Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40 — polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2' —	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Cene inseratom: Din p Pri 1 X objavi */, str. 600 • — . . 300--. 'U . 150 •— . n 'd n 75’	 . . . •/,. . 37-50
X. letnik.	V Ljubljani, dne 1. septembra 1927.	Štev. 17.
Obrtno nadaljevalno šolstvo.
Kmalu se bodo zopet odprla našim vajencem šolska vrata, pa se nam zdi umestno, da se pred po-četkom šolskega leta obrtno-nadaljevalnih šol pomudimo pri tem za bodoči razvoj obrta važnem vprašanju.
Glede števila obrtno-nadaljevalnih šol stoji Slovenija v naši državi gotovo na prvem mestu, kljub temu, da je obstoj marsikatere šole vsled gmotnih težkoč od leta do leta v nevarnosti. Tudi letos bo treba premostiti težave, ki bodo nastale, ker bo državna subvencija malenkostna in se bo s podporo drugih faktorjev ravno omogočilo životarjenje šolam. Dasi se rešuje vprašanje vzdrževanja obrtno-nadaljevalnih šol že nekaj let, vendar kaže, da tudi v bližnji bodočnosti obstoj teh šol ne bo še zasiguran, ker je za obrtno-nadaljevalno šolstvo iz raznih razlogov premalo zanimanja in razumevanja.
Brez dvoma je, da so obrtno-nadaljevalne šole za obrtni naraščaj koristne in potrebne. Da pa se obrtno-nadaljevalnim šolam ne posveča večje pažnje, pa je glavni vzrok ta, da učni načrt v obrtno-nadaljevalnih šolah ne odgovarja praktičnim potrebam. Šole so se preveč oddaljile od svojega pravega namena. Namen obrtno-nadaljevalne šole pa je dati vajencu ono teoretično znanje, ki ga pri svojem obrtu potrebuje. Nikakor nočemo kritizirati sedanjega učnega načrta s pedagoškega stališča, ker vpošte-vamo, da imamo vajence, ki v obrtni pouk niso prinesli niti osnovnih pojmov, ki bi jih jim morala dati osnovna šola. Kljub temu pa moramo poudariti, da obrtno-nadaljevalna šola ne sme biti predvsem «na-daljevalna» šola, v kateri bi si vajenec pridobival osnovnošolski pouk, temveč obrtna šola, ki naj nudi vajencu pouk, ki ga bo že kot tak lahko praktično uporabil.
Zato bi pa moral učni načrt težiti zlasti na to stran. Za podeželske obrtno-nadaljevalne šole je izvedba takega učnega načrta mnogo težavnejša kakor pa za šole, ki so več ali manj deljene po obrtnih strokah, a bi se tudi po podeželskih obrtno-nadaljevalnih .šolali mogel bolj prilagoditi praktičnim zahtevam, ki jih na nje stavi učni mojster.
Učni načrt naj bi se vsled tega gibal v sledečem okviru:
Če hočemo napraviti iz vajenca dobrega pomočnika in mojstra, tedaj ne zadostuje, da vajenec in pomočnik z n a o^rt, temveč da ga tudi razu m e
ter da pozna vse njegove skrivnosti in prednosti. Za ključavničarja n. pr. ne zadostuje, da zna sestaviti omrežje; nič manj važno je, da pozna tudi železo, da ve, kako se izdeluje, v katere svrhe se ta ali ona vrsta železa rabi, da pozna njegovo trdnost itd. Ni dovolj, da zna mizar do največje natančnosti izdelati omaro. Poznati mora tudi les, njegove napake, trdnost, uporabo itd. Tako zahteva vsaka obrtna stroka svoje specialno strokovno-teoretično znanje in tega naj bi nudila vajencem obrtno-nadaljevalna šola. Za nekatere stroke je nadalje važno risanje po modelu in v detajlih, neobhodno potrebno je tudi znanje o proizvodnji in kakovosti polfabrikatov in fabrikatov ter poznanje orodja, ki se rabi v obrtu. Vsaj osnovno znanje o elektriki bi n. pr. preprečilo marsikatero nesrečo, tudi malo znanja o domoznanstvu ne bi bilo odveč, da bi se ne našli več vajenci, ki bi živeli v veri, da se država, v kateri živijo, imenuje Slovenija.
Učni načrt naj bi torej zasledoval predvsem praktične cilje tako, da bo šolski pouk izpopolnjevanje pouka v delavnici. Le pri takem učnem načrtu bo 'mogoče tesnejše sodelovanje med šolo in učnim mojstrom.
Naše obrtno-nadaljevalne šole so pomanjkljive tudi v tem, da se vajenec nikdar ne poglobi v šolsko materijo. Ure, ki jih prebije v šoli, so mu v zabavo, in na šolo vobče ne misli. Vcepiti mu je treba spoštovanje do šole in vzbuditi zavest, da ima do nje tudi dolžnosti. Za obvladanje strokovnega pouka v obrtno-tiadaljevalni šoli ni dovolj, da vajenec šolo le obiskuje; tudi del prostega časa naj posveti študiju svojega obrta.
Tu pa naletimo na popolno pomanjkanje strokovnih knjig, ki bi bile sestavljene za pouk v obrtno-nadaljevalnih šolah in ki bi obravnavale n. pr. blagoznanstvo itd. posameznih obrtnih strok. Manjka nam torej učnih pripomočkov, iz katerih bi se mogel vajenec učiti v svojem prostem času tudi izven šole. Knjige, razni modeli in ekskurzije naj bi tvorile podlago strokovnemu šolskemu pouku. Treba pa je seveda tudi tu sistematičnega, enotnega dela.
Od učnega mojstra ne moremo zahtevati, da bo pri delu razlagal vajencu teoretično stran obrta, zato pa odpade ta naloga na obrtno-nadaljevalne šole, katerih namen je nuditi vajencu strokovno teoretični pouk.
Neobhodno potrebno pa je tudi večje skupno sodelovanje med šolo in mojstri. Učitelj-
stvo obrtno-nadaljevalnih šol mora poznati težnje obrtništva, ki jih stavi na šolo in le v korist šole^bo, če bo uvaževalo tudi mnenje obrtništva in bo učni načrt temu primerno prilagodilo. V šolskih odborih obrtno-nadaljevalnih šol morajo torej sodelovati tudi obrtniki in to v večjem zastopstvu nego doslej. Učni mojster je na pouku v šoli zainteresiran, zato pa je njegovo sodelovanje za razvoj obrtno-nadaljevalnega šolstva velevažno.
Veselilo nas bi, če bi učiteljstvo obrtno-nadalje-valnih šol pokazalo zanimanje za preosnovo šolskega pouka v obrtno-nadaljevalnih šolah. Obrtništvo bo pri tem radevolje sodelovalo in delo obeh teh faktorjev bo rodilo najugodnejše uspehe.
Obrtno-nadaljevalno šolstvo bo služilo svojemu namenu in bo zmožno za večji razmah takrat, ko bo šola spojena z delavnico. Šola in delavnica sta enoten faktor, ki vzgajata vajenca in ko bomo dosegli to, bomo imeli teoretično in praktično strokovno izobražen naraščaj, ki bo zmožen kljubovati težkim časom, ki se obetajo obrtništvu. I. K.
Za skupen nastop pri zborničnih volitvah.
Koliko nepregledne škode je že prinesla politika gospodarskim krogom! Ni dovolj, da se gospodarstvo podrejuje strankarskim koristim, temveč zagrizlo se je tako globoko tudi v gospodarske kroge same, da se dogaja, da pri strogo stanovskih zadevah nastopajo ločeno ter da se ustvarjajo tabori, ki cepijo ugled in moč posameznega gospodarskega stanu.
Politični razlogi so bili krivi, da sta se pri zadnjih zborničnih volitvah postavili dve obrtniški kandidatni listi. Naše organizacije so se zavedale, da so volitve stanovska zadeva in so postavile stanovsko kandidatno listo, kateri nasproti pa je bila politična lista.
Če pa se vprašamo: Zakaj to cepljenje — tedaj, ne najdemo odgovora, ki bi mogel upravičiti ljuto volilno borbo, ki se je pri zadnjih zborničnih volitvah vnela. Gospodarskih razlogov ni, in sedaj ko stojimo pred novimi zborničnimi volitvami, pa nas preveva želja, da bi vse slovensko obrtništvo solidarno postavilo svoje zastopnike v obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Na podlagi sklepa obrtniškega sestanka v Rogaški Slatini dne 15. avgusta 1.1. je Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani sklicala dne 21. avgusta v Celje konferenco zastopnikov: Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru, Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Celju ter Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju, na kateri se je obravnavalo vprašanje nastopa pri bodočih zborničnih volitvah. Izrazila se je želja, da bi pri teh volitvah nastopilo obrtništvo z enotno kandidatno listo, in sicer iz razloga, ker smatrajo vse obrtniške organizacije zbornico kot gospodarsko zastopnico obrtništva in torej ni vzrokov, ki bi bili merodajni, da bi se postavljalo več nasprotujočih si kandidatnih list.
Konferenca je radi tega pooblastila Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani, da stopi v stik z Jugoslovansko obrtno zvezo v Ljubljani in jo vpraša za njeno stališče napram zborničnim volitvam ter, ali bi bila voljna, dogovoriti se z organizacijami radi postavitve skupne kandidatne liste.
Da bo pa obrtništvo poučeno o vseh podrobnostih, objavljamo v naslednjem v celoti dopis, ki ga je naslovila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani na predsedstvo Jugoslovanske obrtne zveze v Ljubljani dne 23. avgusta 1.1., št. 275/27, ki se glasi:
Kakor je cenjenemu naslovu znano, se bodo vršile predvidevno meseca oktobra t. 1. zopet volitve v Zbornico za trgovino1, obrt in industrijo1. Pri lanskoletnih volitvah si je stalo1 obrtništvo z dvema kandidatnima listama nasproti in je bilo vrženo v ljuto! volilno borbo.
Ni pa tehtnih razlogov1, ki bi govorili za to, da bi obrtništvo pri prihodnjih zborničnih volitvah nastopalo cepljeno ter da bi se s postavitvijo dveh kandidatnih list ustvarilo dva nasprotujoča si obrtniška tabora. Vse obrtništvo, ne z ozirom na politično pripadnost, v enaki meri čuti težko1 gospodarsko krizo, enako težko1 je obremenjeno, ima enake težave in zahteve, pa je tudi solidarno v tem, da naj bo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo gospodarska zastopnica obrtništva, v katere delovanje naj se politične stranke ne vmešavajo.
Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza obrtnih društev v Celju, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Celju ter podpisana zveza so na konferenci dne 21. t. m. sklenile, da smatrajo volitve v Zbornico^za trgovino, obrt in industrijo kot strogo stanovsko, gospodarsko zadevo in so iz tega in zgoraj navedenih razlogov pooblastile podpisano zvezo1, da se obrne na cenjeni naslovi s prošnjo za pismeno sporočilo, kakšno1 stališče zavzema Jugoslovanska obrtna zveza napram zborničnim volitvam ter če bi bila voljna v svrho postavitve enotne kandidatne liste stopiti v dogovor z zgoraj navedenimi organizacijami.
Ker organizacije že vnaprej odklanjajo vsako1 politično vmešavanje v te volitve, a želijo, da bi se vprašanje nastopa pri volitvah čimprej razčistilo, prosimo1, da nam do 29. avgusta 1.1. sporočite Vaše mnenje ter ali ste voljni stopiti z organizacijami v dogovor. Če bi pa do zgo-rajšnjega roka ne prejeli nikakega odgovora, bomo smatrali, da razgovor z zgoraj navedenimi organizacijami odklanjate, kar jim bomo po tem roku sporočili.
Pričakujoč Vašega cenjenega odgovora beležimo1 z odličnim spoštovanjem: Načelnik: Josip Rebek s. r.; Tajnik: I. Kaiser s. r.»
Na ta dopis je Jugoslovanska obrtna zveza odgovorila s svojim dopisom z dne 28. avgusta 1.1. naslednje:
«Na Vaš cenjeni dopis z dne 23. avgusta, št. 275/27, Vam javljamo sledeče:
Jugoslovanska obrtna zveza je načelno1 za to, da bi se sestavila enotna kandidatna lista za volitve v obrtni odsek Zbornice za trgovino1, obrt in industrijo. Nikakor ni v korist stanovskemu zastopstvu, če se bije zanj težak volilni boj. Ni bila krivda Jugoslovanske obrtne zveze, ako1 so1 pri volitvah v Zbornico1 za trgovino, obrt in industrijo skozi desetletja prevladovali politični vplivi.
Ker pa predvideva volilni red1 za TOZ proporčni volilni red, bi morala Jugoslovanska obrtna zveza pri dogovoru za enotno kandidatno listo dobiti garancije, da katera druga obrtna skupina ne postavi svoje liste.
Prosimo1, da Zveza obrtnih zadrug pismeno sporoči, kdo bo pri dogovorih njen pooblaščenec in kdaj bi mogel ta stopiti z Jugoslovansko1 obrtno zvezo1 v ustmen razgovor. — Predsednik: Ant. Rojina s. r. — Tajnik: Ivo Žan s, r.»
Dogovori se bodo v zmislu sklepa celjske konference z dne 15. avgusta v kratkem vršili in upamo, da bodo prinesli zaželjene uspehe.
OBRTNI VESTNIK
131
Raba električne sile v obrtu.
(Nadaljevanje.)
Gospodarski učinek malih motorjev je tem nižji, čim manjši je motor. Nepravilno projektirani motorji za ventilatorje, posebno če ventilator ni pravilno zgrajen, imajo zelo slab gospodarski učinek, nič redkega ni samo 30%.
Gospodarski učinek merimo direktno in indirektno'. V prvem primeru se določi sila, katero motor oddaja in ona sila, ki jo prejme. Kvocijent obeli izraža učinek v odstotkih. Indirektno merjeni učinek določi tovarna sama ter ga najdemo v cenikih zaznamovanega. Ta učinek predstavlja razliko zgub med dobavo in oddajo električne sile v kilo-watih. Način tega merjenja hočem pozneje v po*sebnem članku našemu strokovnemu naraščaju objaviti. Dalje je gospodarski učinek tudi odvisen od hitrosti v gotovi meri. Ako je n. pr. naš motor za 4 KS zgrajen v velikosti tipa za 10 KS ter ima le 750 okretajev na minuto*, ne izkazuje 86 %, ampak samo še približno 78 %. učinka.
Pri asinhronskih motorjih (sicer tudi v manjši meri pri sinhronskih in drugih induktivnih aparatih) igra največjo vlogo faktor učinka (nemško: LeistungsfaktOr). Razlaga tega pojava ne zanima obrtnika, ob drugi primerni priliki si hočemo to tolmačiti. Za obrtnika zadostuje, da ve od kakih okolnosti je isti odvisen.
Konstrukcija stroja skoro popolnoma obvladuje imenovani pojav. Cim več ima motor magnetnih polov, tedaj čim nižje število okretajev ima motor ene tipe, tem nižji je faktor učinka. Motorji s kratkostično kotvo delujejo v tem oziru za približno 30 % bolje nego oni na obročke iste velikosti. Končno je faktor tem manjši, čim slabcje je motor obtežen. Pri praznem teku pade celo na 0‘19.
Faktor učinka se določi, če merimo strujo z wat-metrom, obenem napetost z voltmetrom in množino toka z amperemetrom. Razmerje med podatki watmetra in produktom volt- in amperemetra nam pokaže v odstotkih faktor učinka. Ta pojav je strašilo elektrarn in jim priklop malih motorjev radi tega ni simpatičen. Obtežuje generatorje, omrežje in spreminja delovno silo v nerabno gorkoto, a ga navadni števci ne registrirajo.
Velika važnost raznih učinkov in faktorjev je očividna; gospodarski napredek podjetja je od njih odvisen ter je umljivo stremljenje za kolikor možno zboljšanje in eventualno odstranitev teh razmer.
Da uvidiš, dragi čitatelj, kako resnične so predstoječe trditve, dovoli, da te malo mučim s formulami! Mehanično delo motorja za vrtilni tok v konjskih silah izračunamo s sledečo enačbo:
Volt X Ampere X F73 X gospodarski učinek % X faktor
________________________učinka %_________________________
736
V	moji napravi čitam n. pr. na merilnih instrumentih: 380 Volt 7 Ampere; na deščici stroja stoji zapisano rj (grška črka eta) = gospodarski učinek 0‘83 (83%), cos. q> (grška črka fi) 0‘86 (86%). Vprašam se, koliko konjskih sil je to? Odgovor:
380 X 7 X 1-73 X 0'83 X 0'86
Resnični učinek, ki ga motor sprejme
fOOO Watt
736
5000 0 86 =
V
5’814KW in stane 1F63 Din na uro.
(Nadaljevanje sledi.)
približno 4% KS.
Na dVugem mestu čitam na motorju n. pr. KW 5 (kilo-wati, ki jih motor odda) Volt 380, Amp. 8, rj 0-86, cos .(p 0-82, se vprašam, koliko toka bo ta motor porabil, koliko me tedaj stane, če delam z njim s polno težo eno nro, ako imam tok od elektrarne po' 2 Din za kilowatno uro? Odgovor:
Nova lestvica za dohodnino.
Dohodnina se odmerja pričenši z letom 1927. brez 30%nega linearnega pribitka. Plačevati jo je samo tedaj, če znašajo skupni dohodki več kot 6000 Din.
• Od dohodka, ki ga ugotovi cenilna komisija, izračuni davčno oblastvo po lestvici iz leta 1914. prvotno dohodnino ter prišteje k tej eventualno še 10- ali 15%ni pribitek za manj obtežena gospodarstva. Na tako izračunjeni znesek se prišteje še 40- do 120,%-ni volni pribitek.
Od dohodka 30.000 Din znaša na primer:
Din
a) prvotna dohodnina po lestvici iz 1. 1914. 1.545*25
b) 90%ni vojni pribitek . . . . . . . 1.390'75
skupaj 2.936'—
To velja pa le za one davčne zavezance, ki so oženjeni in imajo vsaj enega nepreskrbljenega otroka, ali pa so vdovci in imajo vsaj dva nepreskrbljena otroka.
Za oženjene, ki nimajo nepreskrbljenih otrok ali pa za vdovce s samo enim nepreskrbljenim otrokom se izračuni dohodnina od dohodka 30.000 dinarjev sledeče:
Din
a) prvotna dohodnina po lestvici iz 1. 1914.	1.545'25
b) 10%ni pribitek za manj obtežena gospodarstva '.............................. .	.	.	154'55
skupaj 1.699'80
c) 90% ni vojni	pribitek	.	.	.	.	.	.	.	1.529*80
skupaj 3.229'60
Za samce, kakor tudi za vdovce brez nepreskrbljenih otrok znaša pribitek za manj obtežena gospodarstva 15 %. Dohodnina se izračuna torej pri njih od dohodka 30.000 Din nastopno:
Din
a) prvotna dohodnina po lestvici iz 1.1914. 1.545'25
b) 15%ni pribitek za manj obtežena gospodarstva ..............................  .	.	.	231'80
skupaj 1.777'05
c) 90%ni vojni	pribitek	.	.	.	.	.	.	.	1.599-35
skupaj 3.376'40 Vojni pribitek znaša pri dohodkih:
do	6.500 Din................................  40%
»	8.000	  45%
»	10.000   50%
»	12.000  .................................55%
..	H.000  .................................60%
,,	16.000   65%
„	19.000  .................................70%
„	25.000  ................................ 80%
„	35.000 „.................................90%
»	50.000  ................................ 100%
črez	50.000  ................................120%
Davčni zavezanci dobivajo zopet plačilne naloge, tako kakor pred leti, ter je na njih označena prvotna dohodnina, eventualni 10- ali 15%ni pribitek in pa vojni pribitek ter skupna vsota dohodnine.
Za davčnega zavezanca je pomembna seveda samo skupna vsota dohodnine in da se bo mogel vsak sam uveriti, ali je dohodnina prav izračunjena ali ne, podamo novo lestvico, prirejeno za dohodke do 140.000 Din.
Davek je izračunjen na lestvici že kar s skupnim zneskom, torej z vojnim pribitkom in tudi z eventualnim 10- ali 15%nim pribitkom za manj obtežena gospodarstva.
K izračunjeni končni dohodnini ni nobenih drugih pribitkov ali doklad, tudi invalidskega davka in ko-morske doklade ne več. V onih primerih, kjer znaša
dohodek samo nekaj čez predidočo stopnjo dohodka, pa ne sme znašati skupna, končna dohodnina, več kakor je ona po predidoči stopnji in poleg te še do-tična razlika.
Od dohodka 20.040 Din n. pr. ne bo znašala dohodnina — pri oženjenih z otroki — Din 1733'40, temveč samo Din 162675 + 40 Din, torej Din 166675.
Od dohodka 6.100 Din iz istega vzroka ne bo znašala dohodnina Din 310'10, temveč samo 100 Din; vselej največ samo toliko, kolikor znaša dohodek preko 6000 Din.
Pri dohodkih preko 140.000 Din se poviša dohodnina za vsakih nadaljnjih pričetih 2500 Din za 134 Din pri oženjenih z otroki, oziroma za Din 147'40 pri oženjenih brez otrok in za Din 154\50 pri samcih.
Lestvica za dohodnino z vojnim pribitkom vred.
				Dohodnina pri			
Dohodki v Din		oženjenih		oženjenih			
		z otroci		brez otrok			
Din	Din	Din		Din		Din	
6.000	6,500	310	10	341	15	356	65
6 500	7.000	354	55	390	—	407	75
7.000	7,500	388	25	427	10	446	50
7,500	8.000	423	80	466	20	487	40
8.000	8,500	475	15	522	70	546	45
8.500	9.000	511	90	563	10	588	70
9.000	9.500	548	65	603	55	630	95
9.500	10.000	585	40	643	95	673	25
10.000	11.000	660	70	726	80	759	80
11.000	12.000	738	20	812	05	849	—
12.000	13.000	842	40	926	65	968	80
13.000	14.000	922	80	1.015	10	1.061	25
14.000	15.000	1.063	65	1.140	35	1.192	15
15.000	16.000	1.121	60	1.233	80	1.289	85
16.000	17.000	1.247	40	1.372	05	1.434	55
17.000	18.000	1.339	60	1.473	60	1.540	55
18.000	19.000	1.435	65	1.579	25	1.651	—
19.000	20.000	1.626	75	1.789	45	1.870	75
20.000	21.000	1.733	40	1.906	75	1.993	45
21.000	22.000	1.840	05	2.024	05	2.116	05
22.000	23.000	1.951	20	2.146	35	2.243	85
23.000	24.000	2.062	80	2.269	10	2.372	25
24.000	25.000	2.178	45	2.396	30	2.505	25
25.000	26.000	2.426	80	2.669	50	2.790	85
26.000	27.000	2.554	10	2.809	55	2.937	25
27.000	28.000	2.681	40	2.949	55	3.083	65
28.000	29.000	2.808	70	3.089	60	3.230	—
29,000	30.000	2.936	—	3.229	60	3.376	40
30.000	31.000	3.063	30	3.369	65	3.522	80
31.000	32.000	3.190	60	3.509	70	3.669	20
32.000	33.000	3.317	90	3.649	70	3.815	60
33.000	34.000	3.445	20	3.789	75	3.962	—
34.000	35.000	3.572	50	3.929	75	4.108	40
35.000	36.000	3.894	50	4.283	95	4.478	70
36.000	37.000	4.028	50	4.431	35	4.632	80
37.000	38.000	4.162	50	4.578	75	4.786	90
38.000	39.000	4.296	50	4.726	15	4.941	—
39.000	40.000	4.430	50	4.873	55	5.095	10
40,000	41.000	4.564	50	5.020	95	5.249	20
41.000	42.000	4.698	50	5.168	35	5-403	30
42.000	43.000	4.832	50	5.315	75	5.557	40
43,000	44,000	4.966	50	5.463	15	5.711	50
				Dohodnina pri			
Dohodki v Din		oženjenih		oženjenih		c tn /'ih	
		z otroci		brez otrok		0(1111 V, 111	
Din	Din	Din		Din		Din	
44.000	45.000	5.100	50	5.610	55	5.865	60
45.000	46.000	5.234	50	5.757	95	6.019	70
46.000	47.000	5.368	50	5.905	35	6.173	80
47.000	48.000	5.502	50	6.052	75	6.327	90
48.000	49.000	5.636	50	6.200	15	6.482		
49.000	50.000	5,770	50	6.347	55	6.636	10
50.000	52,500	6.616	50	7.278	15	7.609		
52.500	55.000	6.985	—	7.683	50	8.032	75
55.000	57,500	7.353	50	8.088	85	8.456	50
57.500	60.000	7.722	—	8.494	20	8.880	30
60.000	62.500	8.090	50	8.899	55	9.304	10
62.500	65.000	8.459	—	9.304	90	9.727	85
65.000	67.500	8.827	50	9.710	25	10.151	65
67.500	70.000	9.196	—	10.115	60	10.575	40
70.000	72.500	9.564	50	10,520	95	10.999	20
72.500	75.000	9.933	—	10.926	30	11.422	95
75.000	77.500	10.301	50	11.331	65	11.846	75
77.500	80.000	10.670	—	11.737			12.270	50
80.000	82.500	11.038	50	12.142	35	12.694	30
82.500	85.000	11.407	—	12.547	70	13.118	05
85.000	87.500	11.775	50	12.953	05	13.541	85
87.500	90.000	12.144	—	13.358	40	13.965	60
90.000	92.500	12,512	50	13.763	75	14.389	40
92,500	95.000	12.881	—	14.169	10	14.813	15
95.000	97,500	13.249	50	14.574	45	15.236	95
97.500	100.000	13.618	—	14.979	80	15.660	70
100.000	102.500	13.986	50	15.385	15	16.084	50
102.500	105.000	14.355	—	15.790	50	16.508	25
105.000	107.500	14.723	50	16.195	85	16,932	05
107.500	110.000	15.092	—	16.601	20	17.355	80
110.000	112.500	15.460	50	17.006	55	17.779	•60
112.500	115.000	15.829	—	17.411	90	18.203	•35
115.000	117.500	16.197	50	17.817	25	18.627	15
117.500	120.000	16.566	—	18.222	•60	19.050	90
120.000	122.500	16.934 50		18.627	95	19.474	70
122.500	125.000	17.303- —		19.033	30	19.898	45
125.000	127.500	17.671	50	19.438	65	20.322	•25
127.500	130.000	18,040	—	19.844			20.746		
130.000	132,500	18.408	•50	20.249	35	21.169	80
132.500	135.000	18.777	—	20.654	•70	21.593	55
135.000	137,500	19.145	50	21.060	05	22.017	■35
137.500	140.000	19.514	—	21.465	40	22.441	10
Dobave.
Vršile se bodo naslednje dobave, ofertalne licitacije in prodaje:
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 7. septembra 1.1. ponudbe glede dobave 10.000 kg Portland-cementa, 10.000 kg žganega apna, 50 nr' prodnega peska in 7500 komadov zidne opeke; do 10. septembra 1.1. pa glede dobave lestev za ognjegasce.
Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 19. septembra 1.1. ponudbe glede dobave dveh se-saljk z motorji in 850 električnih žarnic.
Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje naslednje ofertalne licitacije glede dobave mesa: dne 5. septembra 1.1. pri Intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani; dne 7. septembra 1.1. pri Komandi mariborskega vojnega okruga in pri komandi celjskega vojnega okruga; dne 9. septembra 1.1. pri Komandi mesta v Ptuju.
Pri 39. pešadijskem polku v Celju se bo vršila dne 7. septembra t. L, ofertalna licitacija glede dobave živil ter glede dobave sirkovih metel in ščetk.
Pri direkciji državnih železnic, ekonomski oddelek, v Ljubljani se bo vršila dne 17. septembra ofertalna licitacija glede dobave 4000 kg svinčenih zalivk in 6000 komadov gorilcev.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Iz organizacij.
Občni zbor Zadruge krojačev in krojačic v Zagorju ob Savi se je vršil v pond'eljek 22. avgusta t. 1. ob 2. uri popoldne v gostilni Ranzinger. Udeležilo se ga je 35 zadružnih članov, za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani pa zvezni načelnik g. Josip Rebek in tajnik g. 1. Kaiser. Zadružni načelnik g. Josip Repovž je podal izčrpno načelstveno poročilo, iz katerega posnemamo', Ha je štela zadruga koncem lanskega leta 55 članov. Pomočnikov ima prijavljenih 6, vajencev pa 44. Vršilo se je 5 načel-stvenih sej in 2 preizkušnji z 31 vajenci. Blagajniško poročilo, ki ga je tudi podal načelnik g. Repovž, izkazuje v letu 1926. Din 278470 dohodkov, Din 1453-30 izdatkov in skupnega zadružnega premoženja v znesku Din 1909-40. Ga. Košenina je kot računska preglednica predlagala ab-solutorij, ki je bil soglasno sprejet. Po čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora se je razpravljalo o proračunu za leto 1927. in višini zadružne doklade. Zadružna doklada se je določila na 20 Din letno, za člane pa, ki se občnega zbora niso udeležili, a tudi ne opravičili, pa 50 Din. Načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek je poročal nato1 o pomenu in važnosti obrtniške organizacije in je zlasti priporočal živahnejše delovanje v zadrugah. Tajnik g. 1. Kaiser je obravnaval obrtniški položaj vobče in vzroke gospodarske krize. Pri Raznoterostih so posegli v debato gg. Bernik, Jeriha, ga. Šuštar i. dr., na kar je načelnik g. Repovž zaključil jako lepo zborovanje.
Obrtniški sestanek v Rogaški Slatini. Slovensko obrtno društvo v Celju je sklicalo na praznik 15. avgusta t. 1. obrtniški zlet v Rogaško Slatino', zvezan z obrtniškim sestankom. Udeležba je bila zadovoljiva in v prijateljski družbi so se znašli v Rogaški Slatini zastopniki obrtni^ štva iz Celja, Maribora, Ljubljane, Ptuja, Rajhenburga itd. Pogrešali smo, žal, starešino štajerskega obrtništva g. Ivana Rebeka iz Celja, ki se vsled obolelosti ni mogel
udeležiti sestanka in g. Jakoba Zadravca, ki je bil zadržan. V hotelu «Pri pošti* se je vršil popoldne obrtniški sestanek, katerega je vodil g. Kolšek, čevljarski mojster jz Celja. Načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek je poročal nato o obrtniškem položaju in se je pri tem dotaknil za obrtništvo važnega vprašanja novih zborničnih volitev. Poudarjal je, da mora biti zbornica strogo ločena od politike, da morajo v njej odločevati samo gospodarski krogi ter da ima obrtništvo ne z ozirom na strankarsko pripadnost na zbornici enake interese. Vsled tega ni potrebna borba za to gospodarsko korporacijo in naše organizacije so pripravljene prožiti roko vsakomur, ki želi iskrenega, od vsake strankarske politike prostega sporazuma. Naše organizacije ne želijo kršiti solidarnosti obrtniških vrst. G. Miho Vahtar, zastopnik mariborskega obrtništva, je ostro obsojal nasilen razpust zbornice. Lanskoletne volitve so se v redu izvršile, kandidate je postavilo1 obrtništvo samo. Proti lasno izraženi volji, ki jo' je obrtništvo pri volitvah pokazalo s tem, da je glasovalo za kandidate, ki so jih organizacije postavile, se je novoizvoljena zbornica razpustila. Vsled tega obrtništvo protestira proti razpisu novih volitev. Tajnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. I. Kaiser je poročal o novem volilnem redu in je očrtal vzroke, ki so ta famozni volilni red ustvarili. Pri volitvah v zbornico bodo imeli glasovalno pravico1 Uidi oni, ki na delovanju zbornice ne morejo biti zainteresirani, ker niso niti obrtniki, niti trgovci, niti industrijci. Z uvrstitvijo teh «volilcev» se je prozorno* pokazal namen, ki so ga imeli tisti, ki so( na razpustu zainteresirani in ki so si s takim volilnim redom hoteli zasigurati v zbornici večino. Razpust zbornice, razpis novih volitev in nova volilna uredba je delo politike, katere vmešavanje v naše gospodarske zadeve pa odločno odklanjamo. Po debati, v katero so posegli navzoči, se je napravil sklep glede nastopa pri bodočih zborničnih volitvah. Sklenilo se je nadalje, da se na merodajnih mestih ponovno protestira proti novemu volilnemu redu ter da se apelira na g. zborničnega komisarja, da pri sestavi predloga za zbornični volilni odbor uvažuje tudi stanovske organizacije. Razpravljalo se je še o šušmarstvu in*'drugih važnih obrtniških vprašanjih, iz cele prireditve pa se je odražala volja za krepko1 sodelovanje v obrtniških organizacijah.
Zadruga trgovskih vrtnarjev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da priredi dne 18. septembra t. 1. za vrtnarske vajence poučni dan s sledečim dnevnim redom:
1.) Zbirališče ob 8. uri zjutraj na glavnem kolodVoru v Ljubljani. 2.) Ogled botaničnega vrta. 3.) Skupni obed, katerega priredi in plača zadruga. 4.) Ogled vrtnarske razstave — Ljubljana v jeseni. 5.) Ogled muzeja. 6.) Odhod z večernimi vlaki. — Moralna dolžnost vsakega mojstra je, da priglasi vajenca za ta poučni dan, in sicer do 12. avgusta zadrugi. Vsak vajenec naj ob prihodu v Ljubljano obdrži vozni listek, ki mu bo služil za povratek polovične vožnje. Legitimacije za razstavo oskrbi zadruga in stane vsaka 15 Din. Dobili jih bodo vajenci ob prihodu v Ljubljano. — Načelstvo.
Zadruga trgovskih vrtnarjev v Ljubljani naproša vse člane, da čimprej poravnajo zadružno članarino za letošnje leto, d!a ne bo nepotrebnih opominov in da ne bo potreba posegati po skrajnih sredstvih. — Nadalje opozarja člane, da se bo vršila v času od 17. do 26. septembra t. 1. v prostorih ljubljanskega velesejma vrtnarska razstava «Ljubljana v jeseni», katero naj bi si po možnosti vsi 'člani ogledali. — Načelstvo.
Obrtno društvo v Trbovljah. Kakor čujemo, se je na plenarnem sestanku, ki se je pred kratkem vršil, sklenilo ustanoviti v Trbovljah lastni obrtniški kreditni zavod.
Izvolil se je tudi že štiričlanski odbor, ki bo izvršil vse priprave.
201etnica Obrtniškega društva v Ljubljani. Leta 1907 se je ustanovilo v Ljubljani Slovensko obrtno društvo1, ki je zbiralo okoli sebe slovenske obrtnike in ki je imelo tedaj namen buditi ne le stanovsko, temveč tudi narodnostno zavest obrtništva. Med prvimi delavci, ki so vneto poprijeli za organizacijo, se je odlikoval zlasti g. dr. Fran Windischer. Med vojno1 je društvo prenehalo s svojim delovanjem, a se je takoj po vojni zopet oživelo. V prvem odboru po vojni so bili gg. Fngelbert Franchetti, Fran Ravnikar, Ivan Zakotnik, Dragotin Hribar, Ivan Jakopič, inž. Milan Šuklje, Weissbacher, Martinčič. Iz društva se je sestavil tudi konzorcij, ki je pričel izdajati «Obrtni Vestnik». Nekoliko! let pozneje je društvo spremenilo svoje ime v «Napredno obrtniško društvo». Predsednik mu je bil g. Josip Turk, katerega je imenovalo častnim predsednikom. Poslevodeči podpredsednik pa je bil tedaj g. Josip Rebek, ki je pod odstopu g. Josipa Turka prevzel predsedniško mesto. Pod njegovim predsedstvom je društvo naglo napredovalo'. Odbor društva je kmalu uvidel, da mora stati društveno obrtniško1 gibanje na nepolitičnih tleh, če hoče uspešno zastopati interese vsega obrtništva in se je vsled tega na izrednem občnem zboru postavila na popolnoma nepolitično stališče in je temu primerno! spremenila tudi svoja pravila. Število članstva je stalno naraščalo in šteje sedaj 200 članov. Ustanovilo si je društvo tudi svoj pevski, gospodarsko-politični, prireditveni in mladinski odsek tako, da je društvo ob svojem jubileju v polnem razmahu. V nedeljo dne 28. avgusta t. 1. je praznovalo 201etni jubilej s slavnostnim občnim zborom, ki se je vršil v posvetovalnici Zbornice za trgovino1, obrt in industrijo. Posetili so ga glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, društveni častni član gospod dr. Fran Windischer, tajnik zbornice g. dr. Josip Pretnar, zbornični konzulent g. Fran Žagar, kot zastopnik Trgovskega društva «Merkur» g. Valentin Urbančič, zastopniki celjskega obrtništva starosta g. Ivan Rebek, Golčar, Rutar in Kolšek, v imenu Obrtnega društva v Trbovljah g. Ante Šuntajs in za Obrtno društvo v Laškem g. Fasswald. — Društveni predsednik g. J o s i p R e b e k je podal izčrpen historijat društvenega delovanja. Njegov govor nam je predočil, kako skromno se je ustanavljalo društvo pred
20.	leti, ki pa se je sedaj razmahnilo1. Obrtniško gibanje ne sme biti kakorkoli politično vezano in obrtniške moči ne sme razpaljati in cepiti strankarstvo. — G. d r. F r a n Windischer je v lepem govoru pokazal, da je obrtništvo v zadnjih 20. letih znatno napredovalo, da se je v njem že dokaj oživela stanovska zavest in ponos. Ob zibelki društva, ob kateri je stal tudi on, niso bile prilike lahke in mnogo je bila treba dela in truda, da se je obrtništvo zavedlo, da je drugim gospodarskim faktorjem enakovredno. S skupnim delom, ki se bo osredatočevala v Vrhovnem obrtniškem svetu bo organizacija obrtništva napredovala in prišli boda za obrtništva boljši časi, ka ba obrtnik ponosen na svoj stan. Spominjal se je nato umrlih članov Adamiča, Beliča, Stareta in Kunstlerja, ki so1 bili v prvem društvenem odboru. — O. Ivan Rebek iz Celja je čestital društvu v imenu celjskega obrtništva in je poudarjal, da je sedanjemu obrtniškemu neznosnemu položaju kriva obrtniška nezavednost, ki se kaže že v tem, da niti polovica obrtništva ni v društvih organizirana. Orisal je nato velika potrebo po ustanovitvi obrtniških domov, v katerih naj bi se koncentrirala obrtniška organizacija. — V imenu trboveljskega obrtništva 'je čestital g. Ante Š u n t a j s, ki je poživljal na skupno delo vseh obrtnih društev v Sloveniji. — G. d r. J o s i p Pretnar je kat gost pozdravil živahno delovanje dru-
štva, ki praznuje ob svoji 201etnici dvojen praznik; praznik zadoščenja onim, ki so požrtvovalno delovali v preteklih 20 letih, mladi generaciji, ki stopa v obrtniška gibanje pa velja ta praznik kot šala. — Pismeno je čestital društvu sekcijski šef g. dr. Rudolf Marn, minister n. r. g. dr. Albert Kramer, oprostil se je nadalje tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Ivan Plcss, častni predsednik g. Josip Turk, brzojavna pa je čestitala Obrtno društvo v Mariboru in oblastni poslanec gospod dr. Dinko Puc. — Predsednik g. Josip Rebek je nato z nagovorom, v katerem je poživljal1 k vztrajnemu delu v obrtniški organizaciji zaključil' zborovanje. — Zvečer se je vršila v Narodnem domu dobro obiskana veselica z godbo, plesom in bogatim srečolovom. Posebna zanimivost pri srečolovu je bila izrednoi velika salama, katero je izdelal g. Rudolf Pušnik, konjski mesar na Rimski cesti. Zadel jo je starosta našega obrtništva g. Ivan Rebek iz Celja. Ko so pa pričeli posetniki veselice pokušati salamo', ki je vsebovala okusno meso, so na veliko začudenje našli v njej tudi — sprehajalno palico'. — Čestitkam k 201etnemu jubileju se pridružujemo tudi mi z željo, da bi društvo rastlo, se razvijalo in postala močna opora svojemu članstvu!
Razno.
Javna risarska šola 'se bo letos otvorila v področju umetniške šole »Probud^« na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, Aškerčeva cesta 9. V ta tečaj se sprejemajo pomočniki in starejši vajenci vseh strok in obrti, ki si žele svoje znanje v strokovnem risanju izpopolniti. Pouk bo ob nedeljah od 9. d'o 12. ure; pričetek pouka dne
2.	oktobra 1927. Vpisovanje dne 8. in 25. septembra od 9. da 10. ure pritličje, soba št. 6, in ob dnevih pouka. Vse informacije O' pouku daje pri vpisovanju vodja umetniške šole «Probud'a» prof. Anton Sever.
Mezdno gibanje mizarskih pomočnikov v Mariboru. Dne 22. avgusta 1927. so se vrnili na delo še ostali mizarski delavci, ki so' ostali še zvesti vodstvu stavke. Stavka je trajala deset dni in je končala s popolnim neuspehom. Sklenilo se je med mizarskimi mojstri in mizarskimi po'-močniki dne 20. avgusta 1927., da dobi pomočnik po izučbi urno mezdo 4 Din za dobo 6 mesecev in potem se mu pa zviša sukcezivno na 5 Din in ta do konca 4 let po izučbi. — Za nadaljna leta pa dobi urno mezda vedno po dogovoru in klasifikaciji. Za delo na montaži izven mesta do 5 km, dobi 15 % doklade na svojo urna plačo, čez 5 km oddaljenost pa se plača le po dogovoru z delo-' dajalcem. Vožnjo po železnici III. razreda ali z avtobusi plača delodajalec kot delovni čas. Delovni čas se naj izvaja po zakonu. Prazniki, ob katerih se ne bo delalo, so: 1. maj, velikonočni pondeljek, binkoštni pondeljek, Telovo', 25. in 26. december ter novo leto s pridržkom, če bi državni'prazniki bili napovedani ali da padejo na en drug dan določenih praznikov, se morejo tudi tisti upoštevati in sc ne bo delalo in ne plačalo. Vsi ostali prazniki se smatrajo kot navadni delovni dnevi. Odpovedni rok po dogovoru z delodajalcem ali po obrtnem redu.
Imenovanje članov razsodišča delavskega zavarovanja. Ministrstvo pravde je imenovalo za člane razsodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani: kot predsednika g. Petra Keršiča, podpredsednika deželnega sodišča v Ljubljani, in za namestnika deželnosodna svetnika gg. Mihaela Vehovarja in dr. Milka Gabra.
Zavod za pospeševanje industrije in obrta v Beogradu. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob- • vešča, da je Zavod za pospeševanje industrije in obrta
v Beogradu po enoletni prekinitvi svojega delovanja, ponovno -začel delovati v istem obsegu, kot je to delal prej. Zlasti se opozarja na delovanje Kemično-tehničnega laboratorija pri tern zavodu, ki ima namen, da proti plačilu minimalne takse omogoči obrtnikom, industrijcem in drugim gospodarskim krogom analitično preiskovanje gotovih proizvodov in sirovin, potrebnih za industrijsko in obrtno predelovanje. Zavod daje tudi strokovna mnenja, kakor pri nabavkali materijala, tako tudi pri ustanovitvah podjetij, kakor tudi poročila o izpopolnjenih metodah dela. Končno se zavod bavi s preiskovanjem domačih sirovin glede na njih uporabo za domače gospodarstvo. Laboratorij zavoda se nahaja v Beogradu, Knez Mihajlov Venac 49 a, na kar opozarja zbornica vse interesente.
Državne obrtniške delavnice. Obrtna zveza za Bosno in Hercegovino je poslala ministru trgovine in industrije spomenico, v kateri prosi, da minister prouči vprašanje obrtniških delavnic pri državnih oblastvih, ki sopovzro^ čajo in poostrujejo krizo v obrtniških krogih. Tudi naše organizacije so že večkrat protestirale proti državnim delavnicam, a vsi protesti soi ostali brez odmeva.
Muzej za trgovino in industrijo kraljevine SHS v Berlinu je spremenil svoj naziv in se odslej imenuje: «Jugo-slavische Handelsstelle Aktiengesellschaft» v Berlinu. —
Umetniška šola «Probuda» v Ljubljani (v poslopju Tehniške srednje šole), Aškerčeva ulica 9. — Sedmo šolsko leto 1927/192S. — V četrtek dne 15. s e p-tembra 1927. se prične pouk na umetniški šoli «Probuda», in sicer v večernem času od 18. do 20. ure. Spodaj navedene oddelke in tečaje obiskuje lahko vsakdo, ki se zanima za umetnost in umetno obrt, kakor tudi oni, ki bi radi svoje znanje izpopolnili. Letos se otvorijo sledeči oddelki in tečaji:	A.	Oddelek za figuralno
risanje (glava, akt, kostum) s predavanji iz anatomije, perspektive, oblikoslovja in umetne zgodovine. B. Odri e 1 e k za dekorativno1 risanje in narodno ornamentiko s predavanji iz perspektive, oblikoslovja in umetne zgodovine. V letnem času se poučuje v tem tečaju tudi pokrajinsko slikanje. C. Javna risarska šola za pomočnike in starejše vajence vseh strok in obrtov. Pouk bo ob nedeljah od 9. do 12. ure, pričetek v nedeljo 2. oktobra 1927. D. Fotografija za začetnike kakor tudi za one, ki si žele svoje znanje izpopolniti. V tem tečaju bo v bodoče poučeval znani strokovnjak fotograf g. Bešter Veličan, ki bo skušal z dvakratnim poukom na teden v polni meri zadostiti in zadovoljiti vse obiskovalce tega tečaja. E. Grafika se bo poučevala v raznih tehnikah, kakor: lesorez, bakro-pis. vjedenke in po možnosti tudi litografija. Praktično uporabljena grafika je namenjena za tipografe in za ambicijozne litografe. Pouk se bo delil na risanje načrtov za knjižno opremo, za reklamne namene (tudi za plakate) in razne dekorativne risbe itd. Tečaj za karikaturo bodo posečali oni, ki čutijo v1 sebi vsaj nekaj talenta, a dosti veselja do zdravega humorja v risbi. F. Kiparstvo, pouk v modeliranju po naravi, plastična ornamentika, stavbna plastika, kompozicija itd. G. Mala plastika, ki služi posebno1 Za ornamentalno! in figuralno plastiko v keramiki, kakor tudi v reliefu za plakete in medalje. H. Slikanje na tkanino y raznih tehnikah, kakor: batik, patroniranje, plastično slikanje itd. I. Opisna geometrija in perspektiva za dijake, ki rabijo privaten pouk1, kakor tudi za one, ki se pripravljajo1, da položijo iz teh predmetov končni izpit, kakor: učitelji, razni rokodelci, privatisti itd. K. U s n j e r e z. Poučuje se rezanje ornamenta in figuralne plastike ter barvanje usnja. — V tekočem šolskem
letu bodo poučevali sledeči gospodje: Fotograf Bešter Veličan fotografijo; slikar-Gaspari Maks dekorativno risanje in narodno ornamentiko; kipar Jurkovič Ivan kiparstvo; medaljar prof. Sever Anton malo1 plastiko, oblikoslovje, opisno geometrijo, perspektivo in risanje v javni risarski šoli; grafik in slikar Smrekar Hinko, grafiko; slikar prof. ŠantelSaša slikanje na tkanino; slikar prof. Šubic Mirko figuralno risanje in anatomijo; kipar Vahtar Drago usnje-rez; prof. Volavšek Davorin zgodovino umetnosti. Vpisovanje: od 4. do 8. septembra od 9. do 12. ure, in od 12. do 15. septembra od 18. do 19. ure v sobi št. 6 pritličje desno na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Vse nadaljnje informacije glede šole daje vodja šole prof. Anton Sever. — Vodstvo umetniške šole «Probud^». V Ljubljani, dne 1. septembra 1927.
Izvozniki suhih češpelj in sočivja. Neka tvrdka v Franciji želi nakupiti in uvoziti v Francijo večje količine suhih češpelj in sočivja. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Jubilejni fond Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. V 14. števlki «Obrtnega Vestnika« smo izkazali za zvezni fond došle prispevke v znesku 3210 Din. Nadalje so poslali prispevke Zadruga stavbnikov za Slovenijo- v Ljubljani 1000 Din, Obrtno društvo v Novem mestu 200 Din, Fortič Zofija, krojačica v Ljubljani 20 Din, Franc Šušteršič, Zapuže 100 Din. Ivan Kenda, Bled 50 Din, Holy Josip', brivec, Brežice 100 Din, Zadruga ključavničarjev v Ljubljani 400 Din. Skupni prispevki za zvezni fond znašajo 5080 Din. Posnemajte!
Zastopstvo za razpečavanje lesa v Italiji išče neka tvrdka v Genovi. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Mednarodni velesejm v Bratislavi se vrši letos od
21.	avgusta do 2. septembra. Za poset velesejma so dovoljene običajne prevozne olajšave. Zastopstvo1 velesejma za Slovenijo ima Urad ljubljanskega velesejma.
Zastopstvo- za razpečavanje fižola v Trstu bi prevzela tržaška tvrdka. Naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino1, obrt in industrijo v Ljubljani.
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika* Milko Krapež.
Odgovorni urednik Ignaci j Kaiser.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. B r a n d t.
vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — Uglase je plačati v naprtj lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik*! Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Nova, velika
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
Ustanovljeno leta 1839.
Največji
izbor
Popravila
• •
Najnižje cene 1
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račuii proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi. tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllničnega premoženja Še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
,35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«3S«3S«35.3S«3S«3S«35«3S.3S «35 «35 «35 «3?
«35
o?
o*
»3?
„	--
,31*	,3?
Centrala:	^j*
t
Obrtna banka
o Ljubljani
e«
«3?
«3?
«3?
.35
«35
»3?
<3?
«35
«3?
«3?
«35
«35
»3?
»3?
«35
<3?
«35
«3?
<3?
»3?
«3?
«3?
«3?
«3?
Telefon St. 508
Kongresni trg št. 4 Podružnica: C j uto m er
Telefon št. 508 Račun pri poštno-Čeh. zauodu n Cjubljani št. 12.05)
Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje ustananljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, nezane ologe po dogoooru primerno niše.
J. KORBA
Stavbeni pleskar in ličar
Dunajska cesta štev. 9.
Sobo- in črkoslikarstvo in umetno slikarstvo Večna pot 82.
Ljubljana — Šiška
Priznano solidne cene!
Priznano solidne cene!
«3?
«3?
»3s
«3? «3? «3? «3? »3? «3S
«3?
«35
.35
*3S
<3?
«35
«35
«35
«3?
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
.35
Vedno zadnje novosti
damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF-WANEK naslednici
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila se točno in ceno izvršujejo.
Pozor«!	Pozor*!
Gostilna „0toh Vis" o Ljubljani,
Židovska steza št. 4
toči najboljša dalmatinska, štajerska in dolenjska vina, potem likerje, sadne soke, pivo itd. Prvovrstna domača ni primorska kuhinja. Vsi prostori, ki so nanovo preurejeni, so zelo prikladni tudi za društvene in družabne sestanke. Za obilen obisk se priporoča FRAN BENČIČ
«35 «35 «35 «35 «35 «35 «35,35«35 «35«35 «35 «35 «35 «35,35«35.35«35 .35
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.'
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.