341 Dopisi. Iz Čabra na Hrvaškem 1. okt. (Uradnik, kakor ne bi smel biti!) Navada je tukaj, da naš kotarski g* sudac rajši dve uri pozneje, nego eno minuto prehitro v pisarno primaha; 23. dne u. m. bila pa je še huja. Pozvanih je bilo mnogo ljudi; hotel je vsak prvi sprejet biti; kajti veliko jih je bilo, ki so se^morali, važne posle doma popustivši, na daljno pot v Cabar podati in bili bi radi vsaj do trdne noči spet domii prišli. Kotarski sudac, zarad nekega atentata na samega sebe, v obče „pokojni Stipic" zvan, komaj v pisarno pride, a že pogleduje na uro, ali bode skoro 12 bila. Ko njegov zaželeni čas pride, plane gori in veli težko čakajočim strankam, naj pridejo ob dveh popoldne. Ko ura na zvoniku dve udari, bili so pozvani ljudje vsi zbrani na omenjenem me3tu. Ura bije 3, bije 4, bije 5, al dobri naš debeloglavi in trebušnji „pokojni" gospod še v krčmi Bahuaa časti, in še le, ko se je jelo mračiti, prikinka v pisarno. Ko pa po zaslišanji jedne same osebe spoznava, da mu je glava pretežka dalje urado-vati, razpodi celi božji dan na sudčevo milost čakajoče stranke ter jim veli čez dva dni priti. Da je bilo med prišlimi strankami veliko revnih ljudi, ki si s težkim delom komaj sproti vsakdanji kruh služijo, zarad malomarnosti takega kotarskega paše pa namesto jednoga, dva, tri ali še več dni potratijo, tega njegova pretežka glava ne prevdari! Mnogi celd trdijo, ako bi tukajšnja ponočna straža hotela nestransko postopati, bil bi g. sudac večkrat prvi, ki bi ga v luknjo vtaknili. Iz Vatovelj na Primorskem, -j- — V poslednjih „Novicah" smo radostni čitali, da je si. deželni zbor Kranjski v svoji 6. seji obravnaval in sklenil postavo, naj se ženitovanske oglasnice ne dad6 vsakemu beraču in postopaču. To je prav in poštena skrb za ubozega kmeta, ki ga že tako velika bremena tlačijo, s tem pa, da soseskam pridejo še beraške ženitve na glavo, se jim še veče butare nakladajo. Tisto postavo bi imel, kakor Kranjski, skleniti tudi naš Goriški deželni zbor. Naj povemo v dokaz to-le: Občinama Vato vije in Misliče je prišel ukaz iz Tržaško bolnišnice, za tukajšnje naše ljudi 700 gold. plačati, kjer je komaj 50 hišnih številk v obeh občinah, tedaj več tega zneska kakor cesarskih davkov. Kamo pridemo, če še tako naprej se bode dajalo vsakemu postopaču dovoljenje za ženitev! Ubogi naš kmet še komaj toliko pridela, da svojo družinico preživi. Tedaj deželni poslanci, odbijajte to nam dozdaj jako napačno postavo, da se vsaj te nadloge rešimo, če nočete, da kmetijstvo opeša. — Tudi tatje so se že začeli klatiti po Brkinah. Ni še davno tega, kar so okradli v občini na Kozjanah nekemu kmetu do zadnjega repa živino iz hleva. Kamo pridemo, če se ne zabrani tako postopanje tatvinstva! Tudi v tem bi se moralo bolje gledati na kazenski zakonik, in takošne hudobneže ostrejše pestiti. — Letina se je pri nas jako slabo obnesla ; vina (Brkinščine) se bo že precej veliko natrgalo; kakošna bode, povem drugi pot. Eden v imenu več druži h. Iz Gorice 14. okt. — Nenavaden mraz (z burjo), imamo zjutraj le 3 — 4 stopinje gorkote, zdaj (3/4 5. popoldne) 8 stopinj. Nebo je sivo, kakor za sneg. — Druge turšice (činkvantina) bo prav malo; ajde komaj seme; repe po malem. Iz Gorice 13. okt. —d— Laški časniki so začeli rasti pri nas, kakor gobe po dežji. Katoliško-politično društvo bo izdajalo po dvakrat na teden list, ki se bo vstavljal, vče bo treba, nameram časnika „L' Isonzo". Iz Zabelj na Goriškem 13. okt. {Vinska letina) se nam je letos kaj dobro sponesla. Ker ni bilo toče in ne preveč moče, vina je toliko kot vode, in ljudje, kterim se na nosu bere, da vino dobro poznajo, pravijo, da je letos res zlata kapljica. In cena je prav nizka. Zatorej, Kranjci, hitro na noge! Pridite po vino; mi vas bomo postregli z dobro kaplico, da bote veseli, in tako po nizki ceni, da nikdar tako. Iz Celja 9. okt. (ObČepoštovani gosjp. profesor dr. Lindner) zapusti našo gimnazijo ter se poda v Praha tic na Cesko, kjer bode ravnatelj tamošnji gimnaziji. V njem zgubi celjska gimnazija izvrstnega, težko nadomestljivega učitelja, dijaki blagega prijatelja, Celjani obče spoštovanega moža in Slovenci vrlega narodnjaka. Bil je v Celji celih 16 let in vžival spoštovanje od vseh strani, najbolj pa so mu bili vdani dijaki, s kterimi je res prav po očetovsko ravnal. Da bi hotel popisati vse njegove izvrstne lastnosti, opisal bi lahko celi Novični list. Žaluje torej po njem vsa gimnazija, — žalujejo vsi, ki so ga poznali. Da bi se pa spodobno od njeda poslovili dijaki njegovi in mu vsaj nekoliko pokazali, kako visoko ga cenijo, napravili so 7. dne t. m. zvečer velikansko bakljado njemu na čast. Ob 8 uri zvečer zaigra mestna godba, tudi od dijakov najeta, pred gimnazijo, visi gimnazialci vzamejo vsak svojo bakljo (bilo jih je okoli 60) ter gred6 do stanovanja njegovega. Tamo se vstopijo pred hišo, ter navdušeno zakličejo trikratno „živi!" — med tem pa gresta dva osmošolca v imenu više gimnazije v stanovanje njegovo, da mu izrečeta k slovčsu zahvalo prisrčno. Na to pride gosp. profesor doli na ulice ter #e v kratkem, a jako ginljivem govoru poslovi od zbrane šolske mladeži. In spet so zadoneli gromoviti živio klici. — V nedeljo popoldne je dr. Lindner v svojem vinogradu šesto-, sedmo- in osmošolcem, kteri so bili njegovi učenci, dal „valete", pri kterem se je culo mnogo lepih govorov ne samo od strani gosp. profesorja temuč tudi od dijakov, in doneli so mu spet mnogokratni živio-klici. S solznimi očmi se je poslovil dr. Lindner s svojo gosp6 od ljubljenih dijakov, kakor tudi dijaki od svojega dobrega učitelja, ki jim ostane vedno v milem spominu. Iz Celovca. (Družba sv. MoJiora.) V seji 27. sept. so se obravnavale sledeče točke: a) blagajnik je predložil odboru račun o letošnjih družbinih dohodkih in stroških. Vseh dohodkov je bilo 18.246 gold. 81 kr. in stroškov 18090 gold. 69 kr., tedaj ostane gotovine 156 gold. 12 kr. Po odborovem sklepu od 18. septembra 1869 pripade polovica v zbirko za Janežičevo ustanovitev; druga polovica pa se združi z Matico. Matici je priraslo letos zopet 549 gold., tako da šteje sedajna matičina glavnica 14.355 gold. 59 kr. Na vprašanje, koliko in ktere knjige bode izdala družba sv. Mohora družbenikom za prihodnje leto, je odbor sklenil, da kakor dosedaj tudi za 1. 1872 dobi vsak ud šest knjig. Nadaljevati se imajo: 1. „Zivljenje svetnikov in svetnic božjih" VIL snopič; 2. „Kristusovo življenje in smert" IV. snopič; 3. Večernice, 25. zvezek in 4. Koledar za leto 1873. Razun imenovanih je 5. namenjena udom narodno-gospodarska knjiga, ki jo je slovenskemu narodu v poduk spisal izvrstni slov. pisatelj g. Ferdo Ko-čevar pod naslovom: „Kupčija in obrtnija, denar in blago" in 6. živinorejec s posebnim ozirom na govedje," spisal g. Franc Govekar, nadučitelj v Igu pri Ljubljani. Knjige se bodo tiskale v 19—20.000 iztisih. Iz Dutovlj 12. okt. — Ne pričakujte, dragi čita-telji! velikanskih novosti, ko zagledate ime sela „pu-stega, kamnitega Krasa", ne napenjajte preveč poželjivo in pohlepno svojih zrenic na te male vrstice, kajti to je pisano le iz dolzega časa.. Ni se še zemlja šestkrat krog svoji osi osukala, kar dobi neki ni besedice laške znajoč kmet prvi list italijanskega novega časnika „L' Isonzo" na ogled. Osupnjen gleda to „španjsko vas", divi se, kje da so mogli dobiti naslov njegov in jezen pošlje list „retour". Vredništvo si je gotovo mislilo: slovenski kmet je prismojen in zabit', kar brš bode naročnino poslal v podporo novi italijanski pečenki. To je zopet dokaz, kako se nam sili tuja kultura. Ni mogoče misliti, da bi Jnaša vredništva tako silila svoje listove tujemu narodu. — Vsacemu selu je bralno društvo velika potreba, tako tudi našemu. Zdatnih moči sem zagotovljen; na noge, tedaj, dragi mi seljani! ustanovimo si to zelo koristno napravo, pomagajmo drug druzemu; ako bodemo delali z zedinjenimi močmi, zboljšali si bo-demo svoj stan. IMovo mesto 13 okt. — Ker bi bilo težko, 84 udov vsacega posebej vabiti, se odbor tukajšne kmetijske podružnice obrne na Novice, ter vabi vse ude k drugemu občemu shodu za letos, ki bo 26. t. m. ob 3 popoldne. Odbor. Ribnica. — Veliki kameniti oltar v Ribnici je v delalnici Tomanove vdove po mojstru Domeniku Ma-teliču, kakor mislimo, izvrstno dodelan, in bode v nedeljo 22. dne t. m. slovesno blagoslovljen. Domači naši ljudje in vsakter, kogar zanimiva delo ogledati, se vljudno vabijo k tej svečanosti. Iz Razdrtega. A. O. — Za pogorelce naše vasi je sopet došlo nekaj pomoči, in sicer po prečastitem dekanu gosp. Grabrijanu iz Vipave 8 gold., po g. Nakus-u iz vipavske Planine 8 gld. in po g. Kodru iz Slapa 3 gold., skupaj 19 gold. V imenu pogorelcev se dobrotnikom srčno zahvaljujemo. — Naj pri tej priliki omenim tudi strašno burjo, ki že skozi tri dni razsaja tako, da stari ljudje takošne ne pomnijo. Koliko so drevesa in slamnate strehe trpele, se kaže iz tega, da menijo nekteri, ki imajo s slamo pokrite hiše in druga poslopja, da so vdrugič pogoreli. — Tudi smo se nadjali, da se prevzvišeni knezoškof nas spomnijo in nam duhovnov dad6, ker je pretežavno sv. maš v taki burji okoli iskati, pa do zdaj je še zmirom malo upanja, ker so jih vže skor na vse strani razposlali. Iz Senožeč 15. okt. f. {Peticija do si. vlade.) Podoba je, kakor bi hotela narava ves svoj srd izliti nad borega kmetovalca, deževni nalivi, suša in burja, to so spored vladajoči klimatični elementi tega leta. — Slaba 342 343 ljansko realko. Deželni šolski svčt je dobil nalog, izvršiti ministerski ukaz. — Kar so dopisniki „Slov. Narod", „Preše" in „Triestericeu te dni iz deželnega odbora o nekem kukanji" pri nasvetovanji profesorja Lesarja za dež. šolskega svetnika raznesli po svetu, je nesramna laž. Radi bi le to vedeli, kter „Ehrenmann" je iz deželnega odbora inšpiriral dopisnike! — Nemčurji (ne Nemci) štajarski, koroški in kranjski še niso zadovoljni s tem, da nedavno so na Dunaji imeli nemški „Parteitag", — 21. in 22. t. m. si napravijo še druzega v Gradcu. Gradec je res prvo gnjezdo za take pristrance. — / (Odbor učiteljskega društva za Kranjsko) je sklenil v svoji zadnji seji, naj se tistim bukvarjem, kteri so zadnjo razstavo učilnih pripomočkov z različnimi knjigami, zemljovidi itd. obogatili, podelijo pri-znanice za to prijaznost. Posvetovalo se je potem o prenaredbi pravil našega društva v namen spremembe društva v slovensko učiteljsko društvo. Ko-nečno ste se še za knjižnico nakupile dve knjigi v hrvaškem jeziku, ktere obsegate zemljomerstvo in zem-ljopisje. — Gledišče v nedeljo, ko ste se predstavljale dve slovenske šaloigri, je bilo spet lepo polno. Naj bode ta obisk prijazen opomin ravnateljstvu narodnega gledišča, da skrbi, kolikor mogoče, za ugodno izvrševanje vseh predstav. — Četrta predstava dram. društva) v gledališči bo v torek 24. oktobra. Predstavljale se bote dve novi igri „Išče se odgojnik", igra v dveh dejanjih poleg francoskega in „Pred zverinjakom", igra s petjem v 1 dejanji. Peta predstava bode 1. novembra in se bode ponavljala žalostna igra „Mlinar in njegova hči". — „Sršeni" — je im6 novemu slovenskemu listu, ki bode nastopil mesto ranjcega „Pavlihe" in „Jurja s pušo" pod vredništvom gosp. Ivana Železnikarja v Ljubljani. — (Prošnja.) Prišel je srečni čas, da je tudi na ljubljanski realki slovenski jezik deloma učni jezik. Dotični ministerski ukaz pa je še le 17. dne t. m. došel učiteljstvu, toraj potem, ko so si bili učenci preskrbeli nemške knjige zlastinaravoslovske. V imenu revniših svojih učencev se obračam do slovenskih rodoljubov s prošnjo, naj oni, ki imajo knjigi »Živalstvo", poslovenil Fr. Erjavec, in »Rastlinstvo", poslovenil Ivan Tušek, blago vole podariti jim ju ter prej ko prej meni poslati, da ju kmalu razdelim. Ant. Lčsar, profesor c. k. velike realke. — Gosp. Jožef Rudež, spoštovani veliki posestnik v Ribnici, je po dolgi bolezni 14. dne t. m. umrl. — {OUtne preskusnje v ŽivinozdravniŠki Šoli) so danes, jutri in pojutranjem na Poljanah. letina (jesenski pridelki se ne pomnijo slabeji kakor letos) veliki davki in druga bremena s& strahom navdajajo kmeta, da se otožen in klavern kakor nikoli popred ozira v brezupno bodočnost. Preteči glad prihodnje zime, ktera bo, čem pred sneg zapade (pred-včeranjim je že voda zamrznila, tako je razmrazila silna nenavadno velika burja) in ljudem pičli zaslužek odvzame tem huja, stoji mu pred očmi v strašni podobi. Da se velikim revam in nadlogam vsaj nekoliko v okom pride, da se obupni kmečki stan koli&or mogoče olajša in zboljša, želeti je: naj slavna c. k. vlada izdelovanje dotičnih načrtov podaljška istrijske ceste pospeši in odobri ter pred ko je mogoče delo odpr6, da si bodo mogli ljudje s zaslužkom nadomestiti to, kar je silna suša pokončala; sicer bode začel glad marsikje izvrševati svoj posel. Govoreč o tem (cesti namreč) ne morem si kaj, da ne bi omenil občne, opravičene želje večine prebivalcev senosežkega okraja, Brkinov in drugih, koja je za zgornjo črto, ki pelje skoz Senožeče in Ga-brče. Če se ta črta odobri, ne bila bi cesta le po veliko primernišem in manj nevarnem kraji gledč zime, marveč odpadla bi uro dolga okrajna cesta v Vreme, in prihranilo bi se na stotine delavnih moči, ki se za popravljanje one ceste porabijo. Obžalovati je, če se bode res, kakor je slišati, vsled nagovarjanja neke egoistične trojice delo odložilo in po nje nasvetu izpeljalo, kar bi bilo ozir zgoraj rečenega zares narobe svet. Vederemo! — 9. dne t. m. so tukaj od kupčij-skega ministerstva poslani merilci pregledovali (niveli-rali) svet za železnico. Bog daj, da bi ga ne bili zastonj ! Horjul 8. okt. — Z velicim veseljem smo brali, da se je v deželnem našem zboru srenjske postave §. 28. črka 8. prenaredila , to je zarad podeljenja že-nitovanskih oglasnic za ubožne in razuzdane občane. Mene pa zraven tega še to-le najbolj boli, da nekter postaran hlapec v meBtu ali tudi kter delavec pri železnici pobere kje tamkaj kakošno smet ženskega spola iz tuje srenje in se oženi, ktero je potem tukajšnja srenja dolžna po §. 7., čeravno je nobeden ne poznd, in nikoli še videl ni, za svojo občenco vzeti, in če se primeri, da njen mož umrje, spada potem ona z svojimi otroci po §. 44. na breme tukajšnje občine. Treba bi bilo, da bi tudi na to ozir jemal. — To sem naznanil, da bi tudi druge občine moje misli bile. *) Zupan. Iz Ljubljane. Tudi v Ljubljani so se začele delati priprave za veliko obrtnijsko in kmetijsko razstavo, ki bode leta 1873. na Dunaji. Ker je pred vsem treba, da se izbere v vsaki deželi veliko mož, ki bodo pomagali, da pride iz vsake dežele, kar ima dobrega v obrtnijstvu in kmetijstvu, v razstavo, zato je tudi c. k. deželni naši vladi došel ukaz od ministerstva, naj po posvetovanji z zaupnimi možmi nasvetuje vladi vrsto udov razstavne komisije, ki jih bode potem cesar sam imenoval za ude te komisije. To se je zgodilo v pondeljek. — Kakor se v obravnavah deželnega našega zbora bere, se ima brž zdaj tudi slovenski jezik deloma vpeljati za učni jezik v kranjske gimnazije in ljub- *) Bodimo veseli, da vlada le ta sklep našega deželnega zbora za zdaj potrdi; Če po novem prestroji Avstrije, za ktero bode šlo v prihodnjem državnem zboru, pridejo deželni zbori do svoje popolne samostojnosti, kije zdaj nimajo, gotovo naš deželni zbor ne bode prezrl teh nadlog, ki jih občinam nakladajo ljudje, ki se le na „prazne roke" ali na „hlače" ženijo. Da bi le moč imeli deželni zbori, vse storiti, kar za potrebno spoznajo, marsikaj bilo bi že bolje v naši deželi! Vred.