SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja : Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: e Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija [v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. V Ljubljani, v soboto 14. julija 1894. Letnik XXIX. Ali bodo napisi rešili Slovenstvo? Evo ti slovenske politike! Napisi na uličnih vogalih in na hišnih nadčeljih ljubljanskih so nam sedaj najvažnejše vprašanje. Začela se je že huda gonja in do zadnjega sela slovenskega se ima zavoljo tega razburjati naše ljudstvo, da se mu že vender jedenkrat dokaže, kakšne izdajice slovenske narodnosti so ti kranjski nemškutarski klerikalci. Hajd na vraga slovenske domovine; narodni ponos in narodna Čast je v nevarnosti; poturice grdih mračnjaških načel silijo iz svojih brlogov na dan, ustavljajoč se slovenski besedi, sramujoč se slovenskega svojega imena! Tako ali jednako se vadijo v domačem slogu sedaj bojeviti naši nasprotniki in grome, kot bi bila cela Slovenija v ognju. In predmet temu boju? — Ljubljanskih ulic napisi! Par tako zvanih radikalnih mestnih očetov se je po češkem vzorcu nečesa domislilo, čemur je v »junaškem" zatajevanju pritrdila večina tistega ljubljanskega zastopa in ker stvar ne gre tako gladko, kakor si tistih par prvakov želi, zato je treba hrupa in šuma evropskega pomena. Mi smo že izjavili, da nimamo prav nič opraviti s sedajnim slavnim mestnim zastopom. Predobro nam je v spominu, kako se je pred dvema letoma bil boj proti našim kandidatom in kakšno orožje se ,je vihtelo proti nam; zato smemo zopet izjavljati, da nismo mi odgovorni zato, kar sklepajo brez nas. Pri vprašanju glede napisov p* ne čutimo mi tudi prav uikake potrebe celiti našim liberalnim Nemcem ranjenih narodnih src. Zato ker vemo, da so po svojih načelih mnogo bližje našim liberalcem, nego nam iu dalje tudi zato, ker jim o napisih sklepajo tisti, katerim so tudi sami pomagali do zmage. Kaj sodijo Nemci o tem vprašanju, to nam tedaj ni prav nič mar. Pač pa smemo se izzivanj oglasiti v imenu pravičnosti, katere tir-jatve pred vsem drugim zagovarjamo v javnem življenju in v imenu nezavisnosti, s katero se je od začetka slovenskega gibanja ponašala naša stranka. Terorizovati se ne damo v nobenem obziru nikomur; najmanj nas je pa volja padati v prah, kadar se iznebi kake nesmisli kak liberalni advokat, ker te vrste ljudi smatramo kot naj-gorje nasprotnike zdravemu, v pravičnosti utemeljenemu razvoju narodov in držav. Razdvojenost, po-surovelost, pohujševanje v javnem življenju je v precejšnji meri delo liberalnih advokatov, teh vtelešenih samodržcev, teroristov po zvanju in najbrezobzir-nejših gospodarjev povsod, koder koli se vgnjezdijo. Zgodovina naše liberalne ustave, ogerskih komedij, zgodovina laškega, francoskega, nemškegaustavnega življenja nam spričuje, da ne govorimo pretrdo. Mi se še dobro spominjamo, kako so nekateri mladi vročekrvneži prt?d letj/ zabavali rajnemu Blei-weisu, kako so se norčevali iz njegovega vodstva in kako so se bojevali proti njegovemu lažnjivo mu očitanemu absolutizmu. Prišli so sedaj sami do nekakega dozdevnega vodstva in sedaj besne, kadar jim kedo izrazi svoje odkritosrčno mnenje, če se morda slučajno ž njihovimi najvišjimi ukrepi ne vjema. Ker vse to dobro vemo in ker dalje natančno poznamo narodno zna-čajnost pri večini njihovih pristašev, zato nas seveda ne more zbosti nobeno očitanje z njihove strani. Slovenska katoliška stranka zajema ljubezen do domovine iu s le za obrambo svoje narodnosti iz večno stalnih božjih zakonov; zato se pa ne straši zavedajoč se teh dolžnostij niti domačega liberalnega krika, niti nemške vlade! Zato pa imamo poguma dovolj, še jedenkrat izjavljati, da je bil sklep mestnega zastopa ljubljanskega glede samoslovenskih napisov nesrečen ponatis mladočeške nepremišljenosti. Ne samo v denarnem obziru ! Bore Ljubljana! naši obrtniki, trgovci, podjetniki — vsi tožijo, da se sicer glede davkov Ljubljana sme primerjati z največjimi mesti, da pa je dohodkov, prometa vedno manj. Prav ti beli Ljubljani gospodari tuj, nemški kapital. Vsa večja obrtna podjetja so v nemških rokah in podpirajo jih najzgovornejši narodnjaki, mej njimi sam slavni mestni zastop ; večja trgovina je v mnogem obziru v rokah naših nasprotnikov in kar je domačinov, so odvisni, če ne od nemških kreditnih, vsaj od židovskih tvorniških zavodov; inženerji, mehaniki, stavitelji so večinoma tujci, mej uradniki je obilo Nemcev; sploh, koder je kaj boljšega kruha, se ne reže domačinu ; tako da je Slovencu skorej jedino mej postreški in dninarji še pripravljeno mesto. Poleg tega so hišni posestniki ogromno zadolženi Nemcem, najprej seveda kranjski hranilnici in vsled neugodnih razmer od dne do dne še boli propadajo. Prometna sredstva v Ljubljani, razne ceste (vzlasti v boljšo zvezo s kolodvori) čakajo nujno izvršitve; kanalizacija, mostovi zahtevajo pomoči ... in še ne-brojno druzega. Pri tem pa se slavni mestni zastop peča z igračico samoslovenskih napisov, kakor ne bi imel nobenega važnejšega posla in kakor bi res iskal, kako bi po nepotrebnem izmetal par tisočakov, menda z novimi tablicami hoteč ustaviti socijalno bedo, ki vedno silneje trka ob duri. Taka je naša politika in potem se še čudimo, če ni napredka. Kako, za Boga! Zdravega, naravnega razvoja, kodar bi vsi slojevi z največjo intenzivnostjo gradili dom »slovenskega dlana in uma", nobeden nima več v mislih ; veselice, plesi, zastave imajo namestovati pozitivno, varčno, vestno, zasebno in javno gospodarstvo, zastave, LISTEK Duhoven in vojak. Spisal M. Aigueperse. (Dalje). Zena je čutila, da ji hoče vzeti otroka in dasi tudi onemogla, skušala je vzdigniti roko hoUč braniti svoj jedini zaklad ; sledujic je odprla s trudom oko, da bi pogledala usmiljenega prijatelja. Bil je duhoven, mlad, prav prijaznega milega obraza. Zavil je otroka v plašč iu ga tolažil. »Dajte mi otroka," začela je žena trdo, »jaz hočem, da skupaj umrjeva." Duhoven, kakor bi ne bil besed slišal; zapazil je ravno dva mimogredoča moža. »France, Jaka!" je zaklical, »močna sta, odne-sita to ie revo ii otroka k stari Simnovki, jaz stopim v župnišče po mleka in juhe in pridem takoj za vama." Moža sta ubogala in odšla z lahkim bremenom, ki ni imelo moči se braniti. Ko se je duhoven vrnil, spalo je že dete pri ognjišču v naročju Šimnovke, mlada žena je pa ležala v snažni postelji ne brigajoč se za nobeno stvar. „Ta je zelo bolna, častiti gospod," pravi starka, .in ta le stvarica je tudi slaba". »Strezite obema, Šimnovka, pojdem ševKs.... po zdravnika." »Ni mogoče gospod", zakliče prestrašena, »kako bi mogli iti v takem vremenu štiri milje pota ! Poslušajte, kako razsaje vihra !" »Vsaj sem mlad," nasmejal se je mašnik, »in ljudem moram pomagati!" Pokrižal je otročička, pogledal bolnico, zavil se bolj v plašč ter hitro odšel. Šimnovka je vzela molek in začela moliti. Ko je minula polnoč, vrnil se je duhoven še z zdravnikom. Le-ta je pristopil k bolnici in obrnivši se proti župniku, rekel je malomarno, kakor človek, ki je smrti vajen. »Njej ni več pomagati, gospod župuik, izgubljena je. Beda, delo, trpljenje, in kaj jaz vem, kaj še! Ne bode do jutri živela . . . tega majhnega," reče stopivši k Simnovki, »tega, mislim, rešimo." Naročil je potrebno in se potem odpeljal v kočiji. Župnik je naprosil Šimnovko, da naj gre iz hiše in je ostal z bolnico sam. Obupala je, odvračala se od Boga, moral jo je pripeljati na pravo pot. In kaj z otrokom, če nima sorodnikov razun matere, ki ga zapušča ? Slaboten glas ga je vzdramil iz premišljevanja. „Kje je moj siu ?" »Mirno spava tukaj blizu." „Spava ? Vi se lažete. Mrlev je, kakor tudi jaz kmalu . . . vendar enkrat!" »Nikakor. Rečem vam, da revček spi, kakor bi se ne bil nikoli še naspal. Ali ste se ljuba moja toliko naveličali sveta, da hrepenite tako po smrti?" Pogledala je plašno duhovna in potem odgovorila kratko: »da!" »Ali ste pa tudi pripravljeni stopiti pred Boga?" »Pred Boga? . . . Dolgo sem v njega upala, sedaj pa ne upam več. — Pustite me !" »Ne pustim vas; kajti ravno ta Bog, na katerega ste vi pozabili, me sem pošilja, da zbudim v vas upanje." Dolgo je govoril iz globočine ginjenega srca, krotko in uljudno, kot oče, pa bolnica je ležala na postelji obrnjena proti zidu, kakor bi ne razumela, in njena zmučena duša se ni odpirala milosti božji in pokori. Niti besedice ni spregovorila, le tu pa tam se je zganila razodevajoč nepotrpežljivost. Prvi žarek jutranje zore je zasijal v okno, ko je vstal župuik s težkim vzdihljejem od ležišča, ker ni nič opravil, in vendar je bil vsak trenotek tako dragocen. Sapa trpeče je bila cejednakomerna, vsak hip se je bilo bati žalostnega konca. V goreči molitvi je povzdignil duhoven svojo dušo k nebu, potem stopil po otroka in ga spečega položil poleg matere. »Tu je vaš sin," reče. »Pozdravil se bode, tako se je izrazil zdravnik. Ali nimate na svetu nikogar, da bi mu ga v vašem imenu izročil?" C <'ly 'Vi Vi napisi in slavoloki imajo zastopati narodne delavne značajnosti in požrtvovalnosti stalne duševne iu gmotne plodove! Oj skušnja nam govori, koliko se je takim postopanjem uarodno vzbudilo in vzgojilo naše ljudstvo. Nikedar se ni v Ljubljani vspešneje ponemčerala mladina, nego sedaj, ko se sklepa o samoslovenskih napisih ; v otroških vrtcih in v ljudskih šolah se v nemškem jeziku vzgoja na stotine slovenskih otrok, ki se z jezikom kmalu nasrčejo duha In stariši teh otrok, ki vzlasti iz delavskih in srednjih stanov se ne dade pregovoriti. Nemščini raste v toliko vpliv in pomen mej nami, v kolikor se skuša umetna prenapetnost proti nji. To dejstvo nam kaže vsakdanje življenje in mi je z žalostjo v srcu zaznamljamo. V takih razmerah nas samoslovenski napisi ne bodo rešili. Dajmo duha narodnostni ideji, dajmo ji sil, zajetih v življenju, potem bo trdno utemeljena narodna samozavest slovenskega ljudstva, ki se ne bo balo nobenega sovražnika in ki bo brez skrbij zase občevalo z inorod-nimi sosedi in jim brez strahu gostoljubno postreglo v vsakem obziru. Napisi tedaj ne bodo najvažnejše politično vprašanje, ker veliki, odraščeni, samosvoji možaki se ne menijo več za igračice iz mladih dnij. Ji a počitnice? O, kako bo opuščena bela Ljubljana, kako osamljeno bo staro to mesto slovenskih dijakov; vsa ta krepka, brhka in bujna mladež poleti iz kletke zatohlih in soparnih učilnic v zlato svobodo — na deželo, v gozde, na polja in ravnice, na mala potovanja . . . Strogi gospod profesor — imel je tedaj črno obleko in belo kravato — razdelil je spričevala, semtertja spregovoril besedico pohvale, in ni se več oziral tako strogo in srpo po dijakih, in marsika-kemu bo celoletno spričevalo razsodek o zgubljeni pravdi — z latinsko ali grško slovnico. Na marsikoga učinil je denašnji dan, poslednji dan v šolskem letu vtis sodnega dn6 z vsemi strahotami in gro-zami, in marsikateri je koprnel od strahu. Pri nas so dijaška leta več ali manj muče-ništvo, katero pričenja z vsprejemno presknšnjo in se završuje z usodno maturo. Kako malo radosti in zabav je v šolskem programu! Ko bi ne tičala poezija in veseli duh v slovenski mladini, ko bi ne bilo vseh teh različuih veselih hudomušnostij, katere si prirejajo in uganjajo dijaki sami, šola sama bi malo prispela, da bi bila mlada duša vesela in v zdravem telesu zdrava misel. Inače je na Angleškem. Ondu je mnogo srednjih šol, isto tako na Francoskem, kjer dijaki žive v skupnem, jako obširnem domu, in z velikim vrtom, zračnimi spalnicami, učilnicami in obednicami. Zrelostni izpit &e vrši ob vstopu na vseučilišče. Poleg narodnih in cerkvenih slavnostij imajo ondu dijaki svoje šolske slavnosti, osobito crickmatel in veliko slavnost ob završetku šole. Crickmatel se dobojuje bodi si med posameznimi razredi jednega zavoda, bodi si med dvema različnima zavodoma, iu dolgo pred njim in po njem razburjc mladostne atlete, ki se baje porajajo že kot sportmani. Zmagovalec in čislan celo leto. Na slavnost konci šolskega leta so povabljeni vsi sorodovinci in znanci; profesorji z ravnateljem pridejo v prazničnih talarjih ter prično med občno tihoto in radovednostjo deliti odlike. Podeljujejo se prekrasni potopisi, spisi za mladino (ti so na Angleškem zelo lepi), da i cel6 oprava za cricketovo igro. Te odlike ali premije se ne dele samo za vednosti, temveč i za nravno vedenje, zlasti nadzira-teljem in onim, kateri imajo med svojimi sošolci zaupanje in spoštovanje. Angleška uravna vzgoja ima osobito namen, da dijak zadobi pred vsem „self respect" — spoštovanje do samega sebe. Slavnost se završi z izdatno južino in telovadno produkcijo. Kako znamenite telovadi angleška mladina, kako lahko izvaja težke vloge, kako ljubosumno zagovarja svoje champijonate! Je li mladež up in ponos domovine, pak more old En- gland mirno zreti v bodočnosti * * * In govoreči o dijakih povemo naj, da bode s šolskim letom 1896/97 srednješolska mladina v Galiciji uniformovana. Tako slove ukaz ministerstva za nauk. Na Ruskem, na Francoskem, Angleškem in Nemškem dijaki nosijo uniformo. Praktična je ta uniforma, je trpežna in ima svoja posebna znamenja. In mladina se rada uniformuje! Znano je, da se je moralo na nekaterih srednjih šolah strogo prepovedati, zlasti od 1. 1868. do 1870., naj dijaki ne nosijo posebnih čopkov, trakov in znakov. Kedo se ne spominja še živo velikanskega taborja na Vižmarjih dne 17. majnika 1. 1869., ko se je prelepega ljudskega shoda pod Šmarno Goro udeležila malodane skoro vsa ljubljanska gimnazijska mladina v čeških čapkah, takozvanih »Podječapkah". Radovedni smo, kako bode prijala sedaj uniforma mladini, ko bode v to prisiljena, ne samo v šoli, temveč v zasebnem Življenju. Maogo je i takih, ki v obče ne privoščijo uniforme mladini. Ce je že ves svet uniformovan, bodi pa še mladina! Kak pa bode tak'le uniformovan dijak? Bode li nosil tudi »degen" ? Tega sicer ne, in sicer iz umevnih razlogov, toda posebne znake iz belega plehovine s črkami: 8. in R. — »gimnazija" in realka". In če bi bilo v jednem mestu več takih zavodov imeli bodo znake: »G. I." »G. II." itd. Uniforma bode nastopna: bluza iz granatno-modrega sukna 6 pokončnim ovratnikom in z dvema naprsnima žepkoma. Hlače bodo iz temnosivega sukna. Plašč bode močnejši in iste barve kakor hlače, z zalkami in zadej z zapenjačasto spono, po obeh straneh šest roženih gumbov. Poletna uniforma bode od sivkastega platna, z barvanimi vložkami, trak okolu čapke in na rokavih. Nižja gimnazija bode imela za distinkcijo srebrne porte, prvošolec jedno, četrtošolec štiri, višja gimnazija bode imela na ovratniku zlate porte, osmošolec štiri! Gotovo bo sčasoma ta moda preplula tudi druge avstrijske kronovine — v veselje dijakov in skrb revnih starišev in drugih prijateljev mladine I Politični pregled. v L j ubij an i, 14. julija. Izjemno stanje v Pragi. Vlada ni prosila državnega zbora, da bi dovolil podaljšanje ustav-ljenja porotnih sodišč v Pragi. Zato pa z 12. dnem septembra stopi ta izjemna naredba iz veljave. Najbrž se pa hkratu razveljavijo še nekatere druge izjemne naredbe. Vlada se bode v kratkem o tem posvetovala. Mladočeški shod. Danes ima posvetovanje izvrševalui mladočeški odbor, da se dogovori o shodu mladočeških zaupnikov. Ker je v Pragi izjemno stanje, misli se, shod zaupnikov sklicati v kako drugo mesto. Poljski tehniški shod. Ob priliki petdesetletnice levovske tehnične velike šole je bil shod poljskih tehnikov. Ta shod se je izrekel, da naj bi se na tehničnih šolah učilo tudi narodno gospodarstvo in nauk o upravi in ustavi, kateri predmeti naj bi bili obvezni. Tehnične šole naj bi pa imele pravieo dajati tudi doktorske naslove. Protimažaronska zveza. Rumunski list »Tribuna" poroča veselo novico, da so se na Ogerskem združili v odpor proti mažarski brezozirni oholosti Slovaki, Srbi in Rumuni. Vodje imenovanih narodnostij zbrali so se nedavno na Dunaju, da se posvetujejo in združijo za skupen program. Sklenili so sklicati shod raznih zastopnikov vseh treh narodov, na katerem se potrdijo sklepi zaupnih mož. Ako bi jim Mažari prepovedali tak shod in ž njimi javno delovanje za stavljene namene, hoče svoje delo izvrševati tajno. Ta zveza se ni porodila iz političnih ozirov, marveč jo je narekovala skrb za obstanek. Tako odbor bi bili morali nemažarski narodi na Ogerskem osnovati že davno, tedaj bi se mažarska premoč ne bila tako utrdila, kakor sedaj, ko milijoni nemažarskih narodnostij na Ogerskem nimajo najmanjšega vpliva na ondotno javno življenje. Sedaj bo pa tudi prilika pokazati ogerskim katolikom, katere so vzdramili proticerkveni zakoni, ali se morejo pospeti v svoji narodni prenapetosti do pravičnosti drugim narodnostim nasproti. Ako tega ne store, tedaj pokažejo, da njih katoličanstvo ni pravo in vspehi katoliške akcije se bodo popolno izjavili, kajti civilne predloge imajo najhujše nasprotnike pri Slovakih, Srbih in Rumunih. Želeti je v prospreh države, da se združijo pošteno misleči katoliški Ogri z imenovanimi narodi ter priborijo v skupnem boju pravice cerkvi in narodom na Ogerskem. Znamenja za to se kažejo, da si so sedaj še neznatna, a že sedaj spričujejo, da je najboljše varhinja pravic narodov — katoliška cerkev! Varnostne naredbe proti anarhistom. Poslednje dni so se ukrenile razne previdnostne naredbe v Parizu, da se obvarujejo javna poslopja. Posebno se je veliko storilo za varstvo zbornice. Za- »Nikogar," se je glasil kratek odgovor. „ puščena sva; sprevidite, da mora umreti z menoj." Za trenotek je nastala grobua tihota. Potem je položil župnik roko na dečkovo čelo: »Le reven duhoven sem, ljuba hči; moji dohodki so pičli, toda Bog me ne bo zapustil. On skrbi za lilije na polju in za ptice pod nebom, varoval bode tudi gotovo tvojega sina. Jaz ga bodem vzgojil. Seveda ne morem reči, bode-li srečen, a kar morem obljubiti in vedeti, je, da si potrudim vzgojiti ga v poštenega moža in kristijana." Umirajoča žena se pri teh besedah naglo obrne in svoje velike oči srpo upira v duhovna. »Vi bi za njega skrbeli? Vi bi ga vzredili?" zakliče slednjič. „Ali ga bodete tudi ljubili, mojega ubozega otroka. »Da, ljubil ga bodem, že sedaj ga ljubim." .0, kako ste dobri!" »Bog je dober; On mi je dal ljubezni polno srce za bitje, ki ga pred kratkim še poznal nisem. Zahvalite Boga, ljuba moja, in vrnite se k Njemu." To pot se ni pustila siliti. Usmiljenje je premagalo bolestno trmo bolnice. Zvečer je zaspala mirto v Gospodu i otrokom na rokah in njene zadnje besede sv bile: »Naj ne išče otrok nikdar svoje rodovine, vi mu bodite vse. To je moja oporoka .... Bog vas vedno blagoslavljaj!" Polkovnik je obmolknil, grlo se mu je stisnilo, v očeh so se pa bliščale solze, kojih ni skrival. Od peči se je glasilo pravilno dihanje. Stari, utrujeni župnik je zaspal na naslonjaču. Vsi častniki so bili ginjeni. »Kaj naj še povem, gospoda, kar bi že ne slutili?" povzame zopet polkovnik. »Moja mati počivajo na pokopališču v Z ... in oni je moj rednik, moj oče. Moja otroška leta so bila neizrečeno srečna v naročju dobrega duhovna in njegove stare gospodinje Ane. Rastel sem kakor svetlica v svežem zraku in nikoli nisem v svoji sreči opazil, da ne čuje nad menoj materno oko. Nekega dne pristopi k meni oče mnogo resneji kot drugikrat in me pozove, da ga spremim na vrt. Usede se in me trenutek gleda. »Janez, moraš od nas proč!" rečejo slednjič. Ustrašim se in se razjočem. Zakaj naj vas zapustim, ali me nimate več radi? Ali morda ne ubogam zadosti? »Da, da, ubogaš, ljubi dečko, tolažba mojega srca si, a zrastel si, velik si, močan in — neveden; bojim se, da sem te skazil, in ako bi te še sedaj ne napeljal k temu, da se učiš, zanemarili bi tvojo bodočnost. Škof ti je naklonjen in ponudil mi je polovično plačo v deškem semenišču. V štirinajstih dnevih se odpelješ, bodeš delal in se pridno učil. Kaj ne, da bodem smel biti na svojega rojenca po- nosen? Obljubil sem tvoji materi, da te vzgojim v poštenega, krščanskega moža". Obmolknil je in dosti dolgo je zamišljeno gledal me božajoč. Težko sem se ločil od doma. In vendar ni bilo drugače. Bil sem kakor ptič v kletki Učenje se mi je zdelo suhoparno, strah me je dražil, in ko sem prišel domov na počitnice, našel sem rednika zamišljenega. »Niso s teboj zadovoljni, Janezek", reče prijazno. »Žališ me, ljubo dete." To je bilo vse. Ana je znala bolje razlagati. »Cuj, fantek", dejala je drugi dan, ko sem se bil naspal. „Kmalu bodeš trinajst let, toraj umeš, kaj ti rečem. Ti nimaš nič, niti beliča, in gospod župnik tudi nimajo veliko več; kaj bode, ako se ne naučiš niti a niti b kakor letos? Potem bi bilo bolje, da se ne vrneš v semenišče, ampak ostaneš tu v vasi ali pri mojstru kolarju ali mlinarju. Ali v&i, da so si odtrgali gospod župnik meso, in celo kavo, da bi mogli za te plačevati? Celo zimo je prezebal v revnem letinskem talarju. Premisli malo, Janezek, in dobro srce ti da svet, kaj naj storiš. Prvič sem slišal očitljej o svoji revščini in Anine besede so se mi ojstro vsadile v srce. »Aua, Ana, obetam, da bodem pridno delal, da postanem bogat in vama enkrat povrnem." (Konec sledi.) Govori se, d« je policija izvedela, da anarhisti nameravajo atentat na zbornico. Tako se pravi, da je neka ženska odločena, da nese bombo v zbornico. Policija sedaj strogo nadzoruje vhod na galerije. Nobenega količkaj sumljivega človeka ne pustč v zbornično poslopje. Na galerijah se je število tajnih policistov jako pomnožilo. Pred palačo, v kateri stanuje Perrier, so prijeli dve sumljivi osebi. Pokazalo se je pa, da prijeti osebi nista anarhista. Jeden je neki angleški brzojavni uradnik na dopustu, katerega so takoj izpustili, drugi je neki vodja tujcev, o katerem se tudi nič sumljivega dokazati ne da. | | V španjski zbornici poslancev bili so zadnje dni jako burni prizori. Predsednik je že bil odstopil, ker mu je zbornica očitno nasprotovala. Pogovorili so ga še, da še ostane. Zborovanje se je moralo odložiti zaradi burnih prizorov. V poslednji seji so se slišali klici I .Živel don Karlos!" .Živela republika!" Časopisi zmstrajo položaj za jako vznemirljiv. Alzaški državni poslanec dr. Haas hoče svojega sina poslati v francosko vojaško šolo v St. Cyru. Zaraditega je sedaj velik hrup po nemškem časppisiu. Zahteva se, da naj dr. Haas kar odloži svoj drž&vnozborski mandat. Dr. Haas je pa izjavil, da odloži svoj mandat, toda le tedaj, ko so sina njegovega že vspreieli v francosko vojaško šolo in bode odložitev mandata zahteval odbor, katerega je bil postavil za kandidata. Bismarckovo hamburško glasilo pa zahteva, da bi se specijalni zakon sklenil, po katerem bi državni zbor smel izključiti v gotovih slučajih nekatere svoje člane. "Razgled po slovanskem svetu. Sumljivi pojavi na Hrvatskem. Komaj je vsprejet civilni zakon na Ogerskem, že se oglašajo listi, da bode jednak predlog izročil se tudi hrvatskemu deželnemu zboru. Pač mora že ta novica zaboleti vsakega vernega katoličana. Toda to bi nas še vse ne zbegalo, ko bi imeli zagotovilo, da je še toliko verskega prepričanja v vrstah hrvatskih poslancev, da bodo tako drznost banovo, tak udarec katoliškemu hrvatskemu narodu zavrnili z vso odločnostjo. Žal, da v tem oziru nimamo posebnih nad. Ban hrvatski je za civilni zakon glasoval v ogerski zbornici, torej je gotovo, da bo na to deloval tudi pri vladni narodni stranki v hrvatskem deželnem zboru. Da je strah glede predloge o civilnem zakonu opravičen, kažejo nagovori novega nadškofa zagrebškega, ki je nasproti vladnim poslancem pov-darjal, da bode z vsemi silami deloval proti uvedbi civilnega zakona na Hrvatskem. Toda ue samo V vladni stranki hrvatski najti je zagovornike in privržence c.vilnega zakona, kar je še hujše tudi v opoziciji hrvatski čujejo se glasovi za civilni zakon. V tem oziru pomenljiva je izjava Starčevičijanca Folnegoviča, ki je v tem oziru pisal te-le besede: V vsaki hrvatski politični stranki ima civilni zakon svoje zagovornike in svoje nasprotnike. Vsled teh besed ima prav „Obzoru, ako sklepa, da ogerska vlada namerava s pomočjo stranke prava uvesti v Hrvatski civilni zakon in vse druge cerkveno-politične reforme, katere sedaj uvaja na Ogerskem. Z zadoščenjem pa omenjamo, da je neodvisni narodni stranki pri izjavi .Obzora" vprašanje o civilnem zakonu vprašanje stranke v smislu, da ona odločno odklanja civilni zakon, ter da neodvisna stranka nema v svojem kolu člana, kateri bi tudi kakor član sabora ne vstal proti predlogi o civiluem zakonu. _ Koledar xa 29. teden leta 1894. Nedelja, 15. julija. 9. pobink. evang.: Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19.; razdelitev apostolov. Ponedeljek, 16. julija: Marija škap. Karm. Torek, 17. julija: Aleš, spoz. Sreda, 18. julija: Kamil Lel. spoz. Četrtek, 19. julija: Vincencij Pavi. spoz. Petek, 20. julija: Jeronim Em. spoz. Sobota, 21. julija: Prakseda dev. — Lunin sprem in: Šip 17. julija ob 11. uri 1 m. zvečer. Solnce izide dne 15.julija ob 4. uri 81 m.; zaide ob 7. uri 41 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. julija. (Cesar je potrdil) dne 3. t. m. volitev g. Petra G r a s s e 11 i J a županom za stolno mesto Ljubljano. (Sklep šolskega leta) se je izvršil danes na javnih šolskih zavodih ljubljanskih. Izmed srednjih učiteljišč so danes sklenile: C. kr. višja realka, c. kr. nižja gimnazija in c. kr. ženska pripravnica. Povsod je bila slovesna zahvalna služba in potem razdelitev spričeval — Ljubljanski kolodvori so radi sklepa šolskega leta danes prenapolnjeni. — Ne le mladina je komaj čakala veselih počitnic, tudi ostalo občiustvo ne more več prenašati mestnega prahu in vročine, vsak kdor le more, gre na debelo — in Ljubljana ostane dokaj prazna za dva meseca. — V šolski kroniki ljubljanski bomo v prihodnjem tednu obširneje poročali. (Ploha priimkov.) Pisali smo nedavno, da »Narod" ni zmožen dostojne polemike. 0 tem nas potrjuje tudi včerajšnja številka. Naša stranka je po .Narodu" čudna ptica, ki v lastno gnjezdo odklada svojo nesnago, imenovali nas bodo sedaj ne več brezdomovinsko, pač pa nemčursko stranko. Perfi-dija, sramota in seveda neizogibni cerkovniki itd., vse to nastopa v novi izdaji v starih vlogah. — Resni ljudje se ue menijo za take psovke, ki so doma le pri pouličnjakib. Mi se držimo vsikdar načela, da bodimo dostojni tudi v borbi za preporne stvari, sicer trpi skupui ugled našega naroda. Najbolj zanimivo je, da nam .Narod" podtika nemšku-tarenje zato, ker so po našem mnenju opravičeni v Ljubljani slovensko-nemški napisi, in sicer nam očita to v trenotku, ko po sklepu .Narodovih" veljakov Nemci in protestanti izvršujejo dela pri zgradbi .Narodnega doma". Poleg včeraj v „Miru" omenjenih Nemcev poroča se nam, da so železna dela oddali Nemcu Hammerschmidtu, članu nemškega Turnver-eina, slovenske ponudnike so pa odklonili. Gospfida pri „Narodu", povemo Vam, če še ne veste, da od narodnega kričanja še nobeden ni bil sit, pač pa od poštenega dela. Za samoslovenske napise po ulicah v Ljubljani vpiti, slovenske obrtnike pa pri zgradbi, kakor je .Narodni dom", v kot pritiskati, to ni narodno, in priimke, katere nam podtikate, raji obrnite na svoj naslov, ker jih prav pošteno zaslužite. (t Č* g. Janez Fajdiga). Vtopljenca, o katerem smo včeraj poročali, so izpoznali za vpokojenega župnika c. kr. mornarice Janeza Fajdigo. Od petka zvečer dne 6. t. m. so že pogrešali blazega gospoda, in povpraševali po njem po raznih krajih. Tolažili so se, da je morda kar neutegoma, ne da bi bil komu povedal, zapustil Ljubljano in šel kam na počitnice. Tolafcbo pa je uničila vest, ki se je danes bliskoma razširila po Ljubljani. Kakor vse kaže, imamo tu zopetno hudodelstvo. Pri umrlem, ki ni nikedar hodil brez znatne svote z doma, so dobili le 3 kr.; uro je pač še imel, toda ura je hudodelcu nevarna. Po vsem smemo sklepati, da je postal rajni župnik žrtva brezbožne lakomnosti, ki je v kratkem času že v tretje izvršila peklenski zločin v naši Ljubljani. Medičar, Stradner, Gregorc in Fajdiga, imena žrtev so znane, a zločinci sami so zaviti v temo. Morda se sedaj posreči zaslediti roparske morilce. Bog daj 1 — Rajnik se je rodil dne 16. julija 1826 v Postojni; dne 31. julija 1852 je bil posvečen v mašnika ; dolgo vrsto let je služil pri mornarici kot kapelau iu kasneje kot župnik v najlepšem sporazumljenju z vojaki navadnimi in častniki. Vpokojen je živel par let v Postojni; vlansko leto dne 1. avgusta se je pa preselil v Ljubljano. Govori se, da je svoje precejšno premoženje zapustil samo za dobre namene. Bog mu daj večni mir I Komisija je spoznala, da je bil gospod Fajdiga težko raujen na glavi in oropan denarja od zlodejev vržen v vodo. — Izginil je pred tednom dne 6. julija in'še le od sedaj so našli njegovo truplo. — Pogreb pokojnikov bode jutri v nedeljo ob 4. uri popoludne. — R. I. P. (Sočino načelo v obrambo naše narodnosti). Zadnja „Soča" se seveda zopet zaganja v .Slovenca". Domišljavost in nelogičnost odlikujeta tudi ta proizvod goriške .Soče". Mej drugim jako neprevidno izdaja vir kukavičnim jajcem, ki jih je nekedo zanesel v dunajsko .Reichspost". A to je manj zanimivo, nego to-le načelo Sočino: .Naše geslo mora biti: Nemcem in Italijanom ue dovolimo več pravic, nego jih dovoljujejo Nemci in Lahi nam!" Najpreje mi naglašaino, da je tudi nam Slovencem, kakor vsem tistim, ki trpe krivico, pred vsem zaupati v večne zakone božje previdnosti, ki pripomore pravici tudi nasproti najmogočnejšim nasilnikom do zmage. — Dalje pi označujemo nesmisel tega načela tudi brez ozira na večno pravičnost. Nas je komaj poldrugi milijon in razven na Kranjskem smo dosedaj povsod v manjšini. Kaj nam pomaga to Sočino načelo, če je morejo vporabljati samo naši sovražniki, ki imajo moč in jih je neprimerno več, nego nas ? Kako se bije zdravemu razsodka v obraz, kedar je priložnost udariti klerikalce t (Iz celovške šktflje) Vč. g. Ivan Širni k, kanonik v Gospasveti je dobil župnijo Blatograd. — Nameščeni so č. gg. semeniški duhovniki: Iv. E b n e r kot drugi kapelan pri Dev. Mariji na Jezeru (Prevalje), Jos. Hribar kot drugi kapelan v Pliberku, Iv. H r o d e k kot kapelan v St. Andražu, K. Kaponig v Št. Vidu, Iv. Q u i 11 kot drugi kapelan v Trgu. (Služba božja na Rožniku). Delavke c. kr. to-bačme tovarne imajo jutri, t. j. v nedeljo 15. t. m., ob 9. uri na Rožniku sv. mašo s pridigo, h kateri se vabi tudi drugo občiustvo. (Birma) Iz Zagorja 13. julija. Dne 11. julija smo imeli tukaj birmovanje. Ob tej slovesni priliki je bilo Zagorje lepo okrašeno. Dolga cesarska zastava plapoljala je na žici, ki je biia v zraku nad rudniškim železnim mostom od euega hriba do druzega pripeta; bilo je troje slavolokov s primernimi napisi, med katerimi slavoloki je bil najim-pozantneji oni, katerega je dal postaviti rudniški vodja g. Robert D r a s c h , okrasil ga pa je trgovec g. Rihard Mihelčič. Napisov na tablah, posebno za ta dan pomenljivih, je bilo mnogo, prostor pred cerkvijo lično olepšan, večinoma vse hiše, posebno lepo in bogato z zastavami ozaljšal je svoje hiše trgovec g. Ivan M u 11 e r , koder se je vozil prevzvišeni nad venci in zastavami. Birmancev skupno število je bilo 1033, katerih srca naj vedno pre-šiuja sv. Duh modrosti in pobožnosti v sveti veri na novo potrjenih I Popoludne nastala je silna nevihta, ki se je pa pregnala, kmalu brez vse škode. (Cerkvena pobožnost na Selu pri Ljubljani.) Prihodnji ponedeljek na praznik karmelske Matere božje bode v cerkvi sv. Jožefa na Selu ob 8. uri slovesna sv. maša, popoludne ob pol 4. uri pridiga in litanije. Ta praznik se zadobe v tej cerkvi odpustki toties quoties. (Tržaške novice.) Umrl je 4. t. m. katehet v pokoju gosp. Jurij T rani in 9. t. m. kapucin P. Jakob San Savenski. — Razpisana je župnija D. M. v Jelšani. — Preč. g. stolni prošt tržaški daroval je 4. julija slovesno črno sv. m»šo za pokojnega avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana Me-hikanskega. — Du« 30. junija so bile dovršene zrelostne skušnje na višji mestni gimnaziji. Izmed 19 osmošolcev napravili so poskušnjo trije z odliko, 14 s prvim redom, dva morata po počitnicah skušnjo ponoviti iz enega predmeta. (Pevskemu društvu .Slavec") je povodom desetletnice blagovolil nakloniti rodoljub gospod Fran K o 1 m a n znatno svoto 40 kron. (tJeriške novosti.) Duhovne vaje bodo letos v bogoslovnici od 27. do 31. avgusta. Duhovniki, ki se jih želijo udeležiti, blagovolijo naj se oglasiti pri prevzvišenem knezonadškofu. — Gimnazijci, ki žele vstopiti v deško semenišče, imajo časa do 10. avgusta vložiti pri ordinarijatu prošnjo s sledečimi prilogami: krsiui iu ubožni iist, svedočba stavljeuih osepnic in spričevalo obeh tečajev prošlega šolskega leta. Duhovniki so naprošeni priporočiti le vredne dijake, koji vzbujajo nado, da se posvete duhov-skemu stanu, ker prvi namen .Audrejevišea" je: duhovski naraščaj. (Pri volitvi županstva na Igu) dne 12. julija t. 1. izvoljen je bil enoglasno županom dosedanji župan, g. Jernej Toni, posestnik. Svetovalci so pa posestniki gg. Franc V i r a n t, Martin Novak, Janez J a n ž e 1 j in Martin Zdravje. (Poročil) se je danes gosp. Ivan Sbrizaj, mestni inžener, z gospico Karoliuo Klinhoferjevo z Dunaja. (Tatvina). S Preddvora se nam poroča: Že ponedeljek se je čulo od naših ljudij, da se nezuan potepuh po naši iari potika sprašujoč, kod pot na Koroško drži. V torek pa je opazil kmet Bohiuec (vulgo pri Kozlu) v Mačah, da mu je nekdo iz skrinje ukradel 135 gld. in novo praznično obleko pu-stivši v skrinji kapo in raztrgan jopič. Preddvorska žandarmerija se sedaj na vso moč trudi zaslediti in ujeti predrzuega tatu, ki je po kapi sodeč ubegel kaznjenec iz prisilne delavnice. (Na celovški gimnaziji) je bil sklep šolskega leta dne 5. t. m. Gimnazijo je obiskovalo 410 dijakov, bilo jih je 85 iz Celovca, 258 s Koroškega, 67 iz drugih dežel. Po narodnosti je bilo 342 Nemcev in samo 68 Slovencev. Odličnjakov je bilo 52 (med njimi 20 iz kn, šk. sem. »Marianum"), prvi razred je dobilo 266, drugi 34, 10 tretji, 46 sme še enkrat delati preskušnje. Dijaki so vplačali šolniue in vsprejemnine 7171 gld. 70 kr., 55 štipendistov je dobilo vkup 4709 gld. 90 kr. Dijaško podporno društvo ima 10.135 gld. 12 kr. premoženja. — Šolsko izvestje, katero je jako lično na-tisuila Mohorjeva tiskarna objavilo je članek : „Die romanische Kirchenbaukunst in Karnten. Von Prof. dr. Franz G. Hann." Str. 5—18. Zrelostni izpiti so bili od 6. do 11. t. m. Delalo jih je 86 osmošolcev. Dva sta dobila odliko, 27 prvi razred, 6 je bilo reprobiranih za 2 meseca, 1 za leto. (Slovesno otvorjenje električne razsvetljave v Skofji Loki) bode, kakor je v to voljeni odbor včeraj določil, definitivno dne 5. avgusta t. 1. in bode pri tem svirala vojaška godba pešpolka št. 27. Odbor je tudi oskrbel posebni vlak, kateri bode odhajal okoli polnoči iz Škofje Loke v Ljubljano. (Koroške novice.) Ljudski šoli v Prevaljab in Velikovcu sta se razširili v šestrazrednici. — V Birčah pri Pokrčah je pogorelo 9 hiš, — Nemško kat. konstitucijelno društvo je imelo minulo nedeljo zopet d*a shoda, v Zg. Milstatu in v Dobrijah. Kot kandidat katoliške stranke se imenuje za prihodnjo državnozhorsko volitev na Zg. Koroškem posestnik Peitler v Rennvvegu. — Na Vrbskem jezeru je že 698 strank s 1963 osebami. (Iz Celovca) dne 13. julija. Tukajšnja mestna deška šola na benediktinskem trgu praznuje jutri 251etnico svojega obstanka. — Prihodnjo nedeljo in ponedeljek obhaja 251etnico društvo koroških zdravnikov. — Dne 11. t. m. popoludne je bila tu nenavadno huda pa k sreči kratka nevihta. Napravila je precej škode na oknih in v vrtovih. — „Bauern-bund" ima prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. občni zbor v Beljaku. Prodajali bodo nemčursko modrost in pobijali Slovence gg. Lackner, Ghon, Oraš, Unterkofler, Care. (Podružnični shodi na Koroškem) Dne 8. t. m. je zborovala podružnica za Apače in okolico. Vkljubu neugodnemu vremenu je bil shod povoljno obiskan. Predstavljala se je tudi igra „Svoji k svojim". — Dne 22. julija t. 1. zboruje podružnica za Rožak in okolico v Žopračah nad Vrbo, dne 25. pa libeliška na Suhi. V Zopračah se je vršil pred 20 leti prvi slovenski tabor na Koroškem. (Posebni vlak na sv. Višarje) peljal bode po jako ugodnih pogojih in nizki ceni ko doslej še nikoli, v soboto 28. julija t. 1. dopoldne, ter vspre-jema udeležence na vseh med Ljubljano in Novim Mestom, Celjem, Brežicami in Lescami ležečih postajah in postajališčih. Sedaj bo moč tudi Marijo Pomagaj nazaj grede brez vsake doplače obiskati, kar doslej ni bilo. Več o tem pri odboru za potovanje v Ljubljani Marijin trg št. 1. (Vojaška vest.) Vojno ministerstvo je ukazalo, da se morajo v dobi miru svojci po umrlih vojnikih, takoj obvestiti o smrti njih sorodovinca, da se morejo udeležiti pogreba. Obvestila bodo pismena iu v slučajih i brzojavna. (Novomeški c. kr. okr. komisar), gosp. Rudolf Orschulek pozivlje se od dež. predsedništva v današnjem uradnem listu, ker je svojevoljno osta-vil službo svojo, da se vrne v osmih dneh na svoje mesto in se oprosti, inače bode odpuščen iz službe. (Umirovljen) je na lastno prošnjo poštni kontrolor g. J. Bar ti v Ljubljani. (Ponesrečil) se je, kakor naznanja „Ameriški Slovenec", v EIy, v enem ondotnih rudnikov S.ovenec France Mavec, star 32 let, doma iz Tomišlja. Zapustil je doma vdovo z nedoraslim otrokom. (Bojkotovana tiskarna.) V denašnji številki dunajskega nVorw." čitamo. da je za društvene člane tiskarske zatvcrjena ali bojkotovana — Rakuschova tiskarna v Celju. (Umrla) sta v četrtek v Gradci dva naša rojaka, in sicer gospod Jos. Peče, trgovec in hišni posestnik, in gospod Jak. Jezeršek, umirovljeni stotnik, v 61. letu. Rajnik je rojen na Trati v škofjeloškem sodnem okraju in je leta 1855. vstopil kot kadet v 17. domači polk. Bojeval je na Laškem in leta 1866. pri Kraljevem Gradci, kje je bil vjet od Prusov dne 3. julija 1866. (Darovi.) Za dijaško msgn. Jeranovo mizo podaril je povodom svoje duhovske petdesetletnice pre-lat dr. Andrej C e b a s e k 100 kron. — Preč. msgn. dekan Matej Kožuh za „Detoljuba" 10 kron. (Utopljenec.) Dne 12. julija 1894 šel se je med 2—3. uro popoldne 8 let stari Peter Jančar tiu Andreja Jančar-ja, delavca na železniški postaji v Lažeh, kopat in je utonil, Cez kake »/, ure so ga Jenko Trapič in Ana Milavec s pomočjo matere utopljenega izvlekli iz vode. (Semnji po Slovenskem od 16. do 21. julija.) Na Kranjskem: 17. v Zdenski vasi, v Metliki; 19. na Vinici. Na Štajerskem: 16 v Dobovi, Zdolih, Dobju; 17. pri Sv. Filipu v Veračab, v Muti; 20. v Vitanju, pri Sv. Mnrjeti. Društva. (»SlavČeva" vrtna veselica) dne 15. julija na Koslerjevem vrtu. Vspored petju: 1. Tovačovsky: „Slavska domovina", zbor. 2. A. Ned-ved: „Zvezna", zbor s spremljevanjem vojaške godbe. 3. A. Nedved : „Popotuik", zbor s samospevom gospoda Medena. 4. Tovačovsky: „Sokol buditelj", zbor. 5. D. Jenko: „Naprej", zbor s spremljevanjem vojaške godbe. — Vspored sl. vojaške godbe: 1. Gretsch: „Marica" koračnica. 2. Fridrich : ~„Martha", polka mazurka. 3. Titi: „Ouvertura slovanskih pesmij. 4. Strauss: „Telegramme", valček. 5. Le-coog: „ Piraten-Chor" iz operete »Girofle Girofla". 6. David: „Narodue pesmi", potpouri. 7. Rosen-kranz: „Gruss an Laibach", polka francoska. 8. Zeller: Potpouri iz operete „Der Obersteiger". 9. Ivanovič: „Donauwellen", valček. 10. Ros«ini: Arija iz opere „Stabat Mater". 11. Gretsch: Četvorka iz jugoslovanskih narodnih pesmij. 12. Pehel: „Warum so schnell", galop. — Ljudske veselice: Kegljanje na dobitke: Dobitki so: I. dobitek 12 kron, II. dobitek 8 kron. III. dobitek 6 kron, IV. dob. 4 krone, V. dobitek 2 kroni, VI. dobitek za največ serij 4 krone. Serija treh lučajev velja 10 kr. — Merilec moči.j (serija treh udarcev 10 kr.), momentno foto-grafovanje in elektrizovanje itd. — Po končanem vsporedu svira godba osem komadov za ples na prostem. — Začetek veselice ob 4. uri popoludne. — Vstop 20 kr. za osebo, Člani so vstopnine prosti. — V mraku užigal se bode umetaljni ogenj. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Narodna čitalnica v Cerknem) na Goriškem praznuje due 5. avgusta t. I. svojo petin-dvajsetletnico. V proslavo tega dne bode predpoludne blagoslovljenje nove društvene zastave s slovesno sv. mašo ; popoludne banket, zvečpr veselica s petjem, godbo in dramatično predstavo. Poleg te bode v prostorih g. Petra Jurmaua kegljanje na dobitke, koje prične v nedeljo 15. t. m., ter se zaključi dne 4ega avgusta zvečer. Natančneji vspored slavnosti objavi se kasneje. Telegrami. Potresi na Turškem. Carigrad, 13. julija. Včeraj popoludne je bil zopet hud potres, ki je napravil velik strah. Ljudje beže iz hiš. Prodajalnice so zaprte. Carigrad, 13. julija. Osnovala se je na povelje sultanovo posebna komisija, ki ima organizovati pomoč poškodovanim po potresu. V poslopju tobačne režije je deset ljudij ubitih, dva poškodovana. Carigrad, 13. julija. Poročila iz pokrajin so pomirljiva. Razen že povedanih ni nobenih žrtev. Velik del prebivalcev je pod prostim nebom. Trgovina in obrtnija sta se ustavili. Carigrad, 13. julija. Brzojavni promet je od tukaj mogoč le preko Odesse. Štrajki v Ameriki. Washington, 13. julija Razgovarjajoč se z vodjami delavcev, je obljubil predsednik Cleveland, da se izroči posebni komisiji pre-tresovanje o štrajku, ako delavski vodje poskusijo napraviti red. Chioago, 13. julija. Več vodij štrajkov-cev je prosilo Debsa, da izjavi, da je štrajk ustavljen, ker je deželo zadela velika beda. Debs je že odredil konec štrajka. Po došlih poročilih se položaj v Kaliforniji ni nič pre-menil. Dunaj, 13. julija. Cesaričinja vdova Štefanija jo s svojo hčerjo odpotovala v Doblach. Dunaj, 13. julija. Vojaški naredbeni list je priobčil zakon z dne 10. maja 1894 o zglaševalni dolžnosti črnovojnikov. — Cesar je dovolil, da se prestavi podmaršal Karol Fischer na lastno prošnjo v pokoj. Tem povodom mu je cesar podelil značaj feldcajg-majstra ad honores in veliki križ Franc Josipa reda. Budimpešta, 13. julija. Kraljeva ku-rija (najvišje sodišče) je zavrgla vse pri- tožbe ničnosti oseb obsojenih v Kološu zaradi rumunske spomenice. Cetinje, 13. julija. Mej Srbijo in Črno Goro vrše se pogajanje o novi trgovski pogodbi. Pariz, 13. julija. Policija je dobila pisma raznih anarhistov, v katerih izjavljajo, da hočejo popustiti utopije svoje. Policija misli, da je to pripisovati temu, ker je zbornica pripravljena pritrditi strožjim naredbam. Pariz, 13. julija. Naročilo se je carinskim uradnikom, da naj natančno preiskujejo pratež potnikov. Londonska policija je obvestila pariško o neki zaroti, ki misli izvršiti več napadov na javna poslopja. Pariz, 13. julija. V Toulonu zaprli so tri osebe, ki so hotele zažgati ladijodelnico, ko so spuščali ladijo „Carnot" na morje. Rim, 13. julija. Kasacijsko sodišče je zavrglo Defelicejevo pritožbo. Kristijanija, 13. julija. Storthing je dovolil z vsemi proti 7 glasom apanažo kraljeviču. Peterburg, 12. julija. V Kirpični je policija prijela poljskega dijaka, pri katerem je našla iz angleškega materijala bombo in več razstrelil. Poleg tega so zaprli drugega dijaka in njegovo sestro, katera je že dolgo iskala policija. London, 13. julija. Državni tajnik za vnanje stvari lord Kimberley je ponudil Ki-taju in Japanu posredovanje Angleške. Ja-pan je to ponudbo že vsprejel. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (c. iu kr. dvorni založnik) v Carlhn (Ziirich) razpošilja naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11-65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico. 9 (i 19—10) KATOLIŠKI SKLAD. Za Jcatoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Mihael Potočnik, zlatomašnik in nunski gospod oče pri gg. Uršulin-kah v Ljubljani, letnino za 1894 . gld. 40'— Leopold Gestrin, župnik v pok. v Ljubljani, za drugo polovico 1. 1894 „ 10'— Anton Stenovec, župnik na Selih pri Kamniku, za prvo polovico leta 1894 .......... „ 6-— Janez Zupančič, župnik v pok. in zlatomašnik v Radomljah pri Kamniku ...........„ 20-— Blaž Muhovec, mestni kapelan v Kamniku.........„ 25-— Janez Mikš, župnik v Planini nad Vipavo . . . . ,.....„ 10'— Ivan Pele, kapelan v Šmartinu pri Litiji........... 2-— Frančišek Pavlič, beneficijat v Šmartinu pri Litiji....... 3-— J an e z Z d r až b a, župnik v Prežganju „ 2'— Mihael Saje, župnik v Stangi . . „ 1'— Dr. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnišnice v Ljubljani, mesečnino za maj, junij, julij in avgust „ 20'— Janez Oblak, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, mesečnino za april in maj........ 5—• Josip Klemenčič, profesor na c. kr. učiteljski pripravnici v Ljubljani v pok. za mesec marec, april, maj, junij iu .julij.........25-— Matija Kadunc, župni upravitelj na Prtloki, za drugo polovico leto 1894 ........... 4-20 Dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici, mesečnino za april, maj in junij........ „ 15'— Izgubljena stava v Zagorju ob Savi........... „ 5-— Neimenovani župnik z Gorenjskega ........... 20"— Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcevl V Ljubljani, dne 12. julija 1894. Josip Šiška, tajnik „izvršujoeega odseka". Darovi ta ,,katoliški sklad" nuj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezošlco/ijski tajnik v Ljubljani. Vremensko »poročilo Umrli no: V bolnišnici: 11. julija. Neža Jurman, delavka, 33 let, ascites para lysis eordis. irakomera toplomera i ▼ min j po Celtiju j opazovanja •na oed-mi ^ccdvii okcwi ..G^a-to^. ti^Hotuaecjpa bt/u^-t/oa v Sju-G-fjaui" ■o čeU-tefl dne 26. i-utija 1§C)4 of> 10. atrv do-pofdne v t^cfi&i evot-ani u. ijul. <30-4 18-0 I u. pop. 735-1 2G 6 | n.zveo. 735-6 19 6 | Srednja temperatura 21-4 . za 2-6° nad normalom jaiuo Zahvala. 380 (1) Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so me tolažili ob dolgotrajni mučni bolezni in ob smrti moje drage mi soproge, gospe osobito preč. g. župniku in go~p. učitelju z Ježice, obilnim spremnikom pri pogrebu, prijateljem in sorodnikom najtoplejša zahvala. V K1 e č a h , dne 14. julija 1894. Jakob Avšie, soprog. i ct tace-, ot> i> tle- li 'VVWO Tržne cene v Ljubljani dne 14. julija. Vnetni (9cjoc>os •ptedscditifta. otajuifioDO pozočifo o odfeot.ooe.wv defoocmj-u. t> wv »totem biiiStuc-nevu uu. $o»aiueiui -pcedCoai*) in na^oeti. Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, ,. . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . , Slama, 100 „ . , Drva trda, 4 kub. m, „ mehka, 4 „ „ Pšenica, m. st, Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda, Proso, n Koruza, „ Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ Fižol, Maslo, kg Mast, Špeh svež, Spominjajte se ob raznih prilikah! *) <3C9oj tiamaauo »taviti flcift G(aljani, Breg št. SO priporoča se v lzvrievanje v»eh v ||| iikiricijrti-illkiriki strokoM mffiitiU del z zagotovilom okusno - modernega dela proti zmerni oenl- Lil ___ MATIJA HORVAT, g čevljarski mojster, v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, [#, priporoča se prečast. duhovščini in sl. občinstvu v obila naročanja raznovrstnega S : i I katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega ® blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše Jt oblike. 16 12—7 W Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le K w 1 z d o v Komeuhurski živin.red. prašek. Glavna zaloga: Frano Iv. Kwizda e. in kr. uvstro-ogerski in kralj, rumunski dvorni založnik Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Pristen dobiva se v vseh lekarnah in droguerijah avstro-ogerske dežele. potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnogo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje, in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine tovarna za cerkvene ure s parno vršbo 341 4—4 ZMCCfrlRATV U® v Brnu na Moravskem. flC* Proračuni cen. ziiMt on.j in i runUo. fg Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju. Palermu, Kromerižu, Lincu, Boškoviču itd. IStev. 461./M. ž. sv. 379 2—1 Razpis ponudbinske razprave. Podoisani c. k. mestni šolski svet raznisuje pismeno ponudbinsko razpravo za oddajo del in dobav pri gradnji nove dvorazredne ljudske šole na ljubUanskem barji, namreč: za zidarsko, tesarsko, kamnoseško, kleparsko in krovsko delo in za dobavo konstrukcijskega železja in kamenine na 26. dan meseca julija letos ob 11. uri dopoldne. Dotični načrti, proračuni mer, pogoji iu drugi pripadajoči pripomočki so razgrnem v pisarni mestnega stavbinskega urada za navadnin uradnih ur vsakemu na vpogled. V ponudnah, glusečih se rm skupno prevzetj" vseh razpisanih del ali na kako posamično delo iu dobavo, uastavi ponudnik s šieviikumi in besedami jednotne cene iu na njih podstavi prerai-unjeue skupite zneske ter oddaj te ponudbe zapečaten« in opremljene s 5% vadijem v gotovini ali v vrednostnih papirjih d > določenega roka pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem s\e'u. Na ponudbe, ki bi došl« prekasno, in na take katere bi se ne skladale popolnem z navedenimi pogoji, se ne bode oziralo. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, 9. dan julija 1894. St. 14.952. V. 1/1894. C kr. za mesto del. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da sta se za izvršitev z odlokom veleslavnega c. kr. dež. sodišča v Ljubljaui z dne 9. junija 1894. št. 5244 dovoljene e J v konkurzno sklado Jožefa Tribuč-a iz Gline spadajočih zemljišč vlož. št, 240 in 174 katast. občine Vič določila dva naroka, prvi na avgusta 1804 drugi na 26. septembra 1894 vsakokrat od 11. do 12. ure dopoldne pri tem sodišču s pristavkom, da su bodo zemljišča pri prvem naroku le za ali nad cenilno vrednost, po 13 691 gld. 70 kr.. oziroma 367 gld. 36 kr., pri drugem pa tudi pod njo prodajala. Dražbene pogoje, cenilni zapisnik in izpisek iz zemljiških knjig moči je vpngledati v navadnih uradnih urah pri tem sodišču. Omenja se, da spada k prvo;menovanemu zemljišču hiša št. 36 na Glincah, katera stoji ob veliki cesti in je pripravna za trgovino z mešanim blagom in za gostilnico. K hiši spada veliko gospodarsko poslcpj* in vrt. Vsa paslopia so v najboljšem stavbenem stanu. C. kr. za mesto deleg. okrajno sodišče v Ljubljani, dne 9. iuliia 1894. s^s q__i inimiiii = priporoča svoja na mejnarodni razstavi živil na Dunaji leta 1894. z zlato svetinjo imiimmmnimmiuin r Milnimi E odlikovana, priznano izborna in najbolje 361 (6-4) Vselej v zalogi so: . marčna in izvoziist piva, pivo \ steklenicah. Postrežba solidna, točna 111 zanesljiva. Tiniiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiw ...........................iiiiidiiiiu.......II11.........1........... i um i mitumti ii 11 n min i miin m ii 11 mm iitum i n im iti 111 um um ITuiir ...........................................................................................................llllUllIlllllIltlllltllllllimillllilluiUg Uredil dr. Fr. Lampe. — Izdala katol. družba za Kranjsko. Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več. Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za slovenske družine Dobivajo se v »Katoliški družbi za Kranjsko" v Ljubljani, Stari trg it. 13. škili, ženskih in deških oblek DomaČa zanesljiva tvrdka! Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! Najboljše in najcenejše nr-e budilnice zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Popravila ludi najtežavnejša iz-vršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri _ 1 ^ " -s '»SP njem kupljeno istotako za natančno po-g&j^gggB^^ pravo jamči. 158 18 Ceniki s podobami so franko na razpolago. »iiiimif iiiiiiiiiiiiirij-Miiimiiiiiiiiniiimjii' DRlJiKOVIC trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila * Ravnokar je izšlo v obliki knjižice znamenito Apostolsko pismo sv. očeta Leona XIII. obsezajoče 16 strani male osmerke. — Komad stane 5 kr., 100 komadov vkupe 4 gld., 200 komadov samo 7 gld. Naročila vsprejemata Katol Tiskarna in Katol. Bukvama v Ljubliani. fct Anton Presker k f o j a uiiaj, II., PaNcttiNtraM.sc 39—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. BW Ilustrovani ceniki zastonj in franko. D* ROMAN JACOBI, K zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako astno bolezen. SOrdinlra od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — _ _ Ob pruznikih od D. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih zu siromake od [Aj 9. do 10. ure dopoldne. 78 (12) r ■ z varstveuo znamko labuda, je ne-oporekljivo najboljše sredstvo, da dobiš snežnobelo perilo, za čiščenje volnenega, svilnega in barvastega blaga, kakor dokazano najboljše razku-ževalno sredstvo za \sakeršuo perilo in pri tem popolnoma neškodljivo za perilo in roke. 155 2 Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi ScMcM-ova štedilna jedrčna mila, katerih ne presega noben konkurenčni izdelek. Ta mila imajo po tem, kake vrste da so, jedno teh-le varstvenih znamk: 302 12—3 Jurij Sehicht, Ustje ob Lahi (Aussig a. d. E.J, tovarna za milo, sveče in palmovo jedrčno olje. ..........-.....-............... #1 kjer, 'Jodcm lzvršpval vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela vestno, ► J iz dobrega, trpežnega različnega kamenja po možno nizki ceni. V zalogi imel bodem Se v večji izberi vsakovrstne Preselitev kamnoseške obrti Jn priporočilo. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno javljam, da sem preselil in popolnoma prenovil svojo ""•a kamnoseško delalnico s sv. Petra nabrežja v Poljske ulice štev. 49 v Ljubljani (nasproti učiteljišču in poleg Hafnerjeve pivarne) nagrobne spomenike kJ naročene pa izdeloval po izbranih obrisih ali načrtih po želji cenj. naročnikov. ■ 1 Zahvaljujoč se za dosedanjo mnogostransko naklonjenost priporočam se 1 nadalje osobito prečast. duhovščini in stavbinskim podjetnikom v izvrševanje m cerkvenih umetnih in stavbenih kamnoseških del. "B Velespoštovanjem 254 12—12 |l Ignacij Čamernik, « i r i i i ro%L:7čo j. S0KL1Č s — v L j n l> l_j a ii I Gledal, ulice štev. 6 priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi Izborno svojo zalogo JES ®? ■IM« (M •trt »o v r' 5 |5j po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah > 1 * F. P.Vidic & Co. v Ljubljani 266 25—11 priporočajo po najnižji ceni: Mosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznalua spričevala od že napravljenih tlakanj so ua razpolago. Lončene JieCl vsake barve. Zarezane strešnike, fnaj^e_ nejše kritje. Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine SJS8T& Nasade za dimnike. Drainage ceviza 8Ušenje mo6virnih zemljišč. ?{V' ^iTT-TO' :> * r." Jkl©ise©1ia,d©3r Ootsl podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobarsko in pozlatar sko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ah lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije šole in zasebna stanovanja. J ' Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—21 „THE GRESHAM" »dno društvo za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo ii, GiSBlastrasse l, Podružnica za Ogersko: št 5 in 6, v hiši društva. frankov 125,305.151 22,340.056 271,905.620 125,732,050 v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1892 ........ Letni^ dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1892 . . Izplaeitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848).....• . V zadnji osemnajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................1.853.916.605 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 435 (12-11) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 b. Zaloga in zavod za izvršitev civilnih in duhovniških oblek za preoastilo duhovščino „pri rudečem križu" 623 52-39 Viljemu Skarda IV., Waltergasse 1, Dunaj, III., Favoritenstrasse 28 priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter redovniško nbleko za kot: Havelock, vrhne suknje, duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete, kol&rje, naprs-nlce, vsakovrstne duhovniške čepice. PaTamente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega. trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. SBUT Pladnje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno. Dunajska b o r z a. | Dne 14. julija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dulg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4'jfc....... Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci zalOO m.nem. drž velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 98 gld. 35 kr. 98 122 97 121 95 1002 352 124 61 12 9 44 5 25 40 80 40 45 10 90 20 25 94 55 9J Dne 13. julija. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 148 gld. 25 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 „ 25 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 96 „ 40 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ — „ Donavske vravnavne srečke b% ... . 127 „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 35 „ Posojilo goriškega mesta.......— „ — „ 4 % kranjsko deželno posojilo.....67 „ 60 „ Zastavna pisma av. osr,zem.-kred.banke4% 98 „ 70 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 153 „ 40 „ „ „ južne železnice 5 % . 128 „ 75 „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ kr Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 glil........70 St. Genois srečke, 40 gld.......70 Waldsteinove srečke, 20 gld......47 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 156 Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v. 3027 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 496 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 106 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 74 Montanska družba avstr. plan.....81 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 Papirnih rubljev 100........134 40 75 50 50 25 50 50 30 Nakup ln prodaja ~>JSS, vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanji!, pri izžrebanju v 1 najmanjšeza dobitk*. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M K It C- II R" IKollzeils it. 10 Dunaj, lariahillerstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti IC naloženih erlavnic.