283 številka.
iijabljaia, f torek 12. decembra 1905.
XXXVIII. leto.
^aaaja sLan zvečer, ts&ali aetafi« bi praaaSka, tor volja po potil ptojoaaaa a* avslro-ogrske Moto za vsa loto s* K, aa pot lota ta K, oa doort lota 0 K 60 k, %m wm oioooo S K tO k.   Za LJubljano • ponujanjem aa dorot so
M K, aa pol lota IS K, aa četrt lota f K, aa aa atoooo t K. Kdor ko4i oaat poaj, plato aa voo lato St K, aa pol lota 11 K, aa ootrt lota 5 K 60 h, aa on atoooo 1 K »0 h. - Za tujo deželo toliko ved, kolikor aoaia pofitnina. |
Sa rareSko »raz btodobne vpoSDJatvo Daročnino ao no oaira. — Za oanonllo io plačajo oa peteroetepae potlt-vrate po lt k, to ee ee oananllo tlaka enkrat, po 10 k, to ee dvakrat, in po 8 k, to io tlaka trikrat ali  vsčkrat. — Uran *<* tavale fraokavatf. ~- Kakepiaš so co vračaj«, — Uredništvo fa upravnlalvo Jo v Knaflevik olieak it. 6, ta atoor oroaništvo o L aaaatropja, apravalitve pa v pritličja. — Upravniitva naj ae blagovolijo pošiljati naročnin«, rokiamaoi o*
oaaanila, t. j. aaariBiatratrvne stvari.
?5Slovens*l Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Balkanska pisma.
„Le Temps" o zarotniškem vprašanji; v Srbiji. — Odgovor srbskega ministra zunanjih zadev na rusko-avstrijsko noto. — Kralj Petar in knez Ferdinand. — Prihod kneza Ferdinanda v Sofijo.
B e 1 g r a d, 7. decembra.
(— ui.) V Srbiji je vzbudil veliko pozornosti neki članek v pariškem dnevniku „Le Temps", kjer se govori o zarotniškem vprašanju. Sicer se je v evropskem časopisju že zelo mnogo pisalo o tem vprašanju in se Še piše, pa se temu ni pripisovalo posebne važnosti, ali članek, o katerem se tukaj govori, zasluži vso pozornost, in sicer vsled tega, ker se splošno misli, da je „Le Temps" organ vsakokratnega francoskega ministra zunanjih zadev in je gotovo tudi ta Članek inspiriral gospod Rouvier.
V Članku se naglasa, da vsi pravi prijatelji Srbije, med katere se v prvi vrsti prišteva Francija, iskreno želijo, da se obnovijo diplomaticne zveze med Srbijo in Anglijo in da je zato potrebno, da se zarotniško vprašanje enkrat končno reši na ta način, da se umaknejo z visokih svojih položajev v srbski vojski glavne osebe junijske revolucije. Obnovitev rednih odnošajev med Srbijo in Anglijo je potrebna za eno in drugo državo. Ako hoče Srbija uspešno voditi svojo nacijonalno politiko, mora stati v dobrih odnošajih z močno Anglijo, pa tudi Angliji je potrebno, da stoji v rednih odnošajih z vsemi balkanskimi državami, ako hoče imeti v svoji balkanski politiki uspeha. — Na koncu članka se izraža nada, da se kralju Petru in srbski vladi posreči rešiti popolnoma zarotniško vprašanje, ki je deloma takointako že rešeno.
Tako se v kratkem najbrže tudi zgodi, ker Srbija še nikoli ni tako težko čutila, da ne stoji z Anglijo v rednih odnošajih kot ravno sedaj, ko je macedonsko vprašanje stopilo v nov stadij svojega razvoja, ko so se začela pripravljati pota za rešitev tega zamotanega vprašanja. Srbija mora stremiti za tem, da se med njo in med Anglijo
zopet vzpostavijo redni diplomatični *>dnosaji. ker Anglija vodi danes na Balkanu glavno besedo, a znano je, da se Anglija v balkanski politiki drži devize : Balkan balkanskim narodom in bi zato Srbiji prinesla mnogo koristi naklonjenost Anglije.
Kakor mnoga znamenja kažejo, računa srbska vlada s temi dejstvi in resno namerava rešiti zarotniško vprašanje. V ostalem se zdi, da se oni Častniki, katerih se stvar tiče, zavedajo svoje domoljubne dolžnosti, pa odstopijo sami z mest, na katerih ne morejo dalje ostati, ako svoji domovini, katero so rešili domačega krvnika, dobro želijo.
* *
*
V poslednjem pismu sem govoril
0 noti, ki sta jo povodom mednarodne tlotne demonstracije proti Turški vložila pri srbski vladi belgrajska poslanika Rusije in Avstro-Ogrske, a danes hočem govoriti o odgovoru, ki ga je na noto dal srbski minister zunanjih zadev g. Jovan Žujović. Sicer je flotna demonstracija že končana, ker je Turška končno sprejela predloženi ji reglement za finančno kontrolo, ali od-govor srbskega ministra zunanjih zadev na noto je pri vsem tem interesanten in važen, ker pomeni program. — G. Znjović izjavlja najprej, da je bilo vedenj e Srbije napram sosednim država m in tudi napram Turški vedno korektno in bo tako tudi zanaprej. Reformno akcijo v Makedoniji Srbija z veseljem pozdravlja, p os eb n o odkar so sean-gažirale za reforme vse evro-pejske velike sile in Srbija se nada, da se reformna akcija razširi tudi na one kraje evropske Turške, na katere dosedaj ni bila razširjena, a končno izjavlja g. Zujović, da bi Srbija najtežje podnesla nadaljevanje in forsiranje sistematskega iztreb
1 j e v a n j a in ubijanja Srbov v evropski Turški.
v-
V tej kratki izjavi je g. Zujovic-najprej na dovolj prozoren način izrazil nezanpnost napram enostranski akciji Rusije in Avstro Ogrske, a popolno zanpanje  napram  skupni  akciji vseh
evropskih velikih sil, a obenem je obsodil Avstrijo, ki je kriva, da reformna akcija ni razširjena tudi na kosovski vilajet, ker potem ona ne bi mogla s tolikim uspehom voditi svoje katoliške in p r o t i s r b s k e propagande v teh krajih, ki jih že smatra za docela svojo last. Na koncu svoje izjave je zavzel voditelj srbske zunanje politike tadi stališče napram bolgarskim „revo-lucijonarnimu Četam, ki izvršujejo svoje rdelo osloboditveu Makedonije na ta način, da iztreblja je ju po Makedoniji Srbe, ker se ti — naravno — ne morejo sprijazniti z idejo, da bi se kar cela Makedonija pripojila Bolgarski.
Ta izjava je vzbudila splošno pozornost, ker je — kakor sem že rekel — program makedonske politike srbske vlade.
*
Teh dni se je Črez Belgrad vrnil v Sofijo z dolgega potovanja bolgarski knez Ferdinand. Pri tej priliki jo prišel na železnično postajo kralj Peter z ministrskim predsednikom Stojanovićem in z ministrom zunanjih zadev Žujo-vićem, a prišel je tudi bolgarski diplomatični agent Rizov v Belgradu in ves personal bolgarske diplomaticne agencije. Knez Ferdinand, ki je potoval z orijeni-eksp-esom, je ostal v Belgradu petdeset minut in ta čas so bili on, kralj Peter, ministra itd. v dvorski čakalnici železniČre postaje, kjer so pili čaj. Bilo je zgoraj v jutro. Kralj in knez sta se zelo p-isrčno pozdravila in sta se dosti časa pogovarjala na samem, a potem sta poklicala tudi oba srbska ministra in bolgarskega diplomatičnega agenta. O Čem sta vladarja govorila, se ne ve nič gotovega, ali belgrajski dopisnik dunajske nNeue Freie Presse" (Živ. Balugdžić), ki je o takih rečeh vedno bolje informiran kakor sam šef tiskovnega urada, brzojavi j a svojemu listu, da se je govorilo o oboroženju obeh držav, ki je bilo sklenjeno pri sestankih obeh vladarjev v Nišu in Sofiji, o Hotni demonstraciji proti Turški in o noti Rusije in Avstro-Ogrske. Kralj in knez sta se tudi poslovila prijateljsko in prisrčno. Ferdinand je lisjak — — —!
Najuglednejši sofijski dnevnik , Den najhujši nasprotnik kneza Ferdinanda, pozdravlja istega pri povratka v Sofijo na posebno ljubezniv način. „Knez Ferdinand, ki že toliko časa potuje po svetu, da smo že skoraj pozabili, da sploh eksistira kak knez Ferdinand, posetil je končno tudi Sofijo, kar pomeni, da se tukaj nekaj posebno važnega dogaja." Tako pozdravlja „Denu kneza. In v istini: knez gotovo še ne bi prišel nazaj, ker mu potovanje silno ugaja, da se ne dogaja na Bolgarskem nekaj važnega, a to je: ministrska kriza, ki je nastala izza odstopa ministra javnih del, Gateva. Knez je silno hud, in misli se splošno, da ne bo sankcijo-niral v sobranju sprejetega zakona o gradnji Železnice Trnovo-Zoruština, ki je provocirala krizo, a nekateri mislijo celo na to, da knez zapodi sedanjo vlado in postavi za ministre take ljudi, ki ne bodo delali krize ravno takrat, ko njemu najbolj ugaja potovanje. Ta verzija je verojetna, ker knez je v istini hud in tega čisto nič ne prikriva. Ministre takointako sam nastavlja, a da ae pri tem čisto nič ne briga za mnenje narodnega sobranja, katerega tudi domov pošlje, ako mu ni po volji in vodi potem volitve tako, da pridejo v narodno sobranje taki ljudje, ki se mu brezpogojno pokoravajo, a da ni narodno sobranje preveč enolično, pripusti milostno vstop v njega tudi nekolicini opozicijonalcev, pa tudi ti smejo delati vladi, oziroma njemu, knezu, opozicijo samo v toliko, kolikor
ae -spodobi-.
Tudi znamenje časa. D a naj,   10. decembra. Linški škof Doppelbaner je it posloval v
Rimu, da je bil njegov prednik škof Franc Jožef Rudigier proglašen za »častitljivega služabnika božjega«, kar |e zagotovilo, da postane 8 v etnik. Dr. Doppelbauer je sporočil to cesarju, nakar je takoj došla iz kabinetne pisarne brzojavna častitka, v kateri je rečeno, da je oesar zelo vzradosčen, daje ta zadeva v najboljšem tira in da je upanje, da se ta od-lični škof v priznanje njego-
vega    izvrstnega delovanja
preglasi svetnikom. — Vedeti pa jo trfeba, zakaj nameravaj« Radi-gier|* potegaiti v nebesa. Ko so se izdali v Avstriji konfesionalni zakoni, bil je škof Radigier, ki je vodil strastni boj proti tem zakorom tudi potem, ko jih je cesar ie sankcijo n) ral. Ko je leta 1868 prešla sudna oblaat v zakenakib zadevah od škofijskih sodi&č na posvetna, se je Radigier tdioČno uprl ter ni hotel izročiti aktov. KoLfcsijonainim take-nom je odpovedal pokorščino ter svoj odpor naznar.il v pastirskem listu. Ko ga je državno pravdništvo vsled tega obiož.io zaradi hudodelstva motenja javnega miru, se je skliceval na kon^orJat ttr zanikal sodiščem pravico do obtožbe Upiral se je toliko čssa, da so ga porotniki obsodili v 12 dnevno ječo. Savsaa ga je ie drugi dan cesar pomilostii, ne da bi škof bil za to prosil. I a vendar je postal mučenik ter zre) za svetnika.
Regnikolarna deputacija v
Avstriiji.
Dunaj, 10. decembra. Regniko-larne deputacije poznajo dosedaj le na Hrvaškem j med Avstrijo in Ogrsko je bila dosedaj institucija delegacij za urejevanje skupnih zadev. Ker pa so vočigled krizi na Ogrskem delegacije skoraj nemogoče, namerava posl. Syl-v e s t e r predlagati v avstrijskem parlamentu, naj se izvoli takozvana regnikolarna deputacija, ki se ima pravico pogajati z ogrsko parlamentarno deputacijo 0 gospodarskih in drugih vprašanjih, ki se tičejo razmerja med Avstrijo in Ogrsko. V to deputacijo naj voli gosposka zbornica šest, poslanska zbornica pa osemnajst Članov.
Kriza na Ogrskem.
Kaj bo s parlamentom?
Budapcšta, 10. decembra. Včeraj je bil ministrski s v e t, ki je trajal skoraj šest ur. Dogovorili so se vsi predlogi, ki jih poda baron F e-jervarv v jutrišnji avdijenci cesarju. Baron Fejervarv si izprosi od vladarja pooblastilo za odgoditev i pa tudi za razpust državnega zbora.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del. (Dalje,)
Jari in Komolja sta se oborožil«, potem pa šla iz grada po skrivnih stopnicsh- ki so vodile naravnost v Bkrivnostni stolp. Tam je Juri v kleti odmaknil v?vč kamnov, ki so zakrivili vhod v vodnjak. Pfi rdečkastem svitu plsmenice je Komolja zagledal tnala ieldsaa vrata, do katerih je imel Juri ključ. Odprla sta vrata in šla po tesnih stopnicah globoko doli v zemlja, dokler nista prišla v prostorno dvorano — naravno kapnioo. Is stene je teki* iz dosti velike cevi sveža Cista voda in se odtakala v globino.
»Ojrlej si ta vodnjak,« je dejal Jari. »Če bi prišli v zadrego, bi si lahko pomagali. Zamašiti je treba samo jamo, po kateri se odtska voda
in ta dvorana bi bila kmalu polna, J odtod pa bi vodo potem lahko spravljali na dan «
O/ledala Bta si vse natančno io prišla do spoznanja, da se žeje ni bat), ker bi tu nabrana voda gotovo zadostovala za vojaštvo in za prebivalstvo.
Ko sta prišla nazaj v grad, sta ču!a pred okni močan ropot in šum. Slutila sta, da se jo nekaj zgodilo. Jari je hitro odprl okno in saklioal na TomaŽa Retinskega, ki je po dvorišču razsajal.
»Ali smo napadeni?«
»Da, napadeni in sovražnik je že prišel Čez prvi nasip. Naša vojska se je dobro držala in hrabro odbijala prve napade. Ali kmalu so vojaki začali mrmrati, da tebe, ki si njih vodja, ni nikjer videti; tudi ple-menitaši so se z&fieli jeziti zaradi tega in končno je zavladala taka nevolja, da je sovražnik srečno prišel črez prvi nasip. Zdaj brani vojaštvo drugi nasip. A povem ti, vse se togoti, da se ti zaklepaš v svojo sobo na skrivnostne pogovore, medtem ko se mo-
rajo tvoji prijatelji in tvoji vojseaki sami za te vojskovati.«
Jari se je teh besed tako prestrašil, da je ves prebledei. V m kaj trenotkih je pritekel oborožen na dvorišče.
»Komolja — vasmi petdeset mož in pojdi na levo krilo, kjer so stroji. Pripravi vse, da bo mogoče vlivati na sovražnike vrelo olje in metati med nje gorečo smolo. Petam pridi v središče, kjer bom jaz.«
»To je naspametno,« se je jezil Tomaž Ratinski. »Ti si najvišji poveljnik in se ne smeš po nepotrebnem podajati v nevarnost«
»Moram, Tomaž!« je odgovoril Juri z največjo odločnostjo. »Moji vitezi in moji vojščaki naj sposnajo, da se ne bojim borbe in da sem se le po nesrečnem Blučsju doslej zamudil.
Komaj je Juri planil iz grada; je naletel na veliko množico svojega vojaštva, ki se je umikala pred sovražniki. Tudi drugi nasip so bili zavzeli patrijarhovi vojščaki. Na drugem nas p u se je še bil boj.
»Za menoj, prijatelji,« je kričal Juri, ko je pregledal položaj. »Ša niso zmagali sovražniki.«
Kg so vojščaki zagledali svojega poveljnika, so se hitro ustavili in se zbrali okrog njega. Nastal je molk in zdaj se je z nasipov slišalo vpitje vojskujočega se vojaštva ia Žvenket mečev.
»Za menoj, sa menoj,« je noviČ zakričal Juri. Zapodil se je proti nasipu in vojaštvo, ki je ravnokar Še bežalo, mu je sledilo. Kakor vihar je pridrvela ts četa na nasip in se zagnala na patrijarhovo armado. Juri je ostal ves Č»s na čelu in napadal sovražnike, kakor besen lev. Patrijarhovi vojščaki so bili ie precej utrujeni in imeli so tudi Že znatne izgube, a ljuti naval Jurijev jih je spravil v nered. Kmalu so bili pre-podeni čez drugi nasip in se umaknili na prvi nasip. Njih poveljniki so kriČaje urejevali vojaštvo rotuč jih, da se se umaknejo. Poslali so iskat pomoć v taborišče, ali še preduo je ta prišla, je začelo brizgati na množico vrelo olje in so letele med nje
kepe goreče amoU. Vae je odskako-vaio, da se umakne, nastal je nered in nakrat je vsa patrijarhova armada kričaje zbežala z nasipa. Ves nssip je bil namreč pregrnen na deOelo ■ slamo in s listjem potresen s smolo in namočen s d era. Goreče kepe smole so vnele to prevleko. Kar naenkrat je na vseh koncih udaril plamen kvištu, vojaštvo je vse zbegano odskakovalo in se spustilo v beg.
Plamen na nasipu je razsvetljeval noč in s stolpa je Jari videl v taborišča svojih sovražnikov in je mogel gledati, kaka zbeganost je bila tam nastala. Gledal je tudi na goreči nasip. Videl je, kako so njegovi vojaki ubite sovražnike nosili v ogenj in čudil se je, daje padlo toliko sovražnikov in da je njegova armada tako malo trpela.
»Gospod je z menoj,« je dihnil Jari in opravil v naglici zahvalno molitev, potem pa se je šel zahvalit svojim vojskovodjem in poiskat ti* stega, ki je v boju odločil zmago — Komoljo. _ (Dalje prin.)
Najbrže se odgodi parlament le kratek Čas, da se   med tem  Časom doiene kompromis  z opozicijo, šcuvanje vojaštva,
Budapešta, 10. decembra. Vodilni odbor združene opozicije je sklenil pod predsedstvom grofa Apponvija, da izda manifest na nadomestne rezerviste; v manifestu se bo rezervistom dokazalo, da so nepostavno poklicani v vojaško službo.
Rumuni se puntajo?
Budapešta, 10. decembra. Vladni listi donašajo iz Hunjadskega komitata razne vesti, da se Rumuni puntajo ter pripravljajo upor proti Madjarom. Punt je baje že tako dobro organizovan, da je treba le v rumunski vasi začeti zvoniti z vsemi zvonovi, nakar bodo po gričih zažgali grmade, da se obvesti vsa rumunska pokrajina naj se vzdigne proti Madjarom. Povsod med Ramuni se širi parola, da je tudi cesar sit Madjarov ter bo Rumunom le hvaležen, ako mu pomagajo Madjare pokončati. Tudi Saksi so na strani Rumu-nov. — Koliko se sme tem vestem verjeti, se seveda ne da dognati.
Dopisi.
Iz Moravč. Grozen strah vlada med našimi klerikalci pred novimi občinskimi volitfami. Dasi je do njih še celih 5 mesecev, se zanje že sedaj imenitno pripravljajo. Uprizoriti nameravajo tedaj s pomočjo tukajšnjih klerikalnih roagnatov velikansko agitacijo. V to svrho mnogo medit>rajo v kavarni v Moravčah; v hotelu v Krascah pa žalostno lamentirajo: kaj bo, kaj bo. Nove ončinske volitve skrbe predvsem našega klerikalnega župana. Mož ntmrec sluti, da je občina z n|im nezadovoljna. Kako bi tudi ne bila, saj |a temu klavrnemu župana skrb za občino deveta briga. Sedanji župan pa je tudi strašno reakcionaren. Kai je ni>-ixu mar če občina ne napredate. Da ima le sam Upe dohodke. Pred časom pa je prišla njegova mesarija nekako na slab glas. Župana je to silno jezilo. V posvetovanju s črnimi suknjami pa je tedaj sklenil, da je najbolje, če javi v »Slovenca«, da ne krije »bus« in suhih krav, ampak samo tolsto govedino. Vidite, moiiček se rad »po-štreka«. Prihodnjih volitev se pa vendarle siioo hoji . . . Največ preglavice mu dela. ker ga tudi kieri kalci ne marajo. No, kakor se poso juje, tako se vračuje! Moravski volila! smo spoznali piškave plodove zaspanega klerikalizma in sklenili, da se ne pustimo več terorizirati. Naše geslo je: Naprej za napredek in koristi Dalovauje takih županov, kateri mislijo, da svoje dolžnosti ispolmjo, ako se zabavajo s kakim farčkom pri čaši rujnega vinca, za občino pa nič ne store, ne more donesti nlagcelova Moravski dolini. Želimo si pwfi boljših časov, kateri gotovo pridejo, kakor hitro pome-demo iz naše občine klerikalno ne enigo. Tohko v odgovor podlim napadom »Domovine« in »Slovenca« na našega občepriljubljenega in soošto-vanega nadučitelja Tomana. Javno, klerikalcem v cbraz povemo: napadi na tako vriega moža so brezmejna surovost. Saj se imamo ravno gospodu nsdučiUijU zahvaliti za vse koristne moderne naprave. On je ustanovil v našem kraju bralno in pevsko društvo, mlekarne, posojilnico in požarno bran.b). Kaj ete pa storili vi, klerikalni lenuharji? Nič! Zategadelj jeiik za zobmi!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. decembra. — Občinski svet ima v torek, dne 12. decembra t. 1. ob 5. popoldne izredno seio s sledečim dnevnim redom: Naznanila predsedništva; čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje; obljuba meščana Alojzija Pogačnika; finančnega odseka poročila: o računskem zaključku mestnega zaklada za leto 1904; o računskih zaključkih: i ) ubožnega zaklada, b) zaklada meščanske imovine, o) ustanovnega zaklada za leto 1904; o računskem Bklepu mestnega loterijskega posojila za leto 1904; stavbnega odseka poročila: o parcelaciji posestva Ivana Tometa v Kolezijskih ulicah št. 10 in o prošnji Josipa Daoarja za prispevek k zgradbi škarpe na vrtu pri njegovi hiši v Streliških ulicah št. 6; šolskega odseka poročilo o dopolnilni volitvi enega člana v vse-uČiliŠki odsek; klavničnega ravnateljstva poročilo o proračunu mestne klavnice  za leto  1906; direktorija
mestne elektrarne poročilo o računskem zaključku mestne elektrarne aa leto 1904; vodovodnega direktorija poročilo o proračunu mestnega vodovoda aa leto 1906; mestnega magistrata poročila: o prošnjah aa sprejem v domovinsko aveso mestne občine ljubljanske; o prošnji Pavla Pe-teroe v zadevi povračila nekih stroškov za izpraznjevanje grebeničmh jam v topničarski vojašnici; o prošnjah aa podelitev meščanstva; o prošnjah sa podelitev meščanakih podpor po 69 vin., oziroma 40 vin. na dan; personalnega in pravnega odseka poročilo o županovih nasvetih glede oddaje službe II. mestnega komisarja, koncipistain konoeptnega praktikanta.
— Dvorni svetnik gospod Felicetti, poštni direktor v Trstu, gre v kratkem v pokoj. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, pride na njegovo mesto dr. Henrik pl. Kamler, sedaj poštni direktor v Carigradu. Ker ta mož še nikdar ni čul slovanske, še maaj pa slovenske besede, je treba napeti vse moči, da se to imenovanje prepreči. Poslanci, attenti eatote!
— Občinske volitve v Šoštanju, ki so se nedavno vršile, je namestniŠtvo razveljavilo v I. in II razreda Volitev v III. razr. je namestni štvo potrdilo. Nove volitve v II. in I. razredu 80 razpisane na dan 18 t. m. Kakor čujemo, se slovenska stranka pridno pripravlja na volitve!
— ,,Ose", slaBti zadnje njene številke ljudje ne morejo prehvaliti. Veseli naa, da se je ta politično-sati-rični list tako hitro priljubil našemu občinstvu. Pač najlepši dokaz, da se je z »0*0« ustreglo ž<* davni želji vaeh svobodomiselnih Slovencev. Šso-
1 jvo in f&rško ropotanje po spoved-niosh ne more naši »Odi« prav nič škodovati, ker ima pretrdovratno in prežilavo »naravo«. Nasprotno, vse to bede »Osi« in njenemu Življen-skemu razvoju le koristilo. Prepričani smo namreč, da bode rastlo Število njenih naročnikov od tedna do tedna zlasti z novim letom. Škofu Jegliču pa svetujemo, naj si poišče Še   kako   zavarovalnico    zoper —
a Osi ne« oike.
— Umrl je nenadoma knjigovodja topilnice v Litiji gospod Anton J e 1 o č n i k. Pokojnik je bil vseskozi naroden mož, ki se je vedno udeleževal narodnega gibanja, bil tudi soustanov-nik in častni član pevskega društva „Slavec", svoj čas tudi član „ Sokola u in eden najboljših slov. igraliev v prvi dobi slovenskega gledališča. Bodi mu trajen spomin!
— Odborova seja Slovenske sokolske zveze. Os borove seje ae je udeležilo razen predsedstva lepo število članov-odbornikov. Bila so zastopana sokolska društva iz Celja, Brežic, Goric**, Ilirske Bi strice, Idrije, Jesenic, Kranja Ljub-liane, Ljutomera, Mozirja, Postojne, Šišae, Zagorja, ter Žensko telovadno društvo iz Ljubljane. Seja je trajala nepretrgoma od 9. ure dopoldne do
2 ure popoldne. Odbor je sprejel od predsedstva predlagani »domaČi red«, »izlcini red«, ter dolcčtla glede jav nih nastopov sploh. Od predsedstva predlagana »vzorna pravila«, kakor tudi poročilo o društvenem kroju, o znakih, o telovadski obleki, o pra-porjih pa je sklenil odbor predložiti vsem društvom v presojo in v pre gled, ter se končno sklepanje o teh točkah odgodi do prihodnje odborove seje. Poročilo o sokolskom zletu v Zagreb 1. 1906. priporoča društvom, naj že sedaj ukrenejo vse potrebno, da bode udeležba Čim številnejša, naj skrbe za posebne zletne zaklade, kar je ljubljanski »Sokol« že tako uredil s lem, da je založil bloke z nakaznicami po 20 v, ki jih prilično razprodaja svojim članom pa tudi drugim. Člani, ki se nameravajo ude ležiti zleta, zbirajo na tak način takorekoč za se lasten zletni fond, drugi pa množijo društveni zaklad. — Debate, ki so Be jih udeleževali skoro vsi odborovi člani, so bile jako živahne in poučne. Dokazale so predvsem eno, kako potrebna je bila ža Zvtza Zveza je pristopila kakor član Slovanski aokolsai zvesi ter naznanila svojo ustanovitev ter Bestavo odbora »Ocški oboi sokolski«, »Moravsko šleiki oboi«, »Župi nižje avstrijski«, Zvezama poljskih Sokolov v Avstriji in na Pruskem, ter Zvezi hrvatskih sokolskih društev. Tudi a srbskimi Sokoli na Hrvaškem in v Slavoniji, ki so Bi prav v zadnjem času ustanovili Župu fruško-gorsko je stopila Zveza v zveto. V Zvezi stoje sedaj vsa slovenska sokolska društva — razen »Dolenj-
skega Sokola« — ter Žensko telovadno društvo v Ljubljani, torej dvajset društev. Pripravlja ae ustanovitev novih Sokolov v Litiji, Domžalah, Mariboru, Ptuju in v Zalou.
— Knjižico „Slava Prodornu !" so nadalje naroČili: Krajni Šolski svet ptujske okolice 4 izvode in županstvo v Nabre-Žini 110 izvodov. — Nekaj sto knjižic je še v zalogi, naj bi jih naročile one šola, ki jih Še dosedaj niso!
— Umrl je v Dol. Logatcu v nedeljo dne 10. decembra ondotni učitelj in šolski vodja gospod Alojzij P i n. Pokojnik je bil poznat slovenski pesnik in zelo naobražen glasbenik. Bodi mu lahka zemlja domača !
— Nova šfif ta pri Gornjem gradu. Okrajno učiteljsko društvo gornjegrajsko je pri svoji •lavai skupščini dne 7. decembra t. 1. soglasno izvolilo sledeči odbor: Ivan Kelc, nadučitelj v Novi Štifti, predsednikom ; Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, podpredsednikom; Ignac S i j a n e c, učitelj v Gor. gradu, tajnikom ■ Peter K u d 1 e r, nadučitelj na Ljubnem, blagajnikom, in Jože T r-čak, nadučitelj pri Sv. Frančišku in Ivan Klemenčič, nadučitelj na Rečici, odbornikoma.
— Občinske volitve v Ona-tiji-Voloskem. V 111 razredu so bih v Četrtek izvoljeni soglasno kan-didatje hrvatske stranke.
— Sa ni izplačalo« Delavec Ivan Rukavina je v HruŠici prigolju-fal 14 K in se hotel odpeljati domov. Kakor vedno, tako je tudi sedai prehitela brzojavka vlak in ko je Rukavina izstopil na kolodvoru iz voza, ga je veselo sprejel tam službujoči nadstražnik Jakob Kržan in ga odpeljal v zapor. Aretovanee je imel pri sebi okoli 130 K denarja, svoje in še nekega drugega delavske bukvice.
— Tatvine. Hišni posestnici Mariji Dolenčevi je bila ukradena 3 krone vredna kokoš. Tat je znan. — Prevozniškemu hlapcu Avgustu BirtiČu je bila ukradena zelena konj ska odeja, vredna 12 K. — Frančiški Kovačevi je bil na Dolenjski cesti št 5 ukraden 6 K vreden klobuk in sukneni črevlji. Osumljenec je znan.
— Dežnik je ukradla dne
10. t. m. gospe Frančiški Stvarce vi neka postreŽnica v Nuoskih ulicah št. 8, a ji ga je potem cd vzel na ulici neki gospod.
— Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 15 Hrvatov in 2 Slovenca. 38 Hrvatcv je prišlo is Zgornje Av-Btrije. — V nedeljo so šli v Ameriko
4 Ogri, 2 Hrvata in 5 Maoedoncev, nazaj pa ,e prišlo 100 Hrvatov in 80 Macedoncev. — V Heb je šlo 25, ▼ Soheibbs 17, v Meran 18, na Jesenice pa 16 Hrvatov. Is Pruskega je prišlo 17, iz BrVinja pa 9 Hrvatov.
— M zgubljene in najdene reci. Nt * vdova je izgubila denar* niso, v kateri je imela do 19 K denarja. — Sluga Anton Kune) je iz-prubil bankovec za 50 K. — Delavka Frančiška NuČiČeva je izgubila denarnico, v kateri ie imela nekaj čez
5 K denarja. — Pcetrežnica Frančiška Reb ihova je izgubila denarnico, v kateri je imela 4 K 56 vin. — Vdova g*. NeŽa Wagnerjeva je našla otroško Čepico. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena pa lics. in zabojček h kuhinjskim orodjem. — PostreŽnica Neža Dimnikova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Knjigovez Valentin Požar je izpuhi! bankovec za 10 K. — Jožef VrančiČ je izgubil srebrno uro in zlato verižico, vredno 100 K.
— Semenj. Dne 9. t. m. je bilo na letni semenj prignanih 708 konj in volov, 346 krav in telet, skupaj 1054 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, pri konjih srednja, ker je prišlo po govejo živino nekaj Korošcev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vol o ska 12. decembra. V prvem razredu so bili v občinski odbor soglasno izvoljeni vsi narodni kandidatje. Tudi v II. razredu so izvoljeni vsi narodni Kandidatje
Dunaj 12. decembra. V včerajšnji seji poslanske zbornice je G-autsch odgovoril na interpelacijo zastran brzojavke, ki jo je prestolonaslednik poslal katoliškemu shodu ua Dunaju. Dejal je, da kakor vsak državljan, ima tudi prestolonaslednik pravico pozdraviti tak shod. Zbornica jc končala razpravo o predlogu glede razmerja med Cislitvansko in Ogrsko. Najbrž se začno že v soboto božične počitnice.
Dunaj 12. decembra. Italijanski poslanci,  ki so imeli zadnji čas
daljša pogajanja z vlado, naznanjajo, da je definitivno pokopan piajekt o ustanovitvi italijanske fakultete v Rove r e t u.
Dunaj 12. decembra. Poljaki zahtevajo, naj se pač uvede splošna in enaka volilna pravica, a za GaliŠko naj se določijo indirektne volitve. Malorusi pripravljajo protiakcijo.
Dunaj 12. decembra V poslanski zbornici je bil danes vihar. P® nerodnosti podpredsednika Kaiserja sta ob enem govorila Klofač in Bfez-novski. Češki socijdlci so Kaiserju obetali zaušnice.
Petrograd 12. decembra. Ir-kutsk je pogorel, Elizavetgrad je v plamenu.
Petrograd 12. decembra. (Juje se, da hoče car sprejeti V i t -tejevo demisijo in da poveri grofu ignatjevu diktatorsko oblast nad celo Rusijo.
Petrograd 12. decembra. Po-bjedonoscev je predložil carju spomenico, v kateri ostro obsoja vse delovanje grofa Viteja.
Petrograd 12. dec Me3to No-vorosijsk je v rokah puatajočih se vojakov; vse posadke revoltiralo.
Petrograd 12. decembra. Ko je general Mandarilov s konjeniki prišel v Harbin, je dal užgati vojašnico. Ustreljenih je bilo kakih 300 puntajočih se vojakov. Vstaši so pozneje obkolili Manda-rilova in ubdi mnogo njegovih vojakov.
London 12 decembra. „Daily Telegraph" poroča, da je bila v Harbinu prava vojaška vstaja. Ge neral Mandarilov je vstaše v ljutom boju premagal.
Se dobi povsod!
57i neobhodno potrebna zobna Creme *i|
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. ^ZSaS9BnsflHZJHBJBaVI
Mefeorologično poročila
V'*izt3. Ufcd ca orjera Rc«-S.
	Čas opazovanja	Stanje	8d	
I Dec		barometra v mm	| Vetrovi	■sbe
11,
12
B, 3v
7. *).
a pup.
7517
?52 0 750 5
23
- 00 40
ar. jvzh. j jasno
sr. jvzh. j iasno sr. vzh. j jasno
S-Gdnja ^č*ra*Sn}a temperatura '3 4 0 lili lin In       11   —   Padavma v mm   o 0 ■
c Pevsko društvo    SLAVEC" v "1
Ljubljani naznanja tužno vest, da je njegov zaslužni častni član in bivši prvi predsednik društva, gospod
Anton Jeločnik
knjigovodja topilnice  v Litiji
včeraj,  11. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb se vrši jutri popoldne ob ^ 4. uri v Litiji 3962
Bodi mu časten spomin! V Ljubljani, 12. decembra 190!».
Potrtim srcem javljamo v Bvojem kakor v imenu sestre prež al os t no vest, daje Veegamogočnemudopadlo poklicati k sebi našega ljubega očeta
Jožefa Sajovica
posestnika in gostilničarja kateri je po mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 81. letu svoje Btarosti danes ob l. ari zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika vršil se bode v torek, dne 12. t. m. na pokopališče v Križah.
Svete maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi v Križah
Bistrica pri T ržiču, 10. decembra 1905.
3963 lian Najovie, sin
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorod nikom, prijateljem in znancem tužno vest, aa je naša iskreno ljubljena mati, oziroma hči in sestra, gospa
Morija Jeran, roi. Belič
trgovčeva vdova
danes 11. t. m. ob 12. uri opoldne po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v zO. letu mirno zaspala v Gospodu.
Truplo predrage rajnice se bo v sredo, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne slovesno blagoslovilo in iz hiše žalosti, FranČiškam-ke ulice St. 8, na pokopališče k Sv. Krištofa položilo k večnemu počitku.
Rekviem za nepozabno rajnico bo 14 t. m. ob 8 uri zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja.
Nepozabljivo rajnico priporočamo blagemu spominu in molitvi
V Ljubljan*, 11. decembra 1905.
3956      Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem onim, ki so nam v toliki meri lajšali prebritke ure povodom nenadne smrti nase preljube matere, oziroma taSče in 3tare matere gospe
Marije Regallv
s tako ginljivimi izrazi globokega sočutja in, ki so spremili blago pokojnico v nenavadno obi Jem številu iz hi&e žalosti v Sv. Florijana ulicah k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo najarčnejSo zahvale; posebno pa ae Se za vse to zahvaljujemo milostnemu gosp prelatu Ivanu Rozmanu, gg sodnim uradnikom c. kr. deželnega in okrajnega sodišča v Ljubljani, gg. odvetnikom, uradniškemu oaobju .Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani/ Kamniča-num m Metiičanoni.
V Ljubljani, 11. dec. 19:5 395$        Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob smrti prerano umrle, iskreno-ljubij ene, nepozabne soproge, matere in hčere, gospe
Marije Bole
roj. Blažon
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiflrrp-nejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu dr. Josipu Skočirju za trud in požrtvovalnost ob času njene dolgotrajne in mučne bolezni.
Hvala tudi častitim planinskim damam in vsem drugim, ki so rajno spremili k večnemu počitku.
Vrhpolje pri Vipavi, dne 11. novembra 190S. leta. 3934
Žalujoči ostali.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zuancem pretuŽno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma brat, stric in svak, gospod
Anton Jeločnik
knjigovodja topilnice v Litiji
po kratkem bolehanju danes ob pola 2. uri popolda« nenadoma izdihnil sToio blago dušo.
Pogreb bo v sredo, dno 13. decembra ob 4. url popoldne iz hiše žalosti v Litiji na pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi v Litiji. V Litiji, dne 11. decembra 1905.
Nardi Jeločnik    dr. Viko Jeločnik    Mirko Jeločnik
c. in kr. praporščak kemik g m kr poročnik
sinovi.
Franc,  Mihael iu Minka Jeločnik
brata in sestra.
89*4
sa notarje,   odvetnike,  trgovoe ali banke se odđa v stavbi
DEGENGHI, Dalmatinove ulice
v pritličji. 3226-20
o leta 1842.
NATISOV IN QRBOV   i»* (P
BR/lTd EBEKLl
Pariški svetovna razstava 1900.
IBreliai
etovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 3564—12
r
NOVO!
"1
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, 5e bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „Hiša Marije Pomočnice'* in brani svoje umetniško staliSče. Izza PreSernove ..Nove pisanje11  ni bila pozneje reč napisana
nobena boljša id ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi
mojstra v slogu in jeziku, ni vreba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi z izvirno risbe na naslovnem tistCL 23—140
Cena: broš. 2 K; po posti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 R 30 v.
Založništvo
£» Schweniner
v Lfub!?ani Prešernove uiice Št. 3.
Poslano.
t. trgovcem in obrtnittom
vljudno naznanjam, ia imam v zalogi še nekaj tisoč ličnih
reklamnih
shMnihMedarjev.
Koledar je kot pripravno novo-etno darilo jako priljubljen in ker e na njem vtisnjena tudi firma, e to izvrstna vseletna reklama.
Pri naroČilu od 25 komadov na-:ej se vtisne firma brezplačno.
Cene so izredno nizke in jih na zahtevo rad dopoŠljem. 3717—8
V založbi imam tudi
IfifflstuBMfito
*a urade, šole, pisarne itd. po 60 vin.
zrn zaloga
božionili
■ n
novoletni! razglednic. Ivan Bonač
trgovina s papirjem
v^    v^ v^ v^ v^ v^
C O <3r IV A. €J
3938 -2
I CZUBA-DUROZIER & d
francoska tvornica konjaka Promontor.       BŽŽŽS5 u* P<M wo<<-
I siHllO> |J«-iih 1**1
Razpis dela.
Radi odda,e stavbe trorazredne ljudske šole v Prečni pri Kudolfovem vršila se bode
v četrtek, dne 21. decembra 1905
v Šoli v Prečni s pričetkom ob IO dopoldne
K tej dražbi  povabijo  se vsi  podjetniki s pristavkom, da se iste vsak ali sam ali pa po poblaščencu lahko udeleži in  da mora še pred pričetkom dražbe j pri draž beni komisiji vložiti 5* , varščino od vsote tega dela, za katero namerava staviti ponudbe.
Do pričetka dražbe se sprejemajo tudi pismene ponudbe, katere je koleko-vati z 1 K; takim ponudbam naj se priloži omenjena 51, varščina io uaj so iste stavljene po g 2 splošnih pogojev.
Oddajo se sledeča dela in vsako posebej ali pa skupaj:
pred inventuro se bodo prodajale  kožuhovine veliko pod
tlastno ceno, in sicer: damski kožuhovinasti jopiči, k o I j e r j i in mufi, kakor tudi moške kožuhovinaste •> suknje, mikado, kožuhi za ulico in potovanje in -5- čepice. — Največja izbera moške in ženske konfekcije po čudovito nizki ceni.
»Angleško skladišče oblek"
OROSLAV BERNATOVIC
Jtiestm trg šl. 5.
3911- 4
1. ) zidarsko delo
2. kamnoseško delo
3. železni nosilci in vezi
4. tesarsko delo .   . .
5. pokrivanje strehe
6. kleparsko delo  . .
7. mizarsko delo
8. ključavničarsko delo
9. pleskarsko delo . .
10. slikarsko delo   . .
11. steklarsko delo . .
12. pečarsko delo   . .
13. notranja oprava . .
K 16998-82 136-80 1915-95 2803-38 942-39 837-69 1797--751-50
103-66
1100 — 1832 -
skupaj    .    .   K 30000 — Dotične   stroškovnike   in   pogoje  si   vsakdo lahko ogleda v navadnib urah pri podpisanem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet Rudolf ovc,
3948—2
dne 30. novembra 1905.
Izvrstno proženje kave električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, do-brodiseč, okusen prideiek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so Devsrne živcem} tako pražena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebavljanje in zdravje.
z.e en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega p.ažeoja proti zastareli metodi. Za pra-ženje so odločilna tale načela:
1. ) Najpooolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. 3600—11
2. ) Kajskrbnejše  preizkušanje vseh  kavnih  vrst glede čistote in dobrote.
3. ) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom
KARL PLANINŠEK
Dunajska cesta
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo
(post; ji električne cestne železnice).
Ravnokar je izšla
KORISTIM.
Povesi iz gledaliških   krogov ljubljanskih  v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje   dogodke   neke   koristke izza Časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po požti J K.
Dobi se v knjigarni
L. scHtfEHTNER v Ljubljani
Prešernove ulice.
Sprejema jBavarcvanjs čioveSkega živ-ljenja po cajiaziiovretiieiftih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno zavarovanje aa doživetje in amrt a zmanjSujoCimi sc vplačili.
?3ak član ima po preteka petih let pravico do dividenda.
R«z. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnine in kapitallje; 82,737.159-57 S.
Po velikosti dnijp vzajemna zavarovalnica naše države
s v««wfe.«»«l dlovantko• narodno opravo. 5—143
Tu poJMnlLft daje:
Stcerieraiini zaisiop » Ljubljani, iegar pisarne 00 v iasscej bančnej hiši ^aauBBB^
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cen i uje takoj in najkulantueje Oživa najboljfii sloves, koder poslu jo
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokonstne namene.
Prepričajte se!
09
Najboljši in najnovejših vrst gepeljni in motori za bencin, mlatilnice in tlamorez ice, trombe, cevi, te lilije in žage dobite v skladišču
Fran Zemana u Ljubljani, Poljanska cesta itev. 24.
Kdor ima
(okrogel les) jih lahko nemudoma proda po sledečih cenah:
Smrekove hlode 4 m dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubični Čevelj po 30 kr.
Jelkove Borove Bukove Hrastove
»
n n 28 „ n     n    28 „
^8
28 „
28
» 26 . . 25 .
n   52 „
98
3737—4
„        frize (deščice) na kvadratni meter   . , ......
vse postavljeno na državni kolodvor Ljubljana.
OdpoŠiljatve in ponudbe nasloviti je na:
Parno žago In tovarno parketoo u Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna: Šelenburgove ulice 6
Ce$. kr. avstrijske
državne železnice
C kr. ravnateljstvo dri. ieleznice « Beljaka.
£5STrođ. iz voznega roda.
Veljaven od dne l. oktobra 3 905. leta.
ODHOD iZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 1*2. ari 24 ni pa^eft osohrJ rlak v rrbiš, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Ce» Selzthal 1 Auu*tt, Solnograd, cez Klein-Reifling v  Steyr, t Line, na Dunaj    «na Amatetten.
— Ob uri b o *jutn»j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, M uran, Mauterndorf, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, fiei Selztnal v Solnograd. Inomost, čez Klein-Reifling v Stever, v Line, Bcdejevice, Plien, Marijine vare, Heb, Francove fare, Prago, Lipsko, Cei Amstetten na Dunaj. — Ob 11. Dri 44 m dopoldne e-obn vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curich, Ženeva, Pariz, čez Arr stetten na Duiiaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak 9 Trbiž, Šmobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifiing v Steyr, Line, Budej .-'ice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prage, (v Prago direktni vez I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monako?o direktni voz L in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak » Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kocevj«, ob 1 uri 5 m pop. istotako.
— Ob 7. uri 8 m svečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja ees Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst đirekć. voz 1., II. raz ). Inomost, Franzensfeste Solnograd. Line, Steyr, j Ul, Aussec, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj oiobni viak ii Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak t Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzen, Budejevice, Line, Steyr, Pariš. Ženeva, Curin, Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor. Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubna, Sclzthala, Beljaka. Celovca, Malega Glodnitz a. Monako r/ega, Enemosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni v us a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Mnraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Iaomosta in Soloograda, čez Klein-Reifiirg iz Steyra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvin varov, Prag j, Lipakega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. uri 44 m zjntraj osobni vlak iz Novega mesta u Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7, ar 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m svečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 ni ponoči samo ob nedeljah r> praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljnbli   v 8G7B
% Oitmario „t^adio$a$"
gorivec za špiritove žarnice
- 60 normalnih sveč svetlobe *     * * *
- = * = absolutna varnost ******** - * = * ** - najpreprostejše ravnanje - * ****** * * * * = porabljivo'za že'^obstoječe
svetiljke. ********
Tvornice: DUNAJ , III. Erdbe-gstrasse 23 MILAN, Via Tazzoli,    3679 4
prenosijiue peči za Uuhanje in kurjenje.
Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje »veta.
In trgovec
3493 19
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izbornoz alogo najfinejSih, {natančnih; švicarskih* U r, kakor
najbolj slovečih znamk: 6aihausen, : Ornega,  Roskopf,  Urania i. t. d.
Zlatnine in srebrnine, kakor 1 nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega J izdelka po najnižjih cenah. 1
Dokaz, da je moje blago zares} fino in ceno je to, da ga razpo-^ sil jam po vsem svetu in imam \ tudi odjemalce urarje in zlatarje J glavnih meat."<
Št. 602. Nikelnaata an- RavnO~je~~IzSel U najnovejši Št. 606. Prava srebrna ker remont  „Roskopf-,  vo||k|   cenik,   kateri   Se   pošlje} cUinder remont trpežno
2SrJČ2£££       zastonj in ^oStnine prosto". » »4TO
SebfVSft »TMoškBOT vHmk'velikosti 1 f^ž&f***
Mihce noj ne zamudi usodne prilibe!
Ker nameravam združiti obe trgovini na drobno, sedaj
samo „Pred škofijo 1"
in  ne  bom  mogel  spraviti pod  streho  ogromne zaloge, sem prisiljen k
v v Iv
čudovito nizkih
DrofoiiDtliififl ni7ko rono- Nfjn°vej§i stores> PreProge,
rlCjUlClIJlvU IlISVllC • tek. preproge,   garniture,   plišaste odeje,
stenske zaščitne preproge, lambrequini, prešite in flanelaste odeje.
Posebni ugodna pr'Ulita :
Blago za damske obleke:
Modni barhenti za bluze in ponočne
suknje, batisti., cottoni i. t. d. Kosi iz prejšnjega leta čudovito po ceni. Sezijske novosti po tvorniški ceni.
Sukneno blago:
za obleke, hlače, paletote, za zimsko
mmmmmmmSm     lu   leto     — - ~"
30%
pod  originalno ceno.
Vsi ostanki za vsako sprejemljivo ceno.
Znižane cene: za perilo, sifon, posteljni gradi in žepne robce. Čudovito   ceno:   voln ene  in  svilu ate  šerpe,  naglavne  in  velike rute.
3862—5
Pred nakupom naj si vsakdo ogleda moje izložbe in zalogo.
Začetek prodaje v soboto, dne Z. decembra 1905.
J. GROBEL
samo j, Pred škofijo'1 V Ljubljani  samof.Pred škofij o41.
ZtmanjaTnoTCČile§5c izur|ajcjc točne.
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
hVUFINEJSE gg»JS MRVE ZA UMETNIKE
HME OLJNATE BARVE ZA
v
5TUDUC SCMOBMfBLfiP A KO. V DOsmoOHfO
- MECrLfl,
SLIKrIRSKI FrlFIR PLdTNO, tOFltTL Iti Y3t;
^         ffPftRftTE, BflRVE ITI PREDLCK5E Zfl
ŽQflLNO 5LIMNJE
VELIKO IZBIRO
LESENIH IZDELKOV
mata ederl
TOVRRMR OUMftTIH BARV, LAKOV BI PWh£ŽEV
niKLOilCEVfl CE3TA 6 UUBLMIM.
ČOPIČI. — BRONCE — KARBOLINEJ. — LIM.
ixd«ijUoij la odgovorni crednik : Dr. 1v«jj i
liMfnini tu tiik .Mirodot ti*Ura«"
KJ
RZ7