itev. 276. 9 LiHbfiBBi,«soboto, dno z. decembra 1905, Leto XXXIII. Velja po pošti a celo leto naprej K ti pol leta „ „ u «etrt leta » » •i en mesec „ ,, V upravništvu M celo leto naprej K sa pol leta „ „ s« četrt leta ga «n mesec t! n 26-— 650 2-20 20'- 10* 5- 1*3 Za poSllj. na dom 20 h mu mesec. Posamezne štev. 10 ha Uredništvo 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ___dvcrliie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74, Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat . • . . 13 h za dvakrat . ■ . . 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo le w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■n Vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije. UpravnISkcga telefona Stev. 188. ReSko In ljubljansko resolucija. Resolucija, ki jo je sklenila „Sloven-ska ljudska stranka" na shodu zaupnikov glede reške resolucije, je našla že svoj odmev v hrvaškem časopisju. Mirni in jasni ton, v katerem je sestavljena, je tudi Hrvatom pokazal, da je ljubljanska resolucija bolj modra, Kfgo pa reška. G. dvorni svetnik Š u k 1 j e j« je utemeljeval na zaupnem shodu z obširnim pogledom na naš zgodovinski razvoj. Reška resolucija je posledica napak, ki so jih storili avstrijski politiki tekom zadnjih 40 let glede Avstrije do Ogrske. Največja napaka se je zgodila leta 1867, ko je prišel v deželo tujec baron Beust, plitev, frivolen državnik, ki ni poznal zgodovine Avstrije in njenih narodov. Sam je bil v denarnih stiskah in igrača v rokah Deaka in Julija Andrassyja. Sklenili so torej na-godbo, po kateri naj gospodari na oni strani Litve Mažar, na tej pa Nemec. Slovanski narodi naj se bi izročili v r< p?tvo tema nasprotnikoma Tako so plačali Hrvatom, ki so 1. 1848 49. žrtvovali hekatembe svojih sinov za državo. A takoj se je pokazalo, da je biladua-listična zgradba ponesrečena. Cesar je mislil, da reši s tem vsaj skupno armado in stališče države kot velesile. A skupna armada zahteva tudi skupno carinsko in trgovinsko ozemlje. Glede te pogodbe so pa sklenili, da se mora vsakih 10 let obnoviti. Dali so torej s tem povod, da se vsakih 10 let obnove težave in spletke. Pokazalo se je dalje, da ni mogoča trgovinska enota, ako ni enotne trgovinske politike. Ta se je pa med obema polovicama razrezala. Ogri so postajali pri vsaki obnovitvi bolj drzni, in morali smo se jim umakniti 1. 1877., 1887 še bolj. 1. 1897. pa že ni prišlo več do p«,godbe. Nemci so se začeli upirati pogodbi, ki jo je tedaj predložil ministrski predsednik Badeni, ne iz bistvenih razlogov, ker pegodba ni bila slaba, ampak zaradi njegovih jezikovnih odločb Pod Koerberjem so pa postali Mažarji gospodarji tudi pri nas. Oni zahtevajo mažarski poveljni jezik v armadi. Košutcra stranka zahteva popolno gospodarsko ločitev ed Avstrije. Davkov in rekrutov več ne dajejo na Ogrskem. Se, če hoče kdo iz lastne volje plačati davke, jih uradniki niti ne vzamejo. Govornik popisuje^D^tof^ako delajo 0,*ri z uradniki. Župana PHwiiiiSffya so tako bojkotirali, da ni dobil ne jedi, ne voza, ne postrežbe, ne stanovanja. Ce bi bili v Ljubljani svoj čas tako delali proti baronu Heinu, ne bi bil v mestu ostal kamen na kamnu V takih razmerah je jasno, da troškov za ogrske polke mi ne sprejmemo na svoje rame. A na kake stališče se naj postavijo Slovenci proti Ogrski ? Prve je to, da se m i ne moremo izreči kar za ločitev. Zanjo so najbolj vneti radikalni vsenemci, ki silijo pod Pruse in hočejo s tem državno silo oslabiti, da bi nas ložje spravili pod prusko pikelhavbo. Le se razdere carinska zveza, bi bil s tem zelo otežkočen izvoz naših obrtnih izdelkov, kar bi slednjič škodovale tudi kmetu. Tudi naših 100.000 ogrskih Slovencev ne smemo za vedno izgubiti. Mi moramo delati na vedno tesnejšo zvezo s H r v a t i. Ko bi bili Jugoslovani združeni, bi biii najmočnejša opora avstrijske države na jugu. Edinost s Hrvati je poseben razlog za nas Slovence, da ne moremo b ti za ločitev obeh državnih pelovic. Drugi se postavljajo na takszvano i,veleavstrijsko' stališče in hočejo, da bi mi Ogre s sil« potlačili. „Narod" je pisal celo o meni — pravi g. dvor. svet. Suklje — da sem šel jaz pridobivat Hrvate za .Grossosterreich" A to je neresnično. Za .veliko Avstrijo" danes ni več moči dobiti Hrvatov. Danes se Hrvat rajši brati s Košutom, nego da bi šel še enkrat Dunaju v past. Dunajska politika je na Hrvaškem izgubila tla. Za tistih 80 —90 nemških besedi, ki jih mislije nadomes; t v armadi z mažarskimi, pa tudi res ni vredno, da bi se vnela krvava domača vojska. Ali bi mi mogli dati svoje sinove za tako vojsko ? A v tem času domače vojske bi gotovo tudi Italijan napadel našo državo. In čemu bi mi reševali dunajski centralizem, ki ne mere biti nikdar drugačen, nego nemški centralizem, ki je grobokop narodne svobode? Zato se vnemati, pač Slovenci nimamo povoda. Tretje stališče je Fejervaryjevo, ki heče sklenitev novo pogodi o do 1. 1917., da bi se med tem Ogri debro pripravili na ločitev. A kdo more dovoliti v take na-godbo? Ali naj mi še 10 ali 11 let Ogre pipmo, da se bedo toliko okrepili, da nas tedaj vržejo pred prag? Četrto mnenje pa zahteva revizijo sedanje nagedbe. Obe državni polovici se naj sporazumeta za stalen, trajen, pešten mir. In to je naše mnenje. Pred vsem se mora spoštovati postavna pravica naroda hrvaškega, ki je utemeljena v ogrsko-hrvaški nagodbi 1. 1868. Pri vsaki novi reviziji morajo biti Hrvatje zraven. Nobena nagedba ni pravekrepna, ako je ne potrdi sabor trejedine kraljevine. Liberalni Nemci bi radi volili še enkrat po starem volilnem redu, in po teh svojih željah urejujejo tudi svoje postopanje v ogrskem vprašanju. A na to vabe mi ne gremo! Mi hočemo poštene revizijo, mi hočemo dobro nagodbo. Ce do nje ne pride, tac* a i seveda gremo narazen, a tedaj naj pa tudi vsak plača svoje stroške! li tega sledi naše stališče nasproti reški resoluciji. Gotavo se nihče izmed onih hr vaških rodoljubov, ki so podpisali reško i resolucijo, ni dal voditi po kakem nečistem nagibu. Oai so vsi pošteni ljudje, ki so hoteli s svojim sklepom koristiti domovini. Obupno gospodarsko stanje, zanemarjenost dežele, pamanjkanje železnic — vse je tam tako, da je uprav sramota za evropske razmere. Dalmacija, ki bi bila lahke ena naj-krasnejših dežela, je propala vsled krivde nemške birtkracije. In to ogorčenost je hotela izraziti reška resolucija. Ne odobravamo pa v reški resoluciji dveh važnih stvari. 1. Hrvatje so ravnokar v ugodnem položaju, ker so pri sklepanju te velevažne nagodbe enakopravni Ke bi bili edini, jih zdaj ne bi mogli prezirati ne na Dunaju, ne v Budimpešti. V tako ugodnem položaju pa ni pametno strmeglaviti se v n a r o č j e š o v i n i s t o v , ki hočejo svojo države postavitinagro-bove nemažarskih narodov. 2. Hrvatje in Slovenci se približujemo vedno bolj, kar se pezna že na našem jeziku, in zato se zdaj ne smemo ločiti Mi smo ena močna veja na slovanskem deblu in se ne damo razcepiti. Pa edinost naša ima tudi svoje državnopravno zgodovinsko ozadje. Ko so Hrvatje sklepali o pragmatični sankciji, ki urejuje prestolo-nasledstvo habsburške hiše. je hrvaški sabor sklenil, da se pravo vladanja — ker Karol VI. ni imel sina — „p o v e r i onemu in takemu ženskemu potomcu prejasne krvi avstrijske, ki bo poleg Avstrije posedoval tudi Štajersko, K o r o š k o i n K r a n j s k o , inste-loval v omenjeni Avstriji". Tu je izrečena edinost med Slovenci in Hrvati! Zato pa poznamo mi Slovenci pota v Zagreb, ne poznamo pa pota v Budimpešto! Mi se borimo pod slovensko trobojnico, nikdar pa pod mažar-skim praporom! To izjavljamo in upamo, da ne bo motilo soglasja med slovenskimi in hrvaškimi poslanci! Tako je označil g dvojni svetnik Suklje slovensko stališče proti reški resoluciji. Hrvaški listi in poslanci bratskega nam naroda, ki so vzeli na zianje ljub-ljanske resolucijo, sprejeto soglasno na shodu zaupnikov slovenske ljudske stranke, kjer je dvignilo tri tisoč najboljših slovenskih mož, ki predstavljajo mnenje vsega slov. naroda, svoje roke za izvajanja našega govornika. Reči smemo, da ni bilo še shoda med Jugoslovani, na katerem bi se bilo to vprašanje razmotrivale s toliko jasnostjo in soglasnostjo. Zato pa upamo, da bodo Hrvatje upoštevali ljubljansko r e s o 1 j c i j e , ki je „zoper državno-pravno ločitev Slovencev in Hrvatov, dvehnaredov, kistasiedina p o k r v i in po skupni zgodovini!" LISTEK. Pri nebeSkih vratih. Poljsko spisal H. Sienkiewicz. — Pok, pok! — odpri sveti Peter! — Kdo pa je? — Jaz, ljubezen. — Kakšna ljubezen? — Krščanska. Sveti Peter je malce odprl vrata; na stežaj jih ni odprl zavoljo tega, ker izkušnja ga je naučila previdnosti. Skozi špranje je torej poizvedoval dalje: — In kaj pa ti tu hočeš? — Zavetišča. — Kako to, zavetišča? — Ker ne vem, kam bi drugam šla. — In vendar se ti je zaukazalo prebivati na zemlji. — Pa ljudje so me izpodili. — Da se Boga ne bojiš! Zavoljo koliko hudobnih ljudi pa si se odpovedala službi in svojemu poslanstvu ? — Ne samo nekoliko ljudi, ampak vsi pozemski narodi so me izpodili. Sveti Peter je odprl vrata na stežaj, iz šel je iz neba ter se je vsedel na kamen pri vratih. — Kaj se je zgodilo? — vprašal je nemirno. — Ab, sedaj vidim, da nisi prišla sama. Koga pa si seboj pripeljala ? — To se moje hčerke: Pravičnost, Resnica in Usmiljenje. — Te so tudi ljudje izpodili? — Tudi. Ni več za nas prostora med narodi na zemlji. — Zmirom le govoriš o narodih na zemlii, malo vesdar prenehaj! Ljudje so tudi prej grešili zoper tebe, narodi so se neusmiljeno vojske*ali med seboj in vendar nisi bežala od njih. — Ljudie so grešili in naredi so se neusmiljeno vojskovali, ali v globini src so vendar imeli vero in prepričanje, da jaz moram biti podlaga življenju. Sedaj je pa ta vera popolnoma izginila. Ni ostalo po nji niti sledu, sveti Peter, in zbok tega v res niči nimam več kaj opraviti na zemlji. — Odkod je to prišlo ? Krščanska ljubezen je spustila roko navzdol, kjer se je sukala v ogromnem brez dnu zemska krogla ter pekazavši na nji temen madež odgovorila: — Odtod. Sveti Peter je uprl oči v oni temni madež. Dolgo je gledal in navsezadnje je rekei: — Vidim . . . mesto ... in v njem in okoli njega množico spomenikov . . . — Spomenikov tega, kateremu je bilo ime: Sovraštvo. — Da . . . Sedaj vem vse. — Torej pusti me, sveti Ključar, skozi vrata. — Takoj. Samo mi še povej, ali nisi poizkušala, iti kam drugam? — Šla sem na Zahod, ali tam sa vse dežele polne strank in ljudje se tam vzajemno tako sovražijo, da bi tam ne bilo prostora za me. — Mogla bi iti še dalje — za morje. — Nisem imela denarja. — No, in na drugo stran od mesta Sovraštvo ? — Nisem imela . . . potnega lista. — Nikamor nisi mogla ? — Nikamor. — Kaj pa, ko bi naš križani Zveličar hotel znova vstopiti na zemljo? — Oh, sveti Peter, ne pustili bi Ga ali pa bi se Mu regali. Nastal je kratek molk; potem je Apostol povzdignil glavo, pogledal je z žalostnim začudenjem krščansko Ljubezen in vprašal: — Ali povej mi vendar, kaj jim nadomešča Odrešenikovo učenje in Tebe? In Ljubezen je odgovorila: — Pravijo, da tigovina in bogastvo. F r. S t i n g 1. Tedenski pregled. V veliki dvorani hotela „ Union" je 27. nov. zborovalo najodličnejše zastopstvo naše dežele. Zaupniki kat. narodne stranke so se odzvali v nepričakovano obilrem številu ter so z največjo pozornostjo sledili poročilom naših poslancev. Dr. Šusteršič in tovariši so dobili pri tem sestanku oduševljeno pohvalo za energično delo ljudstvu v prid. Na shodu je poročal poslanec dr. Šusteršič, k«y se je doseglo v treh letih ter začrtal nadaljni program naSe demokratične ljudske stranke. Dvorni svetnik Suknje je govoril o razmerju Avstrije do Ogrske in o stališču Slovencev nasproti reški resoluciji. Dr. Krek je pojasnjeval, kaj izraža naslov „slo venska ljudska stranka", tako namreč se bo imenovala odslej kat. narodna stranka vsled sklepa zaupnikov. Z besedo .slovensko ljudstvo" je izražena njega globoka vernost, njega značajnost in delavnost. Z velikim navdušenjem je bilo sprejetih več resolucij. Proglašen je bil Šuktfe kot kandidat namesto Pakiža. Ganljiv je bil prizor, ko so zborovalci pri volitvi načelnika slovenske ljudske stranke kot en mož zahtevali in klicali: dr. Šusteršič ! Skupnega obeda se je udeležilo 400 mož. Med krepkimi nagovori in med sviranjem godbe je čas hitro potekel. V „Mestnem domu" je predaval pretečeno soboto dr. Novak o ugovorih proti splošni in enaki volivni pravici. Pobijal je spretno zlasti ugovore buržoazije, kakor je n. pr. ugovor, da nimamo vsi potrebne omike. „Ce so podložniki zmožni in če morajo upoštevati zakone, bodo zmožni tudi voliti ljudi, ki jim bodo dajali zakone". »Historične pravice, ki se nahajajo večinoma v rokah nemškega plemstva, naj se umaknejo splošnim človeškim pravicam." Skupni ministrski svet je imel sejo, ki se je pri njej doseglo privoljenje Ogrski za direktno že-ležniško zvezo Avstrije z Dalmacijo. Želeinica bo šla od Novega mesta proti Ogulinu in dalje proti Zadru. „Novi list", ki je poročal o bivanju poslanca Šuklje-ja v Reki radi te zadeve, naznanja tudi, da se bo takoj sešel železniški odsek v dunajskem parlamentu, ki bo razpravljal o tem vprašanju. Manifestacije 28. nov. V Ljubljani je delavstvo povečem praznovalo. Prodajalnice so bile zaprte. Pred „ Mestnim domom" je bilo zbirališče. Do deset tisoč broječo množico so nagovorili zastopniki strank. Cestno železnico so s silo ustavili ter razbili šipe pri enem vozu. Razvil se je dolg izprevod do vladne palače. Naše delavstvo in naši zastopniki so nastopili brez vnanjega znaka, kar naj bi bilo lojalno storilo tudi zastopstvo socialne demokracije. Naše delavstvo, ki je bilo v ogromni večini, je to z ozirom na važnost manifestacije molče prezrlo, dasi je bilo ogorčeno. Ce smo pokazali solidarnost s soc. demokracijo, in to edino le v točkah, ki se tičejo volilne reforme ter delavskih in ljudskih zahtev, s tem še ni rečeno, da smo s soc. demokracijo istega mišljenja v drugih stvareh. Samo v na-značeni borbi gremo skupaj. 28. nov. je v Ljubljani manifestiralo ljudstvo, ne pa socialna demokracija, ki naj bi bila opustila svojo rdečo barvo. „Ko si priborimo splošno in enako volivno pravico, se bo izvojeval veliki boj med krščansko in socialno demokracijo", kakor je rekel dr. Šusteršič na shodu zaupnikov. Na Dunaju je bilo vseh manifestantov, ki so korakali pred državno zbornico čez 200.000. Vladal je popolen mir. Deputacija je šla v zbornico, kjer se je zatrjevalo, naj delavstvo zaupa dobri volji zbornice. Ministrski predsednik je odgovoril v zbornici ter tam obrazložil nov volivni red. Naglašal je, da je volivna reforma potreba časa, a da se vlada mora ozirati na »zgodovinski razvoj države, na davčno moč in kulturo posameznih narodov". Predloge o volivni reformi predloži vlada najkasneje do meseca febr., obenem pa tudi nov poslovnik za državni zDor. Napraviti bo treba nova volivna okrožja ker vsled reforme odpade 178 mandatov trgovskih zbornic in dosedanje splošne kurije. Vladna i«java ni zadovoljila popolnoma nobene stranke. Ker bo vlada uporabila v posameznih deželah v varstvo manjšini proporčni zistem, treba bo skrbeti, da dobi natančne podatke o narodnostnih mejah oziroma o slovenskih manjšinah, osobito na Koroškem, Štajerskem in v Primorju O vladni izjavi' bo v parlamentu govoril poslanec Šuklje. Delavski izprevodi in manifestacije so bile 28. novembra skoro po vseh večjih krajih. V Pragi je trajal izprevod do dveh popoldne. V Gradcu je bilo 20.000 udeležencev. Na Jesenicah se je bilo zbralo okrog 4000 mož, ki jim je jeseniški župan Klinar obljubil, da se hoče potegniti za enako in splošno volivno pravico, ker so delavci glavna opora jeseniške občine. V Neapolju in okolici je bil 27. nov. zopet velik potres. Podrlo se je več cerkva in drugih poslopij. — Mestni magistrat v Budimpešti je sklenil, da vladi ne izroči prostovoljno plačanih davkov. — Zasebni uradniki in uslužbenci so imeli v hotelu „Union" zborovanje glede starostnega zavarovanja. Šestavili so resolucijo, ki pozdravlja od socialno-političnega odseka poslanske zbornice sprejeti zakon o njihovem zavarovanju ter poživlja poslance za pomoč. Imenovani načrt zakona je že uvrščen kot 5. točka dnevnega reda v parlamentu. — Nadučitelj Levičnik v Železnikih je dobil od sv. očeta križec za zasluge. Krščansko - socialni klub dunajskega mestnega zastopstva je sklenil, da se uvede splošna in enaka volivna pravica. Pogoj je petletno stalno bivanje v mestu; kdor tega nima, ima volivno pravico v svoji domači občini. Rusija. Uprlo se je vse črnomorsko brodovje. 6000 upornih mornarjev je naskočilo trdnjavo v Sebastopolu ter iz nje obesilo rdeče zastave. Na vojašnicah so razvite vojne zastave. Sebastopoljski poveljnik je dal ukaz, naj odjadra brodovje na morje, ho»eč zadušiti s tem nemire, a povelje se ni izvršilo. Uporniki so zasedli skoro vse utrdbe. Vršilo se je strašno bombardiranje. Končno so se uporniki morali udati. • • • Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 3. dec. Frančišek Ksav.; ponedeljek 4, Barbara, Peter Zlat.; torek 5. Saba, Krišpin; sreda 6. N kolaj, Apolinar; četrtek 7. Ambrozij, Agaton; petek 8. Brezmadežno spočetje Marije Device; sobota 9. Velerija, Sirij. Državni zbor. Dunaj, 1. dec. Volivna reforma. Vlada je že pred tedni po svojih gla- ; šilih vrgla v javnost vest, da se je sprijaz- i nila z načelom splošne in enake volivne j pravice. Mnogi su se ustrašili te gorgonske j pošasti, ki jo domišljija slika kot zmaja iz i Abrahamovih časov. Drugi so zmajevali z rameni, češ, to je le balon, v katerem sede vladni ljudje, da opazujejo ljudsko gibanje in levč na ušesa odmeve prebivalstva. Mi-noli torek pa so poslanci »odprta držali ušesa in usta", ko je baron Gautsch v imenu vlade v zbornici naznanil, da pripravlja nov volivni red po načelu splošne in enake volivne pravice. Eni so stiskali pesti v žepih, drugi so se muzali, tretji si v resigna-ciji slikali podobo bodoče poslanske zbornice in avstrijske države. Prvi dan barona Gautscha govor ni vzbudil posebne senzacije. Ko pa so časniki objavili govor z raznimi pojasnili, zlezli so na dan neizogibni politični čuki, ki slutijo žrtve na bojišču. Pričela se je običajna gonja po hodnikih in kotih. Povsod so si šepetali na ušesa o zarotah proti vladi, ki hoče baje državno ladjo brez patentovanih in privilegiranih krmilarjev izročiti razburkanim valovom ljudskega gibanja. „Farna crescit eundo", in politični vedeževalci se že imeli sestavljeno novo ministrsko listo. Sodimo, da so le želje rodile razne misli in kombinacije o koaliciji iz leta 1893. Istina pa je, da so „nahodni" posebno veleposestniki in Poljaki, ker jih je baron Gautsch iznenadil s svojim načrtom. Poljaki. Najhuje vrč v poljskem klubu, kjer so združene razne poljske stranke. V poljskem klubu so vedno odločevali zastopniki zgodovinskega plemstva. To plemstvo je od davnih časov igralo važno vlogo v žaloigri paljskega naroda. Navzlic mnogim napakam, zmotam in političnim grehom ima poljsko plemstvo še danes mnogo zaslug za svoj narod. V narodnem in političnem oziru je bilo do najnovejšega časa poljsko plemstvo voditelj svojega naroda v Avstriji, Rusiji in Prusiji. Ako je razkosan poljski narod, to ni krivda le poljskega plemstva. In da so Poljaki v Avstriji navadno odločiven faktor v političnem življenju, jeziček na tehtnici, in da so si v Galiciji priborili nekako izjemne razmere, to je zasluga skoraj izključno le vplivnega poljskega plemstva, ki izrabi vsako konstelacijo v svojo korist in posredno v prid svojega naroda. Naravno je torej, da jim tli pod nohtmi, ko vlada izjavi: Proč s privilegiji veleposestva in zgodovinskega plemstva. Vzbujajo se jim spomini na „stare, zlate čase", ko so na svojih gradovih pirorali in kot rojeni atamani vodili svoje čete v boj. Ti spomini, te tradicije se podedujejo od rodu do rodu osobito v poljskem in mažarskem narodu, koder ni še moderni duh prodrl skozi slamnate strehe do kmečkih ognjišč. Torej Poljaki so na nogah. A boj je še vedno le v poljskem klubu med štirimi stenami. Plemenitaški veleposestniki se odločno protivijo splošni in enaki volivni pravici, dočim jo zagovarja močna opozicija demokratov. Posvetovanj se udeležuje tudi poljski minister dr. P i e t a k , ki je kot demokrat v ministrskem svetu glasoval za Gautsch'j v načrt. Načelnik poljskega kluba grof D z i e-d u s z y c k i, je razburjen odgovoril mi nistru, da je vlada sama naročila zadnje demonstracije za volivno reformo. Dr P i e t a k : „Tudi v Pragi ?■ Dzieduszycki: »Tudi v Pragi ! Jaz več vem, nego Vi!" Minister dr. Pietak je nato izjavil, da hoče le še pečakati na izjavo poljskega kluba v zbornici. Ako se poljski klub odloči proti splošniin enakivolivni pravici, minister Pientak odstopi. To pa bi bilo le v škodo Poljakom, ker bi noben poljski poslanec sedaj ne prevzel mesta v uradniškem kabinetu. Degodki v poljskem klubu utegnejo imeti politične posledice. Poslanska zbornica je bila danes pusta in prazna. Nadaljuje se razprava o volivni reformi. To vprašanje pa je že tako premlačeno, da tudi najboljši govornik zaman išče novih argumentov in pazljivih poslušavcev. Prvi današnji govornik je bil češki poslanec dr. Herold, ki navadno vzbuji v zbornici veliko pozornost. Danes pa je imel le „ozek krog", dasi je bil njegov govor velezanimiv. Očital je vladi, da hoče s splošno in enake volivno pravico le druga važna narodna vprašanja postaviti z dne/ nega reda v ozadje. To je vzrok velike nezadovoljnosti v češkem narodu, ki zahteva z vso odločnostjo svoje zgodovinsko politične pravice. Ko je končal dr. Herold, izpraznila se zbornica skoraj do zadnjega moža. Poslanci Romanczuk,Hybeš, dr. B a x a , Choc in Noske so govorili le steno-grafom. Vsi odličnejši govorniki so se črtali ali zamenjali govorniška mesta, da ču-jejo, kaj poreko Poljaki in gosposka zbornica. Državne podpore. Poslanec d>. Šusteršič in tovariši so 28 nov. nujno predlagali : Zidnji čas so v raznih krajih na Kranjskem velike p o v o d n j i. Vsled tega imajo kmečki posestniki veliko škodo in so marsikje v nenavadni bedi in revščini. Z ozirom na to žalostno dejstvo je kranjski de- želni zbor v zadnji seji dovolil 20.000 K. podpore, dasi so deželne finance jako slabe in bi dežela kot taka potrebovala državno podporo. Finančni odsek kranjskega dež. zbora je soglasno izrazil prepričanje, da mora vlada dovoliti vsaj dvakrat večjo podporo revnemu kmečkemu prebivalstvu. z,ato podpisani predlagajo: „C kr. vlada se nujno poživlja, da hitro ceni po povodnji prov-zročene škode na Kranjskem ter dovoli bednemu prebivalstvu izdatno podporo." Posl. P o v š e, dr. Šusteršič in tovariši so nujno predlagali: .Meseca oktobra je zgodnji sneg polomil in izruval nebroj drevja v gozdih in vrtovih, posebno v hribih in na obronkih. Vsled tega imajo posestniki ogromno škodo posebno tam, koder je sadno drevje donašalo precej dohodkov. Da nadomesti polomljeno drevje, potrebovali bodo poses niki na tisoče in tisoče mladega drevja. V ta namen bode treba napraviti več drevesnic. Tudi v gozdih je sneg polomil in uničil 30 do 40% dreves. Z ozirom na to predlagaja podpisani: „C. kr. vladi se nujno naroča, naj po svojih organih oceni po snegu provzročene škode in poškodovancem dovoli primerne podpore". Društvo ..Abstinent". Preteklo soboto se je sešel na ustanovnem zboru društva „Abstinent" izvoljeni odbor k prvi redni seji, iz katere sklepov podajamo sledeče: Letaki. Društvo „Abstincnt" izda v mnogoštevilnih iztisih tiskani letak, ki se razdeli po ljubljanskih tovarnah in po vseh slovenskih industrialnih krajih. Izključenje iz društva. Vsem članom društva se priporoča, da strogo pazijo na to, da nihče izmed članov ne prelomi dane obljube in se vedno vzdrži alkoholnih pijač. Vsakemu pregrešku proti dani obljubi sledi brezpogojno izključenje. Stroški društva za tiskovine in drugi izdatki se pokrijejo iz daril in prostovoljnih prispevkov. Odborove seje so javne in ima pristop k njim vsakdo. Vrše se vsake soboto ob 8. uri zvečer v piostoru „Slov. kršč. soc. zveze. Prvi redni občni zbor se Skliče v kratkem. Na dnevni red občnega zbora se postavijo predavanja in slovesni sprejem dosedaj priglašenih kakor tudi novih članov ter njih obljuba, s katero se zavežejo za gotovi ali neomejeni čas zdržati se vseh alkoholičnih pijač. Pri tej priliki se izroče članom lično izdelane društvene knjižice, ki bodo obsegale društvena pravila in formularje za storjene obljube. Člani prispevajo ob priliki sprejema v pokritje tekočih stroškov s prostovoljnimi, poljubnimi prispevki. Društveno glasilo je „P i -š č a 1 k a", mesečnik, posvečen protialko-holičnemu gibanju na Slovenskem, katerega urejuje gosp. Leop. Lenard, tiska pa svežina tiskarna v Celju, kjer se nahaja tudi upravništvo. Svoja poročila in vesti pa objavlja društvo tudi v drugih slovenskih časopisih. Društvena knjižnica in č a s o p i s i. Ustanovi se društvena knjižnica protialkoholnemu gibanju posvečene literature, društvo preskrbi tudi v svoji čitalnici vse slovenske in nemške časopise, katerih načrt obsega boj alkoholizmu. »Abstinent"' in vlada. Društvo »Abstinent" je popolnoma nepolitično društvo in sprejema člane kateregasibodi političnega prepričanja. „Abstinent" je v svojem boju proti alkoholizmu interna-cijonalen in upa, da mu bs mogoče ravno na tej podlagi storiti največ v povzdigo slovenskega nareda, katero bo izkušalo iztrgati iz krempljev demona alkohola. Svoje zahteve in glavne točke svojega programa bode predlagalo društvo v obliki spomenic deželni vladi in političnim zastopnikom slo venskega naroda. V teh spomenicah hoče formulirati in kazati na zevajoče rane, ki jih je vsekal dem n alkohol v zdravo telo zdra vega slo*eiskega naroda. V prvi vrsti bo opozoril »Abstinent" deželno vlado na potrebo revizije delavskih redov, v katere naj se postavi tudi točka, ki prepoveduje vživanje alkoholnih pijač, zlasti žganja med delavnimi urami. Opozoriti bo treba tudi merodajno oblast na strogo izvrševanje določil glede policijskih ur; dalje na strogo nadzorstvo žganjetočnic 11, d Društvo upa, na podporo merodajnih činiteljev. Časopisje. Društvo upa. da bodo njegove opravičene z-a h te ve našle odmev tudi pri vsem slovenskem časopisju. Odborovi člani bodo preskrbovali izrezke iz slovenskega in onega nemškega časosopisja, ki poroča iz slovenskih pokrajin in sicer se bodo izrezavala in shranjevala vsa ena poročila, ki se nanašajo na slabe posledice in nesreče, ki izvirajo iz uživanja alk<>holn h pijač. Vse te izrezke izda društvo snjčasv posebni brošurici. Predavanja. D-uštvo namerava prirejati tudi poučna predavanja. Na razpo- lago je društvu dober skioptikon. Svoje člane pa prosi, da delujejo vsepovsod z besedo in lepim zgledom v dosego lepih in koristnih točk obsežnega društvenega programa. Društvena gostilna. Mlado društvo „Abstinent" nima svojega lokala. Pi-samo si je začasno uredilo v pisarni »Kat tiskarne", Ljubljana Kopitarjeve ulice št. 2 kjer posluje društveni tajnik vsak dan, iz? vzemši nedelj in praznikov od 8—12. in 2.-6. ure. Čitalnico in knjižnico pa ustanovi društvo začasno v prostorih »Slov. krši soc. zveze", ki podpira društveno stremljenje v vsakem oziru, zato je pristopilo društvo tudi k tej zvezi kot član Treba pa bode misliti tudi na to, da ss ustanovi v Ljubljani gostiln*, v kateri se bodo točile brezalkoholne pijače in bode preskrbljeno tudi za hrano. Take gostilne se nahajajo v vseh večjih evropskih mestih, kakor tudi v manjših krajih, kjer je že razvita abstinenca. Novi člani. Svoj pristop k društvu je priglasilo šest novih članov, katere je odbor sprejel. To poročilo dokazuje, da hoče novo društvo res z vso resnostjo izvrševati svojo nalogo. Bil je res skrajen čas, da se je ustanovilo društvo, ki hoče z vso resnostjo, odločnostjo in z jasnimi načeli brez vsacega alkohola rešiti slovenski narod enega najhujših strupov, ki tlači slovensko ljudstvo. Gotovo, abstinenti ne postanejo nikdar vsi Slovenci. A če povzroči »Abstinent" samo, da skrbi vedno za zanimanje in opozarja javnost na izrodke pijančevanja ter na njegove žalostne posledice, stori svojo dolžnost. In tuji narodi nam ne bodo mogli vei očitati, da se pri nas mnogo pijančuje, a nihče ne nastopi proti pijančevanju. Nemiri In upori u Rusiji. V Carskem Selu je bilo aretiranih 21 vojakov radi sumnje, da so revolucionarji. Položaj je resen, ker je vojaštvo nezanesljivo. Carica se odpravlja z otroci, da odpotuje. Novo klanje Židov. V Odesi vlada velik strah. Boje se novega klanja judov. Upor telegrafistov. V se te1egrafs k o osobjena Finskem stavka. Iz Rige poročajo, da je nastavila borza posebne kurirje, ki prenašajo brzojavke. Vse brzojavne žice so pretrgane. Administrativno sojeni. V moskovski ječi čaka 40 jetnikov večinoma veleposestnikov na odgon v notranjo Rusijo. Sojeni so bili administrativnim potom. Odpravljeno vojno stanje. V poljskem kraljestvu je vojno stanje bilo vieraj odpravljen«. Kritični položaj v Vladi-vostoku. Vesti iz Vladivostoka so silno resne Ceteso javile častnikom,da bedo razrušile vse mesto in uničile vse ladje v zalivuin pomorile vse častnike, čese jim ne naznani v petih dneh čas vrnitve vRusij o. Častniki se brez pomoči Čete so zasedle vse utrdbe. Brzojavni promet s Harbinem je pretrgan. K uporu v Sevastopolu. Mornariški poročnik S c h m i d t, ki je bil vodja upornih mornarjev v Sevastopolu, je bil ljubimec črnomorskega brodovja. Kjerkoli je služil, je bil odkrit prijatelj svo-; ih podložnih. Schmidt je bil v boju nevarno ranjen. Poveljnika trdnjave v Sevastopol i in njegovega namestnika, katera so uporniki zaprli, so včeraj vladne čete oprostile. Iz tega sledi, da so vladne čete res v Sevastopolu zopet gospodar položaja. Razoroževanje sooialnih demokratov. Na povelje mestnega glavarja v Peterburgu, kazaki nadaljujejo z razoroževanjem socialnih demokratov. Protestni shod policije. V Peterburgu so se hoteli zbrati uradniki policije, da protestirajo proti zapravljanju tistega denarja, ki je pravzaprav njihov. Okrog 2 milijona rubljev jebiloponeverjenih in tako po-samnim policijskim uradnikom letne deset rubljev utrganih. Shod je bil prepovedan, a sešel se je vseeno, ker ni imela vlada nikogar, ki bi ga preprečil. Uporni polk napadel upornike. Sebastopol. Polk Brest, ki je napadel lazaretno vojašnico in upornike docela porazil se je uprl prejšnji čas sam. Poveljnik omenjenega polka je očital vojaštvu, da je omadeževalo polkovo čast in da je bil car zelo žalosten nad te nezvestobo. Potem jih je vzpodbujal, naj operejo pol-kovo čast s tem, da zaduše upor v lazaret- ni vojašnici. Vojaki so ga ubogali in so napadli vojašnico. Upor v Sebastopolu Se ni zadušen. V Sebastopolu baje še ni končan upor. V sredo se je še čulo streljanje topov. Ruska agentura za vožnjo s parobrodi v Carigradu je dobila ukaz, da ne sme pustiti nobene ladje v Sebastopol. Upori vojakov. Med tem ko so se v Varšavi tri Jarti-lerijske brigade uprle, so vrgli vojaki nekega narednika čez okno. Vojašnica je bila nato obkoljena od pehotnih čet. V varšavsKem okrožnem mestu Ostro-lenki jezažgal dragonski polk svojo vojašnico, ki je zgorela. Med vojaki v Grodncm vre. Konjeništvo je izdalo na drugove oklic, kjer pravi, da ne bodo vojaki tako dolgo izpol njevali svoje dolžnosti, dokler vlada ne izpolni njihovih pravičnih zahtev. Vojaki naj bi pomislili, koliko tisočev rubljev sta dobila strahopetna generala Kuropatkin in Kaulbars. Deviza naj bo: vsi za enega, eden za vse. Fejervary pri cesarju. — Košut za splošno in enako volivno pravico* — Uporni uradniki. Včeraj je bil ogrski ministrski predsednik Fejervary pri cesarju. Ne ve se, kaj je v tej avdijenci cesar odobril in kaj ne. Govori se o Fejervaryjevi demisiji. Fejer-vary bo o avdijenci poročal ministrskemu svetu, petem se pa zopet peljal k cesarju. Košut se je nakrat izjavil zasplešno in enako volivno pravico. Kešut pride v današnjo sejo koalicije in be svoje stališče pojasnil. Nekateri se boje, da to koalicije razbije. V budimpeštanski komitatni hiši je veliko razburjenje, ker se je uradnikom naznanilo, da se jim vsled ustavljenih dotacij ne izplačajo plače. Plače dobe le, če priznavajo novega substituta, višjega notarja Romerja, in izjavijo, da se pokore njegovim poveljem. Uradniki bedo imeli sejo in sklepali, ali naj Romerja priznajo ali naj ustavijo delo. Nad-župan grof Lassberg je izjavil, da bo le tistim uradnikom izplačal plače, ki se pri njem oglase. Dosedaj tega ni storil noben uradnik. Grof Lassbsrg je tudi izjavil, da bo vsak uradnik suspendiran, ki se bo uprl, da noče delati. Volivna reforma. Nekateri listi javljajo, da namerava Gautsch v nekaterih deželah mestne volivne okraje na korist agrarcev spojiti s kmeč kimi volivnimi okraji. Posebno v nemških krogih je radi tega mnogo vznemirjenja. Gautsch na razna vprašanja nemških poslancev ni dal nikakih pomirljivih izjav. Poljski klub ima danes popoldne ob 4. uri sejo. Danes zvečer izide komunike poljskega kluba, ki bo določil klubove stališče napram volivni reformi. Poljski minister Pietak izjavlja, da za sedaj še ne namerava demisijonirati. Demokraški del poljskega kluba je na stališču, da noče popolnega razdora s konservativnim delom poljskega kluba, da pa klub ne sme zavzeti stališča, da volivno reformo popolnoma zavrže. Ebenhoch o položaju. „Fremdenblatt" prinaša razgovor z zgornjeavstrijskim deželnim glavar. Eben-hochom. Ta je mnenja, da preosnova gosposke zbornice ne be delala velikih težav. Te misel je sprožila velika nemška stranka. Po Ebenhochovem mnenju to vprašanje ni v neposredni zvezi z volivnim redom poslanske zbornice. Bolje bi bilo, pustiti gosposki zbornici ono posredovalno stališče, ki ga ima sedaj. Poslanec je tu popolnoma na strani Gautscha in priporoča najprvo, naj se dovoli proračunski provizorij ter sprejeti peoblastilni zakon, predno se prične reševati vprašanje o volivni reformi. Izgredi v Pragi. Včeraj opoldne je poizkušala nekaj sto oseb broječa množica oprostiti nekega are-tiranca, ki sta ga peljala dva policista v zapor. A kjub temu se ga odvedli v stražnico. Množica je zasledovala nato nekega namestniškega koncipista, ki je moral pobegniti v neko knjigotržnico. Tudi v praškem judovskem mestnem delu so bili veliki izgredi. Oplenili so tri prodajalne. Judje so hiteli zapirati predajalnice. Šele došla policija je razpodila izgrednike in zaprla nekai razgrajačev. Zopet pasivni odpor železničarjev na državnih železnicah? .Hlas naroda" poroča, da nameravajo železničarji na državnih železnicah zopet vprizoriti pasivni odpor. Razdraženi so, ker uprava ni še izpolnila nobene svojih obljub, izvzemši one splošnega pomiloščenja. Železničarji na severnočeških progah pritiskajo na izvrševalni odbor, da takoj proglasi pasivni odpor. Osebje na postajah Most, Duhce, Vjeza in Plzen hoče takoj pričeti s pasivnim odporom, ne da bi počakale na proglasitev. Kako so želežničarji razburjeni, dokazuje dejstvo, ker so med postajama Osseg in Ob.;rleutensdorf poškodovali železniški tir. Z ozirom na navedena dejstva je načelnik železniške organizacije brzojavno naprosil želez, ministrstvo, naj takoj izpelni obljube. Splošna stavka na Srbskem. Srbska socialna demokracija je izdala oklic, v katerem grozi s splošno in željo, naj bi ruski boji za svobodo in človeške pravice bili kmalo ovenčani s zmago, ker le na podlagi zakonite enakosti se zamore razcvesti narodovo zaupanje in spoštovanje. Protiarmadni izgredi v Rimu. Predvčerajšnjim zvečer so priredili anarhisti in socialisti na rimskem osred-nem kolodvoru velike protivojaške demonstracije. Med vojaške novince, ki so se nameravali odpeljati k svojim četam se razdeljevali med nje hujskajoče protivojaške letake in jih nagovarjali, naj ne izpolnujejo svoje vojaške dolžnosti Policija je prijela 18 oseb in zaplenila mnogo izvodov huj-skajočih tiskovin. stavko. Nezadovoljni so zaradi novega zakonskega načrta o izpremembi obrtnega reda, ki ga je predložila vlada skupščini. Jutri prirede velike demonstracije, če pa vlada ne odmakne novega zakonskega načrta , pa nameravajo vprizoriti splošno stavko. Rusko - poljsko pobra-timstvo. Krakov?, 1. dec. Povodom petdeset letnice smrti poljskega pesnika Mickievicza je mestni predsednik krakovski prejel od vseruske zveze zvez brzojavko, v kateri se izraža želja, naj bi se kmalo izpolnile sanje pesnikove o svobodi in pobratimstvu obeh narodev. Mestni predsednik se je v svojem odgovoru zahvalil in izrazil svoje veselje Odstop Balfourovega ministrstva. Angleški ministrski predsednik Balfour je včeraj izjavil, da hoče takoj podati kralju prošnjo ministrstva za odstop. Proti anarhistom. V Švici nameravajo poostriti zakone proti anarhistom. Vsak, ki bo poživljal na anarhistična hudodelstva ali jih vodil in jih javno slavil, bo kaznovan z zaporom. Do-zdaj niso kaznovali v Švici poziva na anarhistična hudodelstva in njihovo slavljenje. Prestolni govor nemškega cesarja. Ob otvoritvi nemškega državnega zbora je govoril nemški cesar velezanimiv govor. Naglašal je, da Nemčija ne živi z vsemi ve-levlastmi v dobrem in prijaznem razmerju, marveč so deloma razmere le korektne. — Nemčija se mera vedno boriti, ker ne poznajo nemškega mišljenja in s predsodki preti napredku nemške pridnosti. Pri maro-čanskem vprašanju so hoteli tudi rešiti za Nemčije važne zadevo brez Nemčije, kar se lahko ponovi. Ta izjava dokazuje, da Nemčija nima več takega vpliva v svetovni politiki, kakor svoj čas, ko je cel svet plesal, kakor so zatrobili v Berelinu. Štajerske noulce. š Frankolovo. Pri obč. volitvi dne 23. nov. so bili izvoljeni sami vrli možje v odbor. Udeležba pri volitvah ni bila velika, ker so občani prepričani, da je občinsko gospodarstvo v dobrih rokah. V III. razr. se je udeležilo volitve od 193 samo 7, v II. raz. od 62 samo 11 in v I. razr. od 29 samo 12 volilcev. Izvoljeni se sledeči: Blaž Goršek, Valentin Gorenšek, Štefan Jakob st. Tomaž Medved, Vincenc Vrečke, Janez Potočnik, Janez Bezenšek, Janez Potnik, Štefan Jakob mL, Dominik Bezenšek in Franc J o š t za odbornike; Jožef Rečnik, Jernej Medved, Matija Bobik, Jernej Korošec za namestnike. Volitev se je vršila popolnoma redno in mirno. š Sv. Duh pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dne 19 okt. t. 1. se je blagoslovila naša nova štirirazredna šola. Blagoslovil je je č. g. župnik Kunce ob navzočnosti obilo občinstva. Gospod trgovec Lasbaher je daroval za 44 učencev in učenk obleko. š St. Peter pri Mariboru. Dva Neuwirthova, Scbauperlov in Ribičev fant so napadli v nedeljo, dne 26. nov. viničarja Knupleža in njegova sineva Janeza in Jožefa. Z nožem so jih tako spehali, da so morali vse tri Knupleževe prepeljati v mariborsko bolnišnico. Posebno oče ima nevarne rane. Imenovani štirje napadalci so že zaprti. Govori se, da jih je bilo še več pri napadu. š Veliki vinski semenj pri Sv. Barbari v Halozah se priredi dne 14. decembra t L Na tem semnju bo ponujalo čez 100 vinogradnikov do tri tisoč hektolitrov pristnega vina iz najboljših goric slovitih Spodnjih Haloz. Obiskovalcem semnja stoje ta dan na razpolago brezplačni vozovi z železniške postaje Meškajnci in nazaj. Odbor, ki sestoji iz 14 mož, je storil vse, da bodo imeli obiskovalci kolikor mogoče male stroškov. Obiskovalci naj le naznanijo prej svoj prihod obč. uradu Sv. Barbara v Halozah pri Ptuju. Blago bo tako razstavljeno, da bo na vsaki steklenici napisana množina, cena in vrh, kjer je vino zrastlo. (je bi kupcu ne ugajalo iti samemu pečatit, oziroma pretakat kupljenega vina, bede mu tudi te preskrbel odbor. Ponujal se bo samo pristen in okusen pridelek, pokvarjen in drugače slab pridelek, be iz semnja izključen. Upamo, da se bo oglasilo mnogo obiskovalcev in tudi kupcev letošnje izvrstne kapl Dobiva s. povsod. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 48 F. H I T I Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo Za otroške bolezni, z» katere je tako pogostem potrebno kisline ima-joflib sredstev, posebno opozarjajo zdravniki nn G\HfS alkali&na kislimi jo posebno pripravna z,uadi svojega w Jpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni klsllnt •krofeljnlh, krvloah, otoku šlez itd, in ravHo tako pri kataru sapnika in oslovem kaSlJu. (Dvornega svetnika Ldschnerja onom-grafija o Giesshttbl Sauerbrunn. i »re* Giesshutoi Sauerbruim, >'!«• postaja, zdravilno kepaliiče pri Karlovih varii Prospekti zastonj in franka. V IjnUJui se dobiva v vsok iebarn&h, vt>*ji! ^teorijskih prodajalnieftb iu trgovinah s- jeatvin&mi is iaoui. Zaloga pri Mihael K*»tj?9r-jii in PaSa? Lastn&.r t taiallanl 32 62-46 pj£ s H 9k JL Kašelj! ^m Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne Kaiser=jeve karamele za prsa 9740 not- P0,rJen'h spričeval dokazuje __ gotov uspeh pri kašlju, hrlpavostl, S|| kataru in žlezi. 712 36 -18 1|| Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z var- Ki stveno znamko „Tri Jelke". Zaloge v: orlovi lekarni, deželni le- h karni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn- K koczy v Ljubljani, S. pl. Sladoviču v jj§ Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki H Proda se 2405 3—2 l^P : £5 ^•g^es ■ ® ■ — • jI vaake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago, ker se po tej labko vsaka tudi najmanjša rana raivije v zelo hudo, težko ozdravljive rano. že 40 let se je izkazalo meMlno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. Te vzdrzujo rane čiste, ol-varuje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. ——■ Razpošilja se vsak dan. —— 1 pušioa 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice, ali K 4-60 6 puSic poštnine prosto na vsako postajo avrBtro-ogrrske monarhijo; Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala atrana; ogel Nerudove ul. 203. Zaloge r lekarnah Avatro-Ograke, v IJub- IJanl bo dobi pri gg. lekarjih: 6. Plceoli, C. pl. Trnkdczjr, M. Mardetscblagev, J. Maj r. 431a 20—15 posestvo obstoječe iz zidane hiše z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu, iz njiv s 15 mernikov p^setve, travnika in zaraščenega gozda. Tik hiše je zasajen sadni vrt. — Ponudbe spreiema Marun hizovičar, posestnik v Stari Loki št. 35 pošta: Škcfja Loka. Velik uspeh It dosojlo naSe avstralno milo brce sode 128la 26—12 (zak. zav.) '/. skatlle K !•-, '/, škatlja K 2-. y dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke ! IHIanol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu sološno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt Tisoče priznanji Dobiva se povsodi Zahtevajte Manol I Glavna zaloga i F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica. V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wlebe. Stenske ure z godbo. je zadnja novost v Izdelovanju ur. Te francoske mi-niatur-stenske ure so 72 cm dolge, omara, kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa, najfinejše polirana, z umetno izrezljanim nastavkom in igra vsako uro najlepše koračnice in plese. Cm 2409 6 gld. 10-2 Ista ura brez godbe, vendar z bitjem vsake pol ure, z zabojem le gld 4-50 — Z bitjem liki zvonu gld 5- Te stenske ure niso le zajamčene na minuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca gld. 6'—, nikelnasta Roskopf-rem. ura gld. 2'— Pošilja se le proti povzetju Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej ni-kakega rizika. Velik ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih itd. zastonj in franko. Josip Spiering, Dunaj,!., Postgasse 2—19. HERB*BJ?: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit" Wlen, VII> Kaiserstrasse 73—75. Zaloga skoro r vaeh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, L Mayr, G. Piccoii, U.pl Tmk6czy; Beljak: L. Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Miszan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; So vodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž-I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Sera vallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec: I. Jobst; Volšperk: I. Huth. Jeseniške noulce. j Na grobu ponesrečenih v karavanškem predoru je podjetje Gross et Co. postavilo spomenik, ki je nekaj posebnega. Velikanska skala, gotovo 20 centov težka, surovo obdelana, leži na grobu. V sredi skale na pročelju je bronasta plošča z napisom. Napis je nemški. Podpis se glasi: nDie Bauunternehmung " Zikaj je ime podjetništva izpuščtno? Pri imenu ponesrečenca domačina Robiča s Plavža je krstno ime napačno. B I je M a t e v ž , ne pa Matija. Spomenik sam nima nobenega znamenja križa, za spomenikom pa je zasajen dolg, črn lesen križ brez podobe Križa-nega. j Odkritje spomenika je bile slovesno v nedeljo, dne 26. novembra, ob 11. uri dopoldne. Navzoče je bilo v uniformi vse uradništvo gradbenega vodstva in podjetništva, obojno gasilno društvo, z Jesenic in Save, delavci s H'ušice s svoje zastave, ter mnogo ljudstva. Najprej je zapelo žalo-stinko nemško pevsko društvo s Save »Stahi und Eisen", po*em je govoril od podjetništva baron Alfred pl. Pischof v nemškem jeziku. Tovarniška godba je zaigrala žalo-stinko. Govorila sta še dva od delavstva, eden v laškem, drugi v hrvaškem jeziku. Potem se je vse razšlo Velikanska skala na jeseniškem pokopališču bo pripovedovala še poznim rodovom, koliko žrtev je zahteval predor, ki veže Kranjske s Koroške. j Kdaj bo predor dodelan? Izdelati imajo oboka na vrhu še 5o metrov, v temelju pa 500 metrov, vrhutega pa morajo podreti še 39 starih kompad (kompada po 9 do 10 metrov) in jih izdelati čiste na novo. Kakor sedaj kaže, bo predor dovršen koncem marca 1906 in upati je, da bo železnica lahko potekla skozi 1. avg. 1906, kakor je določeno. j Naši delavci so z manifestacijo za splošno in enako volivno pravice dne 26. in 28. novembra pokazali, da so mnogo bolj zavedni, nege tovariši na mnogih drugih krajih. Iz poročil o manifestacijah, ki so se godile drugod, smo izpoznali, d a s o se primeroma jeseniški i n i j a v o r n i š k i d e 1 a v c i udeležili manifestacije v najobilnej-š e m številu. Pokazali so svojo moč, ko so stali mirno pred županovo hišo in zahtevali splošno in enako volivno pravico tudi za občinske volitve. j Občinski odbor jeseniški se je svoj čas izrazil zoper splošno m enako volivno pravico zato je prišlo delavstvo protestirat pred občinsko zbornico zoper take — modrost. j Občinski odbor belski je svoj čas isto storil, a sedaj je b 1 vsaj toliko moder, da se delavcem ni skril, mar več delavce celo čakal in njih resolucijo vzel na znanje. Eno urose čakali delavci pred občinske zbornico jeseniškega župana, pa ni ga bilo, niti nobenega njegovega n mestnika. Ni veliko manjkalo in razburjenje, ki se je začelo pri posameznikih že kazati, bi bilo postalo splošno. Sreča, da se je župan slednjič le prikazal. Mirno je šlo delavstvo potem dalje proti Kor. Beli. j Volivni imenik tudi 27 novembra ni bil še postavljen na ogled in volitev še ni bila razpisana. j Liberalna oholost in liberalno gospodstvo. »Jeseniška straža", glasilo sedanjih liberalnih odbornikov, je 25. novembra povedala, da volivci nimajo nikake pravice zahtevati, da bi se volitev razpisala v postavnem času, ker »gospodar v občini so sedaj liberalni odborniki", ki delajo, kar hočejo. Le čujte ohole liberalce, kako se trkajo eb prsi in vpijejo nad volivci: .--le lepo tiho, mirno in — ponižno, kakor se spodobi človeku, ki mora čakati na milost gospodarjevo . . .1" j Za berače, za pse imajo tedaj liberalci tiste, ki so jim zaupali, da so jih volili za svoje zastopnike. Tako torej? Le milosti smeje pričakovati volivci cd svojih zastopnikov in čakati morajo, kdaj se bo poljubilo g'o s p o d o m liberalcem, svojim volivcem kot psom pod mizo vreči kako drobtinico?! j Volivci jeseniške občine! Ali se boste pu^tli tako zasramovat. ? Ali boste še postavili za gospodarje v občini može, ki so takih nazorov? Zahtevajte pravico, ki vam gre, občinski odbor mora gle dati na vašblagor, delati za vaše koristi! Sedanji odbor ste izvolili samo za tri leta. Leta so potekla. Sedaj mora gospodarstvo izročiti tistim možem, katerim vi zaupate. Ti možje bodo v vašem imenu tir j ali odgovora, kako je sedanji odbor gospodatil ta tri leta. j Pozor, volivci I Ce ne bo v nedeljo 3. t. m. občinska volitev eklicana pred cerkvijo, hodite vsaki dan gledat na občinsko desko, alije razpis obč. volitve nabit! j Miklavžev večer priredi k a -t o 1 i & k o delavsko društvo v društvenih prostorih na Savi v sredo 6. decembra ob pol 7 uri zvečer. Na sporedu je deklamovanje in otroški igrokaz petem pa bo Miklavž delil svoje darove. Vstopnina 20 vinarjev. j Predstavo s petjem in godbo priredi Kat. del. društvo v praznik Brezmadežnega Spočetja Marijinega dne 3 decembra. Vprizotila se bo igra „Don Manuel ali Ave Marija". Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina: sedeži po 80 in 60 vinarjev, stojišča po 30 vin. j Izjava. Podpisani izjavljam, sklicujoč se na več kot tisoč delavcev, da nihče izmed njih ni slišal besed, katere Peter Rozman govori v tvornici, da je bil prisiljen odgovarjati na moje besede, češ da sem jaz govoril o bratovski skladnici. To vedo vsi navzoči delavci, da sem jaz govoril o splošni in enaki volivni pravici ?a občinski odbor. Drugega nič. — Franc Čebulj, delavec. j Izjava. Med delavci se razširja govorica, da je bil P. Rozman od mene na-bujskan, da je govoril zoper delavski praznik 28. t. m. Javno izjavljam, da je to popolnoma neresn čno. Res pa je, da sva s Peter Rozmanom nekoliko poprej o tem govorila, in da se je en tedaj izrazil, da je odločno zoper to, da bi se ustavilo dele v tovarni in uvedla manifestacija na omenjeni dan, in da je pri tem povdarjal, da bi bilo boljše, da bi se zvršilo vse v nedelje, in da naj bi se delavci ozirali rajši na nedeljski počitek, na kar je zatrjeval, da je on že veliko dosegel v tem oziru. Res je pa tud», da sem se^ jaz proti njemu izrazil, da je shod najbrže iz tega namena sklican, vendar pa sem zatrjeval, da mi je stvar popolnoma neznana, ker nisem več odbornik strokovnega društva, in da bo delavstvo najbrže na shodu odločilo, kar se je tudi zgodilo, in seveda to še popred nego je Peter Rozman na shod prišel. Znano mi pa je, da je bil pa Peter Rozman cd nekega odličnega tovarniškega uslužbenca opozorjen, da naj stopi na oder. Znano je tudi, da je Peter Rozman v ponedeljek 27. t. m. odločno agitiral zoper delavski praznik 28 t. m. Odkod izvira to neopravičeno podtikanje meni, je poznano seveda le nekaterim. Da je Peter Rozman nastopil zoper ta delavski sklep, odločno izjavljam, da nisem jaz kriv ampak on sam, ker ni upošteval sklepa večine delavcev, ki je bil naravnost dovoljen in popolnoma odobren od generalnega ravnatelja gospoda Lukmana. Ivan Krive. Dnevne novice. Trd bodi, neizprosen, mož jeklen ! .Boj za volivno reformo v kranjskem dež. zboru se je končal za klerikalce z veliko blamažo." Take beremo v »Slov. Narodu" dne 30. nov. Nam se vse zdi, da se hočejo odslej Narodovci imenovati klerikalce, in da so morali skrivaj že ime svoje stranke izpremeniti v klerikalno stranko, ker samo tako nam je ta stavek umljiv. — Zelo ganljivo nam pišejo v »Narodu" o Gautschevi izjavi glede na dež. zbore. Ti ljudje nimajo sami nobene misli; min. predsednik ima težavno nalogo, da daje sempatja kaj klaje njihovim trdim buticam. O naši ljudski stranki naj pa »Narodovi" vladni klerikalci vendar že uvidijo, da ji ne delajo ministri programov. Ko še noben minister ni mislil na splošno in enako volivno pravico, smo jo zahtevali. In ko bi se tudi Gautsch ne bil v mesecu dni izpre-menil, bi jo bili vendar zahtevali. Mi zahte varno namreč to, kar se nam zdi prav in potrebno; »Narodovi" klerikalci pa gredo menda vselej, preden kaj zahtevajo, vprašat vlado in briče, kaj smejo. Tako se dela res odločna narodna politika! O trdnem, neo majnem stališču kriče, ko jih pogledaš bližje, pa vidiš le gliste in polže; s kvedrom žugajo, pri tem pa vihte le beraško mavho. Čudno tih je »Narod" že ves teden e Slovenski Ljudski Stranki. Velikanski shod zaupnikov iz cele dežele ustanovi tako politično organizacijo, ki predstavlja zdaj prvo politično sile na Slovenskem. a kaj ve o tem »Narod" povedati ? Vse Slovenske Ljudske Stranke ne vidi glasilo naše inteligence, ampak popisuje le dr. Schvveitzenev klobuk in dr. Krekove škor nje. Krekovi škornji so zdaj najvažnejši politični faktor za »Slovenski Narod". Ilibar je v zbornici očito izjavil, da liberalci Kre-kevih govorov ne razumejo, ker so preveč filozefični. Zato se je pa dr. Tavčar Kreku v zbornici približal in — da bi vsaj nekaj imel od dr Kreka — je začel občudovati njegove škornje. In en je strokovnjak v tem, saj je izdelal že marsikak političen škorenj, odkar je iznašel tisti slavni kveder, ki ga je pa do danes še pozabil ministrom pokazati, ampak ga razstavlja samo po »Narodu". Ia odkar se je dr. Tavčar zagledal v Krekove škornje, beremo vsak dan v »Narodu" kako notico o tem koristnem obuvalu. Počakajme, da se dr. Tavčar načudi Schweitzerjevemu klobuku in Krekovim škornjem! Morda bo potem videl tudi Slovensko Ljudsko Stranke. Katoliški shod na Dunaju ne dd miru liberalcem. Notranjski lažnivec si je izmislil, da se šli Slovenci tja narodnost izdajat in »Narod", ki sam sploh nobene izvirne več ne pogodi, to ponatiskuje. A katoliški Slovenci so na Dunaju v sporazumu z drugimi Slovani slovensko stališče dobre zastopali pred vsem zborom in do segli, da se je avstrijski katoliški shod izrekel za narodno enakopravnost. Tako so katoličani nastopili. Zdaj pa se poglejte vi sami, vi neznačajni, izdajavski liberalci, ki sto v politični zvezi s stranko, ki je napisala pogin slovenskega naroda na svoj pra por. Kako žalostno vlogo je igrala v deželnem zboru kranjskem ta liberalna stranka, od vseh strani zvezana od Nemcev ! Prodani sužnji naj ne očitajo robstva svobodnim možem! Proč z demoralizacijo! »Slovenski Narod" se togeti nad .Slovencem", ker je glede na afero Lowy zaklical: Proč z demoralizac je! Proč s korupcijo! Ti liberalni gospodje mislijo namreč, da je stvar z obsodbo judinje končana, in da bo šel stari zistem pod drugo firmo lahko 'nemoten naprej. Hijeno so odstranili, šakali naj žr6 dalje! Tako misli »Narod". A nečuvene raz mere, ki so osramotile Ljubljano pred vsem svetom se morajo končati. »Slovenec" je bil svoj čas od ljubljanskih porotnikov obsojen, ker je namignil na te razmere, ki jih je zdaj sodišče privleklo na dan v tako odurni nagoti Zasramovali so one poštene ljubljanske prebivalce, ki so tisočere podpise nabrali na protest proti nesramni prodaji človeškega mesa. Saj vemo v kaki zvezi so bili gotovi gospodje s Podgorškom in Lo-wyjevo, in ti so oni, ki hočejo, da bi zdaj »Slovenec" molčal. Judinjo so obsodili, a one, ki so vse z a kri v i 1 i, pu-ščajo pri miru! Hijena se smeje na varnem z ogromnim premoženjem, ki ga je izžela iz nesrečnih žrtev. Mi pa moramo klicati v imenu vsega poštenega piebival-stva, vkljub vsem .Narodovim" zvezam: Proč s korupcijo in demoralizacijo, ki je okužila naše prebivalstvo! Umeščen je bil na novo ustanovljeno župnijo Begunje pri C rknici 1. decembra č. g. Frančišek Dimnik, ki je bil doslej tam za ekspozita. — „Legijonarji" v Trstu. Dramatično društvo v Trstu priredi v nedeljo, dne 10 decembra 1 905 v gledališčni dvorani »Narodnega doma" v Trstu predstavo, na kateri gostuje g. Anton Verovšek, režiser »Dramatičnega društva" v Ljubljani. Predstavljali se bodo »Legijonarji". Igra s petjem iz Napoleonovih časov v 4 dejanjih. Spiral Fran Gevekar. Godbo vglasbil Viktor Parma. Začetek ob 8. uri zvečer. — Prihodnja predstava v nedeljo, dne 17. t. m. »Rokovnjači", gostuje g. A. Verovšek. — Z uravnavo »starega mesta" v Trstu bodo vendarle enkrat začeli Mestna občina namerava kupiti velik prostor za 92 000 K, da izvrši regulacijski načrt po starem mestu. Res je že skrajni čas. da se ta tako zanemarjeni del Trsta deloma podere, deloma izravna. — Se vedno predava v Trstu ruska revolucjonarka Balabanova. V četrtek je razlagala delavcem v socijalnem krožku, kako naj ne mislijo zgolj na orga mzacijo, ampak tudi na svoj dom, kjer naj osrečijo ženo in otroke ter žive moralno, zdravi ne samo na telesu, ampak tudi na duši. Težko je umeti, kako bi se kaj ta kega dalo izvršiti v socialnodemo-kraški .prihodnji državi" — Zanimive kače v neodkriti podzemeljski jami. Iz Bo- hinja priobčuje »Planinski vestni k": Pravijo, da je nad Komarčo pod T i -čarico velika podzemeljska jama z velikim jezerom. V tej jami je baje mnoge kač rdečkaste barve in zelo neprijetnega duha. Pripovedujejo tudi o njih, da so dolge po dva sežnja in debele kot stegno človeka ter da prihajajo na svetlo le pred nevihtami. Tem kačam pravijo rupne kače. Jama je še nepreiskana in tudi za kače se ni še nihče zanimal. Pač so poizkusili dospeti v jamo in si ogledati jezero pred leti pastirji in drvarji, a ni se jim posrečilo. Izpustili so v jamo tramove, da bi bili znotraj napravili plave in se po njih vozili po jezeru; toda ko so v jami na bregu pri luči pridno zbijali plave, so iz lukenj začele kače dvigati glave pa so se vsi zbali in zbežali. Oi tega časa naprej ni še nihče stopil v jamo. Dobro bi bilo dognati, kaj je na govoricah v B »hinju v obojem oziru. stvar je vsekakor jako zanimiva in gotovo ne brez vsega stala. O resničnosti govorice o kačah Bohinjci sami niso prepričani, pač pa se pripoveduje, da je podobno kačo videl neki kmetovalec tudi pod Babjim zobom, kjer so tudi podzemske votline, da pa mu, ko je e tem pravil, nihče ni hotel verjeti Za kraj, kjei je jama z jezerom, vedo baje le pastirji in morebiti tudi kak gozdar, ki je delal svoj čas v gozdih, ko je bila še v rabi naprava za spravljanje lesa iz gnzdov nad Komarčo v dolino. — Poštni ravnatelj v Trstu, g. dvorni svetnik Felicetti je vložil prošnjo upokoienje — Krasen prizor so videli galantni trž< ški mladeniči m še bolj galantne »gospice", ki posečajo neko kavarno na Aquedottu v Trstu. V nekem kotu sta sedela neki stari tržaški gospod s sivkastimi lasmi in črno namazanimi obrvi in precej prikupljiva šan;onetka. Starega lahkoživca sta njena lepa, precejšnja postava in njeno belo zobovje tako navdušila, da se ji je vedno bolj približeval. Pri tem je postal malo neeleganten in posledica temu je bila, da mu je pevka prisolila dve krepki zauš niči. Vse v kavarni se je na glas zakroho-talo, stari gospod je planil pokonc;, zagrabil svojo lepo, hudo neznanko za lepe lase in — obdržal v roki — lasuljo šansonetke. To ga je tako ohladilo, da se je nemudoma zmazal iz kavarne. — Vinski semenj v Postojni. Častite interesente opozarjamo še enkrat na ta semenj, ki se vrši v ponedeljek, dne 4 t. m. ob pol 11. uri Prodajala se bodo razen navadnih tudi fhejša, izbrana vina, namreč rizling, burgundec, rulandec, kar-menet i. dr. Ker bo na stotine vinskih uzor-cev, prosi se uljudno, da poseti ta semenj mnogo kupcev. Cene vinom bodo skrajno nizke. Ker so železniške zveze na tej progi jako ugodne, opravi to pot vsakdo lahko v pol dne. — Z Vrhnike. Naš že od 11. marca t. 1. začasni oziroma vsiljeni gospod župan razpisuje občinske seje vedno ob nedeljah ob 9 uri dopoldne. Ker so pri nas letos občinske seje zelo redke, se vselej nabere toliko točk dnevnega reda, da bi se moralo dostikrat do 2. ali pa do 3 ure popoldne zborovati, da bi se vse točke pravilno in premišljeno rešile. Svetujemo torej gospodu županu, naj raje odslej razpisuje obč. seje ob nedeljah popoludne ali pa ob delavnih dnevih, ko vendar sedaj v zimskem času gg. odborniki niso toliko z delom obloženi, da se ne bi mogli v navadnih dnevih sej udeleževati! Samo na predlog istega vašega prijatelja in obč svetovalca, kateri je predlagal, da se naj obč. seje le ob nedeljah vrše, se vendar no smete ozirati, ozirajte se tudi na tiste ki hodijo ob neieljah v cerkev! — Radi veleizdaje obtoženi hrvaški poslanci. Te dni je v hrvaškem saboiu poslanec čiste stranke prava Trmac govoril proti leški resoluciji. Vmes je baje kričal pristaš reške resolucije posl. Tuškan, da hoče s pomcč,o Mažarov razbiti Avstrijo. Slične medklice so napravili tudi nekateri drugi poslanci. Ban je takoj ustal in protestiral. Sedaj se poroča iz Zagreba, da je državno pravdmštvo dvignilo obtožbo proti vsem onim poslancem, ki so izustili kake razžaljive klice proti cesarju in habsburški rodovini ti žbo radi razžaljenja veličanstva, večina pa menda hoče tožene poslance izr č t' sod šču. — Delavska demonstracija v Kočevju. Volivna demunstr«ici|a seje tudi v Kmie-ju n ršila v pop lnem redu. Približno 200 mož je šlo ob tO dopoldne pred c kr. okrajno glavarstvo in neslo s sabo ploščico z rapisom: „Zivela splošna volivna pravica." Tam je pozdravljalo splošno in volivno pravico z živijo klici. Potem so šli trije delavci pod vodstvom delavskega vodje Zirfela k deželnovladnemu svetniku dr. Gstettenhofer in izrazili tam svoje želje. Kmalu nato so sj delavci m rno razšli. — Proč z žepnimi robci? Profesor Schumouig, znan kot higiienik, nastopa ostro proti rabi žepnih robcev. Trdi da se vsled večkratne rabe istega robca in to zlasti ob času nahoda, bakterije v toplih žepih silno hitro razvijajo in povzročajo razne bolezni. Profesor priporoča Japonce v posnemanje, zakaj ti nimajo robcev ampak posebne knjižice, iz katerih trgajo liste in jih potem mečejo v posebne, zato pripravljene kp*«re — Človekoljubno delo. V Trstu je jtlo .DiuStvo prijateljev mladine" redno razdeljevati med š o lskimi otrocijužino v o d m o r i h. Ce pomislimo, da bi toliko teh delavskih otrok, ki dostikrat cel dan ne vidijo ne matere ne očeta, drugače moralo stradati, uvidimo važnost tega društva. — Zelo premeteni so bili ta tovi, ki so pretekli četrtek črevljarju Antonu Zancanuv Trstu ukradli 5 parov črevljev iz izložbenega okna, ne da bi tega opazili gospodar in pomočniki, ki so vsi delali v delavnici. — Za odrasle analfabete na merava več učitljev v Kopru v I,tri ustanoviti posebno večerno šolo. Izprosili so si že dovohenje. — Zahteve poštnih pomožnih uradnikov. Državna zveza poštnih pomožnih uradnikov je priredila dne 30, novembra v ljudski dvorani mestne hiše na Dunaju zborovanje. Med zborovanjem je izjavil sekcijski šif Wag-ner pl. Jauregg na ukaz vodje trgovskega ministrstva, da se hočevlada na želje uslužbencev resno ozirati. Vodji trgovskega ministrstva se bo potegoval za uresničenje programa uslužbencev. Izjavo vlade so na zboru hvaležno sprejeli m sklenili da skliče vodstvo državne zveze rovo zborovanje v drugi polovici januarja 1906. za slučaj, da bi osti-le st rjene obl ube neizpolnjene. — Razne prireditve. Izobraževalno, zabavno in podporno di uštvo „Z*ezda" na Dunaju priredi z^bivni večer v nedeljo, dne 3 decembra 1905 v dvorani „Zum Senator", Dunaj, I. Reichs atsstr 19 (vhod Felderstrasse 2). — Miklavžev večer priredi izobraževalno društvo v Vipavi v torek, dne 5 dec. 1905 v veliki dvorani v .Tabru" v Vipavi. — Utopljenka. Pri brežiškem bro-du so potegnili iz Sive truplo neke jako razvite ženske ki je bila gotovo dtlj časa v vodi, ker manjka las, sploh mesen h delov obličja, rok in nog. Truplo je bilo pre-pasano z usnjenim pss«m in so ga pokopali v Brežicah, ne da bi se zvedelo, kdo da je bila nesrtčnica. — Vprašanje slovenske celjske šole je pri upravnem sodišču ugndno rešeno. Upravno sodišče je zavrnilo alimine, t. j. brez obravnave pritožbo deželnega odbora kot neutemeljene, ker ono nima pravice za tako pritožbo, in da v takem vprašanju, zaradi česar se je pritožba vlož la, je prepuščeno upravnim oblastim po svojem prostem razvidu razsojati. — Podpirajte domača podjetja! Gosp. Ant> n Hočevar, znani tvor mčar z usnjem v No em mestu, nabavil si je umetni stroi za likalo in stisk podplatov domačega udelka. Trgovci in prekupovalci, oglejte si to moderno napravljeno tvornico in Vi S'o>enci podpirajte domače podjetji-! — Umor. Na Koroškem sta dva železniška delavca ustrelila železničarja Kri štofa Selana. — Rop. janezTroha iz Idrije je te dni šel iz Krope domov. Sredi pota ga je napadel mizarski pamočnik Franc Košenina in ga »ropal. Košenina je že aretiran — Meščanska godba v Kranju ima svoj redm ob.m žb >r v nedeljo, dne 3 t. m., ob 10 uri dopoldne v .Mestni dvorani" na Glavntm trgu. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2, Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregle-dovalcev računov. 5 Volitev novega od bora. 6. S'učajnosti in nasveti. — Srečkanje. Od srečk leta 1861 je dobila 300 000 K serija 1151 številka 67, 40 000 K serija 3560 št 70 20000 K serija 1112 št 6 po 10.000 K seme 1472 št. 90 in serija 3981 št 94, po 4000 K serije 708 št 21 in serija 3671 št. 53 pe 2000 K se rija 1018 št 93, serija 1023 št. 93 in serija 3479 št. 62. — Važen shod na Goriškem. Vabilo na javni društveni shod, katerega sklicuje „Katol. delav društvo" v Mirnu za nedeljo, dne 3 decembra ob 3. uri in s/4 p»p. pri g. Budihnu v Mirnu Ta shod se sklicuje po sklepu pododbora „Kršč. sec. z*eze" za dekanijo Sent Peter. Govorilo se bode o potrebi izobraževalnih in strokovnih društev teromedsebojni organizaciji istih. Zato so povabljeni na ta shod vsi zastopniki bližnjih naših društev, pošljejo naj pa tudi župnije, kjer še ni društev svoie zastopnike. — Smrtna kosa. V Gorejem Gradu je umrl ugovec | a k o b Božič. — Na Lazih je umrla gospa Marija H o 1 a - n e c , vdevljena B u r k e 1 j c a , rojena F r č h 1 i c h , stara 72 let. — Ivanu M e s n e r j u , c. kr. sodnemu kancelistu v Kamniku, je umrl sinček Danilo. — Ljubezenske nezgode so gnale v smrt nekega Dominika P i r-mana, uslužbenca pri mesarici Amaliji Vitmer v Poreču v Istri. Mladenič se je v petek ustrelil v svojem stanovanju. Bil je Tržačan, pristojen pa v Logatec. — Pasivni odpor na poštah. Z Dunaja se poroča, da včeraj vodilni krogi poštne uprave nisa imeli nobenih poročil o kakem naraščajočem rezistenčnem gibanju nižjih poštnih uradnikov. Baje bo pasivna rezistenca uvedena še-le 5. t. m., ko bo shod poštnih uslužbencev, ki se bo vršil ta dan, kajjakega sklenil. — Šramel - godba kon<~ertuje v nedelje zvečer v gostilni pri „Fortuni" v Litiji. — Učitelji samci. V »Učiteljskem Tovarišu" piše učitelj samec: „Da se doseže enotno postopanje, naj skličejo okrajna društva zborovanja, kjer si po dogovoru izvoli vsako društvo enega zastopnika. Ti zastopniki posameznih društev naj se snidejo o Božiču v Ljubljani, kjer naj ukrenejo potrebno, da nam be z novim letom že mogoče storiti to, kar hočejo imeti naši deželni „očetje". — Povedali smo že v „Slovencu", da tudi učiteljem samcem privoščimo zboljšanje, a dež. odbor niti g. Hribarji preskrbel niti najmanjšega pokritja. Dolžnost večine dež odbora je študirati pokritje in če je to tu, ne bo treba nobenega „razburjenja". Morda bodo na zborovanju učiteljev samcev bolj pametni in iznajdljivi nego je pa večina našega dež. odbora. — Obesila se je v Zagrebu soproga uradnikova Roza Vidakovič. — Šolska vest. G. Jožef Polanc je imenovan za provizoričnege učitelja v Loški Pot»k. — Umrl je v St. Jerneju nad Muto učitelj g. Matija R a i h. — sir na korist istrske družbe sv. Cirila in Metoda je pričela izdelovati mlekarna v B tlovaru. — Konferenco za ustanovitev igralske, družbe, ki bi gostovala po hrvaški provinciji, sklicujejo v Zagreb zastopniki raznih hrvaških mest na dan 7. decembra. — Kiselica za društvo sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Met«da za Istro je dovolila, da sme upravi-teljstvo vrelca apatovačke kisle vode raz-pačavati to vode pod družbino marko družbi na korist. — Častna svetinja za ognje-gasce in člane rešilnih dru-štav. Cesar je odločil da dobi vsak ognje gaseč, ki je bil pri kakem ognjegasnem in reševalnem društvu 25 let, častno svetinjo kot vidno znamenje za svoj trud. To dobe vsi in po vseh deželah našega cesarstva, ki so služili predpisano število let, če so tudi morda vmes irstopili iz ognjegasnih društev, pa petem zopet vstopili v taka društva. __ ljubljanske novice. Ij Jutri na shod! Javni shod pri redi Slov. kat. del. diuštvo j u t r i, v n e deljo, dne 3 decembra obpol 10. uri dopoldne v areni »Narodnega Doma" v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: Volivna r e forma za ljubljanski občin-skisvetin delavci. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Kanalija se še dalje greje na solncu ... Pred deželnim sodiščem se je morala, kakor smo obširno poročali, te dni zagovarjati r*di oderuštva Matilda L6wy, bivša lastnica to'e ančne hiše v Ljubljani. Obtožnica trdi, da je Lowy dekleta zistematično odirala tako, da niso prišle nikdar iz dolgov, četudi so imele zaslužka čez 400 kron na mesec. Zaslišanih je bilo veliko prič, ki so javnosti odkrile, kako žalostne in strašne razmere so vladale pod tiranstvom imenovane ženske v hiši suženjstva v „ b e 1 i " Ljubljani. Razprava je razkrila vso propalost in podlost, ki ji je služila ta sramotna ustanova. Krivda zadene ne le vzdrži valko te ustanove, ampak tudi one, ki so jo omogoči i, podpirali in v javnosti zagovarjali. Splošna sedbajepo Ljubljani sedaj, da bi take škandalozne stvari ne mogle b*i t i toliko časa prikrite, če bi v občinskem svetu bilo le količkaj opozicije. Občinski svet je, kakor omenjamo na drugem mestu pred leti radi nekih tozadevnih namigavanj tožil „Slovenca". Občin svet je tudi sklenil, d a se nekatere stvari iztajnih sej ne dajo vpogled. Kaj takega je bile le mogoče, ker je bilo ljubljansko pre bivalstvo doslej toliko nerazsodno, dasamo ni preskrbelo za opozicijo. Nasledki kričeči do neba so se videli pri aferi Lowyjevi. Tudi ta afera bo pomnožila klic: Opozicijo v občinski zastop! Zanimivo je pri tej aferi tudi to le: liti dan, ke se je vršila pred dež. sodiščem obravnava proti Lowyjevi, se je vršila pred porotniki obravnava proti nekemu ubogemu okrajnemu tajniku, očetu mnogih otrok, ki je v sili poneveril neko svoto denarja in jo hotel pokriti. Take reveže vtaknejo takoj v preiskovalni zapor! Lowyjeve pa ni bilo k obravnavi, ona živi sedaj v Veliki Ka-niži na Ogrskem Nihče se ni ganil, da bi ji preprečil odhod. Pred vso Ljubljano je ta kanalija smela mirno odpotovati, in če je sedaj obsojena na šestme sečno ječo, to ne pomenja nič, ker med Ogrsko in Avstrijo ni take postave da bi bila izročena našim sodiščem. Lowyjeva se smeje gledajoč na izmozgane svoje žrtve in na svoje stotisočake! Na 2000 K globe so jo povrh obs«dili v korist mestnim revežem. Obsodili so jo tako. ker so to smatrali za zadostno kazen. Oaa pa ima v Ljubljani še dve hiši, ki ji tudi ostaneta, ko plača sodnijske stroške in 2000 kron, da pa od teh dveh hiš vleče še vedno bogato najemščino to se ji preskrbi s tem, da s privoljenjem mestnega magistrata L o w y j e v e agent posredovalec služb Kališ vzdržuje ondi nesramni zavod Slava vsem, ki tako nadaljujejo „s k r b za higijeno in moralo". Kanalija se še dalie greje na solncu . . . lj Javna predavanja v ,,Slovenski krščansko-socialni zvezi11. Gosp. dr. J o s i p J e r š e je dovršil svoja predavanja, katerim snov je zajel iz Valvazorja in iz prof Vrhovčevih del, so bila vrlo zanimiva. Zičel je z 12. stoletjem, ko se prikaže Ljubljana prvikrat v zgodovini z imenom „Lubigana". Kazal je, kako se je mestno ozidje v teku stoletij vedno bolj širilo ter obkolilo novo nastale trge (Glavni trg, novi trg itd) L. 1780. pa je mestni magistrat dobil povelje podreti mestni zid. Slikal je zgodovino ljubljanskih cerkva in drugih znamenitih javnih poslopij, kakor tudi zgodovino ljubljanskih predmestij. Kaj zanimivi so bili zgodovinski podatki o nekdanjih ljubljanskih pokopališčih, o kugi, ki je mnogokrat razsajala po Ljubljani, o požarih, ki se večkrat vpepelili Ljubljano. Slikal je slednjič usodo Liubljane za časa francoske okupacije (1. 1797, 1805, 1809). Dvorana je bila vse trikrat natlačeno polna in so poslušalci pazljivo sledili govorniku, ki je znal tuintam šaljiv biti, toda skozi in skozi zanimiv in popularen. Naše občinstvo je hvaležno za predavanja zajeta iz domače zgodovine! Vivat sequens! — Prihodnji torek točno ob pol 8 uri zve-čer bo v »Slovensko krščan sko socialni zvezi zopet zanimivo javno predavanje in sicer o „d e 1 u , izobrazbi in razvedrilu". Vstop vsakemu prost Agitirajte za obilno udeležbo. lj Vabilo na Miklavžev večer, kateri bo v torek, dne 5. decembra, v veliki dvorani hotela „U n i e n" Spored: 1. Nagovor otročičem. 2. Nastop Miklavžev. 3. Razdelitev darov. — Pred in med sporedom svira slavna c. in kr. vo j iška godba. — Zičetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnina 60 h za osebo Otroci pod 10 leti prosti. — Dirila za otročiče naj se blagovolijo donašati v torek popoldne od 3. ure naprej v veliki dvorani hotela „Union". — Pripravljalni odbor krščanske ženske zveze. lj Miklavžev večer prirede c. k. poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani v torek dne 5. decembra' 1.1. v dvorani Punti-gamske pivnice, Turjaški trg št. 1 (Katoliški dom). Miklavž nastopi s svojim velikanskim spremstvom točno ob 8. uri zvečer. Ob sijajni razsvetljavi bengaličnega ognja bode s svojega prestola pozdravil navzoče in obdaroval pridne otročiče, katerih že eno lete ni imel pred seboj. Darila katere nameravajo prinesti stariši, naj jih prinest od 6. ure naprej v dvorano. Vstopnina prosta, prostovoljni darovi se bodo hvaležno spreieli. — Prešernova slavnost na ljudskih šolah. Na ljubljanskih ljudskih soLh se je vršila danes Prešernova slovesnost. Okrasili so v ta namen primerno telovadnice, kier so voditelji iz pesnikovega življenja povdarjali in popisavali zlasti nje govo marljivost v šolah, njegovo ljubezen do matere, iz njegove moške dobe pa njegovo milosrčnost in usmiljenje do revežev, njegovo domoljubje tar pesniško nadarjenost. Po vseh šolah so se vi stile poleg tega primerne deklamacije in pesmi. Mladina nižjih razredov je dobila velike Prešernove podobe, višjih pa spominske knjižice. Dan je bil pouka prost. lj Zupan Hribar je za nekaj dni odpotoval na Dunaj. lj Umrl je Matevž Verbič, posestnik, siar 79 let, Karunove ulice št. 3. lj Slovensko gledališče. Iz pisarne „Dramatičnega d uštva" se nam javlja! V torek, dne 5. t. m., radi Miklavževega večera ne bo nobene predstave. — V petek, dne 8. t m, bosta dve predstavi; popoldne »Legionarji", zvečer šaljiva opera »Briuc seviljski". — V ne-deljo, dne 10. t. m., se ponavlja popoldne .Mala Aorril", zvečer pa opera nBrivec seviljski" lj Za madamo Lowy se bo, kakor se govori, izdala liral.ca, Ki pa bo sedaj ostala seve brezuspešna. Tako neumna madama ne bo, da bi stopila na avstrij- li Preoblečena gospa na lovu za svojim možem. Gospodu N. N. je bila te dni enkrat prišla .čudna" misei v glavo. It te „Blage" misli se mu hitro rodi želja pa jo urnih krač ubere tja, kjer sveti Kališeva luna Njegova goioa soproga je bila hitro obveščena o tem. V naglici se preobleče v moško obleko in povrh se zavije še v havelok ter jo ravno tako urnih korakov ubere za njim v Kališ Lowyjeve prostore Zares ga zasači tam. Ta prizor naj si vsak sam naslika, ko je razkrinkana in razjarjena žena se vrgla z vso svojo opravičeno jezo na možička in ga obdelovala brez pardena. Ko ga je tam do dobrega „namlatila", ga je gnala potem kakor poredni ga pšička domov. Pripomniti moramo še to, da ta gospod ni imel najmanjšega vzroka se klatiti okrog one hiše, ker ima doma izrelno lepo in pridno soprogo. lj Prešernovo slavnost imajo danes tudi mnoge liud*ke š le na deželi. lj Tatvina na vlaku. Posestniku Ivanu Stojanu iz Dvorske vasi je bila včeraj v mešancu med Celjem in Ljubljano ukradena iz žepa srebrna ura z verižico, vredna 42 K. Tat je neznan. lj Egipet vidite lahko le še danes v Panorami Kosmorami. Jutri se prične potovanje iz Zagreba proti Reki, Opatiji, Zadru, Spljetu, Saloni, dalmatinskih otokih, slavnemu Dubrovniku tja do Boke Koto r s k e. Ta zanimiva in zgodovinsko slavna jugoslovanska mesta zaslužijo, da si jih ogleda vsak lo. jI Huda žena. Včeraj dopoldne je prišla neka ženska v neko agenture na Sv. Petra cesti in začela nad lastnikom agenture vpiti: „Ti prokleti agenti goljufiji, zdaj je bil zopet eden pri meni in sem mu plačala 30 kron " Lastnik ji je pripovedoval, da o tem nič ne ve, a ženska je vedno bolj kričala. Konec psovanja je moral napraviti policijski stražnik, ki je moral tudi presli-šati mnogo ljubeznjivih psovk. Razjarjena ženska se bode morala zagovarjati pred sodiščem lj Moška in mladeniška Marijina družba v Ljubljani priredi dne 3. decembra 1905 v dvorani .Rokodelskega doma", Komenskega ulice št. 12, družbinski zabavni večer. Začetek točno ob 6 uri zvečer, vstopnina prosta. Odbor prosi za obilno udeležbo. Vabila se veljavna ob enem za vstopnice. lj Surova hlapca. Danes ponoči sta hlapca Ivan Krajšek in Franc Logar napadla z nožem na Dunajski cesti čevljarja Josipa Peterlina z Gline, in ga na glavi poškodovala Ko jih je stražnik prijel, sta se mu iztrgala in pobegnila, t r a j š e k a je stražnik potem vjel s pomočjo nekega gospoda in ga aretoval. lj Nevarni tat. Franc J e r i n iz Medvod je pobegnil izpod policijskega nadzorstva. Telefonska m Brzojavno poročila. Dunaj, 2 decembra. Razburjenje med nekaterimi člani gosposke zbornice radi včerajšnjega govora ministrskega predsednika Gautscha, v katerem je odkrito nastopil za volivno reformo in izjavil, daje bolje sedaj dati splošno in enako velivno >ravico, nego potem, ko bi se jo metalo dati, je velikansko, tembolj, ker čutijo, da mora imeti za seboj jako trdno zaslombo, če si upa tako odločno govoriti. Danes eb 1. uri popoldne je gosposka zbornica pričela debato o Gautschevi izjavi. Oglašeni so kot govorniki grof T h u n , knez Auersperg, dr. Lamasch, dr. Matuš, Plener, Pininski in knez Karol Lobkovitz. — V svojem govoru je grof T h u n dejal, da ;ie min. predsednik potreboval dva meseca, da je izpremenil svoje mnenje. Zato je govornik izgubil tudi prejšnje zaupanje vanj, ker državna ladja ne sme biti zaupana kr-milarju, ki v najkrajšem času izgubi svojo smer. Za Gautchev govor so tvorili resonanco demonstrantje z dne 28. nov., vlada se pa mora ogibati vsakega vpliva od zunaj, ker sicer se mora dvomiti o njeni trdnosti. Če se hoče splošna in enaka volivna pravica pri nas vpeljati z ozirom na Ogrsko, naj bi se počakalo, kak uspeh bo ondi imela. Nikakor pa ne bo imela splošna in enaka volivna pravica kak zdravilen vpliv na Avstrijo, kakor misli Gautsch, ravno na sprotno, nezdrava bo in oni ki hoče povzročiti take nezdrave razmere, mora b ti od vlade odstranjen. — Tako ostrega opezici-jonalnega govora še ni bilo slišati v gospo ski zbornici. Stari grofi in baroni so govorniku živahno ploskali. Za T h u n o m govori grof Auersperg istotako jako ostro ter izjavlja, da je Gautsch kapituliral pred ulico, in da je pred ulico pobegnil. ' Budimpešta, 2. dec. Vest, da bo vladar izdal manifest, sestavljen od Fejer vaiy a je popolnoma neresnična. Tudi so neresnične vesti o razdoru v kabinetu. Praga, 2. dec. Med delavci v čeških premogokopih se opaža novo gibanje. Budimpešta, 2 dec. Izvrševalni odbor koalicije je sklenil, da se drž. zbor 19 t. m, če tudi vlada zasedanje odgodi ali drž zbor razpusti, ne razide prej, dokler ne sprejme obtožbe proti vladi. Prihodnja seja izvrševalnega odbora koalicije bo v ponedeljek ter bo radi Košutove izjave za splošno in enako volivno pravico jako burna. Dunaj, 2. decembra. Sem so došla poročila, da so uporni ruski vojaki v Ba-tumu zaplenili neki Lloydov parnik, ter zahtevajo, ako ga izpuste, veliko svoto denarja. Zagreb, 2. decembra. Državno pravd aištvo zahteva od sabora da izroči poslance Vikoviča, Tuškanain Harambašiča zaradi veleizdaje. Poznanj, 2. decembra. V mnogih krajih Rusko Poljske so poljski šolarji raztrgali ruske knjige in carjeve podobe, izpodili ruske učitelje in razdejali šolsko pohištvo Miogo šol je zaprtih. Madrid, 2 dec. Novi kabinet je že sestavlien. Madrid, 2. decembra. Uradno se poroča, da se je španski kralj A'fonz zaročil z eno leto mlajšo princezinjo Viktorijo Ev-genijo Battenberško Pariz, 2 novembra. Anarhist Malato in tovariši so od obtožbe atentata na španskega kralja oproščeni. Carigrad, 2. decembra. Gojenci tukajšnje vojaSke šole Kharhim so nabili lepake, ne katerih so zahtevali takojšnjo proglasitev konstitucije po vzgledu Rusije. Nad sto gojencev je aretiranih Proti šoli so uvedene najstrožje odredbe. Peterburg, 2. dec. Deputacije stav-kujočih poštnih uradnikov in telegrsfiitov Witte ni hotel sprejeti. Izjavil je, da nobena civilizirana država ne trpi takega štrajka. Peterburg, 2. dec. Vsi poštni uradi v Rusiji stavkajo ter so vojaško zasedeni. Poštni uradniki so porezali v okolici mest brzojavne žice. Celo carjeve depeše ne morejo naprej. Na nekaterih progah morejo samo železnice oddajati svoje službene brzojavke. Peterburg, 2 dec. Položaj je tu vedno bolj krt čen. Stavka se širi. H šniki se branijo upravljati cestno stražo. Trgovski pomočniki hočejo stavkati. Napadi na cesti se množe. Peterburg, 2. dec. Vse časopisje zahteva, naj minister Durnovo odstopi. Peterburg, 2 dec. V Carskem selu je bilo aretiranih mnogo kirasirjev in hu zarjev carske telesne straže. Med carsko gardo v Carskem selu je silno razburjenje. London, 2. dec. Sem je došla vest o uporu carske garde v Carskem Selu. Baje je organiziral upor neki ruski veliki knez. Vsi kazaki — 450000 mož — so mobilizirani. Peterburg, 2. decembra. Uradno se potrjuje vest o uporu garde v Carskem selu. V varstvo carjevo so odpoklicani kazaki. Veliki knez Vladimir je odpotoval v Pariz, tudi drugi veliki knezi odpotujejo v inozemstvo. Položaj v carskem dvoru je grozno kritičen. Razne stvari. NajnovejSe. Umrl je državni poslanec nemške ljudske stranke dr. Pfaffinger. Umorili so v Badenu pri Dunaju nezmni zločinci gospo Biedermann ter jo oropali. Posebne vlake za pijance aranžirajo na Angleškem pri velikih slav-nostih, da tako ne nadlegujejo treznih ljudi. Davek na mačke uvedejo na Dunaju Sin poslanca Grabmay-e r j a se je po neprevidnosti ustrelil, ko se je igral z nabito puško. Društva. Vabilo k občnemu zboru prostovoljnega gasilnega društva na Jesenicah v nedeljo, dne 3 decambra t. I., ob 3 uri popoldne, v gostilni gosprda župana Josipa Khnarja na Je senicab. K občnemu zboru se uljudno vibijo vsi delavni in podporni udje. — Načel-ništvo prostovoljnega gasilnega društva na Jesenicah, dne 22. novembra 1905 Volitve v črnigori so se te dni izvršile na podlagi splošne in enake volivne pravice. V celi deželi je izvoljenih 61 poslancev. Političnih strank v Črnigori še ni. Nemški cesar bo operiran. B ilezen nemškega cesarja v ušesu se je toliko poslabšala, da je poklican v Berolin neki angleški strokovnjak za te bolezni. ki bo cesarja V ljema operiral. Želodec prebavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima na-1< gama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možne olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B Frag nsija, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča h >< k o odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—6) a Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka'v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze t. decembra 1905. Založbenl papirji. Denar Blago 40/o majeva renta...... 99-75 99 95 4°/0 srebrna renta..... 99-70 99 90 4% avstrijska kronska renta . 99 75 99-95 4°/0 „ zlata renta . . . 117-95 118 15 4"/„ ogrska kronska „ ... 9510 95-30 4°/0 , zlata , . . . 113 60 113 80 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 99 50 101"- 41 ,°/o posojila mesta Sp^jet . . 100-60 101-60 4V/. „ „ Zader . . 100 — 4\',7o bosn -herc. žel. pos. 1902 . 100-30 101-30 4°/0 češka dež. banka k. o. . . 99 75 99-95 4"/. . . , ž. o. . . 99 75 100-— illt"l0 zast. pisma gal. d. hip. b. . 100 45 101-45 4 V/o' pešt. kom. k. o. z lo°/0 pr. 10610 10710 4V/o zast. pisma Innerst. hr. 100 50 101 50 4 V/o » » ogr. cen. dež. hr. 100 — 10020 4V/„ . n » hip banke. 100-— 100-30 4 V/o ob'- ogr. lokalnih žel. d. dr. 99 50 10050 4V/0 °bl. češke ind. banke . . 100-25 101-25 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 4°/„ prior. dol. žel...... 9950 ioo-~ S"/. , juž. žel. kup. V,1/, . . 31575 31775 4 V/o avstr. pos. za žel. p. o. 100-70 — Sr e 6 k e. Srečke od 1. 18601/,..... 18950 191-50 . „ » 1864 ...... „ tizske....... — — 158 25 160 25 „ zem. kreditne I. emisye . 397 - 303 50 n » n 11' n 297 — 30350 „ ogr. hip. banke .... 258 — 265 50 „ srbske d frs. 100'— . . 101-~ 108- — „ turške....... 145 25 146-25 Basilika srečke . . . 24-40 26-40 Kreditne „ ... 472 50 482 50 Inomoške „ ... 79 — 84-— Krakovske „ ... 91 — 98-- Ljubljanske „ ... 64-— 70 — Avstr. rud. križa , ... 52 — 54- Ogr. „ „ ... 32-- 34-60 Rudolfove „ ... 60 — 64-- Salcburške „ ... 72-- 78'— Dunajske kom. „ ... 527-— 537-50 D e ln 1 o e. 116-50 117 50 Državne železnice..... 660 - 661 — Avstr. ogrske bančne delnice 1636 — 1646 - Avstr. kreditne banke .... 663'25 664-25 Ogrske „ „ .... 775 - 776'— Živnostenske , .... 247 — 248 — Premogokop v Mostu (Br(lx) . 664-— 668"— Alpinske montan...... 519-75 520-75 Praške žel. indr. družbe . . . 2540-- 2555'— Rima-Murdnyi....... 522 — 523-- Trbovljske premog, družbe . . 284 — 285 - Avstr. orožne tovr. družbe . . 564-- 570-— Češke sladkorne družbe . . . 149 — 151'— V a 1 o t e. C. kr. cekin........ 11-35 11-39 1913 19-16 23-48 23-56 23-96 24-04 117-55 117 75 95 90 9610 252-50 253-50 4 84 5-- 2461 52 -1 S Sv. Petra T T Sv. Petra cesta 27 U. LUZdl cesta 27 priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno krojaško delavnico za izdelavo oblek po meri. Elegantni kroj! Natančno -delo! Nizke cene!- flleteorologlčno poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 ir m S o Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrorl Nebo is. P- A« 1 9. zveč. 743-5 5-9 sl. zahod obl. 2 7. Zjutr. 744 6 45 brezvetr. pol obl. 07 2. pop. 745 0 64 sl. jzah. X Srednja včerajšnja temp. 5 6°, norm 0 4°. Izjava. Podpisani in njegov sin Franc prekli cujeva vse razžaljive besede, katere sva proti g. Francu Strausu govorila in s tem zagotavljava, da ga nisva hotela žaliti in s tem škodovati njegovi obrti. Idrija 18. novembra 1905. Anton Ipavec, m. p., mesar. 2464 1 —i 5 Zahvala. Marija Golob izreka v imenu vseh žalujočih povodom smrti in pogreba svojega milega sina, velečastitega gospoda Ivana Golob bivšega župnika na Primskovem, v pokoju bivajočega v Šmartnein, vsem kropilcem in pogrebcem, osobito prečastiti duhovščini, cerkvenemu pevskemu zboru, mladeniški in dekliški Marijini družbi, faranom s 1'rimsko-vega in Šmartna- Litije, prisrčno zahvalo. 2466 1-1 Bog Vam bodi plačnik! Sedmina bo v pondeljek 4. decembra ob polu desetih. Šmartno pri Litiji 1. decembra 1905. Prodajalni Fr. Čuden v Prešernovi ul. in na Mestnem trgu bosta jutri v nedeljo 3. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne odprti. 2470 1—1 fteva cncnad5trcpna hiša z dvema prodajalnama in kletjo za vinsko trgovino se proda pod zelo ugodnimi pogoji. 2428 4 3 Pojasnila daje Fran Vodišek, gostilničar, Resljeva cesta 22, Ljubljana. (^vičav Sc c^lčejao, iujii&fja-na 'Szeietnovc utice it. 9 ptipotočafa kot naj&ofj ptalltič-vta datifa to SlCifalav&a in l>ožič C&PePte to gospode, otPme 4-ulmje »a gospode, pou-očne sulUtje »o gospode, ftožii-fie to gospode, focsflc in mestne, desftc ofifelie »safle taste, paPeto ta dame, pfašče ta dame, fiosfit-mc ta dame, Utifa ta dame, Koiiil\asl'c 6oc, dePtfisdo ftoufeHcijo osa 6 c ms te. Sazadi pozne sezone sc cene ze(o znižane. 2469 6-1 oftustzovani cenifii zastonj in fianfio. Izurjenega ključavničarskega mr pomočnika sprejme takoj monter Bol^ob preželj 24541-1 v Novemmestu. 3 50 K plače na teden ali 50—60% provizijo iščem povsodi izurjenih zastopnikov za prodajo svojih svetovno znanih napisnih tablic za firme in na vrata iz aluminija pri zasebnikih in trgovcih. Vzorci zastonj. 2452 1-1 Dopisuje se nemško. 1. Klockner, Erbach, IMeru/old Nemčijo. Koledar • za kmetovalca 1906 • spisal držav. mlek. nadzornik J. Legvart. Prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce mlekarje iid. itd. Vsebina: Koledar za leto 1906. Poštne določbe Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo S^djareja Živino zdravništvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke. Cena močno v platno vezane knjižice z žepnicama K180, s pošto K 2* — Pri naročilu od 10 kom. višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmetijske podružnice. Narodi se pri založništvu 2402 5-3 Iv. Bonač v Ljubljani. Javne) zahvala. Slavni upravni svet kranjske obrtne družbe na Jesenicah je zopet letos, kakor lani, razven ogromnih letnih prispevkov, daroval bratovski skladni ci jeseniškega delavstva 40.000 kron, in sicer 20.000 provizijskemu zakladu in 20.000 kron bolniški blagajnici. Podpisano načelstvo bratovske skladnice se v imenu tovarniških delavcev presrčno zalivali za ta velikodušni dar in se priporoča še v nadaljno dobrohotno naklonjenost. Jesenice, dne 28. novembra 1905. Bratovska skladnica kranjske obrtne družbe. Anton ponjratz, podpredsednik, parman Janez, Rozman peter, 8ayer Ignacij, 2439 1-1 odborniki. OZ^AfllliO. Čast mi je javiti, da sem s 1. decembrom t. 1. prevzel glavni zastop za Kranjsko zavarovalnice „COflCOf}Dlfl" ter se isti nahaja do 1.februarja 1006 na Poljanski cesti št. 60, od tedaj naprej pa v Škof jih ulicah št. 7. Pismena sporočila nasloviti je v Kolodvorske ulice št. 26. Sprejmem spretnega potovalnega uradnika takoj. *«m Josip Chtnstof, odvet. solicitator, 2465 3-1 glavni zastopnik „Concordia\ Kdor hoče za 6 vinarjev kupiti zavojček papirja, 2265 52-5 V naj zahteva izključno „OHoman"- papir za svalčice. Št. 13.922. Razpis. 2456 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnih zdravnikov 1 v Grosupljem z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K; 2. na Trati v Škofjeloškem okraju z ravnotakimi dohodki. Prosilci za te s;užbe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. januarja 1906 ter dokažeio svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dostdanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj že dve leti službovali v kaki bolnišnici. V Ljubljani, dne 23. novembra 1905. Deželni odbor kranjski. Otvoritveno naznanilo. 1 Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, I da sem otvoril r na Sv. Petra cesti 35 u Ljubljani . Majali! tria, kjer se bode prodajal 3 krat na dan sveži kruh tudi na vago. Ravnotam se sprejemajo naročila na razno pecivo in se točno oskrbe. Priporočam se za obilne naročbe z vsem spoštovanjem 2440 3-1 jean Schrey. P. n. občinstvu javljam najvljudneje da sem otvorila na Sv. Petra cesti 35 u LJubljani filijalko ki bo imela vedno v zalogi sveže, najfinejše slaščice raznih vrst in čokolado kakor tudi Miklavževa božična darila ter nakit za božičifo drevesce v največji izbiri po najnižjih cenah. Priporočam tudi špecijalitete medenih potic in ob priliki raznih domačih slovesnosti po želji izvršene torte, čajno pecivo itd. V zalogi imam tudi vedno pristni malino-vec in najfinejšo štajersko medico od Viljema Mandla v Gradcu, pr.e firme v monarhiji, ter voščene sveče in zvitke. Za obilni obisk se priporoča T. Novotny. Panorama Kosmorama Dvorni trg Št. 3, pod »Narodno kavarno". Od nedelje 3. decembra do vštete sobote 9. decembra 1905: Iz Zagreba v R<*ko, odtod v Opatijo in dalmatinska mesta. 2438_ £ V ^ 6 v Cl -t- 6 V.Ci Pristni tropinovec lastnega pridelka se dob va priv Antonu Ferlanu di Giorgio posestniku in trgovcu, RoVlnJt Isfr® 2462 12—1 Uee spretnih 2,68 ~ dctcctrjci> se sprejme v službo s I. januarjem 1906. — Prosilci, vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ne nad 45 let stari, s kavcijo 500 kron naj pošljejo svoje prošnje s priloženimi spričevali, do 10. decembra 1905 na Josipa Seidl, v Spodnjo Šiško. Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parrbrodne družbe „Cunard Line" to je getovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe ndh^jaio iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni za-topn'k Andrej Odlasek, dnslu*eni uradnik državnih želežnic in hišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več poi^sn I«, n .i tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi. 1969 n Nova volilna reforma. Tovarna testenin Vsaka varčna gospodinja naj voli pri nakupovanju testenin iste, katere za dobre spozna; ne zabi naj pa, da so ljubljanske testenine pripoznano najboljše, najizdatnej-s še in vsled tega tudi « najcenejše. .\ Ed. Zelenka iijubijana Naznanilo in priporočilo. Slavnemu p. n. občinstvu v Logatcu in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem dne I. decembra letos otvoril v Spod. Logatcu v hotelu Virant novo podružnico (filijalko) glavne trgovine mešanega blaga v Ljubljani ter isto oskrbel z vseh vrst blagom, ki je bom imel vedno sveže v zalogi. — Priporočam svoje novo podjetje, zagotavljajoč, da bom vsikdar postregel z najboljšim blagom ter najnižjimi cenami ter se v tem oziru ne strašim nikake konkurence. Velespoštovanjem 2437 (3-1) Anton Zore, trgovec Florijanske ul. 26. KraJni Šolski Stfet V Radovljici proda javnim dražbenim potom: 1. Staro Šolsko poslopje, ležeče v mestu hiš. št. 24 z vzklicno ceno 6000 K in 2. Stari Šolski vrt (njiva) pare. št. 160, katast. občine Radovljica z vzklicno ceno 500 kron. Javna dražba se bode vršila na lici mesta dne 14. decembra 1905. dopoldne ob 10. uri. Vdeležniki dražbe imajo pred dražbo vložiti 10% varščino. Dražbeni pogoji so razvidni pri krajnem šolskem svetu v Radovljici. Kupci se vljudno vabijo. Krajni šolski svet v Radovljici, dne 29. novembra 1905. 2453 3-1 Razpis službe disfriltfnega zdravnika v Gornjemgradu s skupnimi stalnimi letnimi dohodki 1270 K. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu odboru do 15. prosinca 1906 ter v njih dokažejo svojo starost, najmanj dveletno zdravniško prakso ozir. upravičenje do iste, avstrijsko državljanstvo, neomadeževanost, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega jezika. Zdravstveni distriktni odbor v Gornjemgradu, dne 30. novembra 1905. 2455 (i—1) 2291 20 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'- Zamenjava In ekshomptuje Daje predujme na vrednostne ptipirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčujo Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vinkuluje in devinkulujo vojaške ženltninske kavcijo. JtdT Eskompt ln lnfcas.o menic. tji. JUT Borzna naročila. "SJ! Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Liberalci - pa vodovod za Kranj In okolico. Ušlo jim je! To lahko rečem« o liberalcih z ozirem na včerajšnje poročilo o kranjskem vodovodu, v katerem izrekaj« bejazen, da bo Pavšlarja sedaj zadela kap. Kar smo že zadnjič trdili, to ostane danes še bolj trdne: liberalcem so gospodarski oziri deveta briga, gre jim le za dvemljivi mandat Kranj Loka. O tem priča ves razvoj vodovodnega vprašanja. G. Pavšlar je predlagal v občinski seji, da si naj mesto Kranj zagotovi, da proračun ne bo prekoračen na škodo mesta. Slavna večina je ta predlog odklonila, ker ga je stavil g Pavšlar. Bolje so pa znali varovati koristi svojih kmečkih volivcev kat. narodni poslanci, ki so isto glede prekoračenja proračuna dosegli za vasi, dočim je poslanec Ciril Pire zlezel pod klop in je le poročevalec dr. Tavčar, informiran po svojem prijatelju Pircu, zagotavljal, da se proračun nikakor ne sme prekoračiti, ker sicer dež. odbor del sploh ne bi oddal. Večina kranjskih posestnikov stoji za g. Pavšlarjem, ki zastopa odločno edino le gospodarske interese mesta Kranja, ne pa kake klike, kakor poslanec Pire. D®kaz je temu protest zoper sedanji vodovod, k i g a je podpisala večina hišnih posestnikov. — Izgovorjena še ni zadnja beseda in dokazali bomo še popolnoma stvarno, da je sedanji načrt zasnovan na dvomljivi podlagi in da bi se vodovodno vprašanje dalo rešiti na način, ki bi bil za mesto, dežele in države cenejši, za mesto pa na vsak način ugodnejši! Potem pa naj šele ugovarjata »Gorenjec" oziroma g. Ciril Pire! iz portland-cementa ln peska ffitiijetr, Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Zahtevajte zastonj In franko mo| veliki, bogato Ilustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlb, srebrnlb in zlatih nr z znamko Koakonf, llahn, Ornega, NchaffhauBen, Cllahbutto kakor tudi vseb vrst solidnih zlatnln in srebrnln po lzrlrnlh torarnigklh cenah.; Nikel. remont, ura......K sist. Roskopf patent ura .... . , , črna lekl. rem. ura , Svic. Izvir. Roskopf pat. ura . . . Ooldin rem. ura .Luna" kolesje , arebr. , . „01oria" , . „ „ dvojni plašč . . oklep, verižica z rlnčlco 3 — 4 — 4-— 5-— 7-50 7-60 11-50 2 50 9-50 na pero in karab., 15 gr. težka » ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem , ura s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3— Svarcvaldska ura K 2-—. Za vsako uro 31etno pismeno Jamstvo I NIkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj I Prva tovArna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—48 Vzgojiteljica! in učiteljica glasovira želi vstopiti v službo K boljši družini. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". Pisalni papir In pisalne potrebščine. se co s ro rs. M r» Razstava Miklavževih, božičnih in novoletnih daril v bogati izberi pri F. M. Schmittu Pred škofijo štev. 2 vabi p. n. občinstvo na blagohotni obisk z zagotovilom reelne in najcenejše postrežbe. 2414 3—2 Rlchterjevfl omarice 8 kamni, lesene omarice. N O) S | Najugodnejši pogoji | za zavarovanje. ■ Edina zavarovalna družba ki ima slovenskega glavnega zastopnika v Trstu. Zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine po zelo nizkih postavkih. Natančneja pojasnila daje glavno zastopstvo za slovenske dežele v Trstu, ulica Torre Blanca št. 21, I. nadstr., n njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in v vejih krajih. Ura bodočnosti s sidro je moja prava Svlfarska antimagnetiška patent remont, ura s sidro »Sistem Roskopf" z masivnim v kamnih se vrtečim, solidnim kolesjem s pristnim email-kazališčem, masivnim, pristnim z varstveno plombo zavarovanim nikelnastim okovom in šarnir-pokrovom nad kolesjem, ovalnim priponom, 36 ur idoča, z okrašenimi in pozlačenimi, natančno uravnana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad kron 5"— kron 3 kom. K 14 - 6 kom. K 27-. Uta ura s sekundnim kazalcem komad K 6'—, 3 kom. K 17' — 6 kom. K 33 -. Ista ura s črnim jeklenim okovom kom. K 6"50, 3 kom. K 18-— 6 kom. K 34 -. Ista ura z dvojnim okovom, v pristno nikeln. okovu, brez sekund, kazalca K 8'—, 3 kom.'K 22'— 6 kom. K 40— Ista ura z dvojnim okovom, v črnem jekl. okovu kom. K 8 50, 3 kom. K 23'—, 6 kom. K 42'— Ista ura z dvojnim okovom, v prist. nikeln. okovu, s sekund, kazalcem, kom. K 9-—, 3 kom K 24--, G kom. K 45"-. Ista ura v pristno srebrnem okovu, odprta brez sek. kaz., kom. K 10'—, 3 kom. K 28'—, 6 kom. K 52'— Ista ura v posebno močnem srebrnem okovu, odprta s sek. kaz., kom. K 12'50, 3 kom. K 35'— 6 kom. K 68-—. Ista ura dvojno pokrita, v srebrnem okovu, s tremi plašči, s sek. kaz. komad K 16'—, 3 kom. K 46 - 6 kom. K 90-. Ista ura dvojno pokrita, v izredno težkem, bogato graviranem srebr. okovu s sek. kaz. komad K 18--, 3 kom. K 50 -, 6 kom. K 96'-. Prosim nikar zamenjati teh ur s cenimi Roskopf urami, ki jih ponujajo trgovci z vsemi mogočnimi reklamami. Moja ura bodočnosti s sidro je določena, da služi p. n. občinstvu kot res soliden, dober in zanesljiv časomer, in odgovarja popolno vsem zahtevam, ki jih stavijo na solidno, dobro uro. Vsako leto razpošljem nad 50.000 komadov ur v največjo zadovoljnost svojih p. n. odjemalcev. To v Avstriji gotovo edino število je najboljši dokaz za solidnost moje tvrdke. Vsako tudi najmanjše naročilo se reši najtočnejše. 2202 10-5 Zamena v nepoškodovanem stanju dovoljena ali se vrne denar brez odbitka. Razpošilja o proti povzetju Prva trgovina ur HanS Konrad Y Mostu (Briix) 1157 Češko. c. kr. sodno zapriseženi cenilec. — Odlikovan s c. kr. avslr. državnim orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami in nad 100.000 priznalnlcami iz vseh delov sveta. Bogato ilustrov. ceniki z nad lOOO slikami se pošljejo na zahtevo vsakomur zastonj in Iranko. pariška svetovna razstava 1900: »GRAfID PRI?«". Najvišja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. Pristno, ča na podplatu ustanovno leto I860. cV 2420 6—2 Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov I Edini kontrahenti: Messtorff, Behn «& €<>., I>unaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago. Lepa Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeake, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgovuo v Ljubljani, Prešernove Hlio0f filijalka na Mestnem trgu. Novi ceniki tudi po poiti brezplačno. 256 52—43 603 104—74 ® . ovo xui—/n Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14 TESSSS^SiStS^ duhovniške obleke Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oenah. 0pS znaiovgeoliko izgotovljene obleke. posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavltei] uniform avstrijskega društva ieleznlaklb uradnikov. ■ i Najcenejše ln največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta. Urar in trgovec 2237(26-15) H. SUTTNER v Kranju = SI 502. Nikelnas ta anker remont. „Roskopt" irpež no kolesje gld. 2'45 enaka iz pravega srebra gld. 3'95, Ista z dvojnatim, 3 srebrnim pokrovom gld. 6-50. priporoča svojo izborno zalogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor najbotf slovečih znamk: Safhausen, Omega, Roskopf, Urania itd. Zlatnine in srebrnine, kakor nakraskl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto, Moške uro 1/» naravne velikost! o o o 'št. 505. Prava srebrna cilinder remont, trpežno kolesje in z močnimi pokrovi gld. 4-85, ista i dobnmi anker-kolesjem gld. 5-95. Prodaja na debelo. Prodaja na drobno. trm Ustanovljeno 1882. Priznano najboljše in najizdatnejše gčgr* oljnate barve "jgJS firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in 20T najfinejše lake angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, flne oljnate bar«? e za študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-2 in mizarje, najno vej ši slikarski v z o r o 1, prodaja in ima v zalogi: Adolf Hauptmani) -v «■ !»■ J 1. Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Največja zaloga mavca (glps), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv /.a apno in najboljših čopičev za zidarje In vsako obrt. Zahtevajte cenike! "Vi Pri nakupovanju = suknenega in manufakturnega ........... blaga :: se opozarja na tvrdko HUGOIHL v I^jubljaiii Špitalske ulice Stev. 4. 250 52—42 Velika zaloga suknenih ostankov. Dunaj« ■ka želodfcne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krčutešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic i K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Skat-ljica 70 vin. — Dobita so v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada. 42—38 A. Kraczmer IJubljana zaloga klavirjev Sv. Petra cesta 6 priporoča popolno zalogo kratkih klavirjev mlžnonov in planin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrapi klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi —b Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod- 's^ laganje z usnjem strokov-njaško ln preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 2178 52- 6 n M •m b O E < tdgf Najcenejša vožnja v Ameriko. E. Kristan oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna za Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice St. 41 (na dvorišču).- > i (D 1 W U 468 43-39 gg* Najcenejša vožnja v Ameriko. *gg Izvirstna pfilika potovanja v AMERIKO Ldzan" HAMBURG z^najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta. Amerika 690 čevljev dolg, 74 ši- prvi: Amerika rok) 53 globok) 61 nosi 22.250 ton, drug.: Kaiserin Angusta Victoria nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. Na Željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie SEUfilG, Iijubljana 1928 52—li Dunajska eesta 31. Stavbeno, umetno in koastrak-cljsko ključavničarstvo. g Hidralične vidre in sesalke ^ Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spadaj očih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjldnl zastori in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 62—17 oporami brez vijakov. Zaloga čevljev Julija Šfor v Ljubljani v Prešernovih ulicah št. 5. % Največja zaloga moSklh, damskih In ofroiklh čevljev, čevljev n lawn-fennls In pristnih golsserskih gorskih čevljev. Elegantna, skrbna UvrJifev po vseh cenah. 771 52-34 I mM. mm '■A S V B P. r • « e V> rf C ?>. v VV :<\ «5 (A »A tMm g] tf> l?> v, o N ž I m iii Najceneje in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškeja Lloyda" iz a Breme na Heo-Vork s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. KronprinzVfilbelm, Kaiser Wilhelm d. mmmm GrOSSe. i—mm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-16 Edvard Tavčar-jll, V Kolodvorskih ulicah ».35. nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in jsoboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Ncvada, Oregon in \Vashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Fran Ševčik v LJubljani, Židovske ulice št. 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih pušk — kakor tudi samokresov ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo točno in najcenejše. 1600 20—17 Ceniki na zahtevo zastonj. 6 mesecev na poizkušnjol 3 mesece krediti Popolno zasloni I in enake širokoustne reklame moja avetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta 2148 20- 6 v popolno zadovoljnost svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, antlmagnettško, sistem Roskopf = patent-rem. nro s sidrom št 99 s plombo T Prnem imit. jeklen. »II ni-keln&stein okrovn, pat. emall, kazalid&e, 36 ur idočo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, t fateralo iz jelenine, c nikeln. Teriiico in priveskom za ceno gl. 2-—, S komadov gl. 6-16, 6 kom. (1. 11*25. lata ura z drojnlm pokrovom gl. S 40. Cene tistem „Bo>kepF - nre, bres plombe, kakorime prodajajo mali nrarjl ln trgorcl, ko-ud gl. 1*50* Denar nazaj! ali zamena dovoljena , . --tudi po 6 mesaoih v nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju ali če se denar pošlje naprej. Prn tovarna ur v Mostu (Briix) St. 35 844, (CeSko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. dri. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi pismi iz vseh delov sveta. Bogato iluatr. ceniki z nad iooo slikami ae na zahtevo pošljejo gratls in franko. Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo ——— v sodčkih in steklenicah. ———. Najstarejša sveiarska tvrdka. - - Ustan. pred 100 leti tipeue priporoča velečastill duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno"VoSčene sveže za cerkev, pogrebe In proceiljc, voščene zvitke, Izbornl mčd-pitanec koji se dobiva v steklenicah, Skatljah ln ikafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno In poiteno postreči. 1657 52-16LtjlJfiliJflrlflf Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiša. Važno! SEtl. Važno! B-EZ3JP t t i Naiboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1658 vod iz soli za kopel. 52—16 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporoč^ivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmaž, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršitfejo točno in solidno. Drogerija jvnfon Kane LJubljana, Šelenburgove ulic« 3. 16Č0 64—63 Valentin Golob (pr. Andr. DruikovlSJ Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnlno -- priporoča: —— železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ■ izdelka. ===== Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-grobnih krlžev. r« Postrežba točna I Cene zmerne! Zaloinlk avstrijskih •. k«, dfiaunlh uradnikov Največja izbera najaoljših in najcenejših dvoKoles m šivalnih flroiev za rodbino in obrt. Glasbeni avtomati. Pisalni stroji. ♦ ♦ Večletno Jamstvo. ♦ ♦ lastna delavnica za poprave. 60 52—47 Ivan Jax in sin trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi kolesi v LJubljani, Dunajska cesta 17. OGLASI NEW * mata -Y0RK in LONDON nista prizanašala niti evropski c»-lini ter je velika tovarna srebrnim prisi^ena. oddati vso svojo zalogo zgoi proti majnnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pc šiljam torej vsakomur sledeče predmctt le proti temu, da se mi povrne [gld. 6"60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih fsfc {ev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic h anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih ledlllit* Klic; 12 kom. amer. pat. srebrnih tile; 1 kom. amar. pat. srebrna lajema; nlca t« Juho; t kom. amer. pat srebrna zalem«? nlca za mleko; 6 kom. ang. Viktorla CailC z* po* klado; 2 kom. efektnih namiznih sveCnlfctn i kom. cedllnlH za čal; l kom. najfin. slpalnlce za sladke!; 42 komadov skupsO samo gld. 6*f& Vseh teh 42 predmetov je popre stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobil po tej minimalni ceni gld. 6'iO. Ame ričansko pat. srebro je znano, je sko* in skozi bela kovina, ki obdrži boj-; srebra 24 let, za kar se garantuje. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne ter melji na nlkafcrlnl slepariji, zavest jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi biis blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikd; ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasti! garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno Božič 1905 iakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 1923 11 A. HIRSCHBERG-® aksportni hiši američanskega pat. srebrnega bkg: na Dumiji II., Rembraiidtstr, 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina), l/.vleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituic aadovoljen. LjubUant. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolk: S pat. srebrno garnituro sem jako zadovo^-, Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jsi; koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški te avnii , S po»lsaim uein-znim t>ro j^m sem »sdc-dvoljeu — Mihael Kos&čt.vid,ravnat, potno n uradot (J.'i pri v adi v Sar-jevu. — Sarajevo 22 okt 190J i i Stanje vlog 81.avg. 1905 j ^ | čez U mllijono? kron. \ gJ 2, |. nadstr. I ••1905 žoz 87 milJ- Lastna glavnica K 214.843*38. Najboljša in najsigufnejša pfilika za štedenjel Ljtid$l^ci posojilnica 4$ 0 brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih v 100 K Čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 31. avg. 1905: K 11,531,561-77. Denarni promet do 31. avg. 1905: 37,«9.749-55. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dnž 1. septembra 1905. Dr. Ivan Susterili, Josip Slika, knezoSkofijskl kanctlar, predsednik podpredsednik. 1906 40-23 Odborniki t Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v SI. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlfn, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, iupnlk pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt ib. v Ljubljani. FrančISek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Oreg. Sllbar, hišni pos. In blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn. In pos v Ljubljani. župnik na Rudniku. ff ! Kili raglstrovana zadruga z rsšieas&loitlnj poroštvsjss? © Sn-^^VV' i v lastni V Lijubljani f V lastol na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulle obrestuje hranilne vloge po 2 58 41 o; 2 0 brez ©dbitkfc reatnege davka, katerega posojilnic« sama zs vložnike plačuje. S4T Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranil ne; vl«gc sprejemajo se tudi po pošti in potom hrani laičnega urada. Upravno premoženja kmetsko V * a« j Tifi-On posojilnice znaša ^ /»OZ^/lOOi;« StS hran" I 7,651.915-41. "romaj "SM" K 120.^1$. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilnidnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 •c.s. ^.,-ihii iii«im«iii_<-iiniii-i».i......mil ■ m«.................n i................... f k X 8 . ____i N H NI k S4 N H H N N Sare Ljubljana Sv, Petra cesta št. 8. Specialist za opreme = nevest. = Veliko znižanje cen! Radi zmanjšanja svoje velike zaloge se popolno razprodajo naslednji predmeti: suknene in svilnene jopice, vse vrste vezenin, bluze, moderci, posamni namizni prti in servijeti, brisače in platnene premete, kakor tudi ženske srajce, hlače in korzeti, tudi posamni modelski predmeti, perila za dame. 2285 9) g Prav priporočljiv nakup. ■ ■ Prosim porabite to priliko! N H N N N K N ►S N E! M ▲▼a aTa aTa aTa aTa aTa aTa aTa aTa aTa aTa aVa iffili flh ml aTa aTa aTa aTa aTa aVa aTa aTa aTa aTa aTa aTa aTa aVa aTa __ Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek za 1*h I ii - Kxpellor je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo i cena 80 v., K 1'40 in K 2 so dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v skat-ljah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. Richterjeva lekarra pri „zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev. 6 nova. BV J>n*rno ratpoHljanj«. Kdor ima (okrogelj les) jih lahko nemudoma proda po sledečih cenah: Smrekove hlode 4 m dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubični čevelj krajcarjev 30; Jelkove hlode (kakor pri smrekovih) „ 28; Borove „ »26; Bukove „ „ „ ,25; Hrastove „ od 2 metra dolg naprej „ 52; Hrastove frize (deščice) na kvadratni meter 98; vse postavljeno na državni kolodvor Ljubljana. — Odpošiljatve in ponudbe nasloviti je na 2389 2 Parno žago in tov. parketov Ljubljana cesta na Rudolfovo železnico št 47. Pisarna: Šelenburgove ulice 6 Izvoz Za 3 krone pošljem 5 kg. najfinejših bosanskih suhih sljiv (češpelj). Pri naročbi 100 kg. zaračunam ™/75 22, 80/85 20, 85/l(x) 18, H0/120 16 grld. Lequar (Peklnci) v sodih & 15 gld. Išče se zastopnikov. 2224 10 10 LJ. Vukovi6, Brod n./S. Mlin se proda \z proste roke na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-17 Več v upravništvu „Slovenca". Najelegantnejše izvršene * obleke za gospode in dame. Konfekcija, solidne cene, kulantna postrežba 3e pri JOS. R0JINA Ljubljana. 2179 20—11 Zahtevajte pM nakupu Ono je zajamčeno čisto Iti brez vaške škodljive primesi. Pere izvrstno. m znamko „jelen"» Kdor hoče dobiti zares j&mčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ..SOHICJHT" in varstveno znamko „JELEN" Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini, liimimilllTi rtumn ■■llf rt imun mu hm i—ii 11 mil .............. tvv.*«*.^ ■ - --------.v^^u., »■».•-»•st^AHir.-tiis.-V'^*** ^.»^.-l-jaacac r m* „-«< VDMik "V ^"'a-JtAA^JiB?-.: .1 ^JiVSiViS^flERSBHBHBBftKf&SSi?* ftifreg ngj ne zamudi ugodne prilike 1 Vsled združenja svojih obeli trgovin na drobno sedaj samo pred škofijo 1 ne morem spraviti ogromno nakupičene zaloge in sem prisiljen za božično priložnostno prodalo za cene, kakršnih ni bilo se nikdar! Presenetljivo nizke cene: novosti: gardine, zavese, preproge, namizne preproge, garniture, odeje iz pliša, stenske preproge, lambrekini, klotaste in flanelaste odeje. posebna prilika: Blago za damske obleke: Sukneno blago: Modni barhent za bluze in spalne suknje, za obleke hlače, paletote za zimo in poletje batisti, kotoni itd. Mar 3no Kosi iz prejšnega leta čudovito ceno, _ »u novosti sezone po tovarniški ceni. pod. izvirno ceno. Vsi oifanki za vsako vsprejemljivo ceno! Znižane cene S za perilo, sifon, posteljno platno in robce. Čudovito Ceno S volnene in svilene šerpe, rute ogrinjalke in naglavne Pred nakupom naj si vsakdo ogleda moja izložbena okna in skladiščno zalogo! Pričetek prodaje soboto 2. decembra 1905. Le Pred škofij« 1 JLjutoljana Le Pred škofijo J. Zunanja naročila se izvrše najvestnejše. Za pisarno, agenturo ali ga^on-stanovanje se oddasta dve lepi sobi Pozor! 10 dni. Pozor! na ulico s predsobo na dvorišče, Stari trg 13, II. nadstropje. 2441 3—2 Ondi se odda tudi lepa ppoda* jalna z velikim skladiščem. Izredno cena ***** KfttoIUka Tiskam« priporoma razaovrstns Mr vizitnice m pa niiki etni. V Komendi na Jezerskem (Kor.) se odda 1920 že napravljenih !■ I «» «1 % z 209-6 m3, 441 smrek z 49190 m3, Oferti z 10% vadijem se vložč pri Komendi Reberca, pošta: Miklavževo do 31. grudna t. 1. 2432 3-2 božična priložnostna prodaja do 10. decembra. Razprodaja se: perilo za gospode iii dame, kravate, žoki, nogavice in bluze. 2459 4—1 Anton Šare, Sv. petra cesta 8. l/J B n 8 55 S M i-l O > S" M Bi Ma -j * Š.' S B* N< a » "5' sr (T* JS" o C/5 tJ pr o < o" < B & O M n 3 S B pa O O 03 M ►O Ceno o Ce*k postelji, ~ Perje oicbkcffi •knblleotK* K 18 —; k,on fj' •nclnobelega, mehkega, llenepi K 30 -; kron "'--T •II]« te franko proti novuiu Tsdl ie »menja ali naza|v,Z proli povrnitvi poitnlb atro8k„, BMedikt Saohsel, Lobes itg p. Plzen na ČeSkem 1793 D 6-1 Najboljše in najizvrstnejše tamburice izdeluje in razpošilja 1760 6-5 Prva sisačka tvornica tamburic J. Stjepušin Sisak, Hrvatsko. Odlikovana na pariški razstavi 1.1900 in na milenijski razstavi 1896. Razun tamburic in skladeb za tamburice so v zalogi tudi razna druga glasbila kot gosli, kitare, citre, mandoline, harmonike, okarine itd. za katere se pošlje poseben cenik s slikami. Velik ilustrovani cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V istej tvornici izhaja strokovni tamburaški list pod naslovom „Tamburica", ki stane na leto z glasben emi prilogami vred le 8 kron. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem premestila sv°i° 2434 3-2 mlekarno s F^aneovega nabrežja 25 v novo Ufejeni lokal | Pred škofijo 21 j ter se svojim p. n. odjemalcem priporočam | za nadaljna cenj. naročila. F^anja Fabjsm. Gospodične katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju 1828 52—24 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi kroj po živofni meri. Cerkvene orgle primerne za vsako cerkev, lepega in močnega glasu (priocipal cinast, solicinal 3fach cinast flavta, copel itd) z lepo omaro in belo klaviaturo, prodajo se prav pocesi po dogovoru P" 2410 3-2 f. Korifniku občina Vel. Dolina p*»šta Jesenice ob Savi Dolenjsko. se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. M" Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ^izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroštvo, niti doposlati po-2304 10 samnih delov. Nakup ln prodaja S** vsakovrstnih državnih papirjev, sreSk, denarjev itd. Zavarovanja za izgubo pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna ivršitev naročil na borzi. Sčeajarična delniška družba E Mi C U li" i.. Wollzoilo 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse Z Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekutaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosogo kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 150—128 „111 ULi Primerno božično darila! konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice se done za polovično ceno v t • • • Angleškem •:. skladišču oblek radi izredno velike zaloge • • • 2404 (6-6) 0. Bernatovlč Ljubljana, Mestni trg 5. zavarovalnica za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: I>iiiiaj, T. Giselaetrasse 1, v družbeni hi&i. Aktiva družbe dn<ž 31. decembra leta 1904 .........K 216,505.894-39 Letai dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 ......„ 32,391.31151 Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848).........„ 491,748 857 43 Tekom leta 1904 je družba izpostavila 5803 pogodb z glavnico . „ 46,087.478 74 Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala naslednje vrednosti: Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je znašala..................K 26,416.938" 10 nom Posestvo na Dunaju................„ 1,050.000 — Posestvo v Pragi.................„ 490.000 — Izplačana posojila zavarovancem........... „ 3,840.249 38 K 31,797.187-48 Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce dajč brezplačno Glavni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko v Ljubljani na Franc jožefovi cesti 17 pri G VI DONU Z ESC H K O. N B. TU se apvejmA tudi Izvedeni potoval«! In zastopniki. 1723 12—4 Naprodaj so trije lepi konji po nizki ceni. Ogledati jih je možno vsak dan v hlevu hiše I. I. Kantza na Rimski cesti štev. 16. Vsa nadaljna pojasnila in cene poizvedo se v pisarni podpisanega oskrbnika konkurzne mase v Cigaletovih ulicah 3 Dr. Fran Tekavčič oskrbnik konkurzne mase /. I. Kantz. 2435 2-2 SODI veliki in majhni so naprodaj pri IVAN-u BUGGENIG, sodarskem mojstru cesfa na Rudolfovo železnico 5f. 5, Ljubljana. 2415 3-2 f m c | Ueenea sptfejme za sodarski obrt IVRH SUGGEJSlIG, cesta na f^u-dolfovo železnico 5, Ljubljana. r Fran Šusteršič Vižmarje nad LJubljano št. 60 si usoja slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje naznaniti, da je z dnem I. novembrom letos otvoril svojo novo, najmodernejšo opremljeno mehanično mizarsko tovarno za izdelovanje predmetov vseh strok stavbenega in pohištvenega mizarstva v najnovejšem slogu, natančno po izraženi želji, ali po lastnih načrtih. To svoje novo podjetje najvljudneje priporočujoč vsem svojim dosedanjim in novim naročevalcem, si usojam vsakomur zagotoviti najsolidneje delo, najboljšo postrežbo ter najnižje mogoče cene. Velespoštovanjem 2379 3-2 Fran Susteršič. Pozor! ČitaJ ! Bolnemu zdravje! Pozor! C it a j ! Slabemu — moč! Pabraike kapljtoe in slavonska zel, to sta danes dve najprUjub\jenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delitfeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurlilo lekarnar v Pakraou itev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 ste-klentAlo (1 ducat) 5 K, 24 ateklenlilo (2 ducata) 8 X 60 v, 36 steklentdlo (3 ducati) 12 K 40 v, 48 steklenlfilo (4 ducati) 18 K, 60 steklenlilo (6 ducatov) 18 K. - Manj kot 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in nM O .O o fc »o o h «8 (8 O Dobro bia jo m nizke cenei Anton Schuster, Ljubljana ^' Spitalske ulice st. 7 priporoča novosti v 2002 12-10 konfekciji za dame in deklice, bluze, deških oblek, modnega blaga za dame in gospode, tirolski loden, parhent, šerpe, žepni robci, garniture, flanelaste odeje, najboljše belo blago in vsakovrstne preproge. Vzorci na zahtevanje poštnine prosti! Francovarski NATALIJA-vrelec na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Meranu označen kot SCJT idealna voda USK priporočajo odlični zdravniki proti trganju, revmi, tvoritvi peska in kamna v obistih in mehurju kot izborno zdravilno vodo 2412 10-3 in obenem kot •V* izborno, prijetno, okusno namizno vodo. Glavna zaloga v Ljubljani pri gosp. MIHAELU KASTNER, velika zaloga mineralnih voda. attner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, !l. stop., il. nadstr. (Medijatova hiša), Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgičnih barvah, plnvljale, obhajilne bnrse, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze tiju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobra blago, cone po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro poslrelbo. Prenovljenje starih paramentov tudiiado-voljno prevzame. SSZa Miklavža! Velika izbera h: • V-. daril za Miklavža icksi mr- ' kakor tudi raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc lastnega in tovarniškega izdelka. Nadalje se priporočam slavn. p. n občinstvu za naročila raznih najfinejilh tort in vsakovrstnega okusnega peolva. — V zalogi imam različnih deaertnih in 6oko-ladnlh bonbonov ter postrezam tudi s finimi deaertniml vini in raznimi likerji. igšl FinI tur-lnslii pelinkovec. Vsak dan sveže medene, orehove in roslnove potioe, iarkelj, plnoe in drago peolvo, v pekarni pa fin domad ržen kruh. Slaščičarna, kavarna in pekarija JAKOB ZALAZNIK 2359 6—3 SL Mestni trg št. 6. Stari trg štev. 21. Sv. Petra cesta št. 26. Za godove! Ižjžglggg Za novo leto! | Franc Stupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta it. I ——— zraven Figovoa, ....... ■ trgovina z železnino, poljedelskimi stroji In Špecerijskim blagom priporoča: 471 39 Portland- in Roman-cement, železniške ilne In traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice ln uteže. orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in kiučavničarje. Navadne in stranske (Fltlgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Rofike za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo. Velika zaloga siamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočjje. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti In čopičev. Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode t Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti jiilerju". EDODCO Otvoritveno naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu Ljubljane in okolice si usojam uljudno naznaniti, da sem otvoril ^ moderno mizarsko delavnico v Wolfovih ulicah št. 8 v Ljubljani CAhfiinova hiša) Posebnost! Izdelovanje pohištva v slogu kraljev Ludovika XIV., XV. in XVI. kakor tudi v angleškem slogu. Prevzemam pa tudi izvršitev vsakovrstnega tudi najfinejšega pohištva in druaih mizarskih del. Najboljša in najsolidnejša izvršitev. - Dolgoletno delovanje v inozemstvu osobito v Parizu in Londonu mi omogoča zadostiti tudi najrazseinejnlm zahtevam p n čč. naročnikov po zmernih cenah. Priporočajo se za obilna naročila beležim z odličnim spoštovanjem 2312 6 - 6 Ant. Roj i na mizarski mojster. Solidna izvršitev. ^ Zmerne cene. Prava IN <* O rados za vsako gospodinjo so izborne testenine Žnideršič & Valenčič-a, ako različne načine izdelovanja za juho, prikuho in močnato jed. pozna Otvoritev trgovine. ^ Podpisana vljudno naznanjata, da sta otvorila v Ljubljani na Mestnem trgu št. 17, pod tvrdko: Fellix» DalF-Au trgovino z vinom, kjer se bodo prodajala na debelo in drobno pristna tirolska vina iz najinih lastnih vinskih goric pri Revo v južni Tirolski. Od 5 steklenic naprej dostavimo vino v mestu vsakemu brezplačno na dom. Priporočamo posebno naslednje vrste : 1. Groppello, rdeče namizno vino...... 2. Groppello, „ ., „ (špecijaliteta). . •3. Belo namizno vino (špecijaliteta) .... 4. Mar ženino, fino, prav prijetno desertno vino 5. Teroldigo, črno vino, izvrstno za malokrvne . . 6. Nassiol, belo močno vino z zelo finim aroma Od 10 litrov naprej znižane cene. Od 56 litrov naprej cene na debelo. Velike množine odpošiljalo se naravnost Iz Reva. z velespoštovanjem Feiiin & Dair Au. tCPjoicll in odgovorni urednik: Dr. Ignaciji Žitnik, l is* .ivaiuiiMiit) UBKa/na" » L.Juui)aau