kaj dela. JI Mattino", prijatelj okoličanov. To „glasilo" naznanja v včerajsni številki velikim zadovoljstvom, da vsled vspodbuje-valnih člankov, prijavljenih v predalih tega lista, napravi tvrdka L a n z a & R o v e r e veliko pralftico na par. „II Mattino* vstrepeče seveda samega veselja, ker se nadeja, da se mu skoro spolni najprisrčnejša želja, to je, da skoro izgube okoličanke svoj — borni zaslužek. Okoličani, zapomnite si to ! Zapomnite si že zato, ker se bližajo volitve v mestni z a s t o p in de ž e 1 n i z b o r, da jim boste mogli primerno odgovoriti, ko vas bodo hoteli mamiti in zapeljavati. Sedaj veste, kake prijatelje imate v Trstu ! Tu velja načelo : Furlanom vse, okoličanu — nič, dasi so okoličani tudi meščani, pošteno plačevajoči davke in doklade — in kake doklade I — občinske. Gospodu Stalitzu na znanje. Povodom rojstvenega dne presvetlega cesarja čitati je bilo ob vogalih plakat društva „AuBtria", naglašajoč zvestobo Tržačanov. Nepoznane znane roke bo pa prelepile beBedo „Tržačanov" z besedo „burattini", to je „norci". Vidite, gospod Stalit«, da pri nas ni vse tako, kakor bi moralo biti. „Mattino" Je „Mattino", to je, večni nasprotnik slovanskega življa. Kjer le more, vrže nam poleno pod noge. — Pred par dnevi so zaprli tu nekega branjevca radi zločina, kojega natanjČneje označiti nam ne dopušča dostojnost. Vsi tržaški listi bo konstatovali čin, kakoršen je bil* brez nikako tendencije; le „Mattino" je napravil tudi tu izjemo, naglašajoč, da je bil zločinec — Hrvat. To je ostudno, kajti zločini vsake vrBte se dogajajo mej vsemi narodi; to je ostudno, da je „II Mattino" tudi ob tej priliki čisto brez potrebe iz-taknil — hrvatstvo. Slovanski slavnosti v Šoštanju in v Kamniku obnesli sli se izborno. O poslednji slavnosti nam je obljubljeno posebno poročilo. V Šoštanju je bila udeležba ogromna se slovenske in hrvatske strani. Ves trg je bil bogato odičen se zastavami. Zavedno ljudstvo po Savinjski dolini pozdravljalo je navdušuno vlak, ki je vozil izletnike. V Šoštanju je bil vsprejem pre-prisrčen. V sprevodu je bilo nad 100 Sokolov. O poludne je bil banket, ob 4. uri popoludne pa je pričela javna telovadba na glavnom trgu. Po telovadbi je bilo zborovanje „Slov. pev. društva v Ptuji" ; potem pa krasen koncert. Nedvedovo veličastno skladbo „Avstrija moja" pelo je nad 100 pevcev. Velikansk 'uspeh je dosegel tudi Volaričev mešani zbor „Grajska hči". Isto tako so se proizvele tudi druge točko v veliko zadovoljnost. Najveselejsi pojav te slavnosti pa je bil ta, da je v pevskem zboru nastopilo tudi več duhovnikov. Da bi bilo povsodi tako razmerje mej prečastito duhovščino in po-svetnjaki! To bi bilo v veliko korist narodu našemu in gotovo no v škodo častiti duhovščini. Družba sv. Cirila in Metoda. Iz poročila vodstva o zborovanju v Postojni je razvidno, da ima ta družba 105 podružnic. V tem letu so so osnovale na novo: ženska podružnica v Sv. Jurju ob južni železnici; ženska podružnica za Kamnik in okolico; Laski trg in okolica; Zagorje ob Savi ; ženska podružnica v Ormožu ; Sent Ja- kobska-trnovska ženska podružnica v Ljubljani in osrednje-mest«a ženska podružnica v Ljubljani. Po takem prevaguje sedaj snovanje ženskih podružnic. Blizu 1300 žena je že zbranih v lastnih podružnicah. Slava temu ženstvu ! Mi se le pridružujemo pozivu, izraže-nemn v poročilu, da naj širijo te žene ogenj domovinske ljubezni v slednji koči mile očevine. Vodstvo družbe je tega menenja, da se podružnicam lahko udahne dosti živahnosti s primernimi poučnimi govori, za katere bo pripravi kak družbenik, in z vedrilno pošteno zabavo. Podružnica naj si osnuje knjižnico in bralno sobo, ki jo lahko rabi za svoje shode in bo izvestno dokaj storila za daljšo izobraževanje svojih članov ; postala bo nekaka učilnica, osobito nižjim slojem našega ljudstva. Tako nekako se gibljejo podružnice na Koroškem. — V prihodnji.^številki bodemo nadaljevali z važnejšimi podatki iz omenjenega poročila. Iz Škednja se nam piše: Predvečer rojstvenega dne Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja obhajali smo še bolj sijajno, nego je bilo navadno. Spominjali smo se našega vladarja. Sešlo se je obilno število vnščanov v lepo okrašeni, znani krčmi pri gosp. S a n c i n u (p. d. Kotalj), kjer je avirala domača godba in so prepevale združene pevske moči „Velesi-lašev". Nazdravljalo se je presvitlemu cesarju. Vse govore je prevejal avstrijsko-slovensko narodni duh. Ves Skedenj je bil razsvetljen bengališkimi ognji in drugimi svetilkami. Pii tej priliki nabralo se je za družbo sv. Cirila in Metoda 4 gld. Iz Paziničine pišejo „Naši Slogi", da priredi naša mladež 28. tega meseca veselico v rodoljubnem Lindaru. Pri veselici sodeluje tudi tamburaški zbor is Pazina. Prepotrebno bi bilo, da se tudi tržaški rodoljublje vdeleže te veselice v sroi naši Istre. Iz Mavhlnj se nam piše : Rojstni dan Njeg. Veličanstva presv. cesarja Frana Josipa I. smo proslavili tukaj tako-Ie: Na predvečer pritrkovanje zvonov, streljanje topičev ob solčnem satonu; ob 9* uri zvečer obhod po vasi domače unifor-movano godbe veteranske se svetilkami. Godba je zaigrala pred občinskim poslopjem cesarsko himno, na kar so na poziv g. župana zaorili trikratni živio-klici. Od tam odhod z veselo koračnico na vaško središče, kjer je imel g. župan govor, kojemu se je ljudstvo odzvalo navdušenimi živio-klici. Godba je svirala tukaj več slovenskih komadov. Zatem prosta zabava na dvorišči g. župana, pri katerej jo bilo veliko navdušenje; napitnice, petje in godba bo se vrstili v najlepšem redu pozno v noč. Rojstni dan Njeg. Veličanstva zjutraj je bilo pritrkovanje zvonov, streljanje topičev in budnica domače veteranske godbe okolo vasi. Ob 8. uri slovesna sv. maša, koje so so vdeležili občinski starašine, z g. županom na čelu, in občinstvo ia vseh oddelkov občine. V a š č a n. Iz Pomjana se nam piše: Kako daleč sega vender hudobija in krivičnost lahon-ska P 1 Niso še znane meje 1 Za zdaj je prišla že do materijalne pravde. Nenasit-Ijivi lahoni s svojimi nesramnem!, lažnivimi in obrekljivimi napadi proti župniku, — napadi, ki kličejo maščevanje iz neba — so sklenili, odvzeti g. župniku, čegar zdravje je šo vedno v nevarnosti, edine mizerne dohodke v pšenici in vinu — pol studenčnice in pol limonade, ali kakor se je izrazil neki župnik pri zborovanji zaradi kongrue: „eine unanbringliche, wert-loae blauo Mostfliissigkeit*. V ta namen je lahouska stranka po znanem odvetniku iz Kopra uložila pravdo in odrekla vsako plačevanje, dokler ne pride najvišja razsodba. Tako so plačujejo duhovniki tam, kjer biva brezverna, brezvestna lahonska stranka. Tu so res pravi nasprotniki vere in duhovščine. P. Ž. S Pomjanščine se nam piše : Svet se spominja, kako so se Pomjanslci lahoni ob Smrkavi zmagi na Guionu mastili na javni ceBti se šmrkovo kravo, in še celo na kva-terni petok. Tista gostija jiui g!av > zmešala tako, da so se morali pozneje kar po vrsti hladiti v Kopru, Trstu in cel<5 v Gradiški. A motil bi se, kdor bi mislil, dn jim je sedaj boljši. Nič. Zdaj jih je pa zmamila vročina. Na veliki Šmaren, torej dan, ki je imeniten vsakemu kristjanu in vsemu katoliškemu svetu, šel je znasii zaniče-valec svojega rodu in bogokletnik bo ženo, tovorno živino in brentami na njivo, nabirati „pomodore" ter nakladati jih v brente. In ko je dovršil to svoje delo, hajd naravnost v Trst, kakor ob delavnikih. To je lahonska vera! To je nauk iz lahonskega gnezda, ki je okužil nesrečni lahonski grič. In mislite, jda ume kaj svariti župnik zavoljo takih dejanj P Bog no daj! Precej dobi kar cel koš toieb do različnih „Praosidiumov" ; vsaj znani izstradani klatež čaka dan na dan doli v gnozdu, da mu prinese neumni in zbegani kmet kako kost. Nad takim ljudstvom ne plava božji blagoslov, ampak zadeti je mora hudo božja roka. G, D. Preložitev društva. Z dnevom 24. avgusta preloži se „Tržaško podporno in bralno društvo* v 'ulio o S t a d i o n št. 19, I. n., kar se s tem naznanja vsem in-teresovanim. Vročina. Letošnje poletje je bilo do-sedaj precej hladni izvžemŠi par dni. A v tem tednu je pritisnila uprav tropiška vročina. Toplomer je poskočil na 37 stopinj. Bog nas obvaruj bolezni vsled silne vročine. — Na Dunaju je tako silno vroče, da je več oseb zbolelo na solnčarici. Ovojen samomor. 28letni uradnik avstrijskega Lloyda, P. Boitti, je žive) v ljubimskih odnošajih ae ženo nekega kolege njegovega. Predvčeranjim sta se odp Ijala skupno v Tržič (Monfaloone) z namenom skupno skleniti življenje. Namero svojo sta tudi izvršila, skočivši na nekem samotnem kraji v morje. Roke samomorilcev so bilo zvo-zane skupaj. Ta ljubimka ni bila saano zakonska žena, ampak tudi mati dvoje otrok. — Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinsfvti. Točijo se vedno izborna domača iflcp- ss U Ličaiiska vina. 01. fllrtill IfrŽR PlttZ!!a s- Giovanni, St. 1. <11 IIII l\l trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjHkim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. ftnctilno ČIaLij« staroznana pod ime-UUolllllCt „OlUlid , „om „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo eo taborna vina, istotako je kuhinja izvrntno. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. AnHrpi tfolan čevljar v ulici ,Caserma. miui D J rvaiail, priporoča HO najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnojšo ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Tiskarna „Dolenc" del . ma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih conah. Imamo na prodaj knjigo „Kim-tijsko borilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr„ trdo vezana fi5 s poštnino vred. Cl. I/OrnI Pni i 9 žgunjarija in tobukurna v IVdlUl UUlJd, uTioi Via Arcata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsako vrsta in siropovo pijače, „pasarote" in sifonu. Hotel iu restavraut Siškovic E postaje llrpelj« - Kozina ima jako lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen jo izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene Hobo za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborno, cono nizke. Voznina po žoeleznici stane nanio 20 kr. 23 2B U. Mrevjja, Vias"el^d ro Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice. ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Ernest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoma svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Kosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila, Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Vekoslav Moder, pc„kkr mojster „Piazza Caserma", so priporoča alav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moks itd. po najnižjih cenah. Cl. Antnn Pn^lrai na v°slu ulice Ghe«» MIIIUII rULrllaJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemsko-slovenske poštne tiskanice. Cl An+nn I omnn naslednik Jakob Hoče-rtlKUII Ldlllfie, varja, Via Barriera ▼ ecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivjo, fino moravsko maslo itd. Cl. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frisna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. Ivan Kannhpl naiproti velike vojai- IVall IVđllUUBI, nlce, priporoča svojo zalogo e mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od s kil. naprej po najnižji ceni. Kavarni ,Commercio' in ,Te- fifiCrn' T u*'ci »Oaserma'*, glavni shaja-UuOuU tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i. kavnrnar. Cl. B. Modic in Grebene, na voglu Via St. Giovanl in Via Nuova opozarjata zasebnike, krčmarje in č, duhovščino ua svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Ilisn Prolnn P^P«™*« svoji trgovin Ivan rreiutj v via đvi bosco st. 2 (ubod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera veccliia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različne mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrsta donitlče in vnanjo pridelke. C. Josip Kocjančič, trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Ivan llmplf čevljarski mojster, Via Ro-ivall Ullicrv, tuagna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko sr ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — ni2ke cene. «0--B6 Anton Godnig, poroča svojo voliko zalogo kave,olja, riža,'sladkorja in raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtrežba je vestna in nagla. 9—24 Petroleum rJLt^Z dajalnici Artura Fazzini, Via Stadion št. 22. - Telefon 519. 13-20 Gostilna „Al Gallo * 111« B»€5*'"0 in časten napredek njen zasluži vho pozornost dolalsklh krogov v vekSem oziru kakor doslej i ozirom na korint, kojo jim družba ponuja m na živo zanimanje vseh zu obstanek svojih družin mislečih osob. ,\lliniliSttan je zastupanu v vseh g avnojših mestih monarhijo po agencijah in u plačilnih uradih. — Prospekte pošilja zastonj in informacijo daje na zahtevo vsakemu. fl—10 Glavni zastop za Trst, Primorsko, Istro in Dalmacijo: A. Hirschfeld, Trst (Tergesteo). w i