f
« f
Ub»> v*k dan raaea ■dalj i« prauiikov.
iMued d»ilj ezcapt Suadajs and Holidajs. f


-
—
H'
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
MmP ..
UrašaiUl ia upravaUkl pru-flori s 805f 8. Lawndalo ar.
Offtoa Of puMlcatlon: 2MT Bo. Uwadal« av«. Tslapfcea«: Laoadals 4010.
v,.,
LETO^VEAR XIII.	^^-SSl^rga^	Chicefo, HI., poideljck, 26. julija (July 26th) 1920.	M°° STCV.-NUMBER 174.
PaMbkad *auib»ud —dar	(N«w I4>) >»tWlasd tU AM al OrtiU> t, lil T, — fja tka Paa* OIU- •! CHaapa.	«
=
af tka Praaidaat, A. 1. Barlaaaa, P«lautor Gaaaral.
vala al
HM* Aat af Oai. S« MIT. aatkarin* m htm 14, Iti«.
LEWIS GROZI Z GENERALNO STAVKO PREMOGARJEV.
STAVKOVNO GIBANJE V DR-I ŽAVI ILLINOISU
Kršitev naddržavne pogodbo izzove generalno stavko premogarjev.
lndianapolia, Ind. — John L,
Lewis, predsednik rudarske unije
United Mine Workera of America, j< po vesteh v časopisju izjavil v soboto, da bodo vai organizirani rudarji na centralnem polju mehkega premoga pozvani v stavko, ako se stavka premogarjev v Illinoisu izravna s kršenjem temeljne meddržavne pogodbe, ki velja za vse rudarje na centralnem premogovnem polju. 210,000 rudarjev zapusti rove v slučaju splošne stavke.
Chicago, SI. r~ Položaj v premogovniški industriji v Illinoisu
GENERALNA STAVKA V CE HOSLOVAKIJI; 60,000 DELAVCEV V BOJU.
Praga, 24. jul — 50,000 delav-cev jo v stavki, ki ae razširja iz Kajhenberga in po okrožjih Gab-lonea in Češke lipe, Vae delo počiva, časopisi ao prenehali izhajati ln kavarne so zaprte. Stavkar-ji zahtevajo med drugim, da ae ži-vežni odmerki, ki eo bili znižani meseca maja, zopet povišajo.
Marion, 0. — Warren Harding. predsedniški kandidat republikanske stranke, je govoroli avoj kampanijaki go(vor, o katerem
... .„-----_--------- ---------- so pripovedovali, da ae nanj
je tak, da lahko vsak * trenotek pripravljal par tednov. Ljudatvo
HARDING PRIČEL PETI STARO PESEM,
UBRAL JE STRUNE TAFTA IN McKINUBVJA.
O rešitvi modernih problemov ni Jedra v nji
preneha kopanje premoga v tej državi. V nekaterih južnih krajih države, že delo stoji. Rudarji, ki so plačani na dan in nimajo delo od kosa, zahtevajo povišanje mezde, ker s sedanjim zaslužkom absolutno ne morejo prehraniti sebe in svoje družine. Delali so pa dva do tri dni v tednu in zaslužili od dvanajst So, sedemnajst dolarjev na teden.
Velebisnišfco časopise zvrača krivdo za sedanji položaj v premogovniški industriji na Farring-t ona, diatriktnega predsednika rudarske organizacije v Illinoisu, dasiravno je jasno kot beli dan, da Farrington ui podjetnik, ki diktira, koliko dni bodo rudarji
pisje eenče; da pestoji med Far-
ringtonom in Leivieom, predsednikom rudarske organizacije veliko Aovrafttvo. Lowi« pravi, da je Farrington lani pritiskal, da rudarji zaHavkajo in da je on za krivil stavko rudarjev, Farrington pa menda pravi, da ga je Lewis z njegovo taktiko pripravil o!) zaupanje pri rudarjih v Illinoisu. eČprav bi bilo to toekanje v volebisniškem časopisju resnično. ni v nobenem stiku s položajem v premogovniški industriji. Fakt po toji, da so rudarji delali po dva do tri dni v tednu in kor so delali z omejenim časom, niso zaslužili toliko, da pošteno pre-žive sebe in svoje družino. Ta fakt je pa dal povod rudarjem, da zahtevajo povišanje mezde/
Velebiznišfko čaaopi»je je skozi ie<lne poročalo, da je delo v fud-ikih omejeno, ker ne dobe potrebnih voz k rudnikom. Znano pa je. da vozove k rudnikom dirlgi rajo železniško družbe in ne Farrington in Lc\vit>. Iu če rea post o ji spor med Farringtšnom in l.evvisom, tedaj ni ta spor v nobeni /vrzi s sedanjimi zahtevami rudarjev, ki prejemajo dnevno me zdo za avoje delo.
Velebizniško časopisje pravi, 'lii je take informacije dobilo od rudniških podjetnikov. Kiliko so vredne informacije podjetnikov, so se pa rudniški velebizniški časnikarji lahko če tiaočkrat prepričali, kadar ao ob času delavskih i«vk iskali informseije pri njih. Značilno pa jc, da podjetniki aa mi priznajA dajo rudarji, ki o »ravljajo svoje delo proti dnevni mezdi, opravičeni do 10-odstotne-«h povišanja mezde.
Pomanjkanje premoga v Chiee-ku je občutljivo. Lani ao na pr. i-"o-li največji tMSld a premogom tem čami sto pet in sedemdeset ixo,* ion premoga "* svojih skla-•lisčih v reservi, naročenega pre-moga j« p* bilo le še trideset ti hoč ton, ki ie ni biY izročen. Le los je pa položaj popolnoma dru uačen. Na skladiščih v Chicagu leži pet in štirideset tisoč ton pre moga, naročenega premoga je pa »to pet in devetdeset tfonč fon. ki ■jim še ni bil izročen.
K tolarji niso zekrivili tega po brfaje. Radi bi delali, pa jim ni m> dovolili delati t Izgovorom. ds ni želesftiških vo*. v katere bi naložili premog.
Il Washingtona prihaja vest. da uvainjejo zopet Imenovanj'
je z napetostjo pričakovalo, da sliši poslanico kandidata republikanske stranke, ki je v velebizni-škem čaaopisju pripovedovala, da je republikanska stranka poklicana, da reši ameriško ljudstvo vsega zla kot nekoč Mojzes izraelsko ljudstvo.
Ali razočaranje je prišlo, kajti pesem ni bila drugega kot obnovitev stare, stare pe»mi, ki sta jO pela v intere8U republičan-škili starin MeKinley in Taft. Zastonj je človek v tej peaini iskal
P DVA I An I a IT al I združene države grozi:
lllVA LAUJA I I AU* C1H06L0VAK1JI ZARADI NA
JANSKE DELAVSKE KO- ra<m ^ OPERATIVE V AMERIKL
ZA ČAftNOLARJl JE VPRIZORJEN POSEBEN SPREJEM NA LADJI.
Ladja je lastnina
italijanskih mornarjev
STAVKA PLANTAŽNIH
New York, N. Y. pomoli so gledali, kaj . ko je mimo velikega kipa	Sri IUAPU ya UAUA III
nje Svobode plula ladja z n, na* UCLAVUtV NA NAvAJUl
vadno zastavo, kakršna ie ni bi-
la razvita na nobeni ladji, ki je kedaj priplula v newyorško pristanišče. Zastava jc plapolala z jadrenika in bilo je videti besedo "Oaribaldi" v belih črkah na rdečem polju. Bila je znamenje mednarodnega bratstva. Ko je ladja prišla bliže, je bilo spoznati, da je parnfk "Crenia", lastnina "Garibaldijeve kooperativne plovbene družbe." Ladja se je počaai pomikaal naprej, dokler ni doapela do pomola štev. 5, Bush Terminal Doeka kompanije.
Prihodnji dan ao na ladji priredili velik »prejem časnikarskim poročevalcem, da 8i ogledajo jo iu disciplino na nji, ki je nina delavcev.
Delavska plovbena družba je vojno dete. To pomeni z drugimi besedami, da bi italijanski mornarji ue laatovali svojih ladij iu bi ne imeli avoje plovbene družbe, če bi ae bilo svetovne vojne.
Zgodovina tega ' delavskega podjetja pričenja s zgodovino
besed, ki se dotikajo rošitve veli	R ,
kih modernih problemov, ki ae ^ vojn klter<. ^tek je
ir, H,»uiti v infprnau amaei.	... ..
morajo rešiti v intereau ameriškega ljadatva, ker čas zahteva njih rešitev.	tf®^
Jv^titaAi^ .........
rt in a potiVbna v intšrean eoieri-
kanizma." To je pa stara republikanska doktrina in Harding
ni povedal nM novega. I Dotaknivši se malo dnevnih vprašanj, je izrekel, da bo branil svobodo govora in zborovanja. Ali to tudi nič novega, tako »o govorili kandidat je obeh starih, strank zadnja leta. Kako ao se pa obljube spolnjevale, pa ve ameriško ljudstvo.
Ko se je pa kandidat dotaknil gospodarskih vprašanj, je pa zazijala prava duševna praznota nasproti. Dejal je, da morajo visoke delavake mezde ostati, da delavci dobe polno vrednost produkta za svoje delo. In med po-fdusalci so bili seveda tudi industrijalci, ki ao si po svoje tolmačili te besede. Industrijalci ao ai pač mislili, delavd morajo bolj trdo delati, pa bodo prejeli tudi visoke mezde, kajti prejeti polno vrednost za izdelan produkt je mogoče samo v socialiattfni družbi. -
Celo vsak političen otročaj pa ve, da I larding ni aodalist in &e je govoril o prejemu polne v rednost i za izvršen produkt, tedaj ni menil, da ac zruši aedanji način proizvodnje in diatribueijc in na-dome»ti s socialističnim. %
Dejsl je tudi, ds jc zs kolek tivno pogajanje med podjetniki in delavci o sporih, ki nastanejo v industriji. Ali take beaede niso drugega kot ljubkovanje z de
l«v<''- . . .«
Harding ni povedal ničesar novega. kako je odpomoči ne/.nosni drsginji. ampak je ponovil 1* te kar lahko vaakdo čHa v velebis iiiškem čaeopiaju, ki prinaša U modrosti bankirjev in finančni-kov. kateri po avoje rešujejo dre-Sinjo.
" Seveda je Harding pnčel avo-jo poalauico z napadom na na ■protno etrenko. To je bilo pri čekoveti in ra>-no Uko se «amo-posehi razume, da je P" te« ra bil prav krepke l^ede OMjUb, > tudi mir. pod pogojem, de h., sklenjen, ko >bo mogoče repnbH-kanskemu kongre« trebn<» mirovno liHMvS*
kurivnegs u prs vitel ja. fj®1^* ae sliši, da justični tajnik sklije t torek konferenco v New \ ork H do tega čaas ne bo spor .zrev nan. kajti do tega bo P« msnjksnje naraslo v HHn*«*« en sHIjon ton. a;
pa Čitateljem I*rosvete večinoma
Vojna je foi^ia in italijanska —— udfta zaplenjene Mv-'
ike in nemške ladje na prodaj bankirjem, finančnikom in drngim kapitalistom. Italijanski mornarji so proti tej ponudbi pro-teHirali po svoji organizaciji. "Italijanaki avet pomorakih dc-avcev." Italijanska vlada je na to organiziranim mornarjem ' po nudila pet ladrj ua prodaj, ki skupaj noaijo pet in dvajaet tiroč on. Zahtevala je zanje aedem mi jonov lir. Organizacija mornar-;ev je sprejela ponudbo in plača-a je ladje. Ko je organizacija i-mela ladje, je ustanovila MOati-aldijevo kooperativno ploVbeno < rufbo" z dve ato miljoni lir kapitala. Vsak član organizrfrljc mornarjev jc poatal obenem tudi delničar podjetja ln podpiaal je delež za pet tieoč lir. Mornarska organizacije šteje pet in tridwet tisoč Članpv. Člani plačujejo )*> 45 lir mc»«čno, kar znese na leto 8,000,000 lir. Namen organizaei e je, da si nebevi veliko brodov-,e trgovakih ladij, na koterih b/» lo sami organizirani mornarji od kapitana pa doli do delavcev, ki dovažajo kurjačem premog pred parne kotle.
Italijanski mornarji so sprejeli Oaribaldijevo ime kot znamenje avojega zadružnega podjetja, ker Oaribaldi predsedoval atari in ernaeijonali, ko je zborovala v taliji. Ponudil je tudi avojo po moč komunistom v Parizu leta 871.
Na ladjah kooperative preje-mejo mornarji mezdo po lestvki, ki jo dqloči organizacija morns« jev. Oficirji prejemajo višjo me ado kot navadni mornarji. Dobi ček se ps rszdeli tskolej Deset odstotkov gre »za nakup novih ladij, ostala vsot s mornarski orgs nizaciji In kooperativi, da j<» skupno porabita za u vedenje demokracije v momar»ki alnft»i > druge propagandlstične namene v korist delovatva.
Predsednik kooperative je Ul gi Riszo, ki je po poklicu pomor aki kapitan. V vojnem Aeau je mo ral al u žiti v vojni momariei i». ae je povapel do admirala. Ko j bil Sklenjen mir, ee je vrnil zopet takoj v civilno ahfljenje in m zahvalil za admiraieko šest. Po atal j» pomorakl kapitan 4 elvllii in seveda tudi član mornarske er ga nI serije.	\
Vseh pet ladij I »ode pr-kr-tih in (tffbUe l»odo »UiWa Imena.
Amilcsre Cl^riani. Andrea Co»t«
Varšava, 2§. jul. — l* viaokih uradnih virov ae je izvedelo, da je ameriška vlada zagrozila Čehoelo-vakiji z. reprisalrjami, ako takoj ne pust iv Čez severno mejo orožja iu municije sa Poljsko, katero so pridržali čehoslovaški železničarji.
ato vagonov munioije, namenjene Poljakom, ae nahaja že več mesecev na (Noškem. „ /
KOREJAJfOI CN KITAJCI STAVKO KAZIJO,
Stavko vodi "Japonfea delavska
Ohioaco, Ilir — Poročila govore, da smo na predvečer splošne stavke delavcev na plantažah sladkornega trna na Havajskem otočju, če se ne izravna atavka 20,000 jsponsktti plantažnih de-lavceV, ki atavkajo že pet mesecev in zahtevajo, da ae dnevna mezda poviša od 77 ccntoV na $1.26 > Stavko vodi "Japonska doluv-aks zvesšw v Ha vaju, ki ima pet-d^aet tisoč članov, Dozdaj je bila stavka omejena le na otok Oa-hu, med tem ko ao delavci, ki delajo na plantalžah na drugih otokih le priapevali za podporo »t a v-HarjeV.,1 v{\ \ f ,,-l;!i'>lK-h„H',,/ .
Plantašniki, ki ao po rodu večinoma dkotje in AmeriČaui, so odklonili vae spravne ponudbe. O nekem ameriškem duhovnu po ročajo, da jo priporočil, da ae Izvolijo delavski odbori, ki
Rusija |e sprejela prošnjo za premirje.
Poljak« je kapitulirala v okrajnem momentu, ko ni bilo voč rešitve. Sovjetaka vlada jo določila kraj in £na pogajanja Mi premirje. Pilsudski jo imonvonl aocia-liate v vlado v upanju, da dobi boljo pogoje. Za vaa-niki oo namoravali ignorirati nevtralnost Nemčijo in eo polastiti nemških iflosnic sa provog municije. Po« polna demoralisacija poljako armado.
iLondou, 2S. jul. — Hovjetska Rusijo je včeraj obvestila Poljako, da sprejme njeno prošnjo za premirje, ki je bila poelana direktno v Mloakvo 22. julija. General Pilsudski je prejel rusko noto o pol-due, torej tri ure prej kot ao Po-ljaki pričakovali odgovor. Neta, na kateri je podpiaan Čičerin, ae glasi, da je sovjetska vlada obveA stila generala TugaČevskegs, vrhovnega poveljnika rdečih armad ua poljaki fronti, da naj aprejme poljake pooblaščence ln ae dogovori a njimi glede na čaa, kdaj prenehajo sovralnoati, ln glede na prostor^ kjer ae bo vršil aeatauek s poljskim generalom Rozwanow-skltn, ki dobi pogoja premirja.
Ruake armade oitanejo na črti, katero ao doaegle, dokler ne bo podpisano prsmlrje. Nsto ss bodo vršila mirovna pogajanja. Is Vsršave poročajo, da je bojevanje že ponehalo, le topniške bitke so še trajale ainoči.	^ ^
Pogoji premirja Še niso znani v tem momentu, sli skorsj gotovo je, da bo aovjetaka Rusija zahte. vala popolno demobillašcijo armade iu predajo topov in drugega
. _____________ posre-	______
ilujejo med upravo in dolavoi. bojnega msterijsla ter garancije,
li	J.Uuaka «vu»" ii-	n u.lw	t...__M .1..UI. L...4
atvo, da naj napne zadnje sile. Ampak ap^ bi bil bres uspeha, kajti armada jc tako deuioralizi-rana, da nI več spoaobna niti za obrambo. Poročevalci ua 'bojišču niao zakrivali grozne paniko, v kateri ae jo nagajala poljska armada posebno na aeveru. Vojaki ao metali puške od acbe ln se v divjem inetežu tepli aa vlake, ki so odhajali proti Varšavi. Vae ceste ln atranaka pota, ki vodijo proti jugu in xapadu, ao polna bešočih vojakov brez orožja, ki ae mešajo civilnimi beguni. Poljaki deU-kol je popoln.
Berlin, 28. jul. — Ruaka sovjot ska vlada jc sinoči informirala nemško vlado, da rdeča armada nima najmanjšega namena prekoračiti mejo vzhodno Pruaije, Brzojavka je bila odgovor na protest Nemčije, ki je bU tzroften Viktorju Koppu, zastopniku sovjetske liu-aije v Berlinu, s oairom ua dej-atvo, ker ao sovjetske čete dospele nekaj milj od pruske moja v oko-lici AvgustoVS*
Kolikor je znano, je nemška vlada odredila mobilizacijo 60,., 000 mož narodne gardo v vzhodni
so ga odklonili.	-_________ j- -.....-i».i »i.i, vjiu. ».stM.	i..
Poaledica trmoglavoatl plan tažnlkov je, da ao aladkornl nasadi zanemarjeni, da »e povočave pomanjkanje sladkorja, dolavcf prt gonijo a plantaž v llonolulu in druga mesta. V mestih je delavska organizacije postavila ibtore za strajkajoče delavce.
Na Havajskem otočju izltsjs 10 jspousklh dnevnikov, tod#^ val dnevniki podpirajo atavko In aim-patlzirajo s atavkarji. Dva japonska lista, ki izhajata na Angleškem, tudi podpirata zahteve stavkarjev. O aAeriških plantaž-nlkih poročajo, da ao najbolj tr-moglavi ln da hočejo za vaako o«no zlomiti »tavko. Oni zagovar-jajo svoje stališče, ds dajo koti-on m vsakega leta delavcem nekakšno doklado in da dela vel de-lajo lo po dvajset dni v mesecu. H to doklado pravijo plantažniki, ima vsak delavce en dolar dohodkov na dan.
Korejce In Kitajec nastavljajo kot atavkokeze, Killpli|oi pa noče-jo atavkoka/.iti, ampak ao se pridružili "Japonski delavski zve-si." Med Js potici, ki delsjo v drugih industrijah, pa ne morejo dobiti Stsvkokazev za nobeno eeno. Če se kateri Japonec spozabi Uko daleč, ds posten« stsv4cokaz, ts-
ll*ti nje
«ovo sliko ln njegov življenjfpis, tako da je med Japonci nemogoč. Htavkokaz< m plačujejo po tri dolarje na dan.	;
"Japonska drla veka zveza" je bila orgsniziratm po reiik! stav ki v letu 1910. Dvakrat je prosi la za vatop v "Ameriško delavako federacijo." tmla <i«nifM«rs se je znal temu vprašanju izogniti na ts način, da je dejal, da Japon ecin ni dovoljeno namljevsnje v Združžcne države.
Rusijo. Razume se, da zavezniki mdo Izključeni iz vaeh konfereno za premirje in mir; aovjetaka vlada zahteva, da ae Rusi ln Poljski somi med seboj pobotajo. Kot S« vidi, je aovjetaka Ruaija
Pictro flori, Nieolo Lrnin in Car lo Mars Disciplina na ladjah je vzorna, kajti vaak organiziran mornar ae zav«da. da je njegova sveta dolžnost, da izvršuje njemu naložene dolžnosti do pike. Dieel pline je torej prostovoljna in ra legrnMj je popolna.
Italijenaki organizirani ; mor-na rji ao pokozetl, kaj lahko lave-dr jo organizirani delavci vaeh no-redov in v vseh indnstrijah na za <tr«Sv>ef«i H je. i* •• M I« prpp<*jctd c duhom pravage lrt»t-
siva : fcvJfa.S '
ignorirala predlog Poljske, da ae prernlrovnl aestanek vrši med Ba ranoviči in Braat-LItovakom, kjer ae križajo fronte. »ovjeUki vrhovni poveljnik Tugaševskl l>o vs<»ka kor določil primerni kraj na frpn. ti-
London, 25. jul, — Prvi odgovor z Moakve na prošnjo Poljake za premirje Je prišel v Varšavo včeraj zjutvaj, kot Je bilo sporočeno v London. Ruakl aovjetaki komisar zunaujih zadev Oičerbi je po-*lal1u»vl poljaki vladi brezžično brsojavko sledeče vsebine t
"Ruika aovjetaka vlada ja nka sala vrhovnemu poveljstvo rdeče armade, da oa takoj salde a polj skfan poveljnikom in ao dogovor) v avrho premirja in bodočega miri med obama narodoma. Rnak<> poveljstvo bo Informiralo poljako poveljstvo glede kroja in teaa, kdaj ie prične pogajanje sa pre mirjo/' t . ..
Par ur pozneje je gencraJ »roj sudskl v Varšavi prejel drugo »resžično brzojavko iz Moakve, ka tero ata podplaala Vaalljev in Kvoščtneki v imenu ruabfga gene rahioga štaba in katero ae glaah 4'Vrhovno poveljstvo rdeče ar moda jo prejelo odredbo rnske ao vjolOke vlado, da otopi v pogaja o ja o noljskim poveljstvom v avrho premirja Is mira mod Ruaijo in Pot^lio. Poveljstvo rdeče armade pošlje pooMoššenee v kraj, ka torega vam nasnsoi maki povelj-nik In kjer bo seljoko poveljotv. obveščeno, kdaj in k je ao prične pogajanja aa premirje."
Varšava, 2S. Jol. - Odgovor H#!je, ds je sprejela apel Poljake km premirje, j«; tronotno odvalil težko breme, ki je »M« nad Var šavo. 1'sods glavnega meata p^lj ake republike je bila tak«»rekoč U zapečatena Rdeče armad* ao se valile od ftokolke proti Varšavi in obrsmlKi meata ni bile veš misliti Splošna Izpraznitev je ie bila v te ko Na ješni fronti ae holjiovlkl s novimi divizijami smečksli ten ke poljake črte zapadao od Duh-ns ie poplavili velik del vzhodne
HtolMp. ' ' 'i-
(lenersl Pilaudakl je le mUllI iz-dati zednji generalni apel na Ijod-
tleh, Velika večina teh Ruaov je prežetih a revolucionarnim duhotp in če h dvignejo v masi In prkle« jo do orelja, prav lahko odmarftl-rajo na Poljako in napadejo Poljake z nasprotne strani.
l<ondon, 24. Jul, — Zmešnjav« v lin la v Varšavi, glovotetn mestu Poljske. VcHl o uovl vladi so koufui^ie. Kna brzojavks sporo-Ča. da ao sociallatl oavojlll vlado in da je »mini soclslistični vo<lja Daszlnskl -ministrski prsdsednk. To se je baje zgodilo v nadl, da IhmIo ruski boljše viki popustili ln sklenili mir, čeprsv novs vlada ša ni sovjetska. Druga ve*t oe pa glasi, ds je novs vlada mošanlea kmetsklh iu socialističnih frak-ci j i WHos, vmlja kmetake srtreti ka, jo ministrski predsednik, Dss-finski pa podpredsednik. Zsdnja vest je bolj verjetna. Nova vlada je v četriek apelirale na ruako sovjetsko vlado za premirje,
Angleška vlada je prejela u rodne ipotrdilo oi prošnji Poljakov za premirje, toda Mo»kva »e til odgovorila. Vladni krogi v Londonu izražajo očitno navolj« nad potjkffo isilitlko. Neki višji u raduik je včeraj dajal: "Poljaki ao znoreli. NI ga naroda v Kvro pl, s katerim bi bilo toliko sitnosti kot ravno a Poljaki. Okuženi ao bili z megalomanijo in icdravl lo. ki so ga zdaj dobiti ,jim Je bilo potrebno. Pomagati jim moramo, todš ne zaslužijo,' '
SovJeMka vlada ša nI odgovorila na zadnjo zavezniško noto, ali h II ustj« sprejmr direktno pre. mlrovnd ponudim Iz Varšave, bo mnenju angleških diplomatov vse 'dobro ,
I Medtem so pa sporočili iz Var šsve, ds m- poljake čete neprestano umikajo na aeveru, Jugn la eetitrumu. ttu"ke rdofe Čate so prišle v Suvalkl tik pruske meja trn severu in okitpirsle železniško sr#dt*f*S Slonim t ne Jngu so pre plsvlle Oslici jo rtfi reki Zbrnč Hi v eeotrumu ao vsej a trdnjave Ditlmo.
^etKkovo uredno poročilo Is Meritve 8e glasit "Naša armada prodira uapešno dalje na obeh straneh reke Nl*m#n v smeri pre ti Volkovi**. V torek amo oku pirati Slonim in prisodjal! ae-vreloiku velike izgube. Južno ln m. verno od Baranovilev amo plenili več vlakov a lokomotivami in eden oH. „nl vlak, Koše šoto eo Unijo na 1 otronl)
PROSVETA
GLASILO SbOVfSS^f MASCO*! fttPtOHE JEP«OT^
LASTNIKA SLOVZNSKS MAKODMS W)DP0SIHC JZD**** _
Cen« ogiaaov po dogovoru Ro^opUi
s« m vračajo
i-r Naročnina: Ztd.njene d rt* v. <»*Ven Ck*aico> 16.00 M
pol l«U in $1.26 M tri mm«; Chic*., |«.50 na lato, ».< »1.66 ca tri itti»m, »P »a 4paz«m«tvo f f .00.
00 oa lato. %'i -M *e .25 im pol leta
NmWv m r—, br faaa atifc
"prosveta"
a HHiai
——5
8TEB
-J
IlUniud Butšs t
(aaaept Ohteago) and Caasde |6 per y«arj
»0, and forelgn countriaa $8.00 par year
maaIAVA BIMOL i
f «fm«»m u u
r. i t
moralna s
_____ __^ . PROHIBICUE.
Zagovorniki prohibicije so pred uvedenjem prohibi-cije, nekateri trdijo še danes, povdarjali, da je točenje opojnih pijač krivo, da se vsako leto veliko število zakon-skih parov razporoči na sodniji. Ljudje, ki študirajo so-cialne razmere, današnji način proizvodnje in njegove izrodke, so se smejali takim argumentom in dokazali pro-bibicijonistom, da so v zmoU. Argumenti od strani pametnih ljudi so bili zastonj, kajti prohibicijonisti so trdih venomer, da taki argumenti ne drže, ker prohibicija ni biU preizkušena. Uvesti je treba najprvo prohiblcijo in Če se kljub prohibiciji mnoie zakonske ntfporoke na sodiščih, bo šele dozdevno dokazana reč, da postoje drugi vzroki, ki učinkujejo v današnji Človeški družbi, da se množi število zakonskih razporok.
Prohibicija je prišla, dobili smo jo, čeprav so sociologi povdarjali, da prphibicija ne ozdravi današnje bolne človeške družbe, ampak da je treba odpraviti gotove vzroke, ki učinkujejo v današnjem produkcijskem sistemu, da se odpravijo gotovi grehi, o katerih nekateri napačno sodijo, da so posledice točenja opojnih pijač. Minilo je dobro leto, od kar je stopila prohibicija v veljavo, a pred nami ao že dokazi, da ni prav nič poboljšala mo-ralno ljudi, ampak da so ljudje ostali iti'kakoršni so bili pred uvedenjem postavne prohibicije
*ega junija 1920
v* letu, ki je končalo z dnem je bilo v Akronu, O., šest sto trinajst sodnijsko ločenih zakonskih parov ali tri sto več, kot v letu, ki je končalo z dn^m tridesetega junija 1919. Prohibicijonisti so trdili, da je za visoko število sodnijsko ločenih z*kc parov odgovorno U&ehje opojnih pijfcč. Kdtf'frfei zakrivil povišano število sodnijsko ločenih zakonskih par'
Kako izgleda svetovni mir.
Deset vojn J« v toku in ittri miljon« mož j« enaažJraaUi.
v • . '
Danea, v drugem letu takosva-nega "venaalakega miru" m malo manj kot dve leti po emirju z Nemčijo, Je položaj v Evropi in Aziji aledeči:	^
da se tako reši svoje neusmiljene matere in svojega starejšega bra« ta Policija je ugodila njegovi želji, njegova mati hx brat se pa morata zagovarjati na sodišču zaradi krutega ravnanja z Andyjem, kajti deček je bil priklenjen skozi vso no$ in tako, de ni .mogel lc-či na tU. • ; H, • 3
REED ZAHTEVA ODPOKLIC AMERIŠKIH ČET IZ EVROPE.

lndianapolis In* - Mfs . Roso Douser in njen 20-leMM «*> ^^ eU privezala njenega lSUetnega »ina Andyja z verigo k stebru v Ijlevu. Ostsl je privezan skozi petnajst ur in osvobodili so ga njegovi toverši, ko ao prepilili verigo, a katero je bii priklenjen.
Slišijo H glasovi, Če milijonarji
.nihaj«! drugega dela, tedaj j« je, de ostanejo doipa, kajti v de-šeli je fc ftreeej bigamistov. ki se nočejo Ločiti od svojih žen, in judi, ki puiijo tobak ui ki pijejo ie kaj drugega kot pivo.' Torej dela za spreobraČanje grešnikoy je dosti doma.
PO»ŠU<«A LETALCA.
blizo enim miljonom ruskih bolj-ševikov. Poljski debakel je dovršen iu kapitulacija poljske armade je vprašanje nekaj dni, ako it ni izvršena.
tfavkazija in Mala Azija. — 250,000 Kuftov, 150,000 Turkov. 12p^O0 Grkov, 80,000 Angležev in 16,000 Francozov H nahaja v v^-nem vrtincu, ki se suče semiutja.
Sirija. — 45,000 frančoskib ko-lonijalcev je v vojni z Arabci.
Tracija. — Turki in Bolgari v divjem koufliktu. Bolgar-
rov, ko je prohibicija uvedena? Številke govore, d* se je število sodnijsko ločenih zakonskih parov v Akronu, med katerimi je tudi pet slovenskih, pomnožilo skoraj za petdeset odstotkov. Ce bi govorili z logiko prphibicijpntstov, bi morali reči, da je to povzročil« prohibicija.
Res je, da prohibicija ne poboljša ljudi, pa tudi jih ne poslabša, ker prohibicija ne ustvarja družabnih razmer, ampak je le odsev današnjih družabnih rezmer, ki gpvori, da so razni reformatorji, ki delajo svoje zaključke na napačnih potezah, skušali poboljšati ljudi, ne dA bi m dotaknili družabnih razmer. Ti ljudje so podohpi človeku, ki je hotel oprati kožuh, ne da bi g£ zmočil pri pranju.
Dokler se ne spremene družabne razmere, os bodo poboljšale ra*ne prohibicije ljudi. S postavami lahkojjre-. povejo pušenje tobaka, uživanje kave, čaja itd., ljudje se pa moralno ne bodo prav nič poboljšali. V vojnem času smo se lahko prepričali, da je primanjkovalo * centralnih evropskih državah vsega: kave, tobaka, opojnih pijač, sladkorja itd., kljub temi) pa niso postali ljudje nič boljši kot v Združenih državah.
$rasti je na pr. tudi prepovedano in tatvina ae kaznuj« precej ostro. Ali te postave niso prav nič poboljšale tatov, ampak tatovi ravno tako kadejo ali pa še bolj, kot so kradli, preden je člpveška družba sprejele prve postave proti tatvini.
Ce ljudje kntfejo, postoje gotovi vznplfci v današnjih družabnih razmerah. In tako je tua} s razporokaml Ako se množi število razporok, tedaj postoje vzroki za te raz-poroke, ki ae pa ne dajo odpraviti s prohibicijo, marveč ee morajo uvesti aocialne reform* sli bolje ločeno reforme v današnjem gospodarskem sistemu, ki ustvarja sedenje družabne razmere, (s katerih nastajajo vzroki, povzročajoči razporoke. Prohibicija je torej popolnoma nedolžna, te se število razporok krči ali pa množi, kakor je bilo preje nedolžno pri tej stvari točenje opojnih pijač.
Prohibicijonisti bi radi z rasnimi prepovedmi poboljšali ljudi. To govori, da so VfUJM hinavci, Če pospsjo vzroke, ki vplivajo na ljudi, da postajajo slabi, ali so pa veliki nevedneži, skrajno duševno omejeni ljudje, ki ae dozdsj še niso toliko potrudili, da bi študirsli vzroke, ki učinkujejo v današnji človeški družbi. In taki ljudje prihajajo s priporočili, da poboljšajo druge ljudi. Kdo u vpričo takih dejstev ne smej^t Prohibicijonisti naj poboljšajo najprvo sami sebe, odviiejo n*j hinavščino sli •pa študirajo vsroke za moctloo pokvarjenost, ki učin jejo v današnji človeški družbi. In kadar bodo spoznali ^ vzroke, naj delajo za njih odpravo, in tedaj jim bpdo pametni ljudje verjeli, da delajo za odpravo morslne pokvarjenosti.
K»<> »	——-----------------■'
aka mobilizira za vojno proti Ur ški.
Albanija. — Albanska ljudakk armade jc v vojni z Italijani. . Jugoslavija. - 100,000 Italijanov in 90,000 Jugoslovanov je pod orožjem ob demarkacijski črti in krvavi spopadi se dodajo od ča-ss do časa. Konflikt z Nemci bi Madžari na vzhodu in severu Jugoslavije še ni prenehal. , tf
Gornja Šlezka. — Boji med Po Jjakl, Cehi in Nemei.
Iudija in Perzija. — Oborožene vstaje proti Veliki Britaniji so na dnevnem redu. Severna Perzija je v rokah domačih boljnovikov tiuerilsko bojevanje v Afganista mi iu na indijski meji.
Sibirijo — Japonci ao v vojn* z liusi in Korejci v vzhodni Sibiriji in Mandžuriji.
Južna Rusija. — Vraugel, na-sleduik Penikina, podpiran od Augležev in Francozov^ izvršuje vpade in rope s Krima &a mesta in vasi v južni Rusiji.
Irska. — #0,000 Angležev in 50,00p Ircev je engažiranih v nepretrgani vojni.
Egipt. — Lokalne revolte, izgredi in atentati proti angleškim zatiralcem ae popavljajp neprene-
Khajska. - Vsa država je vj£ ni vojul. Južna in severna Kf " a »tif v bojp zadnje čase je vstal oboroženi konflikt med frakcijami v severni Kitajski. ^
Italija. —' Socialna vojua v Ita-, liji trejo že leto dni. Qrganiziranq delavstvo jc v neprestanih krvavih apopadih z vojaštvom iu bur-žoazijo.
Maroko. — Španske čete so v vojni i rehelnimi tolpami maro-canskih domačinov.
Iblgiju. - Odnošttji med Belgijo in Holandljo sb šc vedno na peti vsled spora zaredl meje.
Finska. — Plnel še niso »klonili miru s Rusijo in rszmcrje s Svod' »ko je napeto uradi Alsnd"kih o-tokov.
BvaosviUe, Ind. — Lculo, ki og je v.hIiI pilot Rpbert Lovell, e padlo iz Visoke 1,000 čevljev na tla. Z;drpv»fa izjavljajo, da oweU okreva; l»-letili Ereell Be, ve^, je bil z nji^i y letalu, ,e pa /adobil na glavi tako težke df po izjavi zdravnikov
Warrejjburg, Mo. — Senator Hecd, ki je bil izključen z demo kraške konvencije v Sen Franci scu, je zadnjo soboto na nekem shodu zahteval, da ameriška vla da takoj pozove naše čete domov iz Evrope. Reed je de^jal, da seda nji pololsj v Evropi izvira iz polj Hkil^' ambicij, japonskih intrig in lakomnosti Angležev.
"Amerika ima 18,000 vojakov v Evropi," je deial Reed, 4,kek-šne bo njihova usodaf Združene drŽave so tehnično še vedno vojni z Nemčijo iu predsednik i-ms pravico poslati omenjene čete v Rusijo in jih vreči po»tavno ali nepostavno v žrelo nove vojne, ne da bi kongres imel kakšno besedo glede tega.
Reed je dejal, da ao naše čete v nevarnoati in ljudatvo mora pritisniti na vlado, da jih odpokliče domov čim prej mogoče.
govoril Kaliuiu, predsednik vM 1
JMMjl.; ^ipNHH^Vlievalno-1 ga odbora sevjetov. V predsed-./i ništvo ao bili izvoljeni Levi it Nemčije, Doamer iz Francije, Ser-rati i» Italije in Lenip ter JJipov. , ev iz RuMije. Nato je Leuin prečita! poročilo o mednarodni aoiji m problemih tretje interna-cionale. Za njim ao aevratiia poro- r čila inozemskih delegatov. 21. ju-ija je bil kongres premeščen v Moskvo.	* •
Tajna sveaa
ne
MOŠTVO JB
o v čolnu na elo do mojtorne la nevarnost,
UL -r' Na rešilni po staji- »o okužili, da ftB mihaja vi Hk motorni Qf>Jn'v neyarnosti na Michig^mke^ jjpz^ru. T^koj se je podalo rešilno jezero in je d ga čolna, ko je 4a ga valovi treščijo ob vodovod no napravo. V motornem čolnu je bil ribic Paul Scbepler, ki je pri šel * svojim motornim čolnom } nevarnost, ker jc vijak zadel ob signalno bučo in se zlom!i.H

BU" ižjo	PE0'
(Nadaljevanje s 1. strani.)
izgnale Poljake iz trdnjave Dub-no ln prodrle 16 milj jušnose padno od tega meata."
Varšave, 24. jul. - Ko eo bolj-ševiki okupirali Orodno, se jc nji-hovo deNno krilo naglo pomaknilo čc/. reko Slemen ln zasedlo okolico fcfokolke. Kjihovc prednje straže »e bližajo meji vzhodne Prusije l>rj»* o^r/|.
Curih. §vlea, 20. jul. - Vs«W ns poljske note ca premirje, ki jc bile poslana zadnji četrtek naravnost v Moskvo brezžičnim potom. se glasi:
"V soglasju s noto, poljska v
ka%*o£
Btprcmirja'
isrš^tjjl
mn«n|u Je najbolje, da šs aestansk dsleeatov vrti aa varfavto-i
BSSd Baranovici in
kjer si* krilato
šef pO) takega generaiaege itaba '
PaVlk. 15; "Jul. "— Tukej se po. roča, de Je general SesepUrki. poljski vrhovni poveljaHt, po-vsročll katastrofo poljske arraa de. Pileudaki Je včeraj br»Jevil freneo*ki vladi, de Je bil Seeip-tiekl odstavljen v Četrtek in na njegovo mesto je imenovaa Ros-eredoamki. <Hienem je Pileudaki
Ohiea^o, Ul. — Predsedniki že leznfčarskih bratovščin so izdali oklic na Člane teh bratovščin, do naj pri splošnem glasovanju sprejmejo mezdni odlok železni $kega delavskega odbora. Ta klic se smatra za apel proti stav ki. - •
POU0U4
Seymour/ Conn. — Vrsta vozov » pogr<?bci se je resnobno pomikala po cesti. Za mrtvaškim vozom je bila kočija, polna smelih ven* cev. Poleg voznika na mrtvaškem vozu je se^el katoliki duhovnik ln iudusttf jozno 'čital molitve iz knjige. Vse je biio kot objčajuo^ prava ^lika Žalosti.
Naenkrat so so pa pojaviU vladni detektivi in ustavili vso procesijo/ Obstopill so "mrtvaški voz" in odprli krsto. V njej je bilo — 500 ^gpionov pristnega šnopsa. Venci na drugem vozu so pokrivali drugo zalogo "mokre robe." Voz s krsto, "pogrebnl-koiu" iU'"duhovnikom" je Jcla vrno odškripal na policijsko postajo, in žganje je bilo položeno v grob, ie katerega se več ne vrne niti v obliki duha.
Slika prohibicije l
novo PROHIBIGIJONlSKO
Downers Orove, 111. — Pod tem imenom je poznsno malo gnozdo pred vrati Chicega, ki je določe no, da prične v njem novo prohi bkijoniško gibanje. Volilccm bo predloženo vprašanje, če se naj A tem malem gnezdu ddpravl pro daja cigaret. Kadar bo sprejeta prepoved za prodajo cigaret, bo-,do prohibioijonisti napravili ko rak dalje in jih prepovedali pu šiti. Tako tiholazniško prihajajo prohibicijonisti s svojimi zahteva mL In če se ljudstvo ne bo zdra milo, pride tudi prepoved /a pu šenje cigaret, za nj.o pa seveda druga prepoved itd., dokler fanr tiki ne spremene dežele v en sam velik kioSter.
KOLODVORSKI USLUŽBBNO SO ODKLONILI MEZDNI
ODLOK.
_
Gbloago, IU. —r Zastopniki or ganizaeij kolodvorskih usluSben cev so ol>državali »hod v "Domu cestnoželezniških uslužbencev/. Na tem shodu so zavrnili mezdni odlok železniškega delavskega odbor^, ker ni v njem besede, da se vpaatavijo za kolodvorske usluž bence starostne pravice.
UFO¥SP MORILOA PRED OD HODOM NA VEŽALA.
OTOT4P10 Z DIJAMANTI
raySf, New Yock, H. t. — Ko je mornar Jaeobaeu z neke ladje švedske "ameriške perobrodne družbe zapustil svojo ladjo, da gre v mesto. so ga prijeli eolninarji. Pri njem *o našli za petdeact tiaoč doltrjev nebrušenib dijamentov, ki jih je Imel zašite v svoji oble-
fL * ' ^^
a.
&JBTAV1
Okloefo, Dl	J. Springer
odpotuje a avojo soprogo iz Evan-Stons v Afriko, de obišče svojega 4,prijetelje" Kabona, zamorske-«a glavarja v Kougu. ki Ime dve sto Šen. MUjonar previ, da nI .ao gel pripravili zamorakega glava--Je do tega. da ae loči od svojUa šen, tobaka in piva On upa. da
Lof Angeles, Oal. — Zamorec Mose Gibson, obsojen na vešala zaradi umora Roy Traw>a. je pri znal še sedem umorov in ravno toliko vlomov. Sporaal je, da ne more rešiti zanke in odkril je šerifu svoje zločine. Ali svoji iz povedi je dodal, da zašel na zlo črnsko pot, ker je bil prvikrat ob sojen v neki ju%ii državi po ne dolžnem v ječo.
■KSPRESNIH U-OEV PRID ŽELEii DELAVSKIM ODw| BOROM.
It^ijoin
nalna vest, da Sc je Talaat paša,
llffiM^ ^MMMKBV
in Kemalove' vlade v Angori, pravkar vrnil s tajnega potova-ftj». Posetil k	ia potem
Rim z letalom in je sklenil tajno alijaneo med turško republik«,. Kucijo ui Italijo pr«U savc/ Jvom. y ^oskvji j,e Talaat paša ba je predložil načrt za boljševiško republik y M^li ^j^ in &avka-
w ji	ijmžj
za ^aii^panjo v
so obi '
M
(0ornja fesjt
tentni propadal
jene koncesije v Albani
ločno diši po en-l Op. ur.)
St<R'kholm. — Sedanja sociali stična vlad^ (Brantigovi desni-! čarjfi- je imenovala posebno ko-misijo, ki ima nalogo preštudirati industrijalne razmere na Švedskem in potem poročati vladi, katere industrije so zrele za soeia-liziranje^: n
Avstrija ne mara več Kuna. *
Berlin, .24. fit -T ^v® ka vlada je obvestila nemfiko vlado, da ne sprejme nazaj'Bele Kuna in drugih ogrskih komunistov, katerim ne dovoli Nemčija v Rusijo. Kun in tovarni ostanejo v Štetti-nu, dokler se ne reSl vpraganjej kam se imajo MHHj
Enunu srrtjsr'Av
Pariz. — Vlada Vepublike Av strije je pred kratkim sklenila pogodbo s sovjetsko Ru'i}o za zameno .ujetnikov na podlagi stroge nevtralnosti. Pogodba dSIoča. da Avstrija ne dovoli prevoza ^et ne bojnega materijala nobeni drža-
ki ,je v yojiv z Rnsijo, ^ran- . coska vlada je proti tej pogodbi in grozi Avstriji, da ji odreče kredite in živilno pomoč, ako ne razveljavi delotfbe o nevtralnosti.
saradi
Chieago, !U. — Pred železniškim delavskim odborom je pri eelo zaslišanje o zahtevah ualuš bence v, ki so zaposleni pri "Ame riški železniški ekspresni družbi."
Jasno in hlmlno, lahki severovzhodni vetrovi. Itttjvišja temperatura v zadnjih 24. urah 64, najnižje st. n ^ Holnee izhaja 6.37, zahaja 8:15.
aporočil. da poUaka armade nimejse a»a sdaj poerett^ter mu ji' PT ",rci»va.	. nesivčUo pri prvem poizkusu.
Kongres tretje intemacionale.
Moskva, 20. jul. — Zinovljev, ki i$ otvoril kongres tretje inte nacionale v Petroj^iadu, je v svojem govoru napsdel Ameriko za 1 »'li persekueij komunistov. De jel je, da je "amerilSka buržoazi-ja Httnk konstitueijonalnc ga ranči je in zdrobila princfpe svoje toliko hvalieene demokracije, s • imur je pokazala svoje pravo *te» Hjče * Jutri se koi^rcs nsdstjujc v Moskvi.
Lpndon. 24. jul. — Brezžična l>r?ojevka is Moskve ae gleat, da j« kongres tretje internaelonale v Mos|c%i ladel apel ne Indijo, Tnr-čijo, Arabijo ln Perzijo, de ae naj dvignejo prptl Veliki Britanii in Franciji.
London. — Po vestefc ia Moskve /boruje tretja (komunistične) iO-ternaeionala v Petrogredu le od 15. julije. Kongres se rrti v biv-ši carjevi rimski pelači. Kongrea je otvoril Zinovijcv in sa njim je
P Londbn. — V četrtek zvečer je prišle is MoSkve breafična depeša, ki gi'ozi Angliji z reprisalija-mi; aka angleška vlada depottira Santerija Nuortevo, tajnika sovjetskega poslanika Martensa v Ameriki, na Wnsko. Nuorteva, ki je do»pel pred rtekai tedni v London iz New Yorka, je v zaporu in ker je rodom Finec, ga natoerava Anglijn deponirati na Finsko. Brzojavka zaključuje: 4' Sovjetska vlada opozarja angleške in fin«ke mučitel^fe, da jih kmalu nauči pameti."
nevtralnost
Pariz, 26, jnl. — V frsneoskih militarističnth krogih se govori, ds zavezniki se ne bodo ozirali na proklamacijo nemške nevtral nosti, peč pa bodo vozili materi-jal na Poljeko naravnoet čez Nun čijo, če Rusija zavrne premirje ln okupira Varšavo. I^nnaliia zahteve, da Nemčije dovoli prevoz materijala in čet, bo »iccr P«1«08 v Berlin, ampak enteota H bo po-služila nemški^ plesni«, če nemška vlada dovoli eli ne. Zevezm k> nameravajo naiprvp po^at' težke topovo in tem bo sledilo o-rolje iu m«nicije vsekc viete.
ISemšl^i poslanik v Parizu je prejel včeraj poročilo, da je ruska sovjetska tfvelerija v dotiki a prusko mejo še od četrtka «ve-čer. Rusi so okupirali Avguato-vo, deset milj od pn*ke meje in južno od Suvalkov.
Nemški poalenik je mnenja, ds »•ntents ne opreti nI« brez pomo-či ln sodelovanjp NW»ie. tc P» ne dolji, če se - silo polastV«^, ški h železnic. Zevemfki so sploh prepozni se vs^ko rešitev Poljske. Ako hočejo zsvesdMstflft ti Ruse. bi morsji že danea imeti najmanj pol mlljona vojakov na Poljskem; te armede vijo v enem mesecu. — W 1® dejel poalenik, da seveznikl ne morejo porabiti nemlkegs bojn'-gs materijala v vojni proti as-siji, sko nočejo kršUi li». H«*
njihovi leatni versal)»kl ni pogodbi, katere določe, re biti ves bojni
BO P IS I
Torej delavci rojaki, novi . meseca vsi na volišče in oddajt« gla* kandidatov, katere ao ponta vili politično organizirani delav ci. - Naročnik.—
je ve$* vprašanje vyexilg. Na vaa vprašanja odgovarja uredništvo veduo javno In v liatniei uiedui-štva. Če jc v omenjenih dveh mestni. za kateri atc vprnšidl, rea a-merihki kousulat, vaiu ne raore-uio dati zanesljivega odgovora, kajti na časnikarska poročilu ne damo nič, ker ao doMikrat nezas-ljiva. Zaradi tega amo vain ave tovali. da s«> obrnete na državni depai tiuent, ker vaui da lahko tako pojasnilo, da ae nani lahko z^nesete, da je pravilno, ?! nimate nikogar, da bi vam spiral pismo v augleščiui, se obrnift ne nas, pa vam bomo atorill to uslugo. To Iu ne bila prva. fmli ne zadnja, ki smo jo storili ci I atelje ai in naročnikom Proavctc. Po-zdrav!
PsAngras Jedsoti
GLAVNI STAMi SfST-SO »o. LAWNDXLS AVE., CHICAGO, ILLINOIS
Uvršev^foi pffror. _______	umavm ppaga,	^
unij Pa. — Spoštovano uredništvo: — Vi ste moje poročilo pomotoma poročali. Jaz sem dobil ločitev zakona od svoje lene, kakor sem vam poročal, na šele pio k" je u loži I. k<> ste poročali 17. julija. Želim, aa popravite. — Pozdrav Jpljn Eemio.
Counemapgh, Pa. — Občeznani alovenaki trgOvee s zlatnino Ivan Pike (Pajk) je 8. julija t. 1. povozil s avojim avtomobilom oeem let starega dečka Albert Aniaa, ki je 21. julija t. 1. umri za poškodbami. — Poročevalec.
umno* uwNi&ffVA.
B. LoweU, Arisonf. - Prija-telj, motite ae, če mislil d# nas
• K«k*r, nja aH omjn. + se»m Nadzorni
Tiskovni odbor.
Delavec brez delavskega časopisja je kakor vojak brsa puške. Varočite ao in širite svoje glasilo "Fmsvsto." --—
_	uilvili ism a
.. ^H^tiisstSrt
vaa lAogvn oounšag rooroea soo?.m s«, urno ckte«f*, m
-gMBgp^
• itak ŠAnava V KVKSl Z SLAOAJNI
Sedaj šivimo v fes n ie§#oveotttn alorabe, vaak a)cuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni ageptjo in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
...
V teh časih ae topijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim r. neizkušenim začetnikom mogoča izpolniti svoje neutemeljena obljube, je veliko vprašanje.
Npie denoma pošiljatve ae satjnji čas po novi zvezi in na novi način primarno sedanji® razmeram y Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
Denar nam je poslati n§jbolje po Domoatic Menoj Order, ali pa po New Yojk Eank Draft.
TV^l^^lC^^ F^fc^^NJC SA1CSER, S2 CortUndl St,	New York. N. Y.
""I* " -!•"« T"'"M»» «.*
denarja v stari kraj, aa ebevija petem
(draft)
Krvolit je na Irakom.
Helfast, Irska, 25. jul. — Bel-W ugleda kot vojaški tabor h Ktrdskimi jarki, barikadami'in o-grsjaml iz i>odeče žice. V bojih lilije dni jc bilo ubitih 18 oseb, pa ranjenih. Vojaštvo kon-Irt.lira meato, toda apapadi med hinlajnovci in nacionalisti na eni »i unionisti na dfugi strani se po-"Zijajo. Včeraj je bil ubit ka-toliiki menih v bližnjem samoata-»u, ko so Ka napadli unionisti. Sin-f<ijinivei ho izdali apel za proato-in unionisti nalbirajo rekru-b. Angleške" čete neprenehoma prihajajo v^fcgfc.— Iz Corka pola HO državni policaji zaž-K«'i neko vaa blizo Limericka.
'■"".Ion, jul. — Katoliški nzdfikof v filblinu jc spcllrst ns »Moško Vlado, da nai zsščiti ka tolj<'ane v BelWu, ki so v veliki * e v s rn Qftl.^Wpa unioniatov v parlamentu, lord farso®, je zagrozi. d« strmoglavi angleško vlado, '< Anglija dovdll tekem samovlado.
Ceks Isdajamo na vse vaši« beal Pošiljamo denar tudi uotoia al Naša ceaa Ja vedno aajnlžja. T Pošiljamo denar tudi v domovino nllniee sla vse se Vm kfanflalee \ •iotdmo aa vaa alešae knjižniae v I prodajamo parobrsdne lutk« za vi
enaki rpjaki govore ln pišejo o bankir-ts dfUgfMl temveč kadar aklen« te, da potem pifil* Vašemu Jugoslovanskemu temu zavodu
JOHN 10 E. 22nd 3t
Začimbe
Najmanjša ovota, kar računajo agentje za karto is Trota do New Vorka je ISSJ0. Ga hočete doba viti evojo rodbino ali prijalsijf i t starega kraja v Ameriko, obrnite oe ia pojasnilo la potrebne listiae
F MATIJA
javni notar aa Amerike la otari kraj. ,
m«7	fl| SSlitiMrrrli !»«
>/nt BillMr m , nniourus, n.
Prihranil vam bo denar — On I je as narod, narod je ie njega -
3» CMM TW A«. «r. 6di S|r. NEV YORK CITY
v vol »o t ni številki Proevete se pripetila neljuba tiskovna ns >»ks in sieer na tretji strani prvs » »h Vsslovbisemoralglaaitl »rsviioo "JU Man §••»•" i« ne "Za komfeam".
r10SVITA
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
_t-
PO RBOEMTOVIM OBUKU.
»tftesko čiopisje je bilo v tre,! OtosmliMe sa pi tistih nečintih duhov, ki so zbu. in laaata je priredilo mlnietrttvo
Zv ver krat smo hoteli zapisati k regentovemu obiska tudi mi svojo besedo. Skrbno oko eeuzu rt- p« nam je ukazovalo molčati. Je pa toliko minil, ki nam nilijo v pero, da m temu ukazu ne moremo pokoriti.
Se bomo »i prikrivali, da Ji pripravila »loVenija regentu prav lep »pnsjem, ki je zadoblval tupe tam preeej prisrčuih manifrsta-eij. v t
Kratkovidno bi bilo, ako bi po vseh teh manifestaeijah brez izbi it mahali, Mnogo jih je bilo, mo prišli regenta pozdravit, ne kot svojega kralja, ampak kot simbo nove, večje In ujedinjene domo vinc. Tem povejmo i« dokažimo da bo postala ta domovina Šele takrat vsa velika, kadar ji ne bo treba slaviti simbola evojega dinstva v kraljestvu. Ako naia inentaliteta ne bo silila v stal* majhne čase nazaj, jih |>omo /.brali mnogo okrog zastave svobode, ki bi ostali sicer garda ro jalistov. Drugače p« se v tej gardi, kdor je mol, ne bo počutil do-bro. Malikovanje, hinatflčiiui in bizaiitinizi-m ne more ogreti no I,ene duše. na kojo mi računamo Vsega tega pa smo videli ob re gentovera obisku vse polno Vse to Izhaja z logično nujnostjo Iz sistema, ki ga mi republikanei udlilanjamo. Vse to pa izhaja tudi iz hlapčevskega »načaja slovenskega meščanstva.
Mi smo še »naprej vedeli, kako bo pozdravil regenta ljubljanski župan In kakšne pesmi mu bosta zlolila Funtek in Neubauer. Vae to arno 2e tisočkrat slišali in čita-k i. samo adresa se je Uprenu ni )a. Zvestoba za vse večne <ča*e! Nekdaj so jo prisegali, — daleč |,i,-Uo tintili in«-j. ki so l»il«"Vka-zaue, avstrijskim eesarjem lit ee-saiicam. Danes pa nimajo toliko takta. — da bi pustili lomiti te i fraze, Če res morajo biti, — vsaj kako animo cantlido, ali pa »la bi ysaj takih beesd ne ponavljali, s ko ji ml so nekdaj lagali Tudi \se
sli še prej, ko so po Ljubljani še vihrale praznične zastave, odpor. Zdaj pa zbujajo ti listi smrad iu gnus. r v
To tekmovanje, kdo »e bo rtu-čil v vladarjevi naklonjenosti I Ta obakuma gonja za odlikovali ji, te cele hlapčevske duše. ki odsevajo Iz teh predalov! Ti eell hlapci! To so Utiski, ki jih dobivamo po regentovem obisku. Mož ta obiak ni odtujil republikanski
Ti bodo skrbeli zu to, da tudi m notic ne bo. Kno pa nam je biio zlasti v teh dneh jasno; za veliko propagando je treba poteg beee-de tudi velikega simbola iu zunanje manifestacije. — "Naprej."
Jugoslovani v konfliktu s zavez |/ niško misijo v Radgoni.
Dunaj, 23. tal, — V okolici Radgone na Štajerskem je zavladala panika zadnji torek zvečer, ko so jugoslovanske četi streljale na Nemce. V KadgorW je prišla zavezniška izpraznitvena komisija, ki zahtevu, da jugoslovanski oblastniki v trgu izroče njej ključe od pošte iu carinarnice. Jugoslovani sc pa nočejo pokoriti komisiji in nemškim oblastni-kom ni dovoljeno, da bi prevzeli javna poslopja. Jugoslovanske čete so deloma izpraznile trg. ali pozneje ko sc vrnile in pregnale Nemce Iz Kadgoue in bližnjih vasi. Zavezniška misija je protestirala. toda poveljnik jugoslovanskih čet j«- odgovoril, da je prejel povelje i/. Ljubljane, da ne sme izprazniti Radgone. Konusi ja je nato poslala protest v Ljubljana in Pariz.
(hoj za Radgono z okolico vred traja Že leto dni. .Sprva so zavezniki prisoditi Radgono Jugoslaviji, pozneje so pa spremouili zaključek in jo dali Avstriji.)
za sodjalno politiko v dveh vilah ob jezeru Palič pri Subotiei
Prva betonaka ladja v Jmgo«u viji v Molemti (Dalmacija) so
zgradili prvo betonsko ladjo v Jugoslaviji po sistemu dr. Stjepana Stročiča in Marka Kise. Poizkusi na morju so dobro uspeli ter se nadaljujejo.
Rusi, ki stanujejo v Belgradu in sploh v Jugoslaviji, so prosili niiiiiHt ratvo proavet?, da se jim odobri otvoritev ru*ke gimnazije v Zemuuu, v kateri bi se razen ruskega jezika in drugih predmetov učili tudi naš jezik, našo književ-iiost in zgodovino Prošnja se je poslala prosvetnemu odseku in bo najbrže odobrena. \f:
Zblaznel in s&igal hišo. (Iz Celja.) Dne 24. junija ob 23. uri je zakuril zblazneli dr. Pabiaud občinsko hišo, ki jo je imel v naje mu. Hiša je popolnoma zgorela Mož ie tretji iz rodbine, ki je zna rel. čuflno sc nam zdi, ko si Mirno da je njegova žena tekala ;od u rada do urada, da se naj nekfej u krene, ker mož Je zblaznel, pa se nihče nič ni pobrigal, dr bi bolnika spravil v varnost. Sedaj ima občina najmanj - 150.000 K ško de, in Ženi ni ostalo ničeskr dru zega, nego kar je imela na sebi Razsodba v Subotiškem proce U Subotiee poročajo, da je bi
Pradobni človek.
Opts načina življenja,
kultura predagodovinskega človeka v Evropi in
' A»Ut
su.
Komunistični kongres v Vuko
varu. Kongresa se je udeležilo 450
delegatov iz vse Jugoslavije. Zmagala je radikalnejša struja Srbov, dočirn zmernejši komunisti. h katerim se Štejejo tudi slo-venski komunisti, : odstopajo od sodelovanja v vodstvn stranke, v stranki pa ostanejo.
Ia 28. jun. po prekem sodu proglašena razsodba proti krivcem izza krvavih izgredov v Subotie! Od 16 obtožencev jih je 8 obsojenih na smrt, 2 na dolgoletno tem nico, 4 pa so izročili navadnemu sodišču.
Padanja oan živilom. U Belgra-
^Hff^-	' . TI
diva rabi kamen iu sploh vankoi najbolj priproato stvar biti pri svojem del«,£| ako se mu ne da umetnih igrač in se ga pusti njegovemu lastnemu nagonu. Isto j« bil tudi človek v kameni dobi, kakor smo razvideli iz prejšnjih poglavij.
(Dalje.)
(Prosto prevel P. B.) TRETJE POGLAVJE, Mlajša kamena doba.
bronom se pričenja popolnoma nova doba za človeštvo. Prve trt dobe, doba verskega kulta in kulture, starejša katoena doba ia mlajša kamena doba, lahko oz-načkno samo z enim samim imenom, namreč prazgodovina člove štva in z priče fckom dobe brona, hc pričenja predzgodovinaka doba človeštva, ki traja do čaaa, ko je človtfk pričel spoznavati svoj stvo železa.
Človek ob koncu mlajše kamene dobe je bil Še na visoki stopnji kulture, pečal ae je z poljedeh stvom in živinorejo, izdeloval je obleko iz konoplje ht lanu, izdelo val lončene posode in intel je tur di le stalna bivališča. Gotovo, da so bili še nekateri narodi, ki so se pečali z pastirstvom, ki so,pa bi vali v skrajno vzhodni Evropi in Aziji, toda človek naseljen v o srednji in zapadni Evropi je bil že stalno naseljen.
Toda duh njegov ni miroval, si
svoje
MOŽE IH MLADENIČE ZA
..	' -j-'m ■ " .. ■	p
DELO V HAfil
MESNICI
Foot
Irii vafcs noge »uhe in v Dobite ga pri vatsm le» na 26o m U davka.
LISTNICA U PKA VS1ŠTVA.
HETZEL & C0MPANY
■... i - .,.
1748 LARRABEE ST.
POTEBUJEMO
delavce vsakovrstno delo v naii I jnesnici. Dobra plača in izvrstnij delavske razmere.	■
HETZEL 6 00.,
1748 Larrabee St.
POTREBUJEMO
DELAVCE ZA LIVARNO stuld delo. — Vprašajte pri:
Želi se opozorite vse cenjene MHHHHHi	;>poMt'vaj^J| |
lil ga je k novim in vedno ftovim I pošiljanju nafočnine NOVE iznajdbam, - kakor še sedaj, -	torej ^lu ®tje povišttlu
in ena nova iznajdba je pospešila naročnina s PRVIM JULIJhM .-BP ■ m ■■ drugo in tako dalje. Najavo je ea EN D.OLAR in to velja za da poročajo: Cene živil padajo tu-j^Hčel rabiti surov neobdelan ka- vse naročnike člane S. N. P. J.
■Bii, in ker Je videl, da ga ne mo- in epako za ne #ane. za mesto re rabiti tako kot bi ga rad, pri, ^bicaflo in za utaro domovino, čel ga je nekoliko obdelovati. In Torej kdo poslal manj le mu pri tem je toliko napredoval, da bode tndi manj čaaa tipisalo. e konečno izdeloval zelo umetno	•
narejeno orodje iz kgmena in n y odijovor vsem onim, Id »o slednjič je prišel do kovin. In »ri ai>rašaii giede kos naročenih tem »e je razvijalo tudi njegovo ,d jobn Gričarja, da nam je telo, fizično in duševno, in prej popolnoma podoben živali se je povzpel do bitja, ki je zagospodo-vdlo nad vsemi drugimi živimi bitji in ki je postal gospodar zem-
LINK BELT 00, 829 W, 39tfa St, Chicago, m.
kaj Čimdalje bolj. Padanje een se optfŽa pri vseh predmetih, vsled ^esar meščanstvo le malo kupuje, ker pričakuje še nadaljnega znižanja v bodočnosti. Tako so p. pr-sedaj cene sladkorju 12 dinarjev za kilogram medtem ko je bil sladkor Še pred nekaj dn#vi po 32 dinarjev. Enako so padle tud5 eene mleku in masti. Cene mleku so padle od 2Va dinarja .n* 1H dinarja, masti pa od 15 dinarjev za kilogram na 10 dinarjev. V trgovskih krogih samih sc govori, da se bodo sedanje eene še nadalje znižale.!
POTOP.

Zgodovinaki
roman —
_a •.
Spisal H, S»ank»awicz -Poslovenil Podravski
(Nadaljevanje.)
"Ljudje odrt vene." " Uszgrejo sc v ognju."
Pred večerom je zapovedal Kmitie, naj nare-Žejo protja, trsičja in uvenelega ločja ter naj obesijo povezane v povezke konjem k bokom'.
Ko so zalepketale prve zvezdi, je kakih osemdeset konj bilo v vodi ter so jeli plavati proti roki. Kmitie sam je plaval spredaj, toda vkratkem je zapazil, da gredo prepočasi in da dospo na tn način komaj v dveh dneh pod nasipe. Zapovedal je preplavati na nasprotni breg.
To je bilo kaj nevarno podjetje, kajti na* sprotiio obrežje je bilo ravno In močvirnato. Ko-nji, flaai lahki, ao se udirali do trebuha.
Tako so s težavo prekorakali par vrst.
Zvezde so .kazale polnoč. Med tem se oglase iz južne strani odmevi oddaljenega streljanja. • "Ititka se je začela V* zskriči Kmitie.
4,rtimemo!M odvrne Akban4!lan.
«7a menojl'*
Tatarji niso vedel!, kaj jlpi je storiti, kar na-krst zapazijo, da se je Kmitleev konj Izkobaesl 1z blata, ker je naletel oči vid no na trda tla.
Zares so naleteli na pesek, čez katerega se je Hlckula voda, segajoča konjem namo do prs. Kadi tega *o šli urticjšc naprej. N« levi strani so se hlMeall (Mldaljenl ognji.
"To so nasipi!" r»fr potihoma Kmitie. "Mi gremo mirno. Obkoljlmo jih."
' (\ r malo časa re« poste ussipe za selntj. Takrat krenejo na levo ter poženejo vnovič konje v \ vodo. da jo preplavsjo /n nasipi.
Več nego sto konj je obtičalo v blatu, toda ljudje M> se vsi srečno rtaili. Kmitie zapove onim, ki so prišli ob konje, naj sedejo m jezdece In taki iMlrito-jo k nasipom. Dve *to mož broječemu oddal-ku pnmtovoljeev je zapovedal. naj vznemirjajo nasipe od spredsj, med tem kn jim bo on lezel na zatllnik. Ko m> » pril.lii«) k nasipom, je znovič zaslišal strel, iz početka rrdek. na to i>a čimdalje gostejši.
•Trekrasnol" re.e Kmitie. Monl so še pričeli napad."
In odrinili so nspr« j.
V temi je bita videti umo «'rn» gromada glav, nalik premikajoči ae gori, ki ni dala glaan od ae-lw. Tatarji ia proatovo]j.<i no rnali hoditi tiho kakor volkovi
Vatarem Janovn je atreljba čimdalje ttolj na rM&čala, ta laaar ja b.lo moči ra« videt i. da je še naniopll Baploha na w j črti.
Toda na Nasipih, h Ut*rla> i« drvll Krniti«, ae > tndi le Jel oglašati krik.^VI svltlobl redkih ogn.iiM na naaipn je ragUda! Kmitie peftrr. «tre. ljajo«v po red koma ter trofa pred ae aa polje, po katerem ao drvll I jetd«! prnatovoljei.
Zagledali so jih tudi z nasipov, toda meato • puškami so pozdravili prišlece z glasnimi kriki. Mislili so, da jim je Bogoslav poslal pomoč.
Med tčm je pretreslo v oddaljenosti za petdeset korakov grozno tuljenje ozračje in Tftfcarji so zdi rja H naprej kakor burja, obkolili nasipa, in vsa ta množica ljudij se je jela krčevito zvjjati ter kričati na vse grlo: . "Allah! Herr Jezus! Meiu.Gott!"
4 Za nasipi se oglaal nov krič. kajti prostovolj ei, dani »labšl po Številu, so spoznali, da j<- Babi-niČ Žc pri nasipih, so z besnoto napadli jezdece. Med tem se je iz neba, ki se že dlje časa mračilo, kakor običajno na pomlad, vlila 'gosta ploha. O-gnjUKa mu pogasnila in borba je trajala dalja v temi
Toda dolgo ni trajala. Napadeni iznenjdo-ma prišli so Bogoslavovl pešci pod nož, in konji-ea, med katero je bilo mnogo Poljakov, je odložila orožje. Tujec, zlasti dragonee, so posekali vse,
Ko je pokukal meaee izza oblakov, je osVetll tolpo Tetarjev, ki so pobijali ranjene fu pobirali plen.
T<»«la tO je le kratko trajalo. Oglasi »e presunljivi glas piščalke. Tatarji in prostovoljci ako-eijo kakor jeden Človek na konje.
Za menoj 1" zakriče Kmitie.	f
Čez četrt ure zažgo nesrečno naselbiuo na štirih koneih. da je čez jedno uro laprsmenllo v morje plamena, ki se je razlil po vsem prostranstvu proti Janovu. Kad polarjem so stolpi isker visoko .švigali proti nebu.
Na ta način je* dat Kmitie znamenj« hetmaau. da je vzel zatllnlk ltogoslavove vojake.
Med tem pa je sam, rdeč kakor rak od Ha* veške krvi. sredi plamena, Obiral svoje Tatai*je, da jih popelje dalje. Nskrat pa sagleda na polju. osvefljiMiem od pošarjs, «ddelek tefke konjlee mejnega K»ofa. ki je drvila nanje.
Poveljnika tega oddelka je bilo lahko videti od daleč, kajti imel je na sebi opravo is srehrftih ploM ter je nedel na belem konju.
" Bo g« »slav P' zskriči k nečloveškim glssom Kmitie ter zdlrja s svojimi Tatarji prišlceem naproti.
Oba oddelka sta se bližala drug drugemu kakor val, katerega QQil> vihar. Med njima ae je razprostiralo niatno prostranstvo, radi česar no drveli konji od obeh stran naprej, kakor umi lovaki pa!. CM jvdne'strani so se bližali orjaški ljudje v leskečih čfladah a ravnimi sabljami. Štrlečfaai kvišku, od druge pa temna horda tatarska.
Konečno so ndarili aknpaj na odkritenf polju in takrat se je pripetilo nekaj groznega Ta trfrjt so popadali na tla kakor trava pod koao; orjaška konjiea je sdirjala če z nje ter drvila dalje. kakor hI ljudje In konje no*ill v aebi moč strel* ter Imeli krila burje
rez nekoliko minut ae je sredi popadsjofih Tatarjev nekoliko dvignilo ter jelo HeŠeče prog®, njatl .Dasi konjiea pomandrsla Tstarje. ugoao. biti jih hipoma ni mogla, čimdalje več ljudi je |r-vilo sa helefiml jefdeei. Kmalu nato ao nadrgal-niee saiviigate v oaračju in v »ddefkn koi.jleia« jell im^hoimi rinili Ijndje

raz-
tporočll, da je z dnem 16. julija odposlal vsa naročila.
POZOR SLOVENSKI FAR
;J.-r- v^fiutjir 1 i
Obtrto poglavje.
I itarsjša bronov* doba.
'Ako si hočemo predočiti voj Človeštva v duševnem in fizičnem oziru, oglejmo a( razvoj otroka od njegovega prvega početka, zaplodek v materinem telesu, do popolnega razvoja, ko je otrok popolnoma dorastei Postanek človeštva je popolnoma ed-nak poKtsnku otroka. Kikor se zaplodek (embryo) razvija v materinem telesu, tako se je razvijal prvi Človek iz "protoplazme* iu radi tega lahko primerjamo prvotnega človeka "«homor ala-lua" z zaplodkom otroka v materinem telesu, do časa kp pride na svet. Prve mesece otroka, ko se, uči hoditi In ae držati pokončno, je prva doba človeka, ko se je rajpvijal fizično, pričel hoditi po-konei. ko je pričel rabiti noge v en namen in roke v drugi in sploh se pričel ločiti od drugih šivih -bitij. Prve mesece se vsak otrok plazi po tleh po vseh šti-rih in njegovi fonetični organi šo niso razviti, ne more govoriti. In tak je bil tudi prvotni človek. In še neko drugo svojstvo lahko o-pazimo pri otroku, namreč, da i-ma v rokah večjo moč kot v no-i gah. Ze vsakdo je lahko opazil ali tudi aktisll, da otrok, ki zgrabi z rokam« kako stvar, drži tako trdno, ds mu Je jo skoro nemogoče iztrgati Kaj naj to zna-čiT Učenjaki. ki so se pečali s tem vprašanjem, so prišli do za-ključka. da to avojstvo izhaja iz prve dobe človeka, ko je še rabil1 roke pri plesanju po drevesih in pri tem bolj rabil roke kot noge In vsled tega ao bile mišiee boli razvite iti močnejše kot pa miši-ee na nogah. Kakor pri otroku polagoma izginja to svojstvo, in ae polagoma poakufia vsdrlati pokonci, tako je opuščal tudi pr-votni človek, ko je pričel hoditi pokonci. Sploh prva doba otroka od prvega početka pa do (*itaa. ko prične hoditi in govoriti, je doba prvotnega človeka. Kakor ae je razvijal otrok tem Času. tako se je tndi prvotni človek. kakor je naatal otrok, tako je naatal tudi človek. In ta pojav ae ponavlja vedno in vedno. Oglejmo si sedaj življenje otroka. ko je pričel govorili In hoditi. Prva njegova igrača je prst in peaek in kamen Vedno titt v njem; Ia prati, peska in gline gra. di vse mogoče utvari; mesto kla-
Na prodaj Imam 40 oaracl Ako
kateri farmar Želi pričeti z ovčje-rejo, se mu nudi ugodna prilika sedaj, ker jih lahko kupi od mene po zeli zmerno nteki ceni. Prodam jih, kolikor jih kdo hoče. Za pojaanila ae obrnite osebno aH pif
fizmeno pa lastnika: John Kini, . 0, Box 62, WUlard, Wla.
POTREBUJEMO
PAKERJE za pakiranje barve r| konvah; izvrstna prilika za dobrel moža. Potrebujemo tudi močm| može za splošna dela v in okrog toJ varne barv. — Vprašajte za Mri Tilly.	* |
BENJAMUT MOORE Oeen & Kinzie Sts
—~i i .... ilffr ;i »'',
POTREBUJEMO
MLADE ŽENSKE za ve? in] manjumo delo v naši glavni kavarni in restavraciji. Ure 8o odi 10 A'. M. do 6. P. M. in od 1L A. M. do 2:30 P. M. Oglasite d pri	I
iWHT and C0MPANY
Emplovment uradu, Union Stoek-yards. - Tel. Yards 4200,
PlVi g|,;Local 186. ! ;' %
Ne čakajte!
Prostor na vseh boljših parni-kib je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali rai navedeni paraik in si prostor na njem za-
varate. Miallte v naprej. % ' ... *	T ^
HJW Y0RK — DUBROVKIK —
'• v'. XR8f, ti. ju^iar—President Wilson. 12. avgust — Argentini ja, 28. avgust — Panonia. 14. sept. — Pres. Wilson. 21. sept. — Beivedere.
V začetku augusta odpljujeta parnik Argentina i^ Panonia, dan odhoda Še dosedaj ni naznanjen
N1W Y0RK—OENOA. 17. jnlia - Regina.
H«W TOEK—HAVBE ALI OHEBBOUBO.
30. julija — La Fayette. SI. julija — Aqniaania. , 0. august — Mauretania. 0. augusta — U Savoie. 12. aufuzta — Imperator. 14. aofvsta — La Touraine 14. aagnata — K. A. Victoria. 21. augusta — Boohambean. 20. aoffMta — La Lorraine.
Navedeni vozni red je podvržen •lučajaim spremembam. Pišite po ttenik a posamezne parnike in razrede.
Potni listi : J Potnikom preakr-bim potne liste in drugo, kar ra-bijo za potovanje.
U, , Is starega kraja je do sedaj prišlo v Ameriko vef alovenakih naaeljeneev, za katere ■em jas izdelal potrebne listine in katerim sem jas'poslal karte: Ako Mite tndi Vi dobiti sem svoje so-rodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadaljna pojasnila se obrni-
LEO. ZAKRA JSEK
70 — ®th Avenne
HW TOM, T.
POTREBUJEMO
KOVAŠKEGA POMOČNIKA, -j Oglasite se np{: • ^
162« West 22nd Street.
■ ii ''"i* 111 -—""j
LIVARJI (MODLARJI)! <
Tfo Indianapolis Plant of Linij Belt koinpanija je ravno doki 6ala n povečanjem svoje tova in vsled tega potrebuje tudi ti
Mi lahko damo delo Mtm žclezolivarjem iu sprejmimo tulj delavce, da se uče livarskima poj sla.
To so primarno dobra dola M želimo ih oddati dobrini in »tal-nim delaVOeat, ki jk> pri volji ^ lati vse leto pri nas za dobro pišoč. —
Pridite osebno ali pa pM'1 4 KMPL()YMEXT OFFirK, Wed Washington St. in Belmont Av* LIKK B»LT OOMPAHT j Indianapolis, Ind. J if-
VI POTREBUJETE KNJIG®
Dr. Kam je nad deset m zbiral gradivo za anj-leSko-d* venski besednjak. Vedel j«, di Slovenci potrebujejo dober sežen slovar pri uienju anjrw-ščine. Knjiga obsega 25,000 angleških besed z izgovarja in slovenskimi pomeni. Cm m angleški jezik zaalma in se H želite priučiti, si jo naročilj Kupite jo za svoje otroke, di se uče pravilne slovenj i ne. » vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpolago celi družim.
Angleško-alovenski beaednls| naročite na sledeči naslov:
x DR. F. J. KERN, 6202 St Clalr Ava-
CUvelan^t
Cena obsežni knjigi je ^ larjev s poštnino vred. — tam lahko naročite ZormaH* pesmi za $1^5.
Id pre) " VovM
Članom 8 V.' F. 9 le tednik "Frosvet itarS domovine in dnut vesti ishajajo vsak dan v sveti" Harodte se na dnevs*
m