do 35
UTRIP SAVINJSKE 2011
352(497.4 žalac)(061)
100001663,2
Leto XIII	številka 2	cena 1,40 EUR	23. februar 2011

Opravljenega več dela z manj zaposlenimi......................str. 8
Ukrepi zamujajo in niso celoviti.............................str. 11
	rAMAHA	I^ProMotOr
Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/5707-151		
	aprilia	Kawasaki [ponudbi Ul
www.promotor.si		
771580
096004
K	Salerija stUl caffe
CAFFE	Najboljša vroča čokolada v Žalcu!
Sprejeti trije proračuni
S predstavitve dvoletnega proračiuna v Taboru
Prejšnji mesec je bil v spo- menju sprejemanja občinskih dnjesavinjskih občinah v zna- letnih in dveletnih proračunov.
V občinah Braslovče in Žalec so svetniki proračun za leto 2011 že potrdili, v Občini Polzela ravno tako, vendar za dve leti. Proračuni v ostalih treh občinah, dveletni v Taboru in na Vranskem ter enoletni v Preboldu, pa so nekje med javnimi obravnavanji in drugim branjem. Proračuni so po jesenskih volitvah tako rekoč ponudili temelje vsebinskega dela v občinah, glede na obdobje, ko mnogi napovedujejo še stopnjevanje gospodarske krize, pa so vsekakor prilagojeni omejenim možnostim. Več na str. 3 in 4.	L. K.
Bloudkova nagrada Luciji
TA STREHA PA RES
V svoji bogati športni karieri je članica celjskega kluba San-kaku leta 2003 osvojila naslov mladinske evropske prvakinje, pozneje štiri kolajne na evropskih prvenstvih ter leta 2007 drugo mesto na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru. Sledila sta viška njene dosedanje kariere, saj je na zadnjih olim-
pijskih igrah v Pekingu osvojila bronasto medaljo, lani pa zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Dunaju. S tem nedvomno sodi med najuspešnejše slovenske športnike. Vse moči zdaj usmerja v tekme svetovnega pokala in v priprave na aprilsko evropsko in avgustovsko svetovno prvenstvo. T. Tavčar
Lucija Polavder z bronasto olimpijsko medaljo
Na 46. podelitvi Bloudkovih priznanj v Unionski dvorani ljubljanskega Grand hotela Union je nagrado prejela judoistka Lucija Polavder iz Griž. Kot so zapisali v obrazložitvi, se Lucija z judom ukvarja od leta 1995. Z vztrajnostjo, borbenostjo in zagretostjo je postala ena najuspešnejših judoistk v zgodovini slovenskega športa.

Vabimo vas na prireditev
ŠPORT 2010 V OBČINI ŽALEC,
stu na Kateri bomo podelili naqrade in priznanja najbolj uspdšnim športnicam in športnikom naše občine, in bo
v petek, 25. marca 2011, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
-s "
Z nami bo poseben športni gost!
Pester in zanimiv program bosta povezovala Peter Kavčič in Franci Podbrežnik Pridružite se nam in spoznajte naše uspešne športnike!
VSTOP JE PROST !	_	^
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražama in kavni butik!
nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Peter Lokan,
Limovci 9, Trojane
2.	Zlatko Mikša,
Vinska Gora 52, Velenje
3.	Iva Silej,
Začret 34, Ljubečna
NELSKAMP
Iz gline.
Iz betona.
Iz izkušenj.
ZASTOPA IN PRODAJA:	d.o.o.
Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
Tudi kultura je kdaj nekulturna!
V mesecu kulture so nas mnoge Slovence spet najbolj navdihnili športniki, Tina, Dejan in naša Lucija. Če ob nespornih športnih presežkih, ob katerih se tudi navadni Slovenci počutimo zmagovalce in ki tvorijo nekakšno kolektivno samozavest naroda, poskusimo njih in njihove športe primerjati s kulturo, potem se nam že podijo zanimive, za čas lovorik tudi bogokletne misli. Medtem koje naša zlata smučarska kraljica Tina Maze predstavnica elegantnega in drznega, včasih kar virtuoznega zimskega športa, ki mu gotovo pritičejo elementi umetnosti, pa mister simpatikus (!), kot seje prijelo našega boksarskega svetovnega prvaka Dejana Zavca, nič kaj kulturno (a po športnih! pravilih) nokautira svojega nasprotnika, mu razbije ličnico, da špricne kri in ga pošteno zmlati. Nakar mu ploska vesoljna kulturna Slovenija in cel svet. Še več, postane Slovenec leta! No, tudi bitka na ledenih smučinah ni nič kaj sentimentalna, pa tudi kulturna ne, ko ti za nekaj stotink nekdo vzame medaljo, pri tempa ni gotovo, če so ti čas pravilno odmerili ali so te celo ogoljufali.
Kaj pa ponos Spodnje Savinjske doline, naša sveža Bloudkova nagrajenka Lucija Polavder, kije prejšnji vikend spet nič kaj nežno položila na tla nekaj silakinj, požela aplavz in simpatije ter osvojila še eno kolajno ... Da primerjam nekaj, kar se primerjati ne da, boste rekli, pa vendar je hecno, kako so stvari drugačne, če jih pogledamo z drugačnih perspektiv ali vsaj z distance, ki sicer prav nič ne gre skupaj s čustveno ponosnim Slovencem. Tudi šport je kultura in kultura je tudi šport. Presneto, da je lažje primerjati kulturo s športom kot obratno. Saj ste že slišali, da operni pevci shujšajo po dve kili na predstavo, pa da igralci švicajo kot za stavo, ko dirkajo po odru. Toliko o športu v kulturi. Sicer pa je šport večinoma športen, pa tudi kdaj nešporten (kako je že tisto o dopingih?). Tako kot je kultura večinoma kulturna, nemalokrat pa tudi nekulturna. Ko recimo na vajah ali v zaodrju igralci kadijo ko Turki (k vragu nekadilski zakon, pa koši za čike), pa tudi alkoholizirano stanje (in še kakšno drugače odtrgano) na odru ni redkost, ker da »lažje napore zdržijo.«
Zato pa drži, daje kultura veliko več kot zgolj najrazličnejša umetniška dela, ustvarjanje in poustvarjanje na različnih področij umetnosti, kot seje v mesecu kulture slišalo iz ust mnogih govornikov. Da vključuje načine ravnanja, obnašanja posameznika, njegov odnos do sebe, družine, družbe in okolja, v katerem živi, njegovo sposobnost empatije, odnos do sočloveka, do narave, do živali, do javnega dobra. Kulturo obnašanja in ravnanja, kulturo govora in komuniciranja, kulturo stikov in odnosov, vedno, povsod, ne le na kulturni praznik in februarja in ne le ob uživanju kulturnih dobrin. Ko ljubite in tudi ko ne ljubite več. Razmislite o tem v dneh, ko sonce še skopari s sončnimi žarki, a se ptički kljub zadnjim snežinkam že bližajo ženitvi. V dneh, ko odkriva svojo lepoto tisto najbolj zgodnje cvetje, ko praznuje najmočnejši nežen spol na Zemlji in ko v resnici le za pustne maske velja, da so del naše kulture, tudi če niso kulturne.	Lucija Kolar
HORMANN
garažna in industrijska vrata
Ne tvegajte, ko gre za varnost in udobje vaše družine. Izberite najboljšo kombinacijo: kakovost in zanesljivost.
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec
Kanalizacija in vodovod v Šempetru	Ob kulturnem prazniku sklenili krog
Župan Občine Žalec Janko Kos in Danilo
Občina Žalec je konec prejšnjega leta na javnem razpisu za izgradnjo sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda v naselju Šempeter - II. faza izbrala za izvajalca del Radok, d. o. o., s soponu-dnikom Nivo, d. d., iz Celja. Pogodbena dela v skupni vrednosti nekaj več kot 583 tisoč evrov (brez DDV) zajemajo izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini 1.165 m in obnovo vodovoda na trasi nove kanalizacije v skupni dolžini 845 m.
S podpisom pogodbe, v imenu izbranega izvajalca jo je podpisal Danilo Senič in v imenu Občine Žalec župan Janko Kos, se je izvajalec zavezal zgraditi omejeno kanalizacijo z obnovo vodovoda do 31. avgusta letos. Ope-
Senič ob podpisu pogodbe
racija, uradno imenovana Sekundarna kanalizacija in obnova vodovoda v Občini Žalec, naselje Šempeter - II. faza je namenjena reševanju problematike odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Savinje. V sklopu reševanja te problematike obstaja že v preteklosti zgrajeno omrežje, do konca leta 2013 pa predvidevajo še nekaj sorodnih operacij na drugih območjih občine glede širjenja omrežja. Omenjena investicija zajema dela na območju naselja Šempeter: Petelinjek, Soseska, del Savinjske in Šolske ulice, Na travniku in del Tovarniške ceste. Tako bodo uredili odvodnjavanje odpadnih voda za dodatno priključenih 82 objektov oziroma 328 uporabnikov in izboljšali oskrbo
s pitno vodo za 228 uporabnikov.
Leta 2010 je Občina Žalec uspešno kandidirala na Javnem pozivu za predložitev vlog za sofinaciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi, razvojne prioritete Razvoj regij, operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012, ki ga je izdala SVLR. Z odobritvijo vloge in s sofinanciranjem bo omenjeno operacijo delno sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 odstotkov vseh potrjenih javnih upravičenih izdatkov. Po zaključku investicije bo Občina Žalec predala objekt v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, ki se skupaj z občino in Razvojno agencijo Savinja Žalec vključuje v vodenje investicije.
Med izgradnjo bodo dela potekala na območju omejenih ulic in cest, ki so dovozne poti do osnovne šole, podjetij in lastnikov stanovanjskih objektov, zato bo dostop moten. Izvajalec del bo tem v času organiziral primerne obvoze, stanovalce in uporabnike poti pa prosijo za strpnost, saj bodo le tako lahko čim prej prišli do želenega cilja.	T. Tavčar
S kulturo po krajevnih skupnostih
Poleg osrednjih občinskih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku se je zvrstilo tudi kar nekaj krajevnih proslav. V Občini Žalec so proslavo ob prazniku kulture pripravili v Petrovčah, Grižah, Šempetru in Libojah. V KS Vrbje je proslava zaradi bolezni odpadla, bodo pa program, ki so ga pripravili za to priložnost, izpeljali 3. decembra letos, ko praznujer mo ta veseli dan kulture.
3.	februarja so proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili v Petrovčah, kjer so učenci OŠ Petrovče pod mentorstvom profesorice Brede Šip na temo Prešerna pripravili čudovit in raznolik program, ki so ga popestrili tudi pevke in pevci Mešanega pevskega zbora A Cappella. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Petrovče Marjan Volpe. V svojem govoru se je med drugim zahvalil kulturnikom za njihovo požrtvovalnost in prostovoljno delo, ki ga namenjajo kulturi. Vsem pa je ob prazniku čestitala predsednica kulturnega društva Jasna Saražin.
V Šempetru so krajevno proslavo pripravili 6. februarja. Prireditev je vodil Boštjan Re-gulj, v programu pa so nastopili Moški pevski zbor Savinjski zvon, Petrovi tamburaši, na klavirju Špela Vaš in gledališka skupina Grifon z recitalom Ni
prepozno verjeti ljubezni. Recital sta z glasbo na klavirju in s plesom obogatila še Kristjan in Alja Terglav. Slavnostna govornica je bila Vera Jerman.
V Grižah je bila proslava na predvečer praznika. Vodila jo je Danica Vončina Veligošek, slavnostna govornica pa je bila Lidija Koceli, vodja programa kultura na ZKŠT Žalec. Izrekla je čestitke KUD Svoboda Griže za prejem Savinove plakete, potem pa spregovorila o stanju slovenske kulture,
predvsem o nezahtevnosti občinstva in njegovem nekritičnem odnosu do kulture in kulturne ustvarjalnosti. S pestrim programom so večer obogatili ženski pevski zbor, recitatorka Olga Markovič, Ubrane strune, harmonikarski orkester in učenci OŠ Griže.
S proslavo v Libojah, ki je potekala v petek, 11. februarja, so slavnostno obeležili 80-letnico delovanja KUD Svoboda Liboje (več na str. 19).	D. N.
V Žalcu so osrednjo občinsko proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili 3. februarja v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Na prireditvi z naslovom Sklenjeni krog, kije bila posvečena prof. Tanji Cehner, dolgoletni ravnateljici Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki je z začetkom tega leta sklenila krog svoje uspešne poklicne poti, so podelili Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2010.
Savinova odličja, ki, kot je povedala povezovalka prireditve Lidija Koceli, niso le nagrade za dosežke na tekmovanjih, temveč so priznanja za prizadevno delo ljudem, ki dajejo svoje srce, svoje znanje in svoj čas na voljo drugim, je letos prejelo šest izjemnih posameznikov in skupin. Podelil jih je župan Občine Žalec Janko Kos, ki je
in Kulturno-umetniško društvo Griže za dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih. Savinovo priznanje sta prejela Folklorna skupina Kulturnega društva Galicija za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini in Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec za uspešno 30-letno delo.
Slavnostna govornica je bila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, ki tokrat prvič na žalskem odru ni bila v vlogi solistke, v vlogi slavnostne govornice pa je nekoliko kritično ocenila pogostost del slovenskih skladateljev na slovenskih odrih: »V petnajstih letih delovanja v obeh slovenskih opernih hišah sem imela možnost izvajanja številnih opernih in operetnih del, vendar pa med njimi ni bilo prav veliko del slovenskih skladateljev. Seveda
Savinovi nagrajenci z županom (manjkajo: Eva Nina Kozmus, Rolanda Fuger Grmadnik in Janko Grmadnik)
ob čestitkah nagrajencem dejal, da se nam ob dosežkih, ki so jih pokazali letošnji nagrajenci, za ohranjanje kulture v našem okolju gotovo ni bati. Najvišje priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado, je prejela Tatjana Kač za življenjsko delo in velike dosežke na področju domoznanstva v Občini Žalec. Savinovo plaketo so prejeli flavtiska Eva Nina Kozmus za vrhunske mednarodne dosežke v zadnjih petih letih delovanja,
Rolanda Fugger Germadnik in Janko Germadnik za projekt slovensko-nemške izdaje dnevniških zapisov Barbare Širca z uvodno študijo in komentarji
Priznanja učencem in učiteljem
S podelitve priznanj
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, je Občina Žalec tudi letos podelila priznanja učencem in mentorjem vseh petih osnovnih šol žalske občine. Slovesnost
je potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, priznanja pa je v imenu občine podelil župan Janko Kos.
Za šolsko in izvenšolsko delo na likovnem, literarnem, glas-
benem, plesnem in dramskem področju je podelil priznanja 51 učencem in 34 mentorjem. Z OŠ Griže je priznanje prejelo 11 učencev in 6 mentoric, z OŠ Petrovče 10 učencev in otroški pevski zbor Trje ter 7 mentoric, z OŠ Šempeter 10 učencev, plesni skupini in 4 mentorice, s I. OŠ Žalec 14 učencev in 11 mentoric, z II. OŠ Žalec 3 učenci in 3 mentorice ter z Glasbene šole Risto Savin Žalec 3 učenci in 3 mentorice.
Ob tej priložnosti je župan Janko Kos vsem, še posebej pa prejemnikom priznanj, čestital ob slovenskem kulturnem prazniku. Kulturni program so pripravili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. T. Tavčar
na izbor programa pevci nimamo vpliva, bi si pa kot slovenska sopranistka želela, da bi se na naših odrih večkrat pojavljala dela slovenskih skladateljev, saj Slovenci kot majhen narod ne moremo pričakovati od drugih, da bodo mislili na ohranjanje naše kulture. /.../ Spodbudno in razvseselji-vo dejstvo pa je, da na raznih polamaterskih in amaterskih odrih večkrat zaživijo slovenska operna in operetna dela. Žalčani se gotovo z veseljem spominjajo večkratnih izvedb operete Planinska roža Radovana Gobca, kasneje Hmelj-ske princese istega skladatelja, Gregorčevih Melodij srca in Savinove prve opere Poslednja straža /.../. Vsakokratni lep sprejem in odziv publike je samo še dokaz več, da gre za kakovostna, bogata, vsega spoštovanja vredna dela, ki si zaslužijo, da vedno znova zaživijo na slovenskih odrih.«
V nadaljevanju se je dotaknila pojma kulture nekoliko širše: »Slovenska kultura je celota
Andreja Zakonjšek Krt materialnih in nematerialnih stvaritev slovenske družbe. Je tudi plemenitenje in izpopopl-njevanje posameznega značaja in načina življenja ter okolja v slovenskem duhu in vrednotah. Kultura smo torej vsi. Sem jaz, ste vi, je del nas, ogledalo nas samih, našega življenja in dela. Žal je za današnji čas postalo že kar značilno pomanjkanje osebne kulture, spoštovanja, obzirnosti, prijaznosti, solidarnosti, pravičnosti, potrpežljivosti, sposobnosti poslušati in prisluhniti. Nagibamo se h kulturi zastraševanja, izkoriščanja, tekmovanja, zatiranja, materializma, potrošništva, občudovanja vsega tujega in pri tem vse prevečkrat pozabljamo na svoje, domače, slovensko. Zato je morda ravno kulturni praznik tisti praznik, ki nam daje možnost in priložnost, da se za trenutek ustavimo, poglobimo vase, v svojo osebno kulturo, v naše odnose do soljudi, do svojega naroda, domovine, jezika, pesmi, običajev, do naših lepih gora, morja, gozdov, rek in jezer, polj in ravnic. V preteklosti so si morali naši predniki še posebej prizadevati, da so ohranili svojo slovensko kulturo, svoj slovenski jezik. Njim, sebi in naših bodočim rodovom smo dolžni, da vsak po svojih močeh nadaljujemo z ohranjanjem slovenske kulture ...« Govor pa je Andreja Zakonjšek sklenila s spodbudo glasbenemu programu v nadaljevanju: »Naj spregovori glasba!«
Krog letošnje svečanosti ob kulturnem prazniku so tako z odličnim glasbenim programom pomagale skleniti profesorice Glasbene šole Risto Savin Žalec Tjaša Gorišek, Irena Kralj, Magdalena Navodnik, Melita Estigarribia Villasanti (vse na klavirju), Nina Baša in Agata Kvartič (obe na flavti) in Nataša Krajnc (sopran) ter dve izjemno nadarjeni učenki, mladi citrarki Brina Gabrovec in Vanessa Vrečič.
L. K.., foto: T. T.
Nadarjeni mladi citrarki Brina Gabrovec in Vanessa Vrečič
Proračun za letos sprejet
Minister na gradbišču
Na 4. redni seji 3. februarja so žalski svetniki sprejeli občinski proračun za leto 2011, potem ko so ga na zadnji seji konec decembra dali v 15-dnevno javno razpravo. Predvideni prihodki letošnjega proračuna so tako dobrih 21,2 milijona evrov, odhodki pa nekaj več kot 26,6 milijona evrov. Svetniki so med drugim sprejeli tudi spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ZN Arnovski gozd.
Že pri točki sprejemanja dnevnega reda je pripombo nanj podal svetnik Lojze Posedel, ki je želel, da se na dnevni red uvrsti 16 predlaganih amandmajev njegove liste na proračun, saj so bili pravočasno posredovani. Župan Janko Kos mu je pojasnil, da so sicer bili amandmaji res pravočasno posredovani, vendar pa ne morejo biti uvrščeni na dnevni red, ker so v neskladju s 116. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Žalec, saj zaradi visokih predlogov dodatnih odhodkov ne upoštevajo pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. V nadaljevanju so svetniki sprejeli prvotno predlagani dnevni red, torej brez dodatnim amandmajev.
Po 15-dnevni javni obravnavi proračuna je spremembe in dopolnitve predloga proračuna pojasnila vodja Oddelka za finance Vlasta Simonič. Povedala je, da je bilo podanih 26 pripomb, in sicer so jih posredovali javni zavodi (osnovne šole, vrtci, glasbena šola, ZKŠT Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec), krajevne skupnosti, Javno komunalno podjetje, štiri svetniške skupine (SDS, DESUS, NSI in Nadstrankarska lista za skladen razvoj Občine Žalec) in drugi (Razvojna agencija Savinja, Anica Krčmar v imenu krajanov KS Galicija, občinski svetniki na seji 23. 12.). Večinoma so se nanašale na dodatna sredstva, upoštevali pa so jih v
skladu z možnostmi in s trenutnimi prednostnimi nalogami. Prihodki letošnjega proračuna bodo višji kot v osnovnem predlogu proračuna za dobrih 751 tisoč evrov (kar dobrih 70 odstotkov tega denarja pričakujejo od pričakovane urbanistične pogodbe s podjetjema, ki bosta uredila infrastrukturo v Arnovskem gozdu na lastne stroške). Prihodki bodo tako skupaj znašali skoraj 21,2 milijona evrov, kar je dobrih 10 % manj, kot so bili prihodki lanskega proračuna.
Za 10 % višji pa bodo odhodki občinskega proračuna 2011, ki bodo skupaj znašali nekaj več kot 26,6 milijona evrov ali skoraj 933 tisoč evrov več, kot je bilo v prvem predlogu proračuna. Od tega je kar 51 % proračuna namenjenega investicijskemu, razvojnemu delu, kar kljub težkim časom in velikim projektom (denimo OŠ Griže), ki so začasno omejili sredstva drugje, kaže na razvojno naravnanost, je povedala Vlasta Simonič. Proračunski primanjkljaj znaša dobrih 5,45 milijona evrov. Občina se bo tako letos dodatno zadolžila za 4,3 milijona evrov in tako dosegla skupno zgornjo mejo dovoljenega zadolževanja 10,5 milijona evrov.
Večina razpravljalcev je v nadaljevanju izrazila podporo predlaganemu preračunu, čeprav veliko predlogov po dodatnih sredstvih ni bilo sprejetih zaradi omejitev na prihodkovni strani in na drugi strani ob dejstvu, da je letošnji največji finančni odhodek izgradnja osnovne šole v Grižah, ki bo v prihodnost prestavil nekatere druge. Večinoma pa so poudarili, da se zavedajo, da ta proračun ni idealen, a v danih razmerah optimalen. Tako so v nadaljevanju s 25 glasovi za in z nobenim proti (od 28 prisotnih svetnikov) tudi sprejeli proračun.
Žalski občinski svetniki so potrdili tudi spremembe in dopolnitve Podrobnega prostorskega načrta ZN Arnovski
TRIANGEL
regionalna kulturna naveza -gm? celje I velenje I Žalec W
TRIANGEL OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
BOLERO
Tradicionalni dobrodelni koncert Festivala Velenje in Triangla z znanimi pevci domače in zabavne glasbe ob materinskem dnevu. Izkupiček koncerta je namenjen socialno ogroženim družinam iz regije.
Četrtek, 24.3., 19.00, Dom kulture Velenje.
Vstopnina: 15 EUR.
Dodatne informacije in rezervacije vstopnic: Festival Velenje, 03/898 25 70, info@festival-velenje.si.
www.hisakulture.si,www.festival-velenje.si,www.zkst-zalec.si
Dr. Igor Lukšii z Jankom Kosom in Markom Laznikom na gradbišču v Grižah
gozd, s katerim so uskladili želje investitorjev z željami upravljavca prostora, kot je povedala Smilja Breznik ob predstavitvi OPPN-ja, predstavnica projektanta, Inštituta za urejanje prostora iz Celje.
Svetniki so potrdili tudi vse predloge stališč (tri pozitivna in eno negativno stališče) do posegov v prostor in predlog ukinitve javnega dobra na parcelah na območju Arnovskega gosta (opuščene trase cest).
Pod točko aktualne informacije je svetnike s potekom gradnje osnovne šole v Grižah seznanil Marko Laznik. Kot je poudaril, dela potekajo po načrtu, čeprav so zaradi neugodnih vremenskih razmer tri tedne za terminom. Kljub temu pa končni rok, letošnji november, ni ogrožen. Ob tem je zaprosil občane Griž za razumevanje, saj izvajalci del zaradi odvoza materiala v dopoldanskih urah umažejo ceste, jih tudi očistijo, vendar šele po 14. uri. Za nadzorovanje gradnje osnovne šole ima Občina Žalec vzpostavljen nadzor pa tudi supernadzor, za kar je dodatno namenila 10.000 evrov.
Župan Janko Kos je podal tudi informacijo o delovanju nadzornega odbora, ki je 25. januarja že posredoval program dela in je po njegovem dobro zastavil delo. V letnem pro-
gramu dela NS je načrtovanih devet nadzorov, med njimi dva nadzora občinskega proračuna, pet nadzorov v javnih podjetjih, en v krajevni skupnosti in dva v društvih. Gregor Vovk Petrovski je pri pobudah svetnikov izpostavil pobudo občanke, ki se je dotaknila nenormalno dolgo spuščenih zapornic ob železniškem prehodu v Žalcu, Janko Kos pa mu je odgovoril, da bodo pomisleke posredovali Slovenskim železnicam.
Robert Smodej je predlagal postavitev e-točke in brezžičnega internetnega omrežja v občinski stavbi (kar naj bi znašalo le 60 evrov), Vojko Zupanc pa razmislek o tem, da bi na strehah javnih stavb lahko imeli sončne elektrarne (kot jih je na OŠ Prebold in drugih šolah postavilo podjetje Bisol ter v zameno za najem strehe pokrilo stroške popravila strehe). Vojko Zupanc je v imenu še dveh svetnikov (Smodej, Hribar) izpostavil tudi smiselnost vsakoletnega sodelovanja na ponovoletnem lovu, češ da gre za neetično ravnanje, dogodek, kjer se pobijajo živali. Janko Kos je slednjemu odgovoril z naravovarstveno vlogo, ki jo ima lovska organizacija, o ostalih pobudah pa, da bodo posredovali odgovore na prihodnjih sejah.	L. K.
Gradnja osnovne šole v Grižah s telovadnico in z vrtcem kljub zimi napreduje. Prejšnjo sredo si je gradbišče ogledal minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, župan Janko Kos s sodelavci in člani gradbenega odbora pa so ga seznanili s potekom projekta in zaprosili za pomoč pri zagotavljanju denarja za opremo.
Kot je povedal predsednik Komisije za spremljanje gradnje griške šole s telovadnico in z vrtcem ter podžupan Marko Laznik, gradnja po terminskem planu zamuja za dobre tri tedne, predvsem zaradi januarskih nizkih temperatur. Vendar rok za dokončanje del konec novembra letos ni ogrožen. Nadzorniki in super-nadzorniki zaenkrat tudi niso podali bistvenih pripomb na kakovost gradnje.
Seveda pa bo poleg denarja za objekt potrebno zagotoviti tudi denar za opremo, predvidoma približno 1,3 milijona evrov. Janko Kos je povedal: »Ministra za šolstvo in šport sem ob obisku v naši občini zaprosil za dodatna sredstva za opremo šole glede na to, da je občina zdaj zadolžena na naj-višji dovoljeni meji. Minister ni povsem zaprl vrata, iskali bomo možnosti in načine, da pridobimo dodatna sredstva.«
Minister dr. Igor Lukšič je potrdil: »Gradnja lepo napreduje in prepričan sem, da bo, ko bo čas za opremo, tudi pri tem šlo sorazmerno brez težav. Všeč mi je, da se vsi, ki so odgovorni za projekt, zavedajo problemov, ki jih lahko doletijo, in da je to zelo zagreta ekipa, ki bo dobro opravila svojo nalogo.«	K. R.
Župan o domu starejših in reorganizaciji
Na zadnji seji žalskega občinskega sveta je župan Janko Kos svetnikom podal tudi informacijo o poteku dejavnosti pri izgradnji doma starejših v Žalcu. O tem, pa tudi o napovedani reorganizaciji občinske uprave ter o imenovanju direktorja občinske uprave smo se nekoliko podrobneje z županom pogovarjali tudi mi. Povedal nam je, da je v treh mesecih težko opraviti vse, kar se je nakopičilo, da pa bo v štirih letih gotovo kaj pokazati.
Še nekaj potu do doma starejših
Na temo doma starejših se je župan Janko Kos skupaj z vodjo Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Natašo Gaber Sivka in direktorico Doma upokojencev Polzela Evo Lenko kot potencialnim upravljavcem januarja dvakrat sestal na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, prvič 19. januarja z vodjo Službe za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva Mileno Končina, drugič pa 27. januarja z generalnim direktorjem Direktorata za socialne zadeve Davorjem Dominkušem.
Ugotovili so namreč, da ustne obljube, ki jih je minister dr. Ivan Svetlik izrekel že na srečanju rejniških družin v Novem Celju konec avgusta lani pred
volitvami nekdanjemu županu Lojzetu Posedelu in tudi lokalnim medijem o tem, da resorno ministrstvo podpira gradnjo enote Doma upokojencev Polzela v Žalcu in da bo v kratkem med ministrstvom, Občino Žalec in Domom upokojencev Polzela o tem podpisan dogovor, niso ugledale pisne uresničitve. Gre za sklep ministrstva, ki bi pomenil osnovo za vlogo za dodelitev koncesije polzel-skemu domu za dodatna oskrbna mesta v žalski enoti.
Zato so na ministrstvu tako rekoč znova začeli s pogajanji. Ministrstvo naj bi zdaj naložilo Domu upokojencev Polzela kot potencialnemu upravljavcu žalske enote, naj ponovno izračuna, koliko bi znašala oskrbnina v novem domu. Gre namreč za to, da je bila žalska enota zamišljena bolj kot nadstandardna oblika in bi bile lahko cene zanje previsoke. Polzelski dom bi delno zapolnil žalsko enoto s 60 varovanci iz stare graščine na Polzeli, ki jo bo moral v nekaj letih izprazniti, ni pa rečeno, da bodo zmogli varovanci plačevati oskrbnino v dražjem domu v Žalcu. In drugič, oceniti morajo tudi potencialno povpraševanje za preostalih 74 mest, kajti zadnji vseslovenski podatki kažejo na to, da je kapacitet v nekaterih delih Slovenije, kamor sodi tudi širše celjsko območje, že zdaj dovolj. Ob
vseh teh dejstvih bodo morali v nadaljevanju razmisliti tudi o tem, ali ne kaže prvotno nadstandardno zasnovano enoto doma starejših v Žalcu nekoliko racionalizirati (po številu mest, velikosti sob in drugih prostorov v nadstandardni ponudbi v domu) in prilagoditi povpraševanju na trgu in možnostim potencialnih varovancev. S tem bi pocenili gradnjo v osnovni verziji sicer več kot 8 milijonov evrov težke investicije. »Moja ocena je, da bi morala biti investicija vsaj 30 % cenejša,« je mnenja Janko Kos. Želijo si, da bi poleg tega ministrstvo uvrstilo to investicijo v razvojne progame 2012/2013 in zagotovilo sredstva za opremo doma. Potrdil pa je tudi, da bo na to temo še precej dela in prelitega potu. Do zdaj je Občina Žalec v potrebno dokumentacijo in komunalno urejanje zemljišča, kjer naj bi zrasla enota polzel-skega doma upokojencev, vložila že okrog pol milijona evrov, kar je gotovo eden izmed razlogov, da na začrtani poti vztraja.
Direktor sredi, reorganizacija konec marca
Janko Kos je povedal, da je na ponovljeni razpis za novega direktorja občinske uprave prispelo 20 vlog (ena dodatna je prispela prepozno), od tega je eden kandidat že odstopil, trije pa niso izpolnjevali pogo-
jev. Trenutno posebna komisija opravlja razgovore s 16 kandidati, ki so ostali »v igri«. Zadnji razgovor bo 8. marca. Komisija bo vse kandidate ocenila po posebnem točkovniku in svoje ocene posredovala županu, ta pa se bo o dokončnem izboru odločil po 10. marcu.
Župan Janko Kos je povedal, da obstajajo že tudi osnutki reorganizacije, vendar jih želi dokončno uskladiti z novim direktorjem ali direktorico občinske uprave. Čeprav reorganizacijo sicer predlaga župan, pa je Janko Kos prepričan, da je prav, da pri tem sodeluje tudi tisti, ki jo bo zelo kmalu vodil. »Če bo šlo po sreči, bom tako novo organizacijo predlagal konec marca ali aprila,« nam je še povedal Kos in namignil, da bodo tudi vsebinsko nekoliko drugače zastavili oddelke, da bi bili bolj učinkoviti in prijazni uporabnikom. Radi bi zapolnili tudi nekatera strokovna mesta, ki so bodi zaradi upokojitev bodisi zaradi odhodov zdaj prazna in so strokovno nekoliko podhranila občinsko upravo. Na naše vprašanje o kadrovskih prevetritvah pa je dejal: »Tiste, ki predano in pošteno delajo, ni treba biti strah za delo. Ob tem je pomemben odnos do strank in sodelavcev. Pravzaprav je dela za vse, a ne nujno na istih delovnih mestih.«	L. K.
Soglasno potrdili proračun
Dveletni proračun pod streho
Braslovški svetniki so se sestali na šesti redni seji občinskega sveta in obravnavali devet točk dnevnega reda. Med drugim pa so potrdili proračun za letos, ki bo imel dobrih 5 milijonov evrov (natančneje 5.060.205) prihodkov in slabih 5 milijonov (natančneje 4.986.280) evrov odhodkov.
Najprej so svetniki brez pripomb za članico Nadzornega sveta Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., potrdili Marijo Jerman iz Občine Vran-
sko, ki bo zastopala občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko.
V nadaljevanju seje je župan Branimir Strojanšek predstavil Odlok proračuna za letošnje leto v drugem branju. Prihodki so se glede na prvo branje povečali za 27.048 evrov, odhodki pa za 27.430. Povečanje na odhodkovni strani je nastalo zaradi spremenjene dinamike gradnje in financiranja projekta Sekundarna kanalizacija Braslovče (zamik iz leta 2010 v leto 2011,
in to dejstvo pri pripravi gradiva za prvo obravnavo še ni bilo znano). Na prihodkovni strani pa so se glede na realizacijo v letu 2010 povečali prihodki iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (pravne osebe), davka na dediščine in darila, načrtovanih prihodkov iz komunalnega prispevka ter sredstev iz državnega proračuna (sofinanciranje projekta Sekundarna kanalizacija Braslovče). Drugih sprememb v številčnem delu proračuna za leto 2011 ni, na osnovi pripomb in pobud odborov in komisij pa se je dopolnil načrt razvojnih programov za naslednja štiri leta. Razprava je bila zelo kratka, nato pa je vseh 13 svetnikov soglašalo s sprejetjem proračuna in sklepom o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Braslovče v vrednosti okoli 50.000 evrov.
Brez pripomb so svetniki potrdili tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JZ regijsko višje in visokošolsko središče in spremembe Statuta JZ regijske višje in visokošolsko središče.	T. Tavčar
Po 4 letih višje cene vrtca
Braslovški svetniki so na 6. seji razpravljali tudi o povišanju cen programov predšolske vzgoje v VIZ OŠ Braslovče in dodatnem znižanju plačila programov vrtca za primer počitniške odsotnosti. Po živahni razpravi so potrdili nove cene, ki so se v povprečju dvignile za 2,7 odstotka, zadnje povišanje pa je bilo julija 2007. Po novem se je polna cena programa za prvo starostno obdobje (1-3 let) s 410,66 evra povišala na 421,75 evra, cena programa za drugo starostno obdobje (3-6 let), dnevni progam od 6 do 9 ur, s 340,22 na 349,40 evra, od letos dalje pa je posebej oblikovana cena kombiniranega oddelka, ki znaša 379,17 evra. Starši otrok, za katere je Občina Braslovče po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, lahko uveljavljajo pravico do dodatnega znižanja plačila vzgojnine, ki se bo priznalo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca med počitnicami od 1. julija do 31. avgusta.
Razvojno in ekološko naravnan
Svetniki Občine Tabor so se na svoji prvi letošnji, sicer pa
3.	redni seji zbrali v sredo, 2. februarja. Obravnavali so deset točk dnevnega reda, največ časa pa so namenili predstavitvi predloga proračuna za leti 2011 in 2012, ki ga je predstavil župan Vilko Jazbinšek.
Poudaril je, da je proračun usklajen s prihodki in odhodki. Za letos ta znaša 2.072.000,00, za leto 2012 pa 2.393.471,00 evrov. V letošnjem letu bo največ denarja namenjenega izobraževanju in otroškemu varstvu, in sicer 23,44 % proračuna, dobrih 20 % je namenjenih delovanju lokalne samouprave, za okolje in prostor bo šlo 14 %, dobrih 8 % za prostorsko načrtovanje, stanovanjsko in komunalno infrastrukuro, dober procent manj telekomunikacijam, dobra pol odstotka pa naj bi šlo za gospodarstvo in turizem, kjer občina zagotavlja le boljše pogoje, investitorji pa so posamezniki ali podjetja.
V proračunu za leto 2012 bo največ, kar 33,39 % proračuna namenjenega okolju in prostoru. Povečanje gre na račun izgradnje kanalizacije, ki bo še nekaj let obremenjevala proračun. Za delovanje lokalne samouprave (plače in ostalo) bodo porabili 17,54 % proračuna. Strošek bo manjši zaradi porodniškega dopusta. Precej naj bi se zmanjšal tudi odstotek za izobraževanje in vrtec, saj zaradi vzpostavitve devetletne šole v Taboru ne bo potrebno prevažati otroke v šolo na Vransko. Za izobraževanje in vrtec je tako namenjenih 15,89 % pro-
računa. Na račun tega zmanjšanja pa se povečujejo sredstva za cestno infrastrukturo. Ta znašajo 17,74 %. Vse druge podstavke, z izjemo sredstev za telekomunikacije, ki znašajo 3,24 %, pa so v višini od 0,57 (za gospodarstvo in turizem) do 2,78 (prostorsko načrtovanje...).
Kot je poudaril župan, je dveletni proračun razvojno in ekološko naravnan in pripravljen brez dodatnih zadolžitev. V razpravi je bilo podanih kar nekaj vprašanj, nekaj pa tudi predlogov, ki naj bi se upoštevali pri dokončni obliki proračuna. Si-
Direkcija Republike Slovenije za ceste gradi na regionalni cesti Celje-Ljubljana v Trnavi v braslovški občini nov most čez Trnavco. Gre za objekt, ki ga je bilo potrebno zaradi dotrajanosti porušiti in je potrebno zgraditi novega.
Vrednost del, ki jih v celoti financira Ministrstvo za
cer pa so svetniki predlog proračuna sprejeli soglasno in ga dali v 15-dnevno javno razpravo.
V nadaljevanju so predstavili in sprejeli Občinski program varnosti Občine Tabor, ki med drugim vključuje občinsko redarstvo. Program je predstavil njegov avtor Stanislav Mlakar, svetniki pa so po razpravi predlagani program sprejeli. Prav tako so potrdili Program športa v Občini Tabor v letu 2011 in imenovali predstavnika ustanovitelja v Svet Javnega zavoda Osnovna šola Vransko - Tabor.
D. Naraglav
promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, znaša 169.667 evrov. Pogodbeni rok za dokončanje del, ki jih izvaja VNG Krajnc iz Žalca, je konec maja. Oviran promet na tem območju rešujejo z enosmernim prometom preko pontonskega mostu.
T. Tavčar
Gradnja novega mostu
Nov most čez Trnavco
Polzelski svetniki so na 4. redni seji občinskega sveta v drugem branju sprejeli Odlok o proračunu Občine Polzela za leti 2011 in 2012, Odlok o ustanovitvi Zavoda za kulturo, turizem in šport in potrdili več drugih sklepov, med drugim sklep o oddaji Lokalnega zbirnega centra za odlaganje komunalnih odpadkov Andraž v upravljanje SIMBIO, d. d., o povišanju cene najemnin pokritih površin Občine Polzela, o sprejemu Občinskega programa varnosti Občine Polzela in Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec.
Spremembe med prvim in drugim branjem proračuna se nanašajo zgolj na leto 2011. Ob koncu leta 2010 je bilo izkazano stanje na računih
232.500	evrov, kar je za 91.000 evrov več, kot so načrtovali pri prvem branju predloga letošnjega proračuna. Prenesena sredstva se nanašajo na neporabljena namenska sredstva v preteklem letu. Spremembe se tako nanašajo na vključitev odhodkov, ki v letu 2010 niso bili realizirani, in na investicije, za katere so konec leta dobili dodatne pogoje upravljavcev za njihovo izvedbo. Sicer pa bodo iz letošnjega proračuna največ, in sicer 1.233.250 evrov, pora-
bili za izobraževanje, od tega
891.000	za vrtec, za kulturo, šport in nevladne organizacije 662.950 evrov, za varovanje okolja in naravne dediščine 634.400 evrov, za prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalno dejavnost 527.800 evrov itd: Odhodki letošnjega proračuna bodo torej skupaj
znašali 5.066.000, prihodki pa 4.606.000.000.
Proračun za leto 2012 je glede na leto 2011 nižji za 4 odstotke. Načrtovani izdatki proračuna so za leto 2012 4.786.000 evrov, prihodki pa 4.463.000, torej znaša proračunski primanjkljaj 323 tisoč evrov in je enak, kot je bil v prvem branju. T. Tavčar
Tudi na Polzeli zavod
Predlog Odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela je na 4. seji polzelskega občinskega sveta predstavila direktorica občinske uprave Alenka Kočevar. Odlok je bil v javni obravnavi do 20. januarja. Do tega časa nanj ni bilo pripomb. Ustanovitev zavoda so narekovale obveznosti po sprejemu investicijskega programa za projekt obnove Gradu Komenda na Polzeli in za pospešitev razvoja kulture, turizma in športa v Občini Polzela. Z ustanovitvijo zavoda sovpada tudi dejstvo, da mora Grad Komenda čim prej začeti z obratovanjem, skrb za upravljanje in vzdrževanje pa prevzame zavod. Z ustanovitvijo zavoda predlagatelj sledi določilom Statuta Občine Polzela, da občina pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, turizem pa je ena prihodnjih poslovnih priložnosti v občini.
Dejavnost zavoda se šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu, zavod pa glede na namen, zaradi katerega je ustanovljen, opravlja kot javno službo številne naloge. Med drugim spremlja, spodbuja, posreduje, organizira in izvaja kulturne, turistične in športne prireditve in tekmovanja, zbira in posreduje informacije o kulturnem, turističnem in športnem dogajanju v občini, skrbi za razvoj, organizacijo, promocijo in trženje kulturne, turistične in športne ponudbe itd. Zavod lahko poleg dejavnosti v javnem interesu opravlja tudi gospodarske oziroma lastne dejavnosti, če je zanje registriran in izpolnjuje zakonske pogoje za njihovo delovanje.
Proračuna v javno obravnavo
Vranski svetniki so na 3. redni seji občinskega sveta med drugim sprejeli predlog Odloka proračuna Občine Vransko za 2011 in 2012 v 1. branju, potrdili imenovanje članov vaških in trške skupnosti, potrdili sklepe o uskladitvi Načrta razvojnih programov za leto 2011, imenovanje predstavnice občin v Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Žalec in sklep o ceni socialnovarstvene storitve Pomoč
družini na domu za leto 2011.
Proračun naj bi imel za letošnje leto 4.524.134 prihodkov in 4.589.259 odhodkov, za prihodnje leto pa načrtujejo 3.067.043 prihodkov in 3.128.635 odhodkov. Po krajši razpravi so dali oba predloga Odloka o proračunu Občine Vransko v 14-dnev-no javno obravnavo, to je do vključno 2. marca. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili sklep o imenovanju Marije Jerman, višje svetovalke za okolje, pro-
stor in investicije Občine Vransko za članico Nadzornega sveta JKP, d. o. o, Žalec ter soglašali s ceno socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu v višini 14 evrov za efektivno uro storitve, in sicer od 1. februarja dalje. Prispevek uporabnika je 6 evrov na uro in se lahko tudi zniža, ostalo pa bo zagotovila občina. Svetniki so potrdili člane vaških in trške skupnosti in ob koncu obravnavali še nekaj premoženj-sko-pravnih zadev.	T. T.
Starejši veseli srečanja
V Braslovčah vsako leto poskrbijo tudi za srečanje starejših krajanov in jih presenetijo s kulturnim program in pogostitvijo. Tokratno srečanje so pripravili zadnjo januarsko nedeljo v dvorani Kulturnega doma Braslovče.
Zbrane so nagovorili in jim zaželeli veliko zdravja predsednik KO Braslovče Ervin Anzelc, predsednik KO Pa-rižlje Topovlje Ivan Marovt ml., predsednica KO RK Bra-
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
slovče Gomilsko Nika Udrih in braslovški župan Branimir Strojanšek. Najstarejšima, 97-letni Tereziji Rojnik in 95-letnemu Karlu Gluku, so podarili šopek rož. Dogodek
programom popestrili učenci OŠ Braslovče, prireditev pa je vodila Anita Rojnik. Na srečanju je bilo dovolj priložnosti za obujanje spominov, prijazen klepet in veselo raz-
so s prisrčnim kulturnim položenje.	T. T.
S srečanja v dvorani Kulturnega doma Braslovče
»Za domovino - s Prešernom naprej!« »Dom je tam, kjer je ljubezen!«
V	Domu krajanov Gomil-sko, ki so ga svojemu namenu predali ravno na dan, ko slavi svoj praznik kultura, pred tridesetimi leti, je potekala osrednja občinska proslava Občine Braslovče ob slovenskem kulturnem prazniku.
V	kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Go-milsko, Sekstet Gomilsko, mladinska dramska skupina Kulturnega društva Gomilsko in odrasla dramska skupina Kulturnega društva Gomilsko. Ob tej priložnosti sta predsednik Kulturnega društva Gomilsko Andrej Šram in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek v kulturno društvo sprejela dvanajst novih članov - prvošolčkov. Voditelji-
ca prireditve Nina Markovič Korent se je ob razmišljanju, kaj je kultura, dotaknila tudi vrednot, ki v današnjem svetu niso le razkošje, temveč nuja, saj odvračajo svet od sebičnosti in samovšečnosti.
Slavnostni govornik župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek pa je v uvodu na kratko osvetlil zgodovino razvoja slovenske kulture in ob tem spomnil na pomembne slovenske ustvarjalce z različnih področij kulturnega ustvarjanja, nato pa poudaril: »V naši občini delujejo šolsko kulturno društvo naše osnovne šole in obeh njenih podružnic in ljubiteljska kulturna društva. Vsa si prizadevajo za ohranjanje kulturnega izro-
čila našega naroda. Izvajalci vlagajo svoj trud in prosti čas nesebično kulturi. Prijaznejša zakonodaja in večji posluh ministrstva za kulturo pri rezanju finančne pogače sta nujno potrebna za plodnejši razvoj kulture in umetnosti. Ohranjanje kakovostnih odnosov, med posameznimi zvrstmi umetnosti je prava umetnost. Vloga občine je pomembna za kulturno življenje v njenem ožjem območju. Pomembno pa je seganje kulturnega dogajanja v njej tudi preko njenih meja. Tudi zato potrebujejo naša kulturna društva prostor. Kljub težkim finančnim pogojem, ki so prizadeli tudi nas, je moj veliki interes, da primerno obnovimo kulturni dom na Gomilskem, da čim prej pristopimo h gradnji kulturnega doma v Braslovčah in da ne pozabimo na kulturni dom v Letušu.« Ob tej priložnosti so v preddverju doma postavili priložnostno razstavo Stare listine Občine Braslovče, o kateri je spregovoril predsednik Kulturno zgodovinskega društva Žovnek Braslovče Franc Kralj, članice Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko pa so poskrbele za kulinarične dobrote.	T. Tavčar
Z Orkestrom slovenske policije
Franci Cigler
V	Občini Prebold so letošnjo osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 4. februarja, pripravili v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Izpostavo Žalec, in KUD Svoboda Prebold, ki letos praznuje 100-letnico kulturnega delovanja.
Prireditev je vodila in povezovala Milena Dolinar, ki je skupaj s Tino Aubreht pripravila krajši recital. Na prireditvi je nastopil Orkester slovenske policije pod vodstvom dirigenta Žarka Prinčiča in s solisti Mitjem Škorjancem, Markom Novakom in Matjažem Mrakom.
Slavnostni govornik je bil predsednik KUD Svoboda Prebold Franci Cigler. V svojem govoru je med drugim poudaril, da je tokratni kulturni praznik krasen uvod v pestro kulturno dogajanje, ki bo v Preboldu potekalo vse do začetka maja in bo posvečeno 100-letnici kulturnega delovanja njihovega društva.
V	nadaljevanju je nanizal ne-
kaj misli o prazniku in izpostavil nekdanjega slovenskega pesnika Janeza Vesela Koseskega, ki je dejal: »Biti slovenske kervi, bodi Slovencu v ponos.« To je povezal z dejstvom, da nas je v Sloveniji le dva milijona in da smo kljub majhnosti znali in uspeli ohraniti svojo identiteto. Ob tem se je tudi vprašal, kaj so razmišljali tisti, ki so za dan slovenske kulture izbrali dan smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna. »Tega ne vemo, nedvomno pa je v tem več simbolike kot izgleda na prvi pogled. V slovenski zgodovini je veliko Slovencev zavrglo prav to, slovensko kulturo namreč. Umrli so v prenesenem pomenu besede. Sprejeli so raje tisto kulturo, ki se jim je zdela boljša, večja, drugačna. Nasploh je bilo pomembno to, da je bila drugačna od naše domače. Da je bila tuja. Kajti tuja naj bi bila več vredna kot kultura naših mater in očetov, babic in dedkov, prababic in pradedov ... Ni jih bilo malo, ki so sprejeli raje tujo kulturo in zavrgli svojo, slovensko,«
je dejal Franci Cigler in dodal, da je tudi dandanes slovenska kultura večkrat zaničevana in ponižana. Naše mlade generacije pa se oddaljujejo od nje in se je včasih celo sramujejo. Poudaril je tudi, da je problem z identiteto očitno še vedno pereč in prihaja zlasti do izraza pri odraščajočih generacijah. Ob tem ne smemo pozabiti, da je v človeški družbi cenjeno tisto, kar je zelo redko. »Kitajec je vsak peti prebivalec Zemlje, vsak sedmi je Indijec, vsak šesti prebivalec Evrope je Rus, vsak sedmi pa Nemec. In kaj predstavlja posameznik pri teh velikih narodih in njihovi kulturi? Nič ali skoraj nič. Mi, Slovenci, pa smo redkost. Nima vsak te sreče, da bi se rodil kot Slovenec ... In tisti, ki so zavrgli svojo identiteto, ki so zavrgli svojo kulturo, ki so se odpovedali svojemu narodu, niti ne vedo, kaj so izgubili /.../ Prebudimo naša občutja in dobre namene ter razmislimo, kaj lahko še storimo, da se bo naše življenje realiziralo v uresničevanju hotenj notranje kulture in duhovne povezanosti, v ljubezni in sožitju z ljudmi. Od našega samozavedanja je odvisno, kako se v tem prazniku prepoznamo vsi Slovenci, kako smo trdni in notranje povezani. Ustvarimo to našo malo Slovenijo kot prijazen, svetlobe poln kulturni vrt, ki bo postal priložnost za naše druženje, za izmenjavo mnenj in negovanje kulturne dediščine, predvsem pa za na materni jezik in narodno zavest... «	D. N.
V športni dvorani Osnovne šole Polzela je potekala osrednja prireditev Občine Polzela v počastitev slovenskega kulturnega praznika in 80-letnega jubileja rojakinje, pesnice, častne občanke Polzele, Slovenke leta in večkratne nagrajenke Neže Maurer.
Občina Polzela se je letos odločila, da pripravijo slovesnost njej v čast prav otroci, ki jih ima najraje in ki jim je posvetila veliko svojih pesmi in zgodbic. Predvsem pa sama pravi, da še vedno nosi v sebi vse otroštvo svojega rodnega Kopanka in šole na Polzeli. Otroci so ji pričarali svojevrstno občutenje njenih pesmi in zgodbic v obliki sodobno zasnovane lutkovne igrice, folklornih plesov in nekdanjih običajev. Njene pesmi so peli vsi trije pevski zbori - Sonček ter otroški in mladinski pevski zbor. Pogovor z Nežo Maurer je vodila učenka Maša Krajnc.
Šola in dvorana sta bili spremenjeni v razstavo z naslovom Onežimo svet, številni obiskovalci so prejeli priložnostno zloženko, ki napoveduje tudi izid tematske številke, posvečene Neži Maurer. Celotno prireditev pa je pripravila Karmen Zupanc.
Uvodoma je navzoče pozdravila ravnateljica Valerija Pukl in predstavila polletni projekt o Neži, slavnostni govornik ob kulturnem prazniku pa je bil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je poudaril: »Kultura je torej to, kar naredi naše življenje dobro in varno, zato si to za praznik vzemimo k srcu. Iskanje poti in načinov, ki bodo vrnili ljudem dostojanstvo in človeka vredno življenje, sprejmimo za moto našega praznika. Kot nas s svojimi besedami k temu nagovarja pesnica Neža Maurer, ki je danes z nami.«
Župan ji je poklonil tudi darilo - šopek teloha, ki je njena najljubša cvetlica, sliko njenega doma na Kopanku, ki je preurejena v zgodovinski spomenik, in vikend paket na njej tako ljubi Gori Oljki. Otroci so ji poleg šopka iz teloha izročili tudi ročno izdelane lutke - koruzne punčke, ob koncu programa pa je sledilo ganljivo voščilo iz otroških src ob svečkah na torti Gostišča Štorman.
Prireditev je z voščilom zaključila ravnateljica Valerija Pukl in gospe Neži Maurer poklonila šopek slovenskih nageljnov za šopek njenih zelo ustvarjalnih in plodnih let. S svojo pristno otroško dušo je ob svojih obiskih bogatila šolarje, zato osemdesetkrat hvala.
Obiskovalci so odhajali iz dvorane vidno ganjeni ob doživetju Nežine človeške in umetniške veličine in doživetjih Neže Maurer skozi občutja otroške duše.	T. Tavčar
Kultura je del našega vsakdana
V Občini Vransko so osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili v dvorani kulturnega doma. Slavnostni govornik je bil Gorazd Kozmus, ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec. V govoru je med drugim poudaril: »Izpostavil bi dva umetnika, ki sta nas v kulturnem estetskem smislu zaznamovala za vedno in vsak na svoj način pustila globoko sled njunega ustvarjanja, ki je enostavno povedano neizbrisljiva. Prvi je seveda France Prešeren, mož, ki je slovenskemu narodu prispeval himno in seveda še marsikaj drugega in je vsekakor eden izmed vrhov slovenske kolektivne zavesti. Lahko nam je dejansko za vzgled v ljubezni do domovine in slovenske besede ... Drugi pa je Friderik Širca, znan kot Risto Savin. Je glasbenik, po katerem se imenuje naša šola, žal pa ni dosegel takšne prepoznavnosti kot prvi. Vsekakor pa je v svojih delih izražal veliko ljubezen do otrok. Njegovo ustvarjanje in njegova ljubezen do kulture sta bila tako močna, da je postavil glasbo, umetnost, na prvo mesto, celo
pred njegov vojaški poklic, ki ga je imel tako zelo rad. Kultura je torej del našega vsakdana, enkrat bolj, drugič malo manj. Brez nje pa ne gre. Vsi imamo svoje želje in pričakovanja, vse pa nas druži prizadevanje za boljši jutri, za kulturo naše prihodnosti, ki je kar ne smemo pozabiti v naših rokah.«
V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor, vokalna skupina Solo Vransko in učenci Glasbene šole Risto Savin.	T. T.
Gorazd Kozmus
Družinski center Prebold vabi k vpisu v:
- Trening samospoštovanja in - Trening asertivne komunikacije
Za vse, ki si želijo postati bolj odločni, samozavestni ali pa boljši partnerji, sodelavci in starši.
Pričnemo 28. 2. in 3. 3. ob 16.30 in se srečamo desetkrat. Potrebne so predhodne prijave.
Informacije na 041 454 415 (Ana Miletič) ali www.hekata.si
BUTIK
ZA ZENSKE, KI SO RADE
na Šlandrovem trgu 31 v Žalcu	MLADOSTNE
Tel.: 03 571 73 50	IN UREJENE.
Naročnik: Jevnikar d. o. o.
Savinjski učenci v parlamentu
Ni dovolj pomoči za vse
Sporočamo vsem, ki še niste prejeli obvestila šol in še niste vpisali otroka v 1. razred osnovne šole, da morate to storiti do 28. 2. 2011.
Tone Matkovič s svojimi spremljevalci ob predaji vozička
Z 21. medobčinskega parlamenta v Žalcu
V prostorih Glasbene šole Risto Savin v Žalcu je potekal medobčinski otroški parlament na temo vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. Organizatorica je bila OŠ Braslovče, pokrovitelj pa žalski župan Janko Kos. Parlamenta se je udeležilo 64 parlamentarcev z osnovnih šol Braslovče, Polzela, Petrovče, Griže, Vransko, Šempeter v Savinjski dolini, Prebold ter I. in II. OŠ Žalec z mentorji in ravnatelji.
Uvodoma je zapel mladinski pevski zbor OŠ Braslov-
če, v imenu Občinske zveze Društev prijateljev mladine je mlade parlamentarce pozdravila predsednica Danica Vončina, zbranim pa sta spregovorila žalski župan Janko Kos in ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan. Otroški parlament je del programa vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo in se vsako leto zaključi na nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Parlamente pripravljajo že 21 let, s tem pa želijo spodbuditi k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demo-
VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča starše otrok, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2011/2012 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče.
Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni leta 2005.
Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER bodo vpisovale otroke v 1. razred februarja 2011 dopoldan.
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bo vpisovala otroke v 1. razred februarja 2011 dopoldan in popoldan.
O točnem datumu in uri vpisa vas je matična osnovna šola obvestila po pošti.
Informacije o vpisu lahko dobite na matični osnovni šoli, ki pokriva šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče.
PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE
(tel. 03/713 21 62, svetovalna delavka Nina Maček)
1. matična šola Griže
Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170 a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160 a in hišne številke 169).
2. Podružnična osnovna šola Liboje
Brnica (razen hišnih številk 1, 1 a, 1 b, 2,
3, 4, 5),
Kasaze (razen hišnih številk 1, 1 a, 2,4, 5,
5 a, 6, 6 a, 7, 8, 8 a, 8 b, 8 c, 9,10,11,12, 12 a, 13, 14, 66, 66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67, 68, 68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701, 71, 71 a, 72, 72 a, 72 b,73, 74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76, 78, 79, 81, 84, 86, 87, 88, 88 a, 89, 93, 93 a),
Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170/a), Zabukovica (od hišne številke 138 do 160 a in hišne številke 169).
OSNOVNA ŠOLA PETROVČE
(tel. 03/713 22 38, svetovalna delavka Maja Bubik)
1. matična šola Petrovče
Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke
I,	1 a, 1 b, 2, 3,4, 5) Dobriša vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke 1, 1 a, 2,4, 5, 5 a, 6,6 a, 7, 8, 8 a, 8 b, 8 c, 9, 10,
II,	12, 12 a, 13, 14,66, 66 a, 66 b, 66 c, 66
d,	67, 68, 68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69
e,	70r70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 70 1, 71, 71 a, 72, 72 a, 72 b,73, 74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76, 78, 79, 81, 84, 86, 87, 88, 88 a, 89, 93, 93 a),
Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje.
2. Podružnična osnovna šola Trje
Galicija, Hramše, Velika Pirešica, Pernovo, Zavrh pri Galiciji, Železno.
OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER
(tel. 03/703 20 61, svetovalna delavka Urška Poljanšek)
L. matična šola Šempeter
Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje.
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC
(tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar)
1. matična šola Žalec	Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje.
2. Podružnična osnovna šola Gotovlje	Gotovlje
3. Podružnična osnovna šola Ponikva	Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence.
kratičnem postopku izberejo sami. Mladi parlamentarci so razpravljali pod vodstvom moderatorke Anje Tratnik in ob koncu sprejeli naslednje sklepe: zasvojenost z mediji in nevarnost zlorabe je v večji meri mogoča v sodobnem načinu življenja, kjer so zaradi hitrega tempa in potrošniškega načina življenja medsebojni odnosi površni, brez čustev, topline in je osamljenost pogosta; prižgani televizorji delujejo kot magnet, celo slab spored gledalca s čim pritegne; nikoli se ne smem srečati z osebo, ki sem jo spoznal na spletu, če prej za dovoljenje na vprašam staršev; uporaba računalnika in medmrežja vpliva na povišano težo mladostnikov, težave s komunikacijo in slabši besedni zaklad, socialne stiske ...
Regijski parlament bo predvidoma 3. marca v Velenju, udeležili pa se ga bodo Polona Turnšek, Lara Helbel (OŠ Polzela), Anže Primožič (OŠ Prebold), Matic Grešak, Lara Safran, Sara Kovač (OŠ Petrovče), Jan Rebec (OŠ Šempeter), Jure Macuh (I. OŠ Žalec) in Alen Podkrajšek (II. OŠ Žalec).	T. Tavčar
Devetinsedemdesetletnemu invalidu Tonetu Matkoviču iz Letuša, ki smo ga v našem časopisu že predstavili, se je v četrtek, 10. februarja, uresničila želja. Ta dan je namreč v Soči v Ljubljani s svojimi spremljevalci prejel zanj posebej prirejen električni invalidski voziček.
Na pobudo sosedov Ju-ričevih in Pergerjevih ter
V prejšnjih dneh je Območna organizacija Rdečega križa Žalec znova delila hrano socialno šibkim družinam. Hrano je prejelo več kot 400 družin in posameznikov, ki so na podlagi posredovanih podatkov in ocene Odbora za socialna vprašanja upravičeni do tovrstne pomoči.
Na Območni organizaciji RK so na osnovi dobljenih podatkov že lani pripravili seznam socialno ogroženih družin, ki jih bodo letos redno vabili, ko bodo delili hrano in pralni prašek, oziroma kar bodo dobili iz intervencijskih zalog EU. Na Rdečem križu se zavedajo, da so socialne stiske ljudi vsak dan večje, vendar pa žal vsem prosilcem ne morejo ustreči, če presegajo okvirje za dodelitev pomoči, še zlasti, ker je še veliko družin, ki ne dosegajo niti 250 evrov na člana.
Kljub temu na RK poudarjajo, da naj ljudje, ki se znaj-
V petek, 11. februarja, so se na svojem rednem volilnem občnem zboru sestali člani Medobčinskega društva Sožitja Žalec. Zbora so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi predsednica Zveze Sožitja dr. Katja Vadnal, direktorica zveze Mateja De Reya, podžupan Občine Žalec Franc Jelen, podžupanja Občine Prebold Emilija Černila in podžupan Občine Braslovče Anton Repnik.
Predsednica društva Darja Cencelj je podala poročilo o opravljenem delu in povedala, da je bilo delo na področju vsestranske skrbi oseb z mo-
predstavnika Medobčinskega društva invalidov Žalec iz Občine Braslovče Ivana Gostečnika je že pred časom potekala akcija za nakup električnega vozička.
Voziček, sicer že rabljen, so mu hoteli izročiti ob njegovem rojstnem dnevu, vendar so po posvetovanju s strokovnjaki ugotovili, da ni primeren zanj, saj ga ne bi mogel uporabljati. S pomočjo Za-
Med razdeljevanjem pomoči
dejo v težki situaciji, pridejo na sedež Območne organizacije RK v Žalec, kjer jim bodo poskušali pomagati. K temu pa še dodajajo, da naj vsakdo, ki se nameni priti po pomoč, prej pokliče na telefonsko številko 571 66 16. Priporočljivo je tudi, da jih obiščejo v času uradnih ur, to je ob ponedeljkih med 8. in 11. uro, ob sredah med 8. in 12. ter 14. in
tnjami v duševnem razvoju ter njihovih staršev in skrbnikov v prejšnjem obdobju uspešno. Pri tem gre za celovito družbeno skrb oseb s posebnimi potrebami v celotnem obdobju njihovega življenja. Društvo je organiziralo številne izobraževalne dejavnosti, in to v okviru seminarjev, delavnic in predavanj po programu VŽU. Članstvo se je vključevalo tudi v program ohranjanja psihofizičnega zdravja, se udeleževalo letovanj, pohodništva, kopanja in drugih oblik rekreacije. K temu velja dodati organizacijo izleta, družabnega in novoletnega srečanja, na katerem so
voda za zdravstveno varstvo Slovenije in Rehabilitacijskega centra Soča ter Medobčinskega društva invalidov Žalec je Tone prišel do novega vozička. Njegova cena je bila skupaj s predelavo 4.136 evrov. Denar zanj je zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, delno pa tudi MDI Žalec, ki je plačalo predelavo vozička. D. Naraglav
15. uro, ob petkih pa med 8. in 10. uro. Zaradi dela na terenu se lahko zgodi, da bi v Žalec izven tega časa prišli zastonj, saj je zaposlena le ena oseba. Kot je dejala sekretarka Majda Pilih, je na zalogi še nekaj paketov in pozivajo vse, ki izpolnjujejo pogoje, pa niso bili vabljeni, da se oglasijo oziroma za dodatne informacije pokličejo po telefonu. D. N.
Ivanka Venišnik
obdarili vse osebe s posebnimi potrebami. Po podanih poročilih se je razvila pestra razprava, ki se je nanašala na novi Zakon o družinskih prejemkih, ki naj bi začel veljati 1. junija letos. Kot pravijo, ta novi zakon ni najbolj naklonjen osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam. Društvo si želi uresničitve celodnevnega varstva in tudi finančne pomoči še nekaterih občin Spodnje Savinjske doline.
V novem mandatnem obdobju bo društvo vodil nov odbor na čelu s predsednico Ivanko Venišnik, ki je v prejšnjem mandatu zasedala mesto podpredsednice. Ob koncu so se predsednici Darji Cencelj s spominskim darilom zahvalili za njeno prizadevno delo.	D. Naraglav
&eAoi*acifo & balo m'
www.balonart.si 041-783-840
Dekoracije z baloni za poroke, obletnice in prireditve. Janez Jošovc s.p. Petrovče 123
Voziček za Toneta Matkoviča
Sožitje z novim vodstvom
Trasa ceste še ni dokončna
Zahvala gasilcem ob podpisu pogodbe
Kmetijski minister mag. Dejan Židan: »Naše ministrstvo je na okoljevarstveno dovoljenje podalo negativno mnenje.«
Člani Civilne iniciative Bra- Jure Radišek: »V iniciativi oce-
slovče so na sestanku v Braslovčah ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu in predsedniku Računskega sodišča dr. Igorju Šoltesu predstavili utemeljitve proti predlagani varianti hitre ceste od Šentruperta do Velenja.
njujemo, da po dosegljivih podatkih, virih in informacijah ni racionalnih razlogov za izbiro zahodne variante trase Šentrupert-Velenje. Tak izbor bi namreč pomenil, da bi bilo potrebno za slabih 14 km dolg odsek odšteti 486 milijonov evrov, kar je za 300 milijonov več od alternativnih
TOPOLŠICA'
r. a urno.
VELENJE

'*^KOVL
Predlog nove trase v rdeči
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70).
Spoštovani!
Pustni čas prinaša tudi pustne dobrote, od svinjskih krač do okusnih krofov. V naši pekarni bomo v tem času napekli na tisoče krofov in z njimi dobro založili vse naše lokale po dolini in tudi izven nje.
Kjerkoli boste, se boste lahko posladkali z njimi in si tako skupaj z drugimi dobrotami iz našega proizvodno-prodajnega programa polepšali ta čas. Prisrčno vabljeni
PO KROFE IN DRUGE PUSTNE DOBROTE K BRGLEZU!
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
mzHj
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 24. 2., 17. in 31. 3. 2011.
10 % gotovinski popust na korekcijska očala! Sončna očala kolekcije 2010 - 10-50 % ZNIŽANA!
KOLEKCJIA 2011 ŽE V OPTIKI! BREZPLAČNI TESTNI PAR KONTAKTNIH LEČ!
Obiščite nas in videli boste bolje!

.vzhodnih variant: Velenje-Go-tovlje ali Velenje-Arja vas. Zahodna varianta ne bi bila samo pretirano draga, pač pa tudi prometno neučinkovita, saj največji prometni tokovi s skoraj 20.000 vozili dnevno potekajo na relaciji Velenje-Arja vas in naprej proti Žalcu in Celju. Precej manjši delež pa proti Ljubljani, kar je razvidno iz prometnih obremenitev Direkcije RS za ceste. Obenem se prebivalci Savinjske doline, poznane po pridelavi hmelja, zavedamo, da bi predlagana zahodna varianta kmetijstvu odvzela 77 ha kmetijskih zemljišč, iz funkcije pridelave kakovostne hrane pa bi izpadla še tista zemljišča, ki bi bila v ožjem vplivnem območju hitre ceste, skupaj torej več kot 100 ha.«
Dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta RS je dodal, da so kmetijska zemljišča na območju »rezerviranih« za hitro cesto skozi braslovško občino, Polzelo in Šmartno ob Paki med najkakovostnejšimi v državi in da je takšno umeščanje hitre ceste v izrazito kmetijski prostor primer neracionalne, nespametne in potrošniške rabe prostora.
Prav slednja ugotovitev je najbolj zanimala kmetijskega ministra, ki je po srečanju s predstavniki Civilne iniciative Braslovče povedal, da bo okoljskega ministra Roka Žarnica pozval k poglobitvi v projekt izgradnje odseka državne ceste od Velenja do Šentruperta. Čudi ga namreč, da se podatki o napovedanih izgubljenih kmetijskih zemljiščih močno razlikujejo, saj so načrtovalci hitre ceste z ministrstva za okolje in prostor ocenili, da bo trasa uničila le slabih 20 ha teh zemljišč.
Podatki Civilne iniciative
Braslovče so presenetili tudi predsednika Računskega sodišča. Ta zato ne izključuje možnosti revizije izbire variant in podpira predlog ministra Židana, da odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor ponovno presodijo o smiselnosti izbire zahodne variante.
V imenu Civilne iniciative Braslovče je Jure Radišek pozval državo: »Savinjčani se dobro zavedamo prave cene teh zemljišč, ki so nam stoletja dajala hrano in na to opozarjamo v času, ko se že soočamo s prvimi znaki pomanjkanja kakovostne domače hrane. Zeleno dolino, dolino hmelja -zelenega zlata, dolino kmetijstva - pravega prostorskega kapitala tega območja želimo ohraniti takšno, kot je, predvsem pa si želimo, da bi nas Republika Slovenija pri tem podprla.« T. Tavčar
Dvorana Doma Svobode Griže je bila prejšnji petek v znamenju orientalskega plesa in španskega flamenka. V čast profesorju likovne pedagogike Alešu Hofmanu iz Založ pri Polzeli, ki je v razstavno-prire-ditvenem prostoru Doma Svobode Griže postavil na ogled svoja umetniška dela, so zaplesale orientalske plesalke iz KD Razcvet iz Hoč pri Mariboru, imenovane Lučke, ter plesalke in plesalci flamenka iz Šolskega centra Velenje, ki so predstavili plese iz gledališke predstave OLE. Prireditev in odprtje razstave je povezovala Aleševa sestra Marija Kronovšek, ki je spregovorila tudi o Aleševi mladosti in začetkih njegovega likovnega ustvarjanja.
Aleš Hofman se je rodil 6. maja
Aleš Hofman »s svojim haremom trebušnih plesalk« ob odprtju svoje retrospektiv-ne razstave
1967. S slikanjem se ukvarja, odkar pomni. Po končani pedagoški gimnaziji je izbral študij na pedagoški fakulteti v Mariboru, smer likovna pedagogika. Diplomiral je iz kiparstva, diplomsko nalogo pa je naslovil Figure v lesu. Svoje skulpture ustvarja iz lesa in gline, motiv njegovih skulptur je svoboda, ki jo po njegovem mnenju najbolj simbolizira podoba človeka. S slikarskimi barvami v tehniki akrilnih barv slika predvsem konje. Svoja dela razstavlja samostojno, sodeluje pa tudi na skupinskih razstavah. Od leta 2003
se redno udeležuje likovne kolonije »General Maister«. Najlepše spomine ima na svoji razstavi v knjižnici Gimnazije Celje - Center in v Gradu Strmol v Rogatcu, od koder izvira rod Hofmanovih.
Aleš Hofman že več let poučuje umetnost na Poslovno-komer-cialni šoli Celje in na gimnaziji v Slovenskih Konjicah, velik del svojega časa pa posveča slikanju in kiparjenju. Odprtje razstave, imenovane Retro, sta s svojim nastopom popestrila člana skupine Librane strune Božidar Trnov-šek in Januš Grobelnik. D. N.
Klopotec za srbske prijatelje
Retro z orientalskimi plesalkami
Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Vransko, Preko-pa-Stopnik-Čeplje, Tešova in Ločica pri Vranskem so v prostorih bližnjega gostišča podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg in način opravljanja službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na območju občine.
Pred podpisom pogodbe se je župan Franc Sušnik zahvalil gasilcem vseh štirih društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje in poudaril, da bo v tem letu na razpolago toliko sredstev kot lani. Še posebej se je zahvalil za posredovanje pri lanskih septembrskih poplavah.
Občina Aleksandrovac in Rasinsko okrožje, kjer se nahaja, je najbolj vinorodno področje v Srbiji. Svoj občinski praznik slavijo ob začetku del v vinogradih in sadovnjakih. Delegacija KS Galicija jim je ob tej priložnosti poklonila slovenski klopotec, ki ga do zdaj niso poznali.
Delegacija Sveta KS Galicija se je med 13. in 16. februarjem mudila na obisku v Občini Aleksandrovac-Župski v južni Srbiji. Tja se je ob njihovem občinskem prazniku odpravila na povabilo predsednika občine Jugoslava Stajkovca in občinskega vodstva.
KS Galicija je z njimi začela sodelovati že lani in so se tako vzpostavili zelo pristni odnosi na kulturnem področju, zdaj pa želijo to sodelovanje okrepiti tudi na drugih področjih, kar je bila, kot je povedal Peter Vipave iz KS Galicija, tudi tema razgovorov ob sedanjem obisku.	L. K.
S podpisa pogodbe
Za uspešno sodelovanje z društvi, z občinskim poveljstvom in občino se je v imenu Gasilske zveze Žalec zahvalil predsednik zveze Edvard Kugler in v imenu zveze podpisal pogodbo, v imenu Občine Vransko je pogodbo podpisal
župan Franc Sušnik, v imenu društev pa njihovi predsedniki. Zahvalo je vsem gasilcem izrekel tudi poveljnik občinskega poveljstva Vladimir Reberšek in poudaril, da si tudi v prihodnje želi takšnega sodelovanja.	T. T.
HUMORNA IZPOVED SVEŽEPEČENEGA OČETA Monokomedija z Ladom Bizovičarjem
SOBOTA, 19. MAREC, OB 20. URI
DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC

Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
objektov, povedal: »Z vidika posegov v prostor lahko ocenim, da upada gradenj ni bilo, število obravnavanih zadev je bilo v preteklem letu približno enako ali morda celo nekoliko večje kot v letu 2009. V začetku letošnjega leta opažamo, da se gradbena aktivnost nadaljuje. Problematika pri gradnjah pa je sicer podobna kot v preteklem obdobju. Soočamo se z zastarelimi izvedbenimi prostorskimi dokumenti in še vedno opozarjamo projektante, naj za investitorje pripravijo kakovostno dokumentacijo z vsemi potrebnimi soglasji in pogodbami, ki morajo biti priloženi. Pogosto slišimo očitke, da zavlačujemo z izvedbo upravnih postopkov, kar dejansko ni res, saj je krivda večinoma na strani investitorjev in projektantov, ki vlagajo nepopolno dokumentacijo.«
Slavko Resnik pa je opozoril še na eno dejstvo: »Trasa načrtovane hitre ceste od Velenja do Šentruperta poteka tudi na območju naše upravne enote. Že zdaj velja uredba, s katero je država zavarovala ta prostor, čeprav se še vedno krešejo mnenja o poteku trase. Ampak ta koridor že vpliva na naše delo. Na tem področju so namreč po uredbi prepovedane vse gradnje in agrooperacije, kar preverjamo po parcelah, navedenih v omenjenem ko-
ridorju. Pri nas na primer teče postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za kanalizacijski sistem, ki posega na ta koridor. Težava pa je, da so vključene v to uredbo celotne parcele, ne samo tisti deli parcel, po katerih bo dejansko potekala trasa. Pa tudi za postopke razlastitve je pristojen naš oddelek.«
V okviru Upravne enote Žalec so ustanovljeni krajevni uradi v Braslovčah, na Polzeli, v Preboldu, Taboru in na Vranskem, kjer zagotavljajo izvajanje minimalnega nabora predpisanih 45 postopkov in 24 postopkov po odredbi načelnika. Vseh rešenih zadev na uradih je bilo preteklo leto 4.177, kar je nekaj manj kot leto pred tem. Zaradi odpovedi javne uslužbenke, ki je delala na krajevnih uradih, zdaj to delo izmenično opravljata uradnici, ki sicer delata na sedežu upravne enote. Ker pa je na upravni enoti zaposlenih vedno manj uradnikov in zaradi vedno več odsotnosti zaradi bolezni in varstva obolelih članov družine, s strani ministrstva pa ne dobijo več soglasja za nadomestne zaposlitve, bo verjetno letos občasno prekinjeno poslovanje v krajevnih uradih, saj bi bilo v nasprotnem primeru moteno izvajanje nalog na sedežu upravne enote.	K. R
Petek, 4. marec
15.00 -17.00 Otroška delavnica o netopirjih pred jamo Pekel
■■■■■■■■■■■■
-	Ekološka učna pot Trje
10.00	Voden ogled ekološke učne poti Trje in kmetije Podpečan, izpred PoŠ Trje
-	Ekomuzej
10.00	-12.00 Izdelava naravnih tekočih mil, H. Binder
10.00	-12.00 Zdravljenje z glino, J. Ferjuc
-	Bio park NIVO
11.00	- 12.45 Izdelava Orgonitov
12.00	- 17.00 Vegetarijanski piknik
12.00	-17.00 Alter bolšja tržnica
13.00	- 17.00 Zeleni krog, izmenjava sadik in semen
13.00	- 14.15 Ekološko je prihodnost, P. Repič
14.30	- 15.45 Ekološko pridelana hrana, partnersko kmetovanje, B. Fras
16.00	- 17.30 Kako do ekološkega blagostanja naše skupnosti, M. Kos
18.00	DE LIGHT - koncert naravnega sozvočja gibov in glasbe Nedelja, 6. marec
-	Ekomuzej
9.00	-13.00 Eko tržnica in sejem
9.00	-13.00 Predstavitev masaže rok s hmeljevim maslom
9.00	-10.00 Kolobarjenje in mešani posevki v eko vrtu, L. Kužnik, Gaia
10.00	-12.00 Ali je vloga uspeh ali prekletstvo?, R. Škarjič
12.00	-13.30 Osebna rast skozi gibanje in dih, A. Miletič
12.00	-13.30 Zeleni kašasti sokovi, M. Žmavc
-	Bio park NIVO
8.30	-10.00 Eliksir mladosti, delavnica L. Raman
10.00	-12.00 Delavnica plesa in glasbe, Ž. Birsa in S. Stropnik
12.00	-17.00 Vegetarijanski piknik
12.00	-17.00 Alter bolšja tržnica
13.00	-14.00 Gaina terenska posvetovalnica
14.00	-15.00 Zasadimo Gain ekološki vrt, delavnica
15.00	- 15.30 Permakulturni vrt, predstavitev knjige, Misterij
16.00	-17.30 Aurora 2012: Priprava na spremembe, I. Antares
Opravljenega več dela z manj zaposlenimi
kofest
močkov, postajamo pa tudi prekrškovni organ za področje prometa oziroma nepravilnosti v zvezi z registracijo vozil. Kar približno tisoč je takšnih lastnikov vozil, ki na primer ne podaljšujejo registracije. Do sedaj smo na upravni enoti pripravili predloge za uvedbo postopkov in jih pošiljali na Ministrstvo za notranje zadeve, ki je izrekalo globo, po novem pa se bo tudi ta del postopka, se pravi izrekanje kazni, izvajal na upravni enoti. Dodatne naloge nam bo prinesel novi predlog Zakona o kmetijstvu, ki sicer še ni sprejet,« je povedal Marjan Žohar in med drugim pohvalil sodelovanje z žalsko občino. Zelo pomembni sta vgradnja dvigala in obnova stopnišča, v avli pa je bilo urejeno tudi mesto za vpogled v elektronsko zemljiško knjigo. Tako ima lahko vsak državljan v času uradnih ur možnost vpogleda v zemljiško knjigo. Ta točka je bila v minulih tednih še zlasti zaradi težav pri popisu nepremičnin zelo obiskana.
Vodja Oddelka za gradnjo in kmetijstvo Slavko Resnik je na vprašanje, koliko se splošna kriza pozna pri gradnji
radostno doživetje narave, človeka in energije zeleni dolini
Načelnik Marjan Žohar (v sredini levo), ob njem Slavko Resnik, Melanija Zvikart in Darja Felicijan, levo Urška Teržan Petrovič in Diana Šeligo
zadovoljen: »Naredili smo več z manj ljudmi. Trenutno nas je zaposlenih samo še 45, kar pomeni štirje manj kot v letu 2009. Dokončali smo reorganizacijo upravne enote. Ukinili smo Oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo, ker nalog s področja gospodarstva upravne enote ne izvajamo več, kar je bilo svoj čas uvrščeno v program odprave birokratskih ovir. Kmetijstvo pa je vključeno v Oddelek za gradnje.«
Obseg dela se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 povečal za 2,5 % (17.047 upravnih zadev). Večji pripad zadev je posledica sprememb v zakonodaji (veteranska zakonodaja, pristojnosti v zvezi z izbrisani-
mi), večji pripad zadev na področju osebnih izkaznic, orožja, ugotavljanja dejanskega prebivališča ter vlaganja večjega števila zahtevkov zaradi sprejetega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Rešenih je bilo 97,6 % vseh zadev, število rešenih zadev se je v primerjavi z letom 2009 povečalo za 2,7 %. Opravljenih je bilo tudi 39.046 drugih upravnih nalog, kar je za dobrih 15 % manj kot leto pred tem, povečalo se je le na področju okolja in prostora.
Marjan Žoharje med drugim poudaril: »Veseli me, da se nam je zelo povečalo elektronsko poslovanje z državljani. Želeli bi še več takega poslovanja, saj si državljani prihranijo poti, upravna enota pa nima stroškov pošiljanja odgovorov po klasični pošti. Elektronsko poslovanje sicer ni čisto zastonj, a je bistveno cenejše.«
Med problemi, ki jih je izpostavilo vodstvo žalske upravne enote, so težave glede ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Mnogim osebam v takih postopkih ni v interesu, da bi se ugotovilo, kje dejansko prebivajo, saj gre v večini za dolžnike. Zato se ne odzivajo vabilom upravnega organa, čeprav se od upravne enote pričakuje, da bo to zagotovila. Prav tako je zaradi fiktivnih prijav, ko se osebe prijavijo na nek naslov, da bi pridobile določeno pravico ali korist, uvedenih veliko postopkov. Dobro sodelovanje pa so dosegli s Pošto Slovenije, ki jim sproti sporoča naslove, na katere si državljani preusmerjajo poštne pošiljke.
Letošnje leto prinaša nekaj novosti: »Prevzemamo del nalog Centra za socialno delo s področja ortopedskih pripo-
Kot vsako leto je vodstvo Upravne enote Žalec pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je predstavilo poročilo o delu in poslovanju žalske upravne enote za leto 2010. Načelnik Marjan Žohar, vodja Oddelka za gradnjo in kmetijstvo Slavko Resnik, vodja Službe za skupne zadeve Melanija Žvikart, vodja glavne pisarne Darja Felicijan, vodja Oddelka za upravne notranje zadeve Urška Teržan Petrovič in vodja Referata za osebna stanja in promet Diana Šeligo so ob tem opozorili tudi na nekatere novosti v lanskem in letošnjem letu.
Načelnik Marjan Žohar je z rezultati dela v lanskem letu
KURSADZUE,
komedija, Špas teater
Četrtek, 17. marec 2011, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Vabljeni na ogled predstave
OD BLIZU v Mariboru
(SNG Maribor)
/ petek, 4. marca, ob 20. uri.
(za potujoči abonrjia in izven).
Odhod avtobusa iz Žalca ob 18.30. Pokličite TIC Žalec, 710 04 34.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Skupni pogovori zelo koristni
Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar je prejšnji četrtek sklical prvi koordinacijski sosvet načelnika po oktobrskih lokalnih volitvah. Ker je med župani nekaj novih obrazov, pa tudi v državnih službah in organih, ki delujejo na območju žalske upravne enote, je nekaj novosti, je bilo srečanje zelo koristno.
Seje sosveta so se udeležili župani občin Vransko, Tabor, Braslovče, Prebold in Žalec, od državnih služb in ustanov pa ni bilo predstavnic žalskega okrajnega sodišča, sklada kmetijskih zemljišč in celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Vsi sodelujoči so izpostavili novosti in težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Glede na to, da je že na prvi seji sosveta nekaj pobud naletelo na prava ušesa, se obeta dobro sodelovanje, načelnik upravne enote pa bo na željo občin pripravil tudi srečanja na določene ožje teme.
Župan Občine Vransko Franc Sušnik je izpostavil težjo dostopnost storitev nekaterih državnih služb, saj javnega prometa skoraj ni, pri čemer je najbolj pereča dostopnost do centra za socialno delo in nekaterih zdravstvenih storitev, kot je na primer fizioterapija. Občine imajo opremljene prostore in na podoben način, kot so organizirani krajevni uradi, bi lahko enkrat na teden na sedež občin prišle tudi uslužbenke centra za socialno delo. Občine imajo velike probleme z vodarji oziroma Agencijo za okolje, ki se pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov in drugih pobudah občin ne odziva dovolj hitro, prav tako ni pomembnejših premikov pri zagotavljanju poplavne varnosti.
Taborski župan Vilko Jaz-binšek je poleg tega izpostavil tudi odnos med starimi in na novo priseljenimi prebivalci, kar je karikiral kot: »Če stare domačine moti sprehajanje psov po travnikih, prebivalce, priseljene večinoma z mest, motijo hrupni traktorji.« Ob-
čani so vse pogosteje v vlogi mediatorjev, pri čemer jim ni povsem jasno, kakšne kršitve spadajo v kateri »državni resor«. Zato predlagajo sestanek v zvezi s pristojnostmi inšpekcij, policistov in redarjev.
Braslovški župan Branimir Strojanšek je ob teh problemih in tistih, ki se obetajo zaradi gradnje tretje razvojne osi, izpostavil še problem ugotavljanja dejanskega stanja števila oseb v gospodinjstvih in fiktivnih stalnih prebivališčih, saj se je na upravni enoti zelo enostavno prijaviti na drug naslov in zaradi tega uživati določene pravice. To je najbolj pereče pri odločbah o prispevku staršev za oskrbo otroka v vrtcu. Pri tem je preboldski župan Vinko Debelak opozoril še na dejstvo, da bodo obračunavanje tega prispevka prevzeli centri za socialno delo, ki pa naj bi zaposlili dodatne ljudi.
Ob predstavitvi novosti je vodja Davčnega urada Celje Zvezdana Gržina povedala, da s 1. julijem letos Davčna uprava začenja z uvajanjem prve faze novega informacijskega sistema, to je centralnega davčnega knjigovodstva, DDV in prekrškovnega dela. Zato je še bolj pomembno, da občine pravočasno predajo bazo podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v letošnjem letu. To nadomestilo, ki je v celoti prihodek občinskih proračunov, letos še ostaja, čeprav so pričakovali, da bo že uveden davek v skladu z novim zakonom o prometu nepremičnin.
Komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič je pohvalil dosedanje sodelovanje občin s policisti, ki je še posebej usmerjeno na področje varnosti cestnega prometa, nadzora hitrost, na varnost pešcev, skupaj z inšpekcijskimi službami opravljajo nadzore gostinskih lokalov, različnih delovišč in bivališč tujcev, občine policistom tudi posredujejo različne podatke. Z župani in občinskimi uslužbenci se bodo policisti še srečali, da se bodo dogovorili o delu policistov in redarjev ter lokalni
problematiki. Varnost občank in občanov je sicer zadovoljiva, Beno Balažič pa je dodal, da se policisti zavedajo tudi velikega problema zaradi nedovoljenih drog. Direktor Policijske uprave Celje mag. Karol Turk je potrdil, da žalska policijska postaja dela dobro in da je tudi sodelovanje z župani oziroma občinskimi upravami dobro.
Tudi notarji se ves čas srečujejo z novostmi. Kot je povedal žalski notar Srečko Gabrilo, naj bi v kratkem določene pristojnosti s sodišč na notarje prenesel nov Zakon o dedovanju, novost pa bo tudi elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Aleksander Bukanovsky z območne enote Inšpektorata RS za okolje in prostor Celje pa je izpostavil problematiko zavarovanih območij Natura 2000, kjer veljajo določene omejitve. Ta območja in omejitve v občinah niso dovolj znana, zato pogosto prihaja do nedovoljenih posegov. Težava je, da v teh postopkih večinoma ni inšpekcijskega zavezanca oziroma inšpektorji ne morejo identificirati povzročitelja. Opozoril je tudi na problem nadzora nad izvajanjem obveznih javnih gospodarskih služb, predvsem nad odvajanjem odpadnih voda in zbiranjem odpadkov. Ta nadzor bo potrebno zagotoviti prek občinskih odlokov oziroma redarstev, sicer ne bo dovolj učinkovit. Aleksander Bukanovsky, kije tudi vodja regijske koordinacije inšpekcij za savinjsko regijo, je še povedal, da inšpekcijske službe skupaj z davčnim uradom, carinsko upravo in policijo stalno izvajajo različne akcije nadzorov, ki so običajno zelo učinkovite in se po opravljenem nadzoru število kršitev bistveno zmanjša. Nadzori se lahko izvedejo tudi na predlog občin.
Predstavnica celjske območne enote Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Andreja But je povedala, da je tudi njih prišlo do reorganizacije in da po novem nadzirajo tudi zdravo prehrano. Prav tako se zavedajo razpršenosti inštitucij,
ZAVAROVANJA ■ KREDITI I VARČEVANJA
DOBRODOŠLI PRI MODRI TOČKI!
PE VELENJE: ČRNOVA 33B, 3320 Velenje
rvKLiui ü c h .
031 381 490
E-MAIL: info@modra-tocka si
www.modra-tocka.sl
madraračKA
. ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA
SKLEPAMO in PODAUŠUJEMO
vse vrste zavarovanj, varčevanj in naložb
POSREDUJEMO
vse vrste kreditov in ostalih bančnih storitev
STROKOVNO SVETUJEMO
v primeru škod in nezgod
1 •
20% popust na gotovino
pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja v sodelovanju z Grawe d.d. zavarovalnico
20% pri tehničnem pregledu
v sodelovanju z A.M.MIKLAVC Tehnični pregledi d.o.o.
(A.M.Miklavc Tehnični pregledi d.o.o.)

n triolav	iff«”»
OD PON. DO PET.: 08.00 - 18.00
SODELUJEMO TUDI Z:
rami™ TKSr1 » VZAJEMNA BKS Bank
DELO NA TERENU!
zato so za stranke dosegljivi ves delovni čas, ne samo med uradnimi urami. V Savinjski dolini se najpogosteje srečujejo s prijavami, ki so povezane z že omenjeno priseljenostjo od drugod, na primer zaradi uporabe hlevskega gnoja in smradu, uporabe pesticidov, škropljenja, hrupa traktorjev in podobno. V mnogih primerih je dovolj samo prisluhniti ljudem, je dodala.
Zoran Justin s celjske enote Ministrstva za obrambo je župane seznanil, da se MORS v skladu z dolgonačrtovano reorganizacijo s 15. marcem umika z nekaterih lokacij, tako ministrstvo ne bo več prisotno v Žalcu, pa tudi sicer bo prišlo do kadrovskega krčenja. To po njegovem mnenju ni dobro, med drugim zaradi oteženih stikov s tistimi, ki bi se želeli zaposliti v Slovenski vojski, skleniti pogodbeno razmerje z ministrstvom za obrambo ali ki želijo uveljaviti ustavno pravico služenja vojaškega roka.
Sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle je opozoril na težave, ki jih je ob prednostih prineslo poenostavljeno registriranje podjetij. Zbornica nima pravice preverjati naslova, na katerem je registrirano podjetje, zato je lahko podjetje registrirano tudi na naslovu nekoga, ki za to sploh ne ve.
Na seji sosveta je prvič sodelovala tudi nova direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak, ki je povedala,
da so centri pod hudim pritiskom ljudi, ki iščejo pomoč, da bi ponovno zaživeli. Pozdravila je pobudo županov, da centru dajo na voljo prostore za delo na terenu, še zlasti, ker so sedanji prostori žalskega centra za socialno delo nedostopni gibalno oviranim. Zaradi sprememb zakonodaje se bodo centri za socialno delo v tem in zlasti prihodnjem letu srečali z občutnimi spremembami glede delovanja, kadrovanja novih strokovnih delavcev, uvajanja novih postopkov dela in predvsem v načinu plačevanja v odnosu center in občine. Zato bo center z župani pripravil posebne skupne sestanke.
Ne preveč razveseljive podatke je predstavila direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Karmen Leskošek. Brezposelnost še vedno narašča tudi na območju Upravne enote Žalec, kjer je po zadnjih podatkih registriranih 2.500 brezposelnih. Precej je k tej številki pripomogla načrtovana sprememba pokojninske zakonodaje, saj so mnogi zadnje dni lanskega leta izkoristili možnost prijave na zavod in čakanja na polno upokojitev. Zavod pa ima nekoliko drugačno stališče glede dostopnosti in mobilnosti iskalcev zaposlitve. Za pridobitev zaposlitve je namreč zelo pomembna mobilnost in pripravljenost, da greš tudi kakšen kilometer dlje. Brezposelni ne prihajajo na razgovore. Zavod
bo v kratkem organiziral kadrovske razgovore, na katerih bo predstavil dela v kmetijstvu, vendar bodo, po preteklih izkušnjah sodeč, dvorane prazne. S 1. januarjem je začel veljati nov zakon o trgu dela, tako da se lahko na zavod prijavljajo tako brezposelni kot drugi iskalci zaposlitve, ki se jim na primer izteka zaposlitev za določen čas ali so opredeljeni kot tehnološki presež-ki.Sicer pa vemo, da lahko na znižanje brezposelnosti vplivajo samo nova delovna mesta.
Lani so imeli župani in mnogi občani še posebej veliko stikov z Geodetsko upravo in njeno izpostavo v Žalcu, ki jo vodi Tomaž Cink, in to zaradi obvestil o pripisani vrednosti nepremičnin. Ta pripisana vrednost je še vedno poskusna, po zadnjih informacijah pa bo prišlo do sprememb vrednosti. Zlasti pri kmetijskih zemljiščih naj bi se vrednosti znižale, saj bo kriterij lokacije malo manjši, večjo težo pa bo imela kakovost kmetijskih zemljišč. Omenil je tudi problem hišnih številk, ki so še v registru, vendar pa stavb na teh hišnih številkah ni. Kazni za lastnike, ki ne poskrbijo za evidentiranje svojih nepremičnin, kar pomeni tudi za izbris porušenih objektov, zaenkrat ni. Hišne številke, ki nimajo povezave s številko stavbe, bi lahko poiskali in izbrisali po uradni dolžnosti, vendar pa je potrebno tak ukrep izvesti zelo pazljivo.	K. R.
Ko mi je sosed povedal, “da že več kot 10 let uporablja toplotno črpalko Termotehnika Kronovšek,
in da si je samo iz prihrankov lahko zamenjal gospodinjske aparate”, se nisem mogel upreti misli, da tudi sam kupim toplotno črpalko.
Ko pa mi je povedal, da več kot 500 črpalk letno izvozijo tudi v Avstrijo in Nemčijo in nekaj celo v daljno Novo Zelandijo,
me je prepričal o izvrstni kvaliteti.
Še isti dan sem odšel k njim, kjer so mi prijazno in strokovno svetovali in dogovorili smo se za toplotno črpalko za ogrevanje cele hiše.
Zdaj vem, da bom na ta način, v enakem času kot sosed,
lahko prihranil za spodoben avto.
% # termotehnika
Ir KRONOVŠEK

'
Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji z vami že 20 let !
'	.„»Ji,	2
A


A
•	Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode
različnih izvedb in moči (preko 3000 kosov/leto)
•	Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo
tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...)
•	Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70%
•	Zmanjšanja emisij C02 do 60 %
•	Odziven in strokoven servis ter podpora
Super AKCIJA !!P ugodna prodaja 200 I toplotnih črpalk. |
23.in 24. februarja pridite na sedež firme in gotovo boste našli nekaj zase.
n

%
mm
TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemija/voda: do 2.000 EUR
Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke TČ zrak/voda: do 1-500 EIJR
TČ za sanitarno vodo: do 250 EUR^
Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com
Razvojna agencija Savinja, &z
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386(3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2011
JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Javni razpis za oddajo vlog v okviru sklopa tehnična pomoč čebelarjem za leto 2011 Ul. RS št. 6/11). Rok: od dneva po objavi in do objave zaprtja JR na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 7792, e-naslov: aktrp@gov.si.
Javni razpis za ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2010 za naložbe na področju sadjarstva, vinogradništva, hmeljarstva, vrtnarstva, poljedelstva ter semenskega materiala kmetijskih rastlin (Ul. RS št. 105/10). Rok: 15. 3. 2011. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
Javni razpis za ukrep 122 - Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2010 - gozdna infrastruktura (Ul.
RS št. 105/10). Rok: 1. 3. 2011. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
III. javni razpis za ukrep 142 - Podpora za ustanavljanje in delovanje skupine proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost) za leto 2010 (Ul. RS št. 90/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi in do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št.
2 - Izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (Ul. RS št. 62/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi in do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel.: 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi in do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel.: 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep 321 - Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi in do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel.: 01/580 77 92.
Slovenski regionalno razvojni sklad
Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilne dejavnosti (Ul. RS, št. 7/11).
Roki: 4. 3. 2011, 15. 4. 2011, 31. 5. 2011, 15. 7. 2011, 19. 9. 2011. Informacije: info@regionalni-sklad.si, tel.: 01/836 19 53.
Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam (Ul. RS, št. 7/11). Roki: 4. 3., 15. 4., 31. 5., 9. 9. 2011. Informacije: info@ regionalni-sklad.si, tel.: 01/836 19 53.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/absolvent aktiviraj in zaposli se II!« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 31. 3. 2011. Informacije: Valentina.ZadravecPredovnik@ess.gov.si.
Javno povabilo izvajalcem usposabljanja - delodajalcem za izvedbo programov usposabljanja na delovnem mestu 2009/2011 (Ul. RS, št. 22/10). Rok: 1. 3. 2011. Informacije: Sasa.nerat@ess.gov.si, tel.: 03/427 33 42.
Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za spodbujanje uvajanja in implementacije znaka za okolje EU za turistične namestitve - EU-marjetice (Ul. RS, št. 50/10). Prvo odpiranje prispelih vlog bo 25. 1. 2011. Naslednja odpiranja bodo vsaka dva meseca, datumi odpiranj bodo objavljeni na spletni strani ministrstva [http://www.mg.gov.si/]. Informacije: irena.milinkovic@gov.si.
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
Javni razpis »Inovacijski vavčer 2011« (Ul. RS, št. 7/11). Rok: javni razpis bo odprt do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29. 9.
2011. Informacije: vavcer@japti.si do vključno 22. 9. 2011 - zaprosilo naj bo označeno z »JR Inovacijski vavčer 2011 - vprašanje«.
Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011 (Ul. RS, št. 48/10). Rok: 9. 9. 2011. Informacije: matej. skocir@japti.si.
Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje od 2011 do 2013 - UREE1 (Ul. RS, št. 102/10). Rok: razpis bo odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 6. 3. 2013. Informacije: jozef.pogacnik@gov.si.
Ostale informacije:
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Naložba v vašo prihodnost
Ol’fcKACIJO DhLNO H NANO RA EVROTSKA UNIJA
Evropski socialni sklad
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec,-Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja.
Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si.
^Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi naslednje brezplačne storitve:
-	Osnovno svetovanje, ki je povezano z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij, razvojem poslovnih idej, uporabo različnih podpornih inštrumentov, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanjem k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva, in s tem povezano izvedbo postopkov registracij gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov.
-	Osnovno svetovanje, ki je povezano s poslovanjem in z razvojem podjetij, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanjem k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva.
-	Izvedba postopkov statusnih sprememb ali izbrisa gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov.
Za mlade, potencialne podjetnike, delujoča podjetja in ostale zainteresirane organiziramo in izvajamo različne informativno-promocijske in izobraževalne dejavnosti.
NAPOVED DOGODKOV IN POVABILO MARCA 2011 Delavnice, ki jih organizira RA Savinja Žalec: sreda, 16. 3. 2011, ob 15.30
delavnica »ODKRIVANJE POTENCIALOV PRI NOVEM ZAPOSLOVANJU KADROV« je namenjena podjetnikom, ki jih pri novem -zaposlovanju kadrov zanima:
-	zaposlovanje s potential check analizo (PCA),
-	PCA kot nadgradnja izbire kandidatov na podlagi formalne izobrazbe in referenc,
-	razvoj potencialov in preseganje blokad zaposlenih.
Uvodoma bo Danica Jezovšek Korent, direktorica RA Savinja, predstavila aktualne podporne instrumente za razvoj podjetništva, v okviru glavne teme pa bo delavnico v nadaljevanju vodil Jernej Hercog. Delavnica je za udeležence brezplačna.
Sreda, 23. 3. 2011, ob 15.30
delavnica »ZAKAJ Z ANTIVIRUSNIM PROGRAMOM PODATKI VAŠEGA PODJETJA NISO DOVOLJ ZAŠČITENI?«
Na delavnici boste izvedeli:
-	zakaj vas antivirusni program ne more zaščititi,
-	zakaj je vaše podjetje tako ranljivo za vdor, kljub vsem izdatkom v IT,
-	dtekanje informacij iz podjetja preko točk, na katere niti v sanjah niste pomislili.
Uvodoma bo Danica Jezovšek Korent, direktorica RA Savinja, predstavila aktualne podporne instrumente za razvoj podjetništva, v okviru glavne teme pa bo delavnico v nadaljevanju vodil Blaž Ivanc. Delavnica je za udeležence brezplačna.
Lokacijo izvedbe delavnic bomo glede na število prijavljenih udeležencev sporočili naknadno. Prijave za udeležbo zbiramo na sedežu Razvojne agencije Savinja, telefon 03/713 68 60, e-naslov: damjana.omerzu@ra-savinja.si.
Imaš idejo/projekt?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije.
Skladnost vaših projektov/idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je običajno pogoj za njihovo realizacijo, v dogovoru z vami pa vam bomo tudi svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si.
cvzu
SAVINJSKA
REPUDLIKA SLOVENIJA
ministrstvo za Šolstvo in Sport
' A*
HS
Razvojni center do evropskega denarja
Janes Uplaznik
Med prejemniki denarja, ki ga je preko Javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Razvojni centri slovenskega gospodarstva razdelilo Ministrstvo za gospodarstvo, je tudi Mikropis Holding iz Žalca oz. Razvojni center informacijsko komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec. Skupno bo sedemnajst slovenskih razvojnih centrov prejelo skoraj 180 milijonov evrov, med njimi žalski 8 milijonov evrov.
Njihove celovite rešitve, ki temeljijo na samopostrežnih tehnologijah in tehnoloških inovacijah, odgovarjajo na potrebe hitro rastoče družbe. V ospredju so poenostavitve in pocenitve vsakodnevnih procesov. Računalniške tehnologije je potrebno približati vsem uporabnikom. Enostaven dostop do informacij pa bo vplival tudi na dvig konkurenčnosti in produktivnosti slovenskih podjetij. Z namenom tehnološkega preboja na področju informacijsko komunikacijskih tehnogij je konzorcij partnerjev z nosilcem prijave Mikropis Holding, d. o. o., iz Žalca pripravil prijavo na razpis za
razvojne centre slovenskega gospodarstva. Poleg podjetja Mikropis Holding, d. o. o., so v konzorciju še: ELEKTROTEHNA MIKROPIS GROUP EMG, proizvodnja, trgovina in servis, d. d., Žalec, ETRUST, svetovanje in računalništvo, d. o. o., M2M, Informacijski sistemi, d. o. o., IPAK - inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij Velenje, PROSYS, podjetje za avtomatizacijo proizvodnih procesov, d. o. o., Velenje, ORING, podjetje za računalništvo in trgovino, d. o. o., REPRO - MS 03, družba za trgovanje s programsko opremo, d. o. o., Univerza v Mariboru (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko), Razvojna agencija Savinja in Občina Žalec.
Skupen projekt je bil najbolje ocenjen v savinjski regiji. Razvojni center IKTS Žalec je sestavljen iz naslednjih razvojnih enot: RE Trgovina, RE Zdravstvo in turizem, RE Gostinstvo ter RE Javna uprava.
Glavna področja so izbrana na osnovi dosedanjih znanj in izkušenj partnerjev konzorcija in dosedanjih mednarodnih sodelovanj partnerjev konzorcija s svetovno znanimi laboratoriji ter drugimi zunanjimi strokovnjaki. To pomeni, da razvojni center ne bo začel z razvojem na novo, ampak bodo z nadaljnjim delom poskrbeli za preboj na svetovno tržišče.
Seveda Razvojni center IKTS Žalec poleg ohranitve starih zagotavlja nova delovna mesta in boljšo perspektivo za mlade, ki bodo lahko doma delali na področju razvoja. Razvojni center bo srce razvoja in generator novih delovnih mest. Za začetek naj bi ustvarili 30 novih delovnih mest, seveda pa bo to priložnost za ustvarjanje novih podjetij, načrtuje Janez Uplaznik, idejni vodja tega projekta. Zdi se mu tudi pomembno, da v tujino prodajamo znanje, ne ljudi. Seveda bo imela od tega veliko tudi država.	L. K., T. T.
Kot je na novinarski konferenci v začetku februarja predstavila ministrica za gospodarstvo Darja Radič, je na konec julija lani objavljen razpis MG za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR - Razvojni centri slovenskega gospodarstva z dobrimi 185 milijoni evrov razpisanih sredstev prispelo skupaj 42 vlog. Njihova skupna vrednost je bila dobrih 967 milijonov evrov, pričakovana višina sofinanciranja pa skoraj 387 milijonov evrov. Ministrstvo za gospodarstvo je odločilo za sofinanciranje 17 projektov, katerih skupna vrednost je dobrih 425 milijonov evrov, pričakovana vrednost sofinanciranja pa slabih 180 milijonov evrov. Namen je spodbuditi vzpostavitev in delovanje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva za dolgoročen razvoj na vsebinskih področjih - torej podpora projektom, ki vključujejo tako razvojno delo kot potrebno opremo in ostalo infrastrukturo, ki omogoča razvoj podjetij, njihovih kompetenc in dolgoročnih temeljev za rast in razvoj gospodarstva, in bodo omogočili tehnološki preboj.
Požar v Bisolu in oborožen rop banke
Proizvodnja v podjetju Bi-sol v Latkovi vasi, kjer je 10. februarja nekaj po tretji uri zjutraj izbruhnil požar, od ponedeljka, 14. februarja poteka normalno, saj so usposobili nadomestno skladišče. Vzrok požara v skladišču, ki ga je Bisol kupil septembra lani, je najverjetneje napaka na električni napeljavi.
Požar so pogasili gasilci prostovoljnih gasilskih dru-šte.v iz Latkove vasi, Goto-velj, s Polzele, iz Andraža nad Polzelo, Žalca, Šempe-
tra, Ločice ob Savinji, PGD Prebold-Dolenja vas-Ma-rija Reka, gasilci iz Matk in Groblje. Poškodovan ni bil nihče, nastala je le precejšnja gmotna škoda. Kot je povedala predstavnica za stike z javnostmi v podjetju Bisol Katja Goršek , natančne ocene o višini škode še ni, vendar pa ta zagotovo presega 3 milijone evrov. Višina nastale škode bo znana po temeljiti inventuri zaloge izdelkov in materiala, ki so se nahajali v skladišču na dan požara.
Prejšnji četrtek, 17. februarja pa so enoto Banke Celje v Šempetru oropali zamaskirani in oboroženi neznanci.
Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, so v prostore banke v Šempetru roparji vstopili nekaj pred 17. uro in od uslužbenk zahtevali denar. Ko so jim uslužbenke izročile gotovino, so pobegnili v neznano. V ropu ni bil nihče poškodovan. Policisti so takoj po ropu blokirali okolico banke, poostreno pa so nadzorovali tudi vse prometnice iz mesta, tako da so na vseh cestah in na avtocesti nastajali zastoji, zlikovcev pa do zaključka redakcije še niso ujeli...
Predstavnica za odnose z javnostmi pri Banki Celje Tanja Rajh pravi, da zaradi interesov preiskave javnosti ne morejo posredovati podatka, koliko denarja so odnesli roparji šempetrske enote Banke Celje.
L. K., K. R.
Sprejemajo pobudo gospodarstvenikov Ukrepi zamujajo in niso celoviti
S srečanja z žalskimi gospodarstveniki
Osrednji gostje srečanja kluba Zlatorog (od leve): dr. Jože P. Damjan, Alenka Avberšek, dr. Marjan Senjur, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in moderator pogovora Janko Šoper
Župan Občine Žalec Janko Kos je na začetku svojega mandata v sodelovanju s predstavniki razvojno podpornega okolja prejšnjo sredo organiziral delovno srečanje z gospodarstveniki. Namen srečanja je bil, da se medsebojno seznanijo, kaj gospodarstvo potrebuje oziroma pričakuje od lokalne skupnosti in kakšne so možnosti in pristojnosti občine, Uprave enote Žalec, Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec in Razvojne agencije Savinja kot razvojno podpornih inštitucij na lokalni ravni.
Odziv podjetnikov je več kot potrdil, da pozdravljajo pripravljenost za dobro sodelovanje vseh, ki lahko kakorkoli pripomorejo k vzpostavljanju boljših pogojev za delovanje podjetij, kar je kot prvi poudaril predsednik žalske obrtne zbornice Marko Učakar. V razpravi sicer niso mogli mimo aktualnega gospodarskega po-
Žalsko podjetje Novem Car Interior Design so v začetku februarja obiskali študentje Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije iz Celja, ki so v okviru predmeta upravljanje dobavnih verig spoznali praktičen primer dobre prakse v mednarodnem podjetju, ki kot del nemškega koncerna Novem predstavlja vodilnega svetovnega proizvajalca lesenih dekorativnih letvic za avtomobilsko stroko.
Študentje so si skupaj s profesorjem doc. dr. Petrom
ložaja in s tem povezanih zahtev Obrtne zbornice Slovenije do vlade, a razpravljalci so si bili enotni, da je cilj srečanja dogovor o tem, kako vzpostaviti pogoje, da bo Občina Žalec gospodarstvu prijazna občina. Zato so gospodarstveniki na srečanju izrekli marsikatero kritično pripombo predvsem na ponudbo prostorskih možnosti za svoj razvoj in podali tudi vrsto pobud za nadaljnje sodelovanje z lokalno skupnostjo. Želijo sodelovati pri načrtovanju prostora in v ta namen Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec že poizveduje pri svojih članih o njihovih potrebah po prostoru. Pričakujejo ponudbo razpoložljivih površin za gradnjo, zato bo občina po zagotovilu župana preučila možnosti za povabilo investitorjev s predstavitvijo komparativnih prednosti občine, vključno s ponudbo zemljišč znotraj zazidljivih območij, ki so v njeni lasti. Na področju
Tevžem ogledali proizvodnjo lesenih avtomobilskih letev, direktor podjetja Matjaž Omladič pa jim je s svojo strokovno ekipo predstavil delovanje globalnega koncerna Novem Car Interior Design GmbH Vorbach. »Procesi v proizvodnji in notranja logistika so dovršeni, kakovost in gospodarnost je integrirana v vseh procesih poslovanja in v kulturi podjetja. Na praktičnih primerih so bili študentom predstavljeni primeri delovanja dobavne verige, ki je neposre-
razvoja turizma bodo v tem letu nadaljevali z dejavnostmi pri pripravi strategije, pri kateri želijo dejavno sodelovati gostinsko-turistični ponudniki. V tem okviru so podprli tudi idejo, da se tretja razvojna os izpelje na območju dosedanje ceste Arja vas-Velenje.
Razpravo so končali z zagotovilom, da bodo občina in vse lokalne razvojno podporne inštitucije podane pobude skrbno preučili in do naslednjega srečanja, ki bodo postala redna oblika sodelovanja Občine Žalec z gospodarstvom, podjetnikom podali informacije o tem, kaj je bilo narejenega. Župan Janko Kos bo s svojo ekipo, sestavljeno iz odgovornih predstavnikov občine in predstavnikov razvojno podpornih inštitucij, v prihodnje en dan v mesecu posvetil tudi obiskom v podjetjih in se tako seznanili s konkretnimi potrebami in problemi posameznih organizacij.	T. T.
dno integrirana v delovanja koncerna Novem,« je ob tem povedal dr. Peter Tevž. Da je ob teoretičnih znanjih koristno tudi tovrstno spoznavanje podjetij, pa potrjuje tudi mnenje študentke Urške Tomc: »Vtisi z ekskurzije v podjetju Novem so dobri, vodilni strokovnjaki so nam odlično predstavili celoten postopek dela, oskrbo z materiali in nam posredovali kar nekaj zanimivih statističnih podatkov. Podatki iz realnega poslovnega okolja so bili nazorno predstavljeni v
Regijski klub podjetnikov in menedžerjev Zlatorog Celje, ki ima svoj poslovni sedež v Celju, klubski prostor pa v preboldskem hotelu, pripravlja redna strokovna srečanja. Na februarsko srečanje so povabil tudi ministrico za javno upravo.
Gospodarstvo savinjske regije se tako kot celotno slovensko gospodarstvo krčevito bori za preživetje. Čeprav je že leta ena od osnovnih zahtev podjetnikov in obrtnikov bolj učinkovita in cenejša država, ostaja to neizpolnjena želja. Država pa je podjetnikom vendarle prisluhnila in skuša z raznimi ukrepi pospešiti izhod iz gospodarske krize in izboljšati poslovno okolje. A ukrepi zamujajo, niso medsebojno usklajeni, javni sektor pa se po številu kljub zavezam vlade ne zmanjšuje, so bile osnovne ugotovitve pogovora, na katerem so bili osrednji gostje ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, izvršna direktorica za zakonodajo pri Gospodarski zbornici Slovenije Alenka Avberšek ter ekonomista dr. Marjan Senjur in dr. Jože P. Damjan.
Gospodarstveniki so bili tudi tokrat zelo kritični do države, ministrica pa se je v veliki meri strinjala z njihovimi ugotovitvami. Čeprav ni dvoma, da javni sektor deli usodo realnega, je poudarila, saj so se prilivi od davkov v državni proračun zelo zmanjšali. Plače v javnem sektorju so lani in letos zamrznjene, varčujejo na področju nabav, izvedeno je
kontekstu vsebin predmeta, kar nam je omogočalo še lažje razumevanje globalnih razsežnosti področja. Dobra ekskurzija je bila poučna tudi zaradi dela v proizvodnji.«
To pa ni bilo prvo sodelovanje podjetja Novem Car Interior Design s to fakulteto. Direktor Matjaž Omladič je namreč v tem šolskem letu že predaval študentom na Madnarodni fakulteti za družbene in poslovne študije, in sicer na temo preverjeni koncepti razvoja in spreminjanja in prilagajanje podjetja v branži avtomobilske industrije.	T. T.
Znani so nerevidirani podatki o lanskem poslovanju Banke Celje. Ta je lani poslovala dokaj stabilno in za poldrugi odstotek povečala obseg poslovanja. Dobiček pred davki je znašal 5,4 milijona evrov.
Kot so sporočili iz banke, so lani ohranili stabilno kapitalsko ustreznost in realizirali količ-
združevanje notranjih organizacijskih enot. Vendar trenda, ki pomeni približno tisoč zaposlenih vsako leto več v javni upravi (skupaj trenutno 165 tisoč), tudi sedanja ministrica ni uspela ustaviti: »Če so pri gospodarstvu nižja naročila botrovala tudi manjšanju kadrov, je na področju javnega sektorja ravno obratno. Na področju oskrbe starejših, na primer, se potrebe zaradi staranja prebivalstva večajo. Zaradi nekega uspešnega obdobja, ko se nam rojeva več otrok, je bilo potrebno zagotoviti več prostora v vrtcih, kar je pomenilo zaposlovanje v teh dejavnostih. Smo pa v državni upravi v dveh letih čisto ožjo administracijo zmanjšali za 500 ljudi, kljub temu da je obseg nalog povečan. Učinkovitost večamo na način, da smo ustavili povečevanje plač, ne nadomeščamo ljudi, ki odhajajo iz javnega sektorja ali se upokojijo, in morajo torej obstoječi narediti toliko več. Glede na število zaposlenih v javni upravi smo pod povprečjem Evropske unije.«
Gospodarstvo pa seveda od države pričakuje, da nemudoma izboljša poslovno okolje, kar pomeni manj administrativnih bremen in izboljšane postopke. »V tem času se je pokazalo, da niso ustrezne obstoječe rešitve na področju izvršbe in zavarovanja, insol-venčne zakonodaje in stečajnih postopkov, predvsem zaradi dolgotrajnosti postopkov obeh predpisov in zaostrene javnofinančne discipline. To zahteva od administracije, da z vsemi možnimi ukrepi odpravi te anomalije, ki so po oceni vlade delno tudi krivda ravnanja poslovnih subjektov, zlasti velikih, ki so na račun malih oblikovali nepoštene poslovne prakse, po drugi
nik kapitalske ustreznosti nad 15 odstotki. Obseg kreditov nebančnemu sektorju se je lani povečal za 0,3 odstotka, vloge nebančnega sektorja pa za 3,7 odstotka. Od tega so se vloge pravnih oseb in samostojnih podjetnikov povečale za dobre 4, vloge prebivalstva pa za 3,3 odstotka.	T. T.
strani pa so luknje v poslovnem okolju, sploh glede odprave administrativnih bremen.« Vlada je zato prejšnji teden sprejela dodatne ukrepe: »Z dopolnitvami Zakona o javnem naročanju zagotavljamo izplačila podizvajalcem, z Zakonom o urejanju plačevanja, kar ni običaj v prostem poslovnem trgu, vendar kljub temu določamo najdaljši plačilni rok 60 dni, v nasprotnem primeru obvezen pobot terjatev, določamo sankcije za neplačevanje v tem najdaljšem možnem roku, na področju davka na dodano vrednost pa odpravljamo možnost, da dolžnik odračuna vstopni DDV tudi za račun, ki ga sicer ni plačal. Davčna uprava bo to spremljala in naložila plačilo tudi odračunanega davka.«
Ministrstvo za finance pripravlja mehanizme za spodbujanje bank k dajanju dolgoročnih kreditov. Po oceni Jožeta P. Damjana bi se morala država sanacije bank lotili že pred dvema letoma, dr. Marjan Senjur pa je med drugim poudaril, da mora biti administracija strokovna, vlada pa je vendarle politični organ, ki mora imeti za svoje ukrepe podporo ne le v državnem zboru, ampak tudi v večinskem delu javnosti. Alenka Avberšek je ugotovila, da morajo veliko zadev pri sebi urediti sami gospodarstveniki, da pa bi država morala na vseh področjih sprejeti ustrezne in med seboj usklajene strategije, katerih cilji bi bili smernica tudi za delovanje gospodarstva. Država bi morala prerazporediti bremena krize, ne pa da se gospodarstvo dejansko srečuje z vedno večjimi obremenitvami. Med drugim je pozvala ministrstva, naj pred sprejetjem kakršnihkoli ukrepov o njihovih posledicah vprašajo tudi kompetentno stroko, obrtnike in male podjetnike pa, naj ne uresničijo svoje grožnje, da marca ne bodo plačali prispevkov in davkov in da bodo ves svoj denar dvignili iz bank. To bi med drugim zelo škodovalo tudi mednarodnemu ugledu ne le države, ampak celotnega gospodarstva. Podjetniki so izpostavili še mnoge druge težave, predvsem pa so izrazili željo, da bi vendarle čim prej zagledali luč na koncu tunela.	K. R.
Primer dobre prakse koristi pri študiju
Študentje Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije v proizvodnji podjetja Novem
Stabilno in z dobičkom
Za večjo promocijo turizma
Ekofest med sončnimi
Na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas, ki je od 27. do 30. januarja potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je predstavila tudi Občina Žalec. Letos sta se na skupnem razstavnem prostoru predstavili dve subregiji RDO Dežele Celjske, in sicer Osrednje Celjsko in Spodnje Savinjsko.
V okviru predstavitve Spodnje Savinjske doline so se predstavili: ZKŠT Žalec, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Ribnik Steska, Turistična kmetija Cokan iz Studenc z ribjimi namazi in ribjimi specialitetami, Vinko Kovačec - rezbar, izdelovalec lesenih, skolptur, Turistična kmetija Podpečan
iz Galicije z mlečnimi izdelki, hmeljski starešina in hmeljska princesa, Turistično društvo Šempeter s promocijo peklenske vode, Jama Pekel in Rimska nekropola, Občina Braslovče in Občina Vransko. Pripravili so nagradno igro, sejma pa sta s udeležili tudi maskoti Hmeljko in Ponirek.	T. Tavčar
Občni zbor Malteške konjenice Polzela
»Veseli smo, da društvo Malteška konjenica Polzela nadaljuje tradicijo malteških vitezov, ki so pomagali vsem, sploh pa osebam s posebnimi potrebami,« je bilo zapisano v zahvalnem pismu Varstveno delovnega centra MUC iz Braslovč. Pismo je prebrala
Prvi sončen in topel februarski konec tedna se je v Bio parku Nivo in Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu zvrstilo več predavanj, delavnic, pripravili pa so tudi ekotržnico ter biosejem.
predsedujoča na občnem zboru društva Malteška konjenica Polzela. V društvo je včlanjenih več kot 80 lastnikov in ljubiteljev konj iz polzelske in sosednjih občin.
Predsednik društva Zvonimir Zupanc je v avdiovizualni obliki podal poročilo in postregel tudi
Veliko obiskovalcev se je v Bio parku Nivo udeležilo predavanja o izdelavi organitov po načinu Mirana Vučka Zakaj je živo srebro tako pomembno, o koloidnem srebru, zanimivo pa je bilo tudi na vegetarijanskem pikniku.	T. T.
s posnetki o delovanju društva. Kot je povedal, so med poletnimi počitnicami pripravili brezplačne enotedenske tečaje jezdenja za otroke. Izvesti so morali kar tri tečaje. Tedensko so na tako imenovani hipoterapiji gostili otroke s posebnimi potrebami. Otroci prihajajo iz Spodnje Savinjske doline in večinoma že jezdijo samostojno in sproščeno in si tako krepijo občutek samozavesti in zaupanja v lastne zmogljivosti, kar jim veliko pomeni.
Ob praznovanju župnijskega praznika sv. Marjete so v Novem kloštru v Založah organizirali blagoslov konj in konjenikov malteške konjenice in konjenice gostov. Organizirali so veliko konjeniško prireditev v Založah, kjer so pripravili spretnostno tekmovanje dvovpreg, spretnostno jahanje in galopske dirke, in sodelovali na prireditvah Turističnega društva Občine Polzela. V preteklem letu so postali člani Konjeniške zveze Slovenije in se udeležili državnih tekmovanj, na katerih je članica Monika Zupanc dosegla osmo mesto. Udeležili so se tudi praznovanja kobilarne v Lipici.
Njihovo delo je pohvalil podžupan Občine Polzela dr. Jože Korber, ki je dejal, da je presenečen nad uspešno dejavnostjo Malteške konjenice Polzela. V program dela društva za leto 2011 so zapisali, da bodo še naprej sodelovali z društvi v občini in izvajali terapevtsko jahanje za osebe s posebnimi potrebami iz Varstveno delovnega centra MUC in Doma Nine Pokorn. V sodelovanju z Društvom podeželske mladine bodo obudili stare kmečke običaje in organizirali konjeniško prireditev.
Letošnji občni zbor je bil volilni. Soglasno so ponovno izvolili dosedanji odbor, na čelu Malteške konjenice Polzela pa ostaja Zvonimir Zupanc.	T. T.
Predavanja, delavnice
Z vegetarijanskega piknika
Sredi februarja so v atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani že enajstič razglasili sončne osebnosti oz. skupine in sončne knjige za leto 2010 ter podelili priznanja za življenjsko delo 2010. Med 27 nominiranci za sončno osebnost oz. skupino je bil tudi projekt EKOFEST Občine Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.
Sončno osebnost oz. skupino in sončno knjigo za leto 2010 so izbirali obiskovalci spletnih strani Pozitivke.net, Svet-je--lep.com, Karma Plus, Viva! in Skupaj za zdravje človeka in narave. S podelitvijo priznanj želijo dati posebno priznanje tistim slovenskim skupinam oz. posameznikom, ki so v preteklem letu s svojo predanostjo in zgledom, v slovenskem in svetovnem merilu, pozitivno zaznamovali dogajanje na področju osebne rasti, zdravega načina življenja, sociale, trajnostnega razvoja, zavzema-
nje za boljši svet in ekologijo. Priznanje za Sončno osebnost oz. skupino leta 2010 so tako na svečani podelitvi v atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani prejeli Ekologi brez meja, prostovoljci in partnerji za akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
Najbolj sončna knjiga 2010 je postala knjiga z naslovom Nafta in voda avtorja Toma Križnarja. Priznanje za življenjsko delo pa so podelili inovatorju iz Celja Viliju Po-zniku.
Za Sončno osebnost oz. skupino leta 2010 se je sicer potegovalo 27 nominiranih posameznikov oz. skupin. Nominirancev za Sončno knjigo leta 2010 pa je bilo 19.
Glasovanje je potekalo do 25.
1.	2010 na spletni strani www. soncnaosebnost.si. • Sončno osebnost oz. skupino in Sončno knjigo leta 2010 so izbrali tako, da so sešteli glasove bralcev in glasove strokovne komisije, sestavljene iz uredništev Pozitiv-
ke.net, Svet-je-lep.com, Karma Plus, Skupaj za zdravje človeka in narave in Vive.
Že sama nominacija je velika spodbuda domačemu projektu EKOFEST, ki ga od lani pripravlja ZKŠT Žalec na lokacijah Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Ribnika Vrbje in Savinove hiše. Ostali partnerji so podjetje NIVO z Bio parkom NIVO, Društvo Savinjskih vinogradnikov z vinskim Keudrom, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo s ponudbo zelišč in aromatičnih rastlin ter številni drugi. »EKOFEST je projekt, s katerim ZKŠT in ostali želijo povezati naravne danosti, turistične ponudnike, šport, tradicijo, kulturo, posameznike, društva in inštitucije, ki se na etičen način trudijo za trajnostni razvoj v Občini Žalec in to počnejo na pozitiven način do narave, zdravja in sočloveka,« je pojasnila vodja programa turizem na ZKŠT Žalec Sabina Palir.	L. K.
Slovesnosti ob podelitvi priznanj seje skupaj z nominiranci udeležil direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek (drugi z leve)
Priznanja za urejenost
V Šempetru so prejšnjo sredo podelili priznanja za lepo urejenost hiš, kmetij, poslovnih objektov in najlepši objekt ali detajl kulturne, turistične ali sakralne vsebine. Akcijo za izbor vodi TD Šempeter, v okviru katerega že osmo leto deluje turistična patrulja, ki ocenjuje prizadevanja krajanov na tem področju.
Komisija, ki jo vodi podpredsednica TD Rosvita Ačkun, je za najlepše urejene hiše v letu 2010 izbrala hišo družine Kolenc, Grče 58, hišo družine Lončarek, Lepa ulica 8, Šempeter, in hišo družine Udrih, Savinjska ulica 38, Šempeter. Priznanje za najlepšo kmetijo sta letos prejeli družina Cetina, Spodnje Grušovlje 4, in družina Jelen, Kale 13.
Za najlepši poslovno-stano-vanjski objekt je priznanje prejela družina Štorman za Gostišče Štorman. Priznanje za najlepši detajl oziroma zgradbo kulturne, turistične ali sakralne vsebine pa je prejelo Župnišče Šempeter s svojo okolico. D. N.

Priznanje za nalepši poslovno-stanovanjski objekt Gostišču Štorman

TRTE NIKOLAJE,
potoake najstarejše trte na svetu
Županski forum SD zasedal v Žalcu
Županski forum seje začel z ogledom ekomuzeja: kmetijski minister mag. Dejan Židan, žalski župan Janko Kos, šolski minister dr. Igor Lukšič in velenjski župan Bojan Kontič
V okviru stranke Socialnih demokratov deluje Županski forum. To je po-
svetovalno telo, ki šteje 20 članov. Forum se redno sestaja in gosti tudi mini-
KAM PA KAM?
SMUČAT, SAJ SO
\TEC-
fjgine (šJeat
ZASTOPA IN PRODAJA:	d.o.o.
Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
stre. Prvo srečanje je bilo v Ljubljani, drugo pa prejšnji torek v Žalcu, kjer so gostili ministra za šolstvo in ministra za kmetijstvo.
Janko Kos je člane Županskega foruma, ki ga vodi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, sprejel v Eko-muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. »Že na prvem forumu, kjer sta bila gosta minister za finance in minister za promet, sem videl, da je dobro biti zraven, ker dobiš koristne informacije, se lahko pogovoriš z ministri. Ko smo se pogovarjali o naslednjem županskem forumu, sem takoj izrabil priložnost, da se srečamo v Žalcu. Tokrat gostimo ministra
H. Park, 5x all inclusive, avtobusni prevoz, progam
PODARIMO PA SE:
koncert klape Kumpanji
03 703 1330	031 790 083
www.ojla.si info@ojla.si
programu na
zelo bogat program:
•	vsak dan veliko zabave in
športnih aktivnosti
•	z vami bo številna animacijska ekipa
•	veliko bo izletov
•	mladim in otrokom ne bo dolgčas
•	poskrbljeno bo za zdravje
•	poskrbljeno bo, da ne boste lačni
•	ogled mesta, skriti zaklad, tombola,...
za kmetijstvo in ministra za šolstvo in verjemite, da sem to srečanje dobro izkoristil. Tudi pogovori z ostalimi župani, njihovimi izkušnjami in dobrimi praksami je bilo zelo koristno. Dobro je, da poznamo razmere in potrebe v posameznih občinah, kajti največkrat je problem prav v tem, da vsàk vidi samo potrebe svoje občine, za druge pa mu ni mar. Če smo Socialni demokrati resna stranka, potem moramo gledati vseslovenski razvoj in težiti k temu, da se enakomerno razvijajo vse slovenske občine. Seveda pa imam svojo občino najraje in bom poskušal zanjo pridobiti čim več sredstev.«
Pred sestankom foruma seje z vodstvom žalske občine srečal minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je obljubil pomoč pri financiranju opreme za novo griško šolo. Sedanji sistem, po katerem so občine odgovorne za šole in vrtce, je ocenil za dobrega. Manj zadovoljen je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Ministrstvo za kmetijstvo se namreč pogosto srečuje z željami občin po spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč: »Mi smo zadolženi, da v tej državi proizvajamo hrano, tudi zato, ker je nova usmeritev Evropske unije originalna prehranska varnost. Količina proizvedene hrane je odvisna od kmetijske zemlje, ki je na razpolago. Od leta 1991 do zdaj smo v Sloveniji izgubili kar 16,5 % kmetijskih zemljišč, od tega 20 tisoč hektarjev najboljših. V tem trenutku imamo tako samo še 175 tisoč hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, to so nji-
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
[S3 zkst.utrip@siol.net
ve in vrtovi, vseh kmetijskih zemljišč skupaj pa je 470 tisoč hektarjev, kar je 886 kvadratnih metrov na prebivalca. S tem smo na 24. mestu v EU, kar je izjemno zaskrbljujoče. Kot minister, odgovoren za proizvodnjo hrane v Sloveniji, zato na to področje gledam z zelo veliko skrbjo. Kadarkoli se sprejemajo kakršnikoli prostorski načrti, vedno vprašam, ali je poseg na kmetijsko zemljišče res edina alternativa. Zlasti pa ne dovolim, da se mi podatki prikazujejo na nerazumljen način, da mi nekdo prikazuje, da izgubimo s kakšnim projektom 21 hektarjev, nekdo
drug pa trdi, da 80 hektarjev.«
Tak primer so podatki v zvezi s traso severnega dela tretje razvojne osi, ki naj bi se na avtocesto Al priključila v Šentrupertu. Medtem ko bodo na ministrstvu za okolje in prostor, ki je pristojno za umeščanje trase v prostor, ponovno preverili podatke o izbrani trasi, pa v Šaleški dolini in na Koroškem še upajo na javno razgrnitev predloga trase marca, je povedal Bojan Kontič in dodal, da šaleškemu in koroškemu gospodarstvu zaradi neurejene povezave z avtocestnim križem že teče voda v grlo.	K. R.
OD KOD SI, KRUHEK?
mjuzikel za otroke - za Cici abonma in izven
Četrtek, 10. marec, ob 17. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
Četrtek, 24. 3. 2011, ob 20. uri
Dom II. slov.tabora Žalec
ANS. BRANETA KLAVŽARJA in ANS. EKART z gostoma HERMINO IN FRANCEM ŠEGOVC
■paaCJMUMH. . V	. n ij|[|»«i ni- lili
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
ZKŠT ŽALEC,Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
V tednu boja proti raku
Dve zanimivi razstavi
S predavanja
Mednarodna unija za boj proti raku je letošnji 4. februar namenila dnevu redkih rakov. Zato je Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije v tednu boja proti raku v Žalcu pripravilo delav-
nico o vplivu prehranjevanja in hrane na razvoj nenalezljivih bolezni, med katere sodi tudi bolezen rak.
Danes je znano, da lahko večino uspešno preprečimo z načinom življenja in z zgodnjim
odkrivanjem. To pa uspeva motiviranim in ozaveščenim posameznikom, tistim, ki jih zanimajo nova znanja. Hrana in prehranjevanje štejeta med ključne pogoje za rast in razvoj ter obnovo celic, za kakovost življenja.
Delavnico, ki se je je udeležilo več kot 60 slušateljev, so vodili Žalika Črepinšek, univ. dipl. inž. agr., ki je predavala o zdravju in okolju prijazni hrani, o nenalezljivih boleznih in prehrani kot dejavniku tveganja ali zdravilu je predavala prof. dr. Gordana Petrovič in o boleznih sodobnega časa, težavah v duševnem zdravju pa dr. Nuša Konec Jurečič in Marija Merljak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije.	T. Tavčar
Pomen hrane pri opuščanju kajenja
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu je ob dnevu brez cigarete v dvorani I. osnovne šole Žalec pripravilo zanimivo izobraževanje, delavnico o pomenu hrane in prehrane pri opuščanju, od-
vajanju od kajenja in za boljši spomin.
Delavnico je vodila Marija Merljak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki je poudarila, da so dobro počutje, rast in razvoj zelo odvisni od načina življenja brez cigaret. Gotovo zdra-
Del udeležencev delavnice
va, kakovostna hrana in način prehranjevanja štejejo med ključne dejavnike, ki prispevajo k skladnemu in celostnemu razvoju vsakega posameznika skozi vsa življenjska obdobja. Vsaka cigareta uniči 25 do 100 mg vitamina C v telesu, zato kadilcem nenehno primanjkuje tega vitamina in bi ga morali uživati v visokih količinah. »Ostati in postati nekadilec je naš cilj, to pa zmorejo osveščeni posamezniki, odprti za novosti in novo znanje. Želijo ostati brez bolezni, ki jih povzroča nezdrav način življenja, kamor se šteje tudi kajenje,« je ob koncu poudarila Merljako-va. Predsednica društva Viktorija Rehar pa je bila glede na število slušateljev z delavnico zadovoljna.	T. T.
Večje materialne škode ni bilo
Na rednem letnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Polzela tretjo januarsko soboto so predsednik Ivan Kotnik, poveljnik Aleksander Koler in drugi pocedali, da je še vedno največ posredovanj pri požarih, sledijo intervencije zaradi slabega vremena in drugo. Sicer pa so polzel-ski gasilci lani trinajstkrat uspešno posredovali.
Veliko pozornosti so lani namenili strokovnemu usposabljanju in preventivni dejavnosti. Udeležili so se delavnic za ravnanje z živalmi, za bolničarje, radijske zveze itd. Glede preventive so poskrbeli za pregled hmeljskih sušilnic in servis ročnih gasilskih aparatov v lasti krajanov, nadzor pritiska hidrantnega omrežja in požarno stražo na raznih prireditvah. Lani so na tekmovanjih Gasilske zveze Žalec sodelovali kar z osmimi ekipami in zasedli zadovoljiva mesta ter tekmovali v članski ligi. Veliko so
pomagali tudi občanom pri raznih opravilih. Dejavni so bili na vseh področjih, to priča tudi podatek, da so opravili kar 7185 ur prostovoljnega dela, v kar pa niso vštete ure pri dejavnostih v okviru GZ Žalec in GOP Polzela. V razpravi sta delo polzelskih gasilcev med drugimi pohvalila tudi podžupan Jože Kužnik in delegatka GZ Žalec Savina Naraks.
Po sprejetju programa dela, finančnega plana za letos in sprejemu novih članov v
gasilske vrste so zaslužnim članom podelili priznanja. Priznanje 3. stopnje Gasilske zveze Žalec so za požrtvovalno in uspešno delo v gasilstvu ter na področju zaščite in reševanja prejeli Angela Cizej, Boštjan Novak, Zdenka Petek, Aleksander Štahl, Roman Turnšek in Danica Veber, 2. stopnje pa Emil Pocajt. Značko za 30 let članstva je prejel Anton Stražar, za 40 let Alojz Lipičnik, za 50 let Alojz Roj-šek in Franc Cvenk in za 60 let Anton Kokovnik. T. T.
Med podajanjem poročila predsednika Ivana Kotnika
Na Vranskem so v začetku februarja odprli dve zanimivi razstavi.
Prvo razstavo cvetja iz papirja je v avli kulturnega doma pripravila Martina Felicijan. Kot pravi, ima izdelovanje cvetja iz papirja na Vran-
Članica Vezilje Snežinka Vransko Marjetka Kapus
skem že dolgoletno tradicijo, sama pa se s tem ukvarja že več kot deset let. Ob odprtju razstave so se obiskovalci lahko preizkusili v tej ročni spretnosti. Razstavo vezenin v tehniki rešilje pa so v prostorih občinske knjižnice pripra-
vile članice Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko - Vezilje Snežinka. Svoje izdelke, teh je več kot petdeset, razstavlja 17 članic. Obe razstavi bosta v knjižnici na ogled v času uradnih ur do 26. februarja. T. Tavčar
122 krvodajalcev na Polzeli
Območno združenje RK Žalec je v sodelovanju s Krajevno organizacijo RK na Polzeli pripravilo letošnjo drugo od desetih načrtovanih krvodajalskih akcij.
Tokratno, ki je potekala v dvorani OŠ Polzela, je izvedel Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana. Kri je darovalo 122 krvodajalcev, kar je po mnenju organizatorjev zelo dobro. Tretja akcija bo 28. marca od 7. do 13. ure v prostorih UPI -ljudske univerze Žalec. T. T.
S krvodajalske akcije na Polzeli
Občni zbori preboldskih gasilcev
V Gasilski zvezi Prebold, ki vključuje sedem operativnih gasilskih društev in nekdanje industrijsko društvo Tekstilne tovarne Prebold, so tudi letos uskladili koledar društvenih občnih zborov. Določili so tudi datum za zbor mladih gasilcev GZ Prebold in skupščino Gasilske zveze Prebold. Mladi se bodo sestali 20. marca, skupščina pa bo 25. marca.
Prvi letošnji občni zbor je
29.	januarja pripravilo PGD Sv. Lovrenc. V tem mesecu so zborovali tudi gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Šešče, Kaplja vas, Matke in Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. V petek, 25. februarja, bodo zborovali tudi nekdanji člani industrijskega gasilskega društva, ki delujejo predvsem administrativno, in sicer zaradi ohranjanje tradicije in spomina na najstarejše gasilsko društvo v Savinjski dolini. Dan kasneje bodo zborovali tudi gasilci PGD Latkova vas.
Vseh občnih zborov se poleg članov, delegatov vseh društev, predstavnikov gasilske zveze in ostalih gostov udeležijo tudi predstavniki občine.
Letošnje leto nobeno gasilsko društvo v GZ Prebold ne slavi okroglega jubileja, bo pa delovanje kljub temu zelo pestro na vseh področjih, sta na občnem zboru v Sv. Lovrencu dejala predsednik društva Boris Kupec predsednik Gasilske zveze Prebold Jože Veber. Kaj bodo počeli gasilci v Sv. Lovrencu v letošnjem letu, je razvidno tudi iz programa dela, ki so ga sprejeli ta dan. Med prireditvami velja izpostaviti 30. prireditev »Tekma koscev in grabljic«, ki je tudi največja prireditev v Občini Prebold. Proslavili bodo materinski dan, pripravili nogometni turnir generacij, se podali na pohod v Marijo Reko, orga-
nizirali miklavževanje in še kaj. Na operativnem področju bodo skrbeli za izobraževanje članov, kupili bodo nekaj nove gasilske tehnike, se udeleževali tekmovanj in opravljali druge operativne naloge. Z vso vnemo se bodo lotili tudi dejavnosti za nakup novega gasilskega avtomobila za prevoz moštva; vozilo naj bi kupili leta 2012. Marsikaj pa bodo postorili tudi v in zunaj svojega gasilskega doma.
Podobne programe so s svojimi posebnostmi pripravili tudi v ostalih gasilskih društvih, ki s svojim delom ustvarjajo bogat mozaik društvenega delovanja in tradicije.	D . Naraglav
Z občnega zbora PGD Sv. Lovrenc
Skupaj shujšali kar za 215 kg
Za boljše izobraževanje starejših
Mnogi udeleženci so celo presegli zastavljene cilje glede znižanja telesne teže
Univerza za tretje življenjsko obdobje si prizadeva za širitev mreže izobraževanj
V Zdravstvenovzgojnem centru (ZVC) Žalec že deveto leto poteka nacionalni program ONDI, ki ga vodi in koordinira Majda Donko. Program pripravljajo v obliki delavnic. Prvi sklop srečanj zajema promocijo zdravja, gibanje s testom hoje na 2 km ter seznanitev z dejavniki tveganja, ki pripeljejo do kroničnih nenalezljivih bolezni. Sledijo daljše delavnice zdravega gibanja, zdrave prehrane, zdravega hujšanja in tudi delavnica za odvajanje od kajenja.
Na delavnici zdravega hujšanja, ki je od 3. novembra lani do srede, 9. februarja, potekala v Žalcu, so se omenjeno sredo še zadnjič zbrali udeleženci jesen-sko-zimskega sklopa. Opravili so še zadnje tehtanje in analizo hujšanja vsakega posameznika, ob koncu pa so si privoščili dobrote iz zakladnice zdrave prehrane. Delavnico je vodila Marta Kos, program telovadbe pa je izvajala Natja Pavlic.
Od 48 prijavljenih v delavnico zdravega hujšanja je diplome ob koncu prejelo 32 sodelujočih. V
treh mesecih so udeleženci skupaj izgubili 214,7 kg. Najuspešnejša je bila Janja Klančnik, ki je v tem času izgubila kar 15,4 kg, že pred vključitvijo v delavnico pa 8 kg, kar pomeni skupaj slabih 23 kg.
Kot je povedala vodja delavnice Marta Kos, je večina udeležencev dosegla ali celo presegla zastavljene cilje glede znižanja telesne teže, kar je med drugim tudi posledica medsebojne podpore ter pozitivnega in sproščenega vzdušja v skupini.	D. N.
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec, ki ga vodi Marija Masnec, je letos v svoj delovni program vključila vseslovenski projekt z naslovom Krepitev mreže nevladnih organizacij na področju izobraževanja starejših.
Nosilec projekta je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane, Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec pa v projektu sodeluje kot partnerica. Pri njegovi izvedbi kot partnerji sodelujejo še Zveza kulturnih društev Grosuplje, Notranjski ekološki center Cerknica in Univerza za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka.
Projekt je namenjen krepitvi mreže obstoječih in prihodnjih nevladnih organizacij s področja izobraževanja starejših odraslih. Povezovanje temelji na prenosu, utrjevanju in razvoju koncepta ter poslanstva univerz za tretje življenjsko obdobje. Slovenija bo tudi s sodelovanjem v tem projektu ohranila drugo mesto med evropskimi državami v udeležbi starejših v izobraževanju; med proučevanimi državami v EU je takoj za prvouvrščeno Avstrijo.
»Pogoji za vključitev v projekt Krepitev mreže nevladnih organizacij na področju izo-
braževanja starejših so precej zahtevni, med drugim terjajo tudi začasno delno zaposlenega delavca, ki je zadolžen za realizacijo in spremljanje uspešnosti izvajanja nalog iz projekta in sprotno poročanje o opravljenem delu nosilcu projekta v Ljubljano. Začasna delna zaposlitev je financirana iz sredstev projekta, ki jih poleg Slovenije zagotavlja tudi EU,« je povedala predsednica Društva Univerze za 3. življenjsko obdobje Žalec Marija Masnec in dodala: »Projekt spremlja javna kampanja s predstavljanjem konceptov, povezanih z dejavno starostjo in izobraževanjem starejših. V okviru projekta bodo organizirana brezplačna izobraževanja in srečanja na temo posameznih nalog in vsebin iz projekta,
organizirano bo tudi mentorstvo za nevladne organizacije, ki se bodo priključile mreži. Vse to predstavlja naloge, za katere so zadolženi partnerji v projektu, med njimi UTŽO Žalec. Prvo strokovno usposabljanje bo že aprila letos v Žalcu, na njem bo naša univerza nazorno in konkretno predstavila svoje delo in organiziranost kot primer dobre prakse na področju izobraževanja odraslih.«
Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec vabi vse nevladne organizacije, ki. sodelujejo s starejšimi občani in v svoje delo vključujejo izobraževanje starejših ali skrb za njihovo socialno varnost, da se vključijo v mrežo na področju izobraževanja starejših odraslih in dejavnega staranja. D. Naraglav
Trinajstič na Valentinovem plesu Zborovali braslovški gasilci
Z Valentinovega plesa v Taboru
Dan svetega Valentina velja na Slovenskem za prvi spomladanski praznik, ko se že začnejo prva dela v vinogradih in po vrtovih, v občini Tabor pa je ta praznik povezan s tradicionalnim Valentinovim plesom v organizaciji Društva podeželske mladine Tabor. Letošnji ples je bil že trinajsti po vrsti.
Na plesu je bilo poskrbljeno za odlično jedačo in pijačo, za divje in umirjene plesne ritme pa je poskrbel Ansambel Spev. Zbrane v dvorani Doma krajanov Tabor je pozdravila in nagovorila predsednica društva Jana Pustoslemšek. V imenu društva se je zahvalila prejšnjemu predsedniku društva Alenu Kovačiču za požrtvovalno delo pri pripravi Valentinovega plesa. Organizatorji so v goste povabili svoje vrstnike - mladinsko folklorno skupino Mihtin z
Vranskega. Mladi so v kratkem programu s pesmijo, plesom in narodno nošo predstavili nekaj tradicionalnih prvin slovenske folklore. Ob tej priložnosti sta nastopila tudi Marko Semprimožnik, domačin in pevec Ansambla Braneta Klavžarja, ki je zapel skupaj z Ansamblom Spev,
ter Gašper Jazbinšek, član Ansambla Za'ka pa ne, ki je zaigral na harmoniko. V zaodrju doma je ta večer odprl svoja vrata priložnostni bar, v katerem so lahko prisluhnili hitom 60-ih, 70-ih in 80-ih let. Staro in mlado je plesalo in se vrtelo vse do zgodnjega jutra.	D. N.
iviea govorom preaseaniKa arusiva jozeia
Člani in drugi gostje so se sestali na 111. občnem zboru PGD Braslovče. Iz številnih poročil je bilo razvidno, da so bili gasilci uspešni na delovnem, preventivnem in tekmovalnem področju, uspešno so izvedli dobrodelni koncert in akademijo ob 110-letni-ci društva. Lani so obnovili
Enajsta Borza znanja na UPI-ju
Konec januarja so na UPI -ljudski univerzi Žalec slovesno odprli že 11. Borzo znanja Žalec.
Najprej so predstavitli koncepta Borze znanja na splošno in vizijo UPI-jevske Borze znanja, v drugem delu pa so prikazali delovanje Borze znanja v učnih kotičkih. Obiskovalcem so predstavili in ponudili znanja in spretnosti, kot so kleklja-
nje, igranje citer, poznavanje zelišč in njihovih zdravilnih učinkov, snemanje s kamero in tehnično obdelavo posnetega materiala, izdelovanje ogrlic iz gline, rezljanje lesenih mask.
Prvi so v Borzo znanja s simbolnim prerezom traku vstopili predstavnica Ministrstva RS za šolstvo in šport mag. Katja Dovžak, župan Občine Žalec gospod Janko Kos in direk-
torica UPI - ljudske univerze Žalec prof. Franja Centrih. Odprtja so se udeležili tudi koordinatorica mreže Borze znanja Simona Šinko, predstavnica ljubljanske Borze znanja Edita Flegar in partnerji v projektu CVŽU Savinjska. Borza znanja na bo na UPI - ljudski univerzi Žalec namreč delovala v okviru projekta CVŽU Savinjska.	L. K.
1VIULKU
dvorano, zamenjali okna in ostrešje.
Člani društva so pri tem opravili več kot tisoč ur prostovoljnega dela. Udeležili so se različnih tekmovanj, akcije čiščenje okolja, Florjanove maše v Trnavi, organizirali so člansko tekmovanje GZ Žalec za prehodni pokal hmeljske kobule in memorial Žiga Rožiča. Na operativnem področju so posredovali 12-krat, večkrat pri prevozu pitne vode, čiščenju vodnjakov, pregledu sušilnic hmelja, hidrantnega omrežja itd. Dejavni so bili tudi na področju izobraževanja, saj so člani društva na raznih usposabljanjih prebili 950 ur. Uspešni so bili pri svojem delu tudi člani mladinske komisije. V razpravi sta delo društva med drugimi pohvalila tudi župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in delegat GZ Žalec Vlado Košec. Pro-
gram dela za tekoče leto je podoben lanskemu.
Na zboru so podelili priznanja, odlikovanja in napredovanja. Naziv višji gasilski častnik organizacije 2. stopnje je prejela Sabina Sorčan, naziv nižji gasilski častnik L stopnje Sonja Krajnc in Rok Sorčan, gasilec 2. stopnje pa sta postala Marija Matko in Rudi Sedov-šek. Gašper Pantner in Aljaž Ušen sta prejela priznanje GZ Žalec 3. stopnje, Ivan Švajger pa plaketo veterana. Priznanje za 60-letni življenjski jubilej je prejel Jože Marovt, Marija Ka-mičnik pa priznanje za 80-letni življ enj ski j ubilej.	T. Tavčar
S 03/712 12 80 121 zkst.utrip@siol.net
Zvezde v znamenju zimzelenih melodij
Elda Viler, Elza Budau, Mojmir Sepe in
Kolektiv Osnovne šole Griže je 1. februarja v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravil že peto dobrodelno prireditev Zvezde zvezdicam, kije številno občinstvo z glasbo, s plesom in pesmijo ponesla v čas Slovenske popevke. Prireditve v Žalcu so se udeležili tudi štirje ustvarjalci iz zlatega obdobja Slovenske popevke, in sicer Elza Budau, Mojimir Sepe, Lado Leskovar in Elda Viler. Številne znane, že kar ponarodele skladbe pa so prepevala mnoga znana imena slovenske glasbene scene.
Zbrani denar bodo tudi tokrat namenili kritju stroškov šole v naravi, za učno-vzgojne pripomočke in druge izdatke za otroke iz socialno šibkih družin. Na Osnovni šoli Griže dobrodelnost ne pozna meja. Med drugim učitelji plačujejo šolanje deklici iz Madagaskarja, lani so pomagali organizaciji Rdeči noski, letos pa so se odločili, da bodo svojo srčnost delili z otroki na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Ravnatelj šole Franci Žagarje namestnici predstojnika otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, doktorici Andreji Obermayer Te-mlin, na prireditvi izročil bon v vrednosti 300 evrov. Župan Občine Žalec Janko Kos je v svojem nagovoru poudaril pomen tovrstnega druženja in dobrodelnosti ter postregel z obljubo, da bo občina k zbranim sredstvom dodala enak znesek. Izrazil je upanje, da bo šola s koncerti nadaljevala in da jih bodo lahko znova pripravili v Grižah, v novi šoli oziroma športni dvorani.
Prireditev je vodila znana radijska in televizijska voditeljica
Lado Leskovar na žalskem odru
Saša Einsiedler. Na koncertu, katerega glavna organizatorka je bila Polona Čmer, sta najprej nastopila otroški in mladinski pevski zbor OŠ Griže pod vodstvom Brede Veber, skupaj s člani zbora pa sta zapeli učenka Lara Tanšek in pevka Sanja Poljšak Pesan, kasneje so zapeli tudi ob klavirski spremljavi Ane Rudnik Pavlica. V nadaljevanju se je oder spremenil v plesno prizorišče mladih breakdancerjev plesne šole Superstar Gotovlje, plesalce vodi Dejan Gregl.
Večino nastopajočih pevcev je na prireditvi spremljal Savinjski plesni orkester, ki ga vodi Gašper Smisi. Znane slovenske popevke pa so prepevale Irena Vrčkovnik, Sanja Poljšak Pesan, Ani Frece, Iva Stanič, Alenka Godec, Nina Pušlar in Nuša Derenda. Občinstvo sta navdušila tudi nekdanja učenka griške šole Marina Klinc (hči Mira Klinca) in njen fant Franjo Oset (Ansambel Modrijani). Zapela sta tudi Lado Leskovar in Elda Viler, ki se ji je pri petju za kratek čas pridružila Elza Budau. S slednjo pa tudi z maestrom Mojmirjem Šepetom je v glasbenem predahu poklepetala voditeljica Saša Einsiedler.
In kaj so povedali po koncertu?
Janine Lesjak: »Obiskujem 9. razred OŠ Griže. Vesela sem, da smo se na ■ naši šoli mߧf odločili or- Hrč	N
& * 'P
ganizirati	.	i*' f
n o	,	J
prireditev. pč’f|.
Današnja je že peta I
Šahisti na simpoziju
Griški šahisti so v začetku februarja v Mali
Nedelji organizirali šahovski simpozij. Poleg vsa-
Griški šahisti so ponosni na velik leseni šah
kodnevnih predavanj o skrivnostih šahovske igre so odigrali tudi dva hitropotezna turnirja.
Na zaprtem turnirju so se med seboj pomerili člani. Zmagal je Jurij Blatnik pred Emilom Virantom in Ive-kom Lorenčakom. Na odprtem medklubskem turnirju pa je slavil Emil Virant.
V avli hotela v Mali Nedelji so predstavili tudi velik lesen izviren šah, ki je po besedah Jurija Blatnika ne le ponos griških šahistov, ampak celotne doline. L. K.
po vrsti, že drugič pa gostujemo v Žalcu. Tokratni koncert in tudi že kateri prejšnji ni bil glede na zvrst glasbe najbolj po okusu nas mladih, vendar se zavedamo, da pridejo na koncert tudi naši starši, babice in dedki ter drugi starejši, ki v takšni glasbi zelo uživajo. Moram pa povedati, da se je kakšna pesem dotaknila tudi mene in sem vesela, da sem bila soudeležena pri tem.«
Maruša Šoštarič: »Vesela sem, da sem kot članica mladinskega pevske-ga zbora Huli sama I prispevala	t
delček k	| !
temu lepe-	JÉM
mu dogod-	fp<1
Prav-
zaprav nisem pričakovala, da bo letos tako lepo. Priznati moram, da mi lani ni bilo preveč všeč, zato sem letos še toliko bolj zadovoljna. Veseli smo, da smo zbrali lepo vsoto denarja in tako obogatili naš šolski sklad, saj bomo tako lahko pomagali vsem tistim učencem, ki jim starši ne zmorejo plačati šole v naravi, zaključne ekskurzije...«
Štefan Frece ml.: »Današnji večer je bil zame zelo lep in prijeten. Rad imam glasbo in petje, saj je naša družina v to vpeta tako rekoč vse življenje. Poleg očeta, mame, sestre se z glasbo in petjem ukvarjajo zelo intenzivno tudi moji sorodniki, od strica Vinka do tete
Milene in Mira Klinca in tudi sestrične Martine. Čeprav je pri vseh nas v ospredju narodno-za-bavna glasba, pa smo vsi tudi veliki ljubitelji slovenske popevke. To sta danes nedvomno pokazali tudi moja sestra Ana in sestrična Martina.«
Mojimir Sepe:	»Običajno
ne hodim na takšne prireditve. Ko sem izvedel, da to prireja neka osnovna šola in da je to dobrodelni koncert, sem se z veseljem odzval. Zelo sem vesel, da sem se tako odločil, saj sem danes doživel resnično nekaj lepega in prijetnega. Organizatorji so se res potrudili in pripravili prisrčno vzdušje z izjemnim programom in izvrstnimi izvajalci. Nastopili so ljudje, ki ljubijo to glasbo, enako pa lahko trdim za občinstvo, ki je, vsaj po aplavzih sodeč, zelo uživalo. Prijetno so me presenetili mladi izvajalci, vse čestitke pa veljajo tudi plesnemu orkestru in dirigentu, ki je pokazal, da so iz pravega testa. Ne nazadnje pa bi lahko rekel, da je bil nocojšnji večer nabit z nostalgijo na Slovensko popevko. Naravnost nepozabno.«
Elda Viler: »Današnji večer je bil in ostaja nekaj zelo lepega v mojem spominu.
Lahko bi rekla, da se me je prireditev močno dotaknila, še zlasti, ker so bili tu tudi Elza in Mojimir ter Vlado. Večer me je spominjal na tiste čase, ko je bila Slovenska popevka, dobila sem prijeten občutek, kot da je Slovenska popevka vstala od mrtvih, da se je presedlala v zdajšnji večer. Osnovni šoli Griže in vsem, ki so delali na tem projektu, velja od srca čestitati. To pa še toliko bolj, ker gre za dobrodelnost, s katero bodo osrečili marsikaterega svojega učenca. Dobrodelnost je pojem ljubezni in vsak, ki lahko pomaga v tej smeri, je naredil veliko tudi zase. Tudi sama odhajam domov bogatejša še za eno lepo izkušnjo po ponovni vrnitvi na glasbeno sceno pred trinajstimi leti.«
Gašper Smisi: »Vesel sem, da sem lahko ta večer s svojim big bandom - Savinjskim plesnim orkestrom sodeloval na tej pri-
reditvi in r spremljal I tako emi- i
n e n t n e	T**rTM
glasbene I	A j
ko se zgo-	J«
di, da lahko
takšen amaterski sestav sodeluje s tako imenitnimi gosti, pevkami in pevci. To je res enkraten dogodek, še posebno počaščen pa sem, ker sta mi čestitke za odigrane pesmi izrekla tudi Elza Budau in Mojimir Sepe. Prav na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, bo dve leti, kar smo začeli z delovanjem. Najprej smo si nadeli ime The little evergreen orchestra, vendar smo se kmalu preimenovali v Savinjski plesni orkester, s čimer smo tudi po imenu postali bolj prepoznavni. V orkestru igrajo različne generacije glasbenikov, kar nam daje ustvarjalno energijo in motivacijo.«
Andreja Obermayer Temlin: »Zelo vesela sem, da sem danes prisostvo- I vala temu |
p m u	i
dobmdel-	»v K|
nemu kon- I ';i>	.
Kot	* jfl.
predstav- I'	.’N”
niča otro- |
škega oddelka Splošne bolnišnice Celje moram povedati, da smo te donacije, ki nam jo je namenila OŠ Griže, zelo veseli. Vsak evro je še kako dobrodošel in tudi ta denar bomo smotrno uporabili za nabavo aparata, ki ga pravkar kupujemo za otroke na našem oddelku. Dobrodelnost je vedno zelo dobrodošla, še posebej v današnjih časih, ko je manj sredstev na razpolago tudi v bolnišnicah, zato res pozdravljamo takšne akcije. Ob tej dobrodelni potezi, za katero se OŠ Griže še enkrat iskreno zahvaljujem, pa lahko rečem, da sem danes tudi sama uživala ob pesmih, ki so dejansko večne.«
Elza Budau: »Vesela sem, da sem bila ta večer gostja na tem dobrodelnem koncertu. To pa še toliko bolj, ker me na te kraje vežejo prijateljske vezi. Večkrat sem
pri vas, saj imate veliko lepih in izrednih kulturnih prireditev.
Rada pridem med vas in se tukaj zelo prijetno počutim. Danes ste znova pokazali, kaj se lahko naredi, če se hoče. Takšne volje, zagnanosti marsikje manjka. Današnji večer ni bil le nostalgija po slovenskih popevkah, ampak tudi neke vrste nostalgija po tistih časih, ko smo vsi kar nekako lepo živeli. Prireditev je bila res izjemna, zelo domača, brez napihnjenosti, zgodila se je sama od sebe in zato je bila še toliko bolj veličastna. Izbor izvajalcev in pesmi je bil fenomenalen, zelo sem bila presenečena tudi nad orkestrom in njihovim dirigentom. Skratka uživala sem kot le malokdaj tako.«
Franci Žagar: »Zelo sem vesel, da je današnja prireditev tako uspela. V prvi vrsti bi se rad zahvalil celotnemu svojemu kolektivu, še posebej Poloni Čmer, ki je kot glavna organizatorka opravila res izjemno delo in v Žalec privabila toliko izvrstnih pevk in legend slovenske popevke. Zahvala velja vsem izvajalcem, obiskovalcem, sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi tega dogodka. Povem lahko, da so danes veliki ljudje podarili kanček sreče v obliki koncerta in dobrodelnosti. Vesel sem, da je bila dvorana polna, kar je še dokaz več, da znamo biti ljudje solidarni in na tak ali drugačen način pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Sporočilnost koncerta je velika, saj ne nazadnje učimo sebe in tudi otroke za dobrodelnost, za solidarnost, za sodelovanje, za opravljanje dobrih del, kar pomeni, da takšne dejavnosti nimajo samo denarnega učinka, ampak tudi vzgojnega, kar je še toliko več vredno.« D. Naraglav
Alenka Godec, Irena Vrčkovnik in Nuša Derenda
Kulturni pohod na Mrzlico
Mrzlica za praznik
Planinsko društvo Prebold je tudi letos na Prešernov dan organiziralo pohod na Mrzlico.
Nekateri so se na pot podali z zbornega mesta v Preboldu, drugi iz Sv. Lovrenca in Matk, nekateri pa so se z avtomobili zapeljali do Podmeje in od tam do planinskega doma.	D. N.
OBČINA ŽALEC
Torek, 1. marec, ob 10. uri
zbor članov Medobčinskega društva invalidov Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (MDI Žalec, 710 06 13).
Četrtek, 3. marec, ob 18. uri
prireditev »Vino in ženske« z vodeno degustacijo vin in razgovorom o vlogi žensk v vinarstvu (vinski vitez Drago Medved); avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 3. marec, ob 19. uri
odprtje razstave Kam gre Rdeča kapica? avtorjev Tatiane Soteropoulos iz Cipra in Marjana Prevodnika;
Savinov likovni salon Žalec.
Razstava bo odprta do 31. marca 2011 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. marec, med 15. in 17. uro,
Ekofest: otroška delavnica o netopirjih; pred jamo Pekel
(Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Petek, 4. marec, ob 20. uri
Od blizu, SNG Maribor, za potujoči abonma in izven; odhod ob 18.30;
s parkirišča pri Domu II. slovenskega
tabora Žalec
(TC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. marec, ob 19. uri
41. kavarniški večer - z nami bo pesnik, gledališčnik in kipar Franjo Funkelj; razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže (GLD Aletheia, 040 260 030).
Sobota, 5. marec, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 5. marec, od 9. do 12. ure
bolšji sejem, tržnica Žalec
(Mestna skupnost Žalec, 041 375 280).
Sobota, 5. marec, ob 10. uri
9. mednarodni karate pokal Žalca 2011; telovadnica I. OŠ Žalec; ob 10. uri pričetek tekmovanj v katah, ob 12. uri športne borbe (Karate klub Žalec, 051 428 421).
Sobota, 5. marec, ob 10. uri
Ekofest: voden ogled ekološke učne poti Trje in ogled kmetije Podpečan; zbor pri POŠ Trje
(Turistično društvo Galicija, 040 185 086).
Sobota, 5. marec, med 10. in 12. uro
Ekofest: IZDELAVA NARAVNIH TEKOČIH MIL, izvaja Hermina Binder;
Ekomuzej, učilnice 4 letni časi (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. marec, med 10. in 12. uro
Ekofest: ZDRAVLJENJE Z GLINO; predavanje Janeza Ferjuca;
Ekomuzej, IV. nadstropje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. marec, ob 12. uri
slavnostno polaganje temeljnega kamna izgradnje luksuznega zapora v Gotovljah in sprejem konzorcija graditeljev na karnevalu Vransko
(Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 5. marec, od 11. ure dalje
Ekofest v Bio parku NIVO:
11.00	- 12.45 - Izdelava Orgonitov
12.00	- 17.00 - Vegetarijanski piknik
12.00	- 17.00 - Alter bolšja tržnica
13.00	- 17.00 - ZELENI KROG -izmenjava sadik in semen,
13.00	- 14.15 - Ekološko je prihodnost, predavanje Polonce Repič
14.30 - 15.45 - Ekološko pridelana hrana in partnersko kmetovanje kot alternativni trgovinski model, predavanje Borisa Frasa
16.00	- 17.30 - Kako do bolj ekološkega in trajnostnega blagostanja naše skupnosti -alternativa komplementarne valute »zeleni denar«, predavanje Marjana Kosa
18.00	- DE LIGHT - koncert naravnega sozvočja gibov in glasbe iz notranjega navdiha
(Bio park NIVO, 031 848 686).
Sobota, 5. marec, ob 15. uri
hokej v maskah z metlami; parkirišče KS Griže
(Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Nedelja, 6. marec, med 9. in 13. uro
EKO TRŽNICA in SEJEM;
Ekomuzej
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. marec, med 9. in 13. uro
Ekofest: Predstavitev masaže rok s hmeljevim maslom;
Ekomuzej
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. marec, med 10. in 12. uro
Ekofest: KOLOBAR in MEŠANI POSEVKI V EKO VRTU;
predavanje Luka Kužnika, klub Gaia; Ekomuzej, IV. nadstropje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. marec, med 10. in 12. uro
Ekofest: Ali je vloga uspeh ali prekletstvo; predavanje Rajka Škarjiča (projekt Skupaj za zdravje narave in človeka);
Ekomuzej, IV. nadstropje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. marec, ob 8.30 dalje
Ekofest v Bio parku NIVO:
8.30 - 10.00 - Eliksir mladosti, izkustvena delavnica Leie Raman,
10.00	- 12.00 - Izkustvena delavnica plesa in glasbe, Žig Birsa in Sara Stropnik,
12.00	- 17.00 - Vegetarijanski piknik,
12.00	- 17.00 - Alter bolšja tržnica,
13.00	- 14.00 - Gain dan na Ekofestu:
Gaina terenska posvetovalnica,
14.00	- 15.00 - Zasadimo Gain ekološki vrt - praktična delavnica,
15.00	- 15.30 - Permakulturni vrt, predstavitev knjige - klub Misterij,
16.00	- 17.30 - Aurora 2012: Priprava na spremembe, Ištar Antares
(Bio park NIVO, 031 848 686).
Nedelja, 6. marec, ob 10. uri
državno prvenstvo kadetinj v odbojki;
telovadnica OŠ Šempeter
(Odbojkarski klub Sp. Savinjska, 051 393 318).
Nedelja, 6. marec, med 10.37 in 18. uro
predstavitev Pustnih Veseljakov na območju Gotovelj;
Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Nedelja, 6. marec, med 12. uro in 13.30
Ekofest: Osebna rast skozi gibanje in dih; predavanje Ane Miletič;
Ekomuzej, IV. nadstropje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. marec, med 12. uro in 13.30
Ekofest: predavanje z degustacijo ZELENEGA KAŠASTEGA SOKA z Marjano Žmavc;
Ekomuzej, učilnice 4 letni časi (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. marec, ob 13. uri
24. pohod žena na Hom;
odhoda ob 13. uri izpred Društva
upokojencev Griže
ter izpred Doma gasilcev v Matkah
(Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196).
Nedelja, 6. marec, ob 13. uri
pohod žena na Hom;
odhod izpred prodajalne Kili Liboje
(Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Ponedeljek, 7. marec, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; sejna soba KZ Petrovče.
Ponedeljek, 7. marec, ob 19.30
Z roko v roki, 15. dobrodelni koncert dekanijske Karitas Petrovče;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Karitas Petrovče, 041 437 145).
Torek, 8. marec, ob 16. uri
pustni karneval po ulicah Žalca; osrednje dogajanje na Šlandrovem trgu (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 8. marec, ob 17. uri
pustno rajanje za najmlajše z Romano Krajnčan;
na Šlandrovem trgu pred Savinovo hišo (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 9. marec, ob 16. uri
pustni pokop; središče Vrbja (Društvo mladih Vrbje).
Četrtek, 10. marec, ob 16. uri
rez vinske trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu; pri obrambnem stolpu (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. marec, ob 17. uri
Od kod si, kruhek?, mjuzikel za otroke, Gledališče Unikat, za cicibanov abonma in izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 014 34).
Petek, 11. marec 2011, ob 18. uri
odprtje slikarske razstave Roberta Ingerja, avla dvorca Novo Celje.
Razstava bo odprta še v soboto, 12. marca od 9. do 17. ure.
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 11. marec, ob 20. uri
Rok Golob z gosti, za glasbeni abonma in izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 12. marec, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah;
parkirišče KS v Migojnicah
(KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih
žena OŽ, 031 337 097).
Sobota, 12. marec, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 12. marec, ob 16. uri
Varstvo gorske narave, predavanje; Planinski dom na Brnici (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 12. marec, ob 17. uri
turnir v badmintonu; telovadnica POŠ Trje (Športno društvo Hofrein, 040 590 605).
Sobota, 12. marec, ob 17. uri
Pesem za praznik, prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu;
Kulturni dom Liboje
(Kulturno društvo Liboje, 041 709 183)
Sobota, 12. marec, ob 19. uri
Letni koncert Petrovih tamburašev KUD Grifon Šempeter ob 5. obletnici;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 13. marec, 9. uri
Mučeniki na Bukovici;
Bukovica
(Planinsko društvo Žalec, 041 705 738).
Ponedeljek, 14. marec, ob 19. uri
odprtje razstave KRPANKE, avtorice Nevenke Žlender;
avla Doma II. slovenskega tabora Žalec. Razstava bo odprta do 31. marca 2011 (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 15. marec, ob 17. uri
Proslava ob 100 letnici dneva žena ter ob materinskem dnevu;
Hmeljarski dom Petrovče (Kulturno društvo Petrovče, Seražin,
041 369 362)	'
Torek, 15. marec, ob 18. uri
Grmovnice za vse letne čase, predavanje Štefanije Kos - Zidar (Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje); dvorana Gasilskega doma v Šempetru (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Sreda, 16. marec, ob 17. uri
Nodi praznuje rojstni dan, lutkovna predstava, Lutkovno gledališče KAM;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 17. marec, ob 19. uri
predavanje dr. Žubarja o bolečini: rame, komolca in zapestja, ;
Slomškov dom Ponikva
(Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317).
Četrtek, 17. marec, ob 20. uri
Kursadžije, komedija Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 18. marec, ob 17. uri
občni zbor Planinskega društva Žalec;
I. OŠ Žalec
(Planinsko društvo Žalec, 041 705 738).
Petek, 18. marec, ob 18. uri
»Prepir v pravljičnem gozdu« - prireditev ob letu gozdov, 8. in 25. marcu;
Dom II. slovenskega tabora Žalec. Presenečenje za vsako obiskovalko. (Turistično društvo Žalec, turistični podmladek, 031220650).
Petek, 18. marec, ob 19. uri
otvoritev razstave Janka Melanška, razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže (razstava bo odprta do 27. marca, vsak dan od 10. do 12. in 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure)
(Kulturno umetniško društvo Svoboda Griže, 041 620 131).
Sobota, 19. marec, ob 6. uri
Raduha - Arničev pohod;
odhod: društvena pisarna v Migojnicah ob
6. uri, 6.15 AP Žalec
(Planinsko društvo Zabukovica, 041 269 744).
Sobota, 19. marec, ob 7. uri
planinski pohod: Glinščica - Kraški rob -Kokoš s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 19. marec, od 8. ure dalje
Jožefov sejem v Petrovčah;
Petrovče
(Kmetijska zadruga Petrovče).
Sobota, 19. marec, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica v Žalcu;
Mestni trg
(Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 19. marec, ob 20. uri
Fotr, komedija, Siti teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 21. marec, ob 20. uri
BEBOP, ljubezenska komedija z glasbo, SNG Drama Maribor, za gledališki abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 23. marec, ob 20. uri
BEBOP, ljubezenska komedija z glasbo, SNG Drama Maribor, za gledališki abonma torek in izven (tokrat izjemoma v sredo); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 24. marec, ob 15.30 uri
4. tekma za pokal Sprintko -»SPOMLADANSKI« SPRINTKO;
Atletski stadion Žalec (Atletski klub Žalec, 070 856 903).
Četrtek, 24. marec, ob 20. uri
ansambel BRANETA KLAVŽARJA in ansambel EKART, gosta: Hermina in Franc Šegovc, za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. marec, ob 17. uri
strelska tekma s starši; strelišče v Libojah
(Strelsko društvo Liboje, 041 325 981).
Petek, 25. marec, ob 18. uri
ŠPORT V LETU 2010 V OBČINI ŽALEC, prireditev s podelitvijo priznanj najuspešnejšim športnicam in športnikom, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. marec, ob 18. uri
občni zbor Planinskega društva Liboje;
Planinski dom Brnica
(Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 26. marec, ob 6. uri
Krkine planinske poti: Čaven, odhod s POŠ Trje ob 6. uri, društvena pisarna PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 041 563 727).
Sobota, 26. marec, ob 8. uri
Očistimo naš kulturni dom, čistilna akcija;
Kulturni dom Liboje
(Kulturno društvo Liboje, 041 709 183)
Sobota, 26. marec, ob 9. uri
občinska spomladanska akcija urejanja in čiščenja okolja.
V primeru dežja bo akcija 2. aprila.
(Občina Žalec, 713 64 56).
Sobota, 26. marec, ob 17. uri
prireditev za mamice in očke;
gasilski dom Levec
(Turistično kulturno društvo Levec,
041 504 981),
Sobota, 26. marec, ob 18. uri
Območna revija odraslih pevskih zborov; OIJSKD Žalec,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (OI JSKD Žalec, 491 38 40).
Sobota, 26. marec, ob 19.30
komedija Čaj za dve, igrata Jožica Ocvirk in Olga Markovič;
Dom Svobode Griže (KUD Žalec, 040 581 007).
Sobota, 26. marec, ob 19.30
Sen kresne noči, igra KUD Janez Jalen, Notranje gorice,
Dom krajanov Vrbje
(Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959).
Nedelja, 27. marec, ob 10. uri
občni zbor Planinskega društva Šempeter; Planinski dom na Reški planini (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Nedelja, 27. marec, ob 18. uri
Območna revija odraslih pevskih zborov; OI JSKD Žalec,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (OI JSKD Žalec, 491 38 40).
OBČINA PREBOLD
Petek, 4. marec,
Športnik leta 2010;
ŠZ Prebold;
Dvorana Prebold
(Primož Podkrajšek, 040 331 430).
Sobota, 5. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 5. marec, ob 10. uri
pustna prireditev; športna dvorana Prebold;
OŠ Prebold
(Janja Klančnik, 703 64 20).
Nedelja, 6. marec,
tekmovanje v badmintonu;
Športna dvorana Prebold;
ŠZ Prebold
(Primož Podkrajšek, 040 331 430).
Nedelja, 6. marec, ob 18. uri
koncert Petrovih tamburašev ob dnevu žena;
Dvorana Prebold
(Marko Repnik, 041 690 169).
Torek, 8. marec,
parada maškar;
Gasilski dom Latkova vas;
PGD Latkova vas (Grega Fonda, 031 214 398).
Sobota, 12. marec,
21. zimski Arničev pohod na Raduho;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Ponedeljek, 14. marec,
"V marcu se dobimo" - prireditev ob prazniku žena;
Dom krajanov Šešče;
KPD Šešče
(Tomaž Cink, 031 612 040).
Petek, 18. marec, ob 17. uri
otroški abonma: Prijetno presenečenje; Dvorana Prebold;
KUD Prebold
(Manja Holobar, 041 794 452).
Petek, 18. marec, ob 19.30
slavnostna seja ob 100-letnici kulture v Preboldu;
Dvorana Prebold;
KUD Prebold
(Manja Holobar, 041 794 452).
Petek, 18. marec, ob 19. uri
predavanje dr. Ivana Štuhca,
"Cerkev na spolzkem terenu";
Anin dom;
Župnija sv. Pavel Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Sobota, 19. marec,
pohod Dobrovlje-Čreta;
PD Prebold
(Janja Tratnik, 040 172 558).
Sobota, 19. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 19. marec,
ogled poletov v Planici;
ŠD Latkova vas
(Miha Fonda, 041 657 589).
Nedelja, 20. marec, ob 16. uri
dobrodelni koncert "Pesem staršem" (nastopajo: Vesele Štajerke, Ans. Braneta Klavžarja, Slovenskih 6, KPZ Glas srca, Šempavske iskrice, Sončki, Nino);
Dvorana Prebold;
Župnija sv. Pavel Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Petek, 25. marec, ob 19.30
kulturna prireditev ob 100-letnici kulture v Preboldu, OŠ Prebold - Čuk na palici; Dvorana Prebold;
KUD Prebold
(Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 26. marec, ob 19. uri
prireditev ob materinskem dnevu in dnevu žena;
Planinski dom Marija Reka;
ŠD Marija Reka
(Janja Tratnik, 040 172 558).
Sobota, 26. marec, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Nedelja, 27. marec,
test hoje na 2 km, skike tekma;
Kaplja vas;
ŠZ Prebold
(Igor Uranjek, 041 264 221).
Četrtek, 31. marec, ob 17. uri
Pozdrav pomladi;
Športna dvorana Prebold;
OŠ Prebold
(Andreja Gladek, 703 64 20).
OBČINA POLZELA
Sobota, 5. marec, ob 6.15
pohod po Jurčičevi poti; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Ferdo Glavnik, 031 323 353).
Sobota, 5. marec, ob 7. uri
pohod po Savinjski poti 2. del, Smolnik-Zajčeva koča; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Jožica Jegrišnik, 031 840 387).
Nedelja, 6. marec, ob 14.30 do 17.00
velika otroška maškarada s cirkuško-gledališko skupino Bufeto; športna dvorana OŠ Polzela (TD Polzela, 703 32 20,
OŠ Polzela, 703 31 12).
Ponedeljek, 14. marec, ob 19. uri
Mama, rad te imam; predstavitev knjige Vinka Šmajsa ob glasbi Ani Frače;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Petek, 18. marec, ob 16. uri
155. lunohod na Goro Oljko;
odhod izpred doma društva upokojencev
Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 19. marec, ob 7. uri
pohod po Haloški planinski poti Podlehnik-Narapljè; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Sobota, 19. marec, ob 16. uri
kulturni program ob materinskem dnevu s pogostitvijo ter družabnim srečanjem; Kulturni dom Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Ponedeljek, 21. marec, ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sobota, 26. marec, ob 6. uri
pohod na Porezen; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 5. marec, ob 15. uri
pustovanje;
Kulturni dom Braslovče;
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Nedelja, 6. marec, ob 14. uri
pustno rajanje;
Kulturni domu Letuš;
DPM Letuš (Katja Dimeč).
Četrtek, 10. marec, ob 17. uri
turnir v taroku;
ŠC Šmatevž;
ŠD Gomilsko
(Toni Ramšak, 041 526 678).
Sobota, 12. marec,
pohod: Po nagelj na Limbarsko goro; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Petra Kumer, 031 834 878).
Nedelja, 20. marec,
pohod na Porezen (1630 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988).
Četrtek, 24. marec, ob 18. uri
literarno-glasbeni večer: Od Urške do Urške; Občinska knjižnica Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Petek, 25. marec,
Pozdrav življenju;
Dom krajanov Gomilsko;
KD Gomilsko (Andrej Šram).
Sobota, 26. marec,
odprto prvenstvo v taekwondoju SUN OPEN; Športna dvorana Braslovče;
Taekwondo Sun Braslovče (Uroš Zupanc).
Sobota, 26. marec, ob 9. uri
občinski turnir v namiznem tenisu; telovadnica v Trnavi;
ŠD Trnava (Matjaž Rožič).
Nedelja, 27. marec,
pohod po Žerdonarjevi poti;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
OBČINA TABOR
Nedelja, 27. februar 2011, ob 17. uri
komedija - Bosa v snegu;
Dom krajanov Tabor
(Grifon KUD Šempeter v Savinjski dolini, 041 455 504).
Nedelja, 27. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Nedelja, 6. marec 2011, od 15. do 16. ure
otroška maškarada Dom krajanov Tabor;
(Turistično društvo Tabor, 041 515 988).
Četrtek, 17. marec 2011, ob 17. uri
prireditev za mamice;
Dom krajanov Tabor (POŠ Tabor, 03/703 21 80).
Torek, 22. marec 2011, ob 18. uri
pravljična urica s poustvarjanjem;
Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 03/703 20 92).
Nedelja, 27. marec 2011, ob 8. uri
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Nedelja, 27. marec 2011, ob 15. uri
koncert ansambla Navihani muzikantje ob materinskem dnevu; vstopnine ni;
Dom krajanov Tabor (Navihani muzikantje, 070 870 092,
040 809 939).
Torek, 29. marec 2011, ob 19.30
košarkaška tekma stari : mladi;
Dom krajanov Tabor
(Športno društvo Partizan Tabor, 031 895 542).
Sreda, 30. marec 2011, ob 19. uri
predstavitev knjige in DVD-ja
dr. Neje Zupan PREBUDI NAJBOLJŠE V
SEBI;
društveni prostor v Domu krajanov Tabor (Renata Novak, 03/703 20 92).
Stoletnica kulture v Preboldu
Bogata kulturna dejavnost na Polzeli
V KUD Svoboda Prebold je zelo delovna gledališka skupina
KUD Svoboda Prebold praznuje letos 100-letnico delovanja. Začetki delovanja društva segajo v leto 1910, ko so v Preboldu ustanovili sokolsko društvo (30. 10. 1910), ki je poleg športne močno razvilo tudi kulturno dejavnost. Tako so ustanovili knjižnico, pevski zbor, gledališko in lutkarsko sekcijo. Ko se je leta 1930 kupil še kinoprojektor, pa je zaživela tudi kinosekcija.
Leta 1932 je bil v Preboldu zgrajen Sokolski dom (kulturni dom). Gradili so ga Sokoli in Delavsko podporno društvo
Tekstilne tovarne Prebold ter posamezni prostovoljci. Nastalo je Sokolsko kulturno-umetniško društvo (SKUD). Po drugi svetovni vojni je prišlo do velikega razcveta gledališke dejavnosti, predvsem po prihodu izjemnega in neumornega režiserja Lojzeta Frica. Po zgledu v Trbovljah leta 1952 so se vsa kulturna društva preimenovala v delavsko prosvetna društva. Tudi preboldsko se je od takrat dalje imenovalo Delavsko prosvetno društvo Svoboda Prebold (DPD Svoboda Prebold). Pod tem imenom je društvo delovalo
vse do leta 2009, ko se je po sklepu občnega zbora preimenovalo v Kulturno-umetniško društvo Svoboda Prebold (KUD Svoboda Prebold).
Visok jubilej bo društvo obeležilo z vrsto prireditev, ki bodo vse od sredine marca do začetka maja potekale v dvorani Kmetijske zadruge v Preboldu. Najprej bodo 20. marca pripravili slavnostno sejo z razvitjem novega društvenega prapora. 25. marca se bo predstavila OŠ Prebold z otroškim muzikalom Čuk na palici. Aprila bo nastopila Vokalna skupina Coronke z glasbeno komedijo Albreht v devetih nebesih z Jernejem Kuntnerjem in Majo Martino Merljak. 8. aprila bodo v preboldski dvorani gostovali gledališčniki KUD Zarja iz Trnovelj s komedijo Prav poseben par. Predvidoma 23. aprila bo koncert Pihalnega orkestra Prebold, teden dni zatem (29. aprila) pa društvo pripravlja literarni večer. Pestro kulturno dogajanje bo 6. maja zaokrožil Moški pevski zbor KUD Svoboda Prebold, ki bo skupaj z gosti pripravil slavnostni koncert.	D. N.
Razstavlja Andrej Jemec
Na dan odprtja razstave del Andreja Jemca
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 28. februarja odprta razstava del akademskega slikarja Andreja Jemca.
Ob odprtju je zbrane uvodoma v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec pozdravila Lidija Koceli, o življenju in razstavi pa so zbranim spregovorili likovna kritika dr. Milček Komelj in Boris Gorupič, avtor razstave Andrej Jemec ter pesnik Niko Grafenauer. Andrej Jemec
je študiral slikarstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral 1958 pri prof. Gabrijelu Stupici. Najprej je učil na osnovni šoli v Šentvidu pri Ljubljani, nato je nekaj časa delal kot svobodni umetnik. Leta 1973 je opravil docenturo in začel poučevati na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1984 do upokojitve leta 1999 je bil kot redni profesor dvakrat izvoljen za dekana Akademije
za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Veliko je razstavljal na samostojnih, skupinskih in mednarodnih razstavah in prejel kar nekaj nagrad in priznanj. Med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada, Grand Prhe International v Tokiu itd.
V novejšem slovenskem slikarstvu in grafiki ima Andrej Jemec še posebej izrazito mesto. Je namreč reprezentativni predstavnik abstraktne umetnosti, tiste, ki je vtisnila poseben značaj celotni umetnosti modernizma. Jem-čeva dela lahko razumemo kot umetnikovo lastno razumevanje realnosti, ki jo prenaša v harmonično oblikovane slike, v katerih so številna nasprotja, tako avtorjevega značaja kot realnosti, ki jo interpretira. Razstavo je odprl župan Občine Žalec Janko Kos, z igranjem na violončelo pa je dogodek popestril Domen Hrastnik iz celjske glasbene šole. T. Tavčar
Štirideseti večer s 16 književniki
V petek, 4. februarja, so v kulturnem domu KUD Svoboda Griže pripravili že 40. jubilejni kavarniški večer, ki ga organizira Glasbeno-li-
terarno društvo Aletheia iz Žalca.
Na tokratnem večeru, ki je bil v znamenju jubileja in na pragu slovenskega kulturnega prazni-
Tokrat je večer s prebiranjem svojih poezij soustvarjalo kar 16 književnikov
ka, se kot po navadi ni predstavil le en književnik, ampak je kar nekaj pesnikov podarjalo svojo poezijo drug drugemu in ostalim poslušalcem. Večer so s predstavitvijo svoje poezije soustvarjali: Tomaž Mahkovic, Renata Cigler Gandolfo, Patricija Dodič, Ines Skubic, Branko Bačevič, Peter Zlodej, Ela Dolšak, Nuša Ilovar, Dani Bedrač, Branka Lešnjak, Jože Vidmar, Alenka Kveder, Milan Novak, Miroslav Tičar, Zinka Okorn in Rok Komel.
Večer je poetično, humorno in v duhu Franceta Prešerna prvič povezoval Gorazd Matela. D. N.
Člani Kulturno-umetniške-ga društva Polzela, ki deluje že 111 let, in gostje so se zbrali na volilnem občnem zboru, na katerem so se s krajšim kulturnim programom predstavile vse skupine, ki delujejo v društvu.
V svojem poročilu je predsednik društva Marko Slokar povedal, da je lani v društvu delovalo enajst skupin, in sicer moški pevski zbor, mešani pevski zbor, Mešani pevski zbor Oljka, Vokalni kvintet Lastovka, Vokalna skupina Primule, gledališka skupina, tamburaški zbor, likovna skupina, ansambel Jack Band, ansambel Brez očal in kino sekcija. Omeniti pa je potrebno tudi uspešno sodelovanje s šolskim kulturnim društvom in naj-mlajšimi v vrtcu, kar je za društvo velikega pomena, saj se v društvu zavedajo dejstva, da »na mladih svet stoji«.
Lani so organizirali in pripravili celo vrsto prireditev, februarja proslavo ob kulturnem prazniku, gostili so gledališčnike iz sosednjega Šempetra, marca so pripravili razstavo domačih likovnikov z naslovom Žena - mati, aprila pa v
telovadnici osnovne šole izvedli redni letni koncert MePZ Oljka. Maja so na Gori Oljki poskrbeli za srečanje pevskih zborov Občine Polzela in junija za srečanje malih vokalnih skupin na Vimperku, obe srečanji sta doživeli že 12. izvedbo. Junija so umestili tudi premiero in ponovitev igre Vaja zbora v izvedbi domače gledališke skupine. V začetku julija je potekal
4.	likovni Ex-tempore, septembra so pripravili jubilejno, 20. likovno kolonijo prijateljstva z odprtjem razstave oktobra. Oktobra in novembra sta bili še dve ponovitvi gledališke igre Vaja zbora, decembra so gostili gledališčnike z Gomilskega in organizirali ogled baleta Hrestač v mariborski operi.
Na področju vzdrževanja kulturnega doma so s pomočjo občine zamenjali dotrajano ogrevanje na olje z novim in sodobnejšim ogrevalnim sistemom na plin. Celotno investicijo v vrednosti 21.663 evrov je pokrila občina, JSKD pa je iz naslova prijave na razpis povrnil 2.500 evrov.
V programu za letos so med pomembnimi prireditvami zapisali gostovanje gledališčnikov
Predsednik ostaja Marko Slokar
iz Štandreža, jubilejni letni koncert MePZ Oljka ob 20-letnici delovanja, 13. srečanje pevskih zborov na Gori Oljki, 5. likovni Ex-tempore, 13. srečanje malih vokalnih skupin na Vimperku, 21. likovno kolonijo prijateljstva, koncert MoPZ, zaključno prireditev Zlata paleta 2011 z odprtjem razstave v Gradu Komenda, dve likovni razstavi, ogled dveh predstav izven domačega kraja. Delo društva je v razpravi med drugim pohvalil podžupan Občine Polzela Jože Kužnik. Na zboru so v društvo sprejeli 18 novih članov in izvedli volitve. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Marko Slokar. Občni zbor so izkoristili tudi za družabno srečanje.	T. Tavčar
Med nastopom najmlajših iz vrtca in OS Polzela
Pot iz nerojene v rojeno pesem
Zoran Pevec in avtor knjige Ivan Dobnik
V Savinovi hiši so predstavili novo pesniško zbirko Ivana Dobnika, pesnika, urednika, filozofa, prevajalca, esejista in kritika, umetnika, ki živi in ustvarja v Ljubljani in rodnem Šmatevžu v Občini Braslovče. Od leta 2005 je odgovorni urednik revije Poetikon, prve slovenske revije za poezijo in poetično, je ustanovni član društva Hiša poezije in od leta 2006 urednik knjižne zbirke Poetiko-
nove lire. Objavil je sedem samostojnih pesniških zbirk, njegove pesmi pa so objavljene v številnih domačih in tujih antologijah.
V zadnji zbirki z naslovom Pred začetkom skozi občutljivo pesniško govorico razburka pesnik v bralcu in poslušalcu ves notranji svet z vprašanji o predzačetku in je bila zamišljena kot pesnitev vsem stvarem, ki so pred začetkom (pred rojstvom, pred ljubezni-
jo, pred poezijo ...). Pesmi so nastajale od leta 2000 naprej v ozadju vseh drugih pesnikovih življenjskih dogodkov. Več kot 300 strani bi zavzele, če ne bi dogovor z založnikom Jožetom Pianom določil drugače. Knjigo pesmi je z veliko občutljivostjo in estetskim čutom oblikoval Sandi Radovan.
Na predstavitvi je uvodoma zbrane v imenu ZKŠT Žalec pozdravila Lidija Koceli, s pesnikom pa se je izzivalno in duhovito pogovarjal njegov pesniški kolega Zoran Pevec. Večer sta s poezijo v glasbi in z imenitnim igranjem dopolnili Vanessa Vrečič in Brina Gabrovec, učenki 3. letnika citer Glasbene šole Risto Savin Žalec.	T. Tavčar
® 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net
Obeležili 80-letnico delovanja
Poročil se bom s svojo ženo
Nova predsednica KD Liboje Jolanda Železnik med sprejemom novih članov v KD Svoboda Liboje
Dramska sekcija KD Ivana Cankarja Tabor med nastopom
V Libojah so v petek, 11. februarja, slovesno obeležili 80-letnico delovanja KD Svoboda Liboje. Ob prazniku kulture so predstavili delovanje kulture v kraju nekoč in danes.
Biserka Neuholt Hlastec je najprej predstavila zgodovino delovanja društva, zbrane pa je nagovoril tudi Franci Žagar, ravnatelj OŠ Griže, ki je podal geografski in zgodovinski oris kraja s poudarkom na nekdanjem rudniku rjavega premoga in tradiciji ke-ramičarstva, ki sta kar dve stoletji dajala pečat temu kraju. Spregovoril je o dogodkih, ki so združevali slovenski narod, vključno z osamosvojitvijo. Ob tem je
spomnil na pomen in vlogo kulturnikov, pesnikov in pisateljev, ki so skozi zgodovino, zlasti od Primoža Trubarja dalje in preko Prešerna, Cankarja, Župančiča .... prispevali velik delež k ohranitvi naše identitete. Dotaknil in tudi kritično pa je spregovoril o današnjem času, še zlasti v povezavi s kulturo.
KD Svoboda Liboje je najprej delovalo kot Delavsko prosvetno društvo Liboje, kasneje se je preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Ludvika Oblaka Liboje--Petrovče, od leta 2001 pa nosi dandanašnje ime. Ob ustanovitvi je v okviru društva delovalo kar sedem sekcij: vokalno-instru-
mentalna glasba, dramska sekcija, knjižnica, planinstvo, nogomet in marksistična šola, pravi razcvet pa je kultura v Libojah doživela leta 1952 z izgradnjo nove kulturne dvorane, ki še danes služi svojemu namenu. V njej se je skozi vsa ta obdobja zvrstilo ogromno prireditev, od raznih proslav in gledaliških predstav do koncertov godbe na pihala in revije narodno-zabavnih ansamblov, ki je vsako leto v Liboje privabila številne narodno-zabavne ansamble in občinstvo z vseh koncev Savinjske doline in tudi od drugod. H kulturnemu utripu kraja bo nedvomno svoj delež prispevalo novo vodstvo KD Svoboda Liboje na čelu s predsednico Jolando Železnik, ki je prejšnji mesec prevzela vodenje društva.
Na tokratnem jubilejnem večeru in prazniku kulture so nastopili: mama in hčerka Anka in Ani Frece, ki sta občinstvo ponesli v čas Slovenske popevke, učenci POŠ Liboje, ki so zaigrali, kaj pomeni ljubezen do knjige in branja, glasbena skupina Resonanca in Pevke treh vasi. Prireditev so zaokrožili s podelitvijo diplom novim članom KD Svoboda Liboje.	D. Naraglav
Takšen je naslov komedije Marjana Marinca, ki so
jo na predvečer slovenskega kulturnega praznika premierno uprizorili v Taboru. Pod režisersko taktirko Tanje Kastelic so jo zaigrali člani dramske sekcije KD Ivan Cankar Tabor.
Po Zdravljici Mešanega pevskega zbora KD Tabor, ki je bil letos tudi glavni organizator proslave, je občinstvo v njegovem imenu nagovorila Vaška Trobec. Slavnostni govornik je bil župan Vilko Jaz-binšek, ki se je dotaknil vseh oblik kulture oziroma kulturnega obnašanja od kulture
bivanja, medsosedskih odnosov, prometa ... do odnosa do okolja in seveda tiste kulture, ki jo gojijo številna kulturna društva in organizacije. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da živi v Občini Tabor, ki je zelo bogata na področju kulturnega delovanja in ustvarjanja.
Najlepše so to dokazali člani dramske sekcije s premiero Poročil se bom s svojo ženo, ki je bila prvič zaigrana pred tako množičnim občinstvom. V predstavi so zaigrali Tomaž Aubreht v vlogi moža, Ina Gržina kot žena, Jerca Gržina moževa mama in Matej Demšar ženin oče. Teja
Goropevšek je igrala glavno povzročiteljico prepirov med zakoncema in je bila tudi kriva za njuno razvezo. Branko Habjan je upodobil navideznega tepčkastega ženina, Peter Jezernik je bil Irenin zaročenec. Patricija Slakan se je preizkusila v vlogi lastnice stanovanja in Blaž Kovče v vlogi umetnika, ki je s pripovedjo svoje zgodbe znova združil v zakon Janeza Brlizga (Tomaža Aubrehta) in Milene Brlizg (Ine Geržina). Iz ozadja sta k igri dodali svoj delež šepetalka Amanda Herodež in režiserka Tanja Kastelic.
D. Naraglav
Lani rekorden obisk knjižnice
Zlati mladi glasbeniki
Čitalnico vsak dan obišče veliko obiskovalcev
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so s številkami, ki kažejo učinkovitost in uspešnost v letu 2010, zelo zadovoljni. Povedo namreč, da so v knjižnici znali prisluhniti uporabnikom in se prilagoditi razmeram.
Lani se je v knjižnico vpisalo 768 novih članov, kar je največ do zdaj. Zabeležili so 289.709 izposoj in 69085 obiskov, kar je tudi največ v vseh letih delovanja knjižnice. Knjižnični fond so povečali za 8554 enot gradiva. Pripravili so 370 brezplačnih prireditev, na katerih so zabeležili skoraj 9700 obiskovalcev. Tudi lani so poskrbeli za ohranjanje domoznanskega gradiva, saj so ga precej digitalizirali. Izdali so komplete domoznanskih razglednic, originale pa hranijo v knjižnici. Močno je odmevala bralna značka za odrasle Savinjčani beremo, poskrbeli pa so tudi za uporabnike s slušnimi težavami, saj so v prostoru knjižnice v Žalcu napeljali induktivno zanko.
Opravili so tudi popis knjižničnega gradiva. Največja problema pa ostajata kadrovska idhranjenost in prostorska
stiska. Knjižnična mreža na območju z 41.494 prebivalci, za katero skrbi Medobčinska splošna knjižnica Žalec, je zelo razvejana. Za 11 knjižnic skrbi 12 redno zaposlenih, kar omogoča kolikor toliko tekoče vsakdanje
delo le, če so vsi prisotni, zaplete pa se v času bolniških izostankov in letnih dopustov, prav tako pri razvijanju novih projektov, izvajanju zahtevnejših prireditev in opravljanju drugih dejavnosti. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec se zavedajo pomembnosti povezovanja in sodelovanja z drugimi institucijami (šolami, vrtci, zavodi, društvi) in posamezniki ter nujnosti pridobivanja sredstev preko projektnih razpisov. Želijo si še več obiska, saj se pri njih lahko izobražuje, brska po medmrežju, bere časopise, srečuje z enako mislečimi na kulturnih večerih, tkejo prijateljske vezi, začuti povezanost z lokalno skupnostjo ali preprosto uživa.	T. Tavčar
Na ogled pasteli gradu
Februarja so z odličnimi dosežki presenetili nekateri učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. Najbolj je blestela mlada pianistka Neža Pogačar, ki je na 8. mednarodnem glasbenem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu osvojila »stoodstotno« prvo mesto. Zlati sta bili na 12. državnem tekmovanju komornih skupin tudi mladi citrarki Brina Gabrovec in Vanessa Vrečič. Z regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja pa so se Žalčani vrnili s 6 zlatimi in 2 srebrnima priznanjema.
Neža Pogačar je v Beogradu pod mentorstvom Melite Esti-garribia Villasanti v najmlajši
V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 28. februarja odprta razstava del dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri. Tokrat razstavljajo 22 paste-
lov starega celjskega gradu in zimske instalacije, s katerimi želijo nagovoriti obiskovalce v duhu letnega časa, ki se še kar noče posloviti in odstopiti mesta pomladi. Avtorji likovnih
Starodavnost mesta seje zrcalila na pastelih mladih ustvarjalcev
izdelkov in zimskih instalacij so dijaki 3. razreda, njihovi mentorji pa so bili akademski slikar Ratimir Pušelja, Maja Rak, univ. dipl. inž. arhitekture, in Ana Pečnik, prof. likovne pedagogike.
Ob odprtju je zbrane v imenu gostitelja, Zavoda za kulturo šport in turizem Žalec, pozdravila Lidija Koceli. O razstavi je govorila dijakinja 4. letnika Sabina Založnik. Irena Benadičič, pomočnica ravnatelja Gimnazije Celje - Center, pa se je med drugim zahvalila za gostoljubje, da so lahko dijaki svoja dela ponovno razstavili v Žalcu. Odprtje razstave so s kulturnim programom popestrili dijaki Gimnazije Celje - Center.	T. Tavčar
kategoriji klavirski solo osvojila prvo mesto z vsemi možnimi točkami, podelili pa so ji tudi najvišje priznanje - naziv Laureat. Na slovenskem državnem tekmovanju komornih skupin s citrami je pod mentorstvom Irene Glušič z drugim največjim številom točk (98 %) in s prvim mestom zablestel citrar-ski duet Brina Gabrovec in Vanessa Vrečič.
Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja 16. in 17. februarja so v svojih kategorijah prejeli zlato priznanje pozavnist
Rok Kokot (mentor Dejan Podbregar), kitarski duo Primož Čuvan in Uroš Hostnik (mentorica Marija Alatič), tolkali-sta Jurij Plaskan, Jernej Flajs (mentor Dejan Tamše) in dva klavirska dua: Katarina Drame in Kirn Pavlič (mentorici Melita Estigarribia Villasanti in Irena Kralj) ter Tina Fijavž in Ana Pečovnik (mentorica Željka Kolenc). Srebrno priznanje so prejeli kitarski duo Andraž Stariha in Lara Krajnc (mentorica Marija Alatič) in tolkalist Tjaš Zazijal (mentor Dejan Tamše). L. K, foto: arhiv glasbene šole
SmučarSKI IZZIV z Nušo Derenda
Otroci iz socialno šibkejših družin so poleg lepega izleta in smučanja bili obdarjeni še s kolesi
Na Golteh je v soboto, 5. februarja, potekalo smučarsko druženje, imenovano Savinjski SmučarSKI IZZIV. Glavna organizatorja sta bila Društvo ljubiteljev gibanja Izziv in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, OE Šport, ki sta ob pomoči Smučarskega kluba Gozdnik Žalec, animacijske skupine Okej, neumornih delavcev RTC Golte, številnih sponzorjev in seveda prekrasnega
vremena izpeljala čudovito prireditev. Podjetje Bisol iz Prebolda se je na dogodek odzvalo z dobrodelno akcijo in na smučanje popeljalo otroke iz socialno šibkih družin, jih obdarilo tudi s kolesi in z drugimi darili. V okviru prireditve so pripravili tudi odprto prvenstvo Občine Prebold v veleslalomu, popoldan pa odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline.
V okviru vseslovenske akcije Smučarski izziv, ki jo organizira Savinjsko društvo ljubiteljev gibanja IZZIV pod vodstvom Uroša Vidmajerja, je bila to druga oziroma tretja letošnja prireditev. Za uvodno celodnevno prireditvijo v enem izmed celjskih trgovskih centrov je prvi letošnji SmučarSKI IZZIV na snegu, o katerem smo že poročali, potekal 15. januarja na Smučišču Cerkno.
Kot je povedal glavni organizator in vodja enote za šport na ZKŠT Žalec Uroš Vidmajer, lahko tudi letos s predložitvijo kupona vsi smučarji smučajo 20 % ceneje, sicer pa je na vseh izbranih smučiščih »rdeča nit« projekta rekreativno smučanje po veleslalomski progi in podoživljanje občutkov smučarjev tekmovalcev. Vsem udeležencem merijo čas, zmaga pa tisti, ki se čim bolj približa času izzivalca. Na Savinjskem smučarskem izzivu na Golteh 5. februarja sta bila izzivalca pevka Nuša De-renda in njen sin Gašper.
Nuša Derenda je dobra

Del slovenske demonstratorske vrste, ki seje »sprehajala« po hribu kot za šalo
Zmaga tokrat iz doline
Boris Kovačič je bil najboljši strelec in najkoristnejši igralec
V polzelski športni dvorani so bili na sporedu zaključni boji v savinjski košarkarski ligi Brglez.com, ki so jih pripravili Občina Polzela, Zveza športnih društev Občine Polzela in Športno košarkarsko društvo Koš Polzela. Za naslov prvaka sta se v finalnem obračunu pomerili ekipi Ar-teks Celje-Velenje in Gradia Celje. Pred približno dvesto gledalci je z rezultatom 69 : 58 zmagala ekipa Arteks Ce-lje-Velenje.
Pokal, medalje in zmagovalne prstane je ekipi Artes Celje--Velenje podelil župan Občine
Polzela Ljubo Žnidar. Na srečanju za tretje mesto je ekipa Kamnoseštvo Vogrinec Pari-žlje z 68 : 61 premagala ekipo BSB Celje, za peto mesto pa je ekipa Brglez.com Polzela s 76 : 64 premagala ekipo Mladi Polzela. Konec tekmovanja je popestrila plesna skupina Boom s Polzele.
Končni vrstni red: 1. Arteks Celje-Velenje, 2. Gradia Celje,
3.	Kamnoseštvo Vogrinec Pa-rižlje, 4. BSB Otok Celje, 5. Br-glez.com Polzela, 6. Mladi Polzela, 7. KK Veterani Pivovarne
Laško, 8. Študentski klub Žalec, 9. Domžale, 10. Frizerstvo Anja Ločica ob Savinji.
Največ točk, 223, je dosegel Boris Kovačič iz ekipe Kamnoseštvo Vogrinec, ki je zmagal na lestvici najkoristnejših igralcev (na tekmi je v povprečju dosegel 28,6 točke). Pri metih za tri točke je bil s 43,8 odstotka najboljši Daniel Mi-čanovič iz ekipe Gradia Celje, najboljši izvajalec prostih metov, z 78,6 odstotka, pa je bil Matic Jan iz ekipe Študentski klub Žalec.	T. Tavčar
Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar podeljuje ekipi Arteks Celje-Velenje pokal za prvo mesto
smučarka. Progo je presmučala v času 32,94 sekunde, najbolj pa se ji je približal Boštjan Gorišek, ki je bil za dve stotinki sekunde počasnejši. V kategoriji mlajših smučarjev do 13 let je njen sin Gašper postavil čas 45,78 sekunde, najbolj pa se mu je približala Izabel Požar, ki je dosegla čas 46,87 sekunde. Slednja je prejela nagrado podjetja Elan, naj izzivalec Boštjan Gorišek pa si je prismučal vikend paket za dve osebi na Golteh.
Tudi tokrat so lahko udeleženci prireditve smučali s člani slovenske demonstratorske vrste in uživali ob njihovih nastopih. V okviru projekta Dobro jutro, Slovenija! so ponovno ozaveščali smučarje glede varnega smučanja, pripravili pa so tudi glasovanje za naj slovensko smučišče. Udeleženci so lahko v ciljni areni sodelovali v različnih igrah animacijske skupine Okej in si tako priborili nagrade različnih sponzorjev, drugi so uživali ob taktih DJ Tea in si v smučarskem juke-boxu izbrali svojo glasbeno željo. Smučarji so lahko preizkusili smuči proizvajalcev Elan in Fida, ob tej priložnosti pa so poskrbeli tudi za predstavitev žalskega Ekomuzeja pivovarstva in hmeljarstva Slovenije. Udeleženci so lahko v ciljni areni pokušali hmelje-vo žganje, otroke pa je zabaval Hmeljko - maskota ekomuzeja. Prireditev in tekmovanje je povezoval animator in moderator Franci Podbrežnik.
Karavana Smučarskega izziva se seli na Krvavec, kjer bo
6.	marca potekal četrti letošnji IZZIV, nato 19. marca na Roglo, kjer bo tudi zaključek letošnje akcije. Organizatorji vas vabijo s sloganom »Življenje je lepo - življenje je izziv!«
Nuša Derenda, izzivalka in promotorka akcije SmučarSKI IZZIV: »Vesela sem, da sem danes tu, da je z mano del moje družine in veliko ljubiteljev smučanja in zabave na snegu. Z veseljem sem postala promotorka te vseslovenske akcije SmučarSKI IZZIV, saj tudi sama rada smučam. Lani sem bila izzivalka na smučišču Cerkno, kjer sem spoznala, s kakšno vnemo in žarom ta ekipa pripravlja tovrstno prireditev, letos sem tu na Golteh, kjer sem pravzaprav prvič in moram povedati, da mi je zelo všeč. Zagotovo se bomo z družino sem še prišli smučat. Sicer pa je današnji dan res enkraten in lepšega si skorajda ne bi mogli želeti. Po veleslalomski progi sem se spustila zelo sproščeno, vendar tudi dokaj hitro, saj rada hitro smučam. Smučanje je lep šport in sama sem vanj vpeta že od rane mladosti. Obiskovala nisem nobenega tečaja in sem tako rekoč samouk. Lahko se pohvalim, da sem že v osnovni šoli zmagovala na kakšnih tekmovanjih, kar dobra sem bila tudi v srednji šoli, zdaj z novo smučarsko tehniko pa je smučanje nasploh pravi užitek.« D. Naraglav
Darilo tudi za Nušo, ki je kasneje ogrela tudi s svojo evrovizijsko uspešnico Energy, v ozadju organizatorji in skrajno desno zmagovalec izziva Boštjan Goršek
Podjetje Bisol je v sklopu akcije in v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Žalec na Golte popeljalo tudi 23 otrok iz socialno šibkih družin Spodnje Savinjske doline. Povabili pa so tudi slovenske novinarje.
Na Golteh so otroci urili svoje spretnosti v smučarski šoli, povabljeni novinarji in Bisolovci pa so v skladu z načelom »Pomembno je sodelovati, ne zmagati!« smučali na veleslalomski progi. Pri igrah brez meja so se zlasti izkazali otroci, ki so gladko premagali sedmo silo in zaposlene v Bisolu. Sicer pa je bil osnovni in najpomembnejši cilj sobotnega druženja razveseliti otroke in jim omogočiti športni dan brez skrbi. Poleg vsega so jim ob koncu podarili še zvonček za kolo, na sedežu podjetja v Latkovi vasi pri Preboldu pa so jim minuli ponedeljek podarili še kolesa, na katera so lahko pritrdili zvončke.
Osnovnošolsko prvenstvo
V sklopu prireditve »SavinjSKI smučarSKI IZZIV« je dan prej potekalo osnovnošolsko prvenstvo celjske regije v smučanju in deskanju. Tekmovanja seje udeležilo 12 osnovnih šol.
Tekmovanje je potekalo na progi Stare Stani, kjer je »prekaljeni smučarski maček« Gojmir Klinar postavil ritmično progo, ki ni terjala veliko odstopov, omogočala pa je enake pogoje tudi tekmovalcem z višjimi startnimi številkami. Med kategoriziranimi mlajšimi učenkami je zmago slavila Maša Smajila (OŠ Šempeter), med starejšimi učenkami Claudia Seidl (OŠ Šmarje pri Jelšah), pri starejših dečkih pa Oskar Vrbovšek (OŠ Primoža Trubarja Laško). Med nekategoriziranimi mlajšimi učenci sta se zmage veselila Ana Govc (OŠ Prebold) in Domen Omladič (I. OŠ Žalec), med starejšimi učenkami in učenci pa sta prvo mesto osvojila Maša Plahutar Krajnc in Jakob Rojnik (OŠ Braslovče).
Med deskarji so na zmagovalnem odru stali: Jure Retuznik (OŠ Pod goro Slovenske Konjice; st. učenci - kategorizirani), Kaja Verdnik (OŠ Griže; ml. učenke), Gašper Veligovšek (OŠ Griže, ml. učenci), Eva Johanna Vipave (OŠ Petrovče; st. učenke) in Jakob Korbar (I. OŠ Žalec, st. učenci).
Ekipno tekmovanje je potekalo v nekategorizirani konkurenci smučarjev in deskarjev. V mlajši kategoriji so bili najuspešnejši učenci I. OŠ Žalec, medtem ko je v starejši kategoriji, tako v smučanju kot deskanju, prvo mesto pripadlo OŠ Petrovče.
Na državno tekmovanje na Roglo se je uvrstilo pet najboljših posameznic in posameznikov v veleslalomu in deskanju v kategoriji starejših učenk in učencev ter ekipa OŠ Petrovče.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Za veliko nagrado Pariza v judu sta se izkazali judoistki Lucija Polavder in Urška Žolnir. Lucija je v kategoriji nad 79 kilogramov osvojila srebrno, Urška pa v svoji kategoriji bronasto medaljo. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 500 tekmovalk in tekmovalcev iz 79 držav, njihove boje pa je spremljalo kar 20 tisoč gledalcev.
Na državnem dvoranskem atletskem prvenstvu v atletiki v Celju se je izkazala Polzelanka Marina Tomič. V teku na 60 m z ovirami je zmagala s časom 8,17 in si tako zagotovila niz uspešnih nastopov. Nastop na evropskem prvenstvu v Parizu pa si je zagotovila že na prvi tekmi.
V 16. krogu lige Telemah v košarki so Hopsi z rezultatom 76 : 75 v domači dvorani premagali šentjursko ekipo. Na lestvici so po zmagi na drugem mestu. Največ točk za Hopse (22) je dosegel J. Mijajlovič.
Odbojkarice OK Aliansa Šempeter so v 5. krogu modre skupine 1. DOL Radenska Naturelle s 3 : 2 doma premagale odbojkarice ekipe Luka Koper. V 2. DOL za moške je ekipa SIP Šempeter s 3 : 0 premagala ekipo TAM Mežica, ekipa ZM Braslovče pa je na gostovanju s 3 : 0 izgubila proti ekipi Lubnik.
V 18. krogu slovenske ženske rokometne lige je žalska ekipa doma igrala neodločeno (29 : 29) z ekipo Veplas iz Velenja.
T. T.
Trikrat ekipni državni prvaki!
Majhen klub, velika atletika
Zmagovalni ekipi Sun Braslovče
Taekwondo klub Sun Braslovče je z dvema članskima ekipama nastopil na ekipnem državnem prvenstvu. Tekmovanje so ob pomoči Občine Braslovče 30. januarja organizirali v športni dvorani Osnovne šole Braslovče.
Obe ekipi, SUN I. in SUN II., sta uspešno nastopili, saj je ekipa SUN II. v postavi Luka Hri-
bernik, Miha in Luka Kos, Néjc Preložnjak, David Katalenič in Jernej Basle osvojila naslov državnih prvakov v formah, specialni tehniki in borbah. Ekipa SUN I. pa je v postavi Jaka Marolt, Davor Florjan, Miha Kro-novšek, Taras Terjašek, Luka Zgojzdnik in Jernej Anžin po zmagah nad ekipo Puma Ljubljana in Škorpijon Ljubljana
izgubila v finalu proti svojim klubskim kolegom, ekipi SUN IL, ki je v predborbi premagala ekipo Unior Zreče.
Sicer pa dejavnosti v klubu ne manjka, saj so se člani 12. februarja udeležili tudi prvega kola državnega prvenstva v kickboxingu, ki je potekalo v Zagorju ob Savi. Minuli ponedeljek je slovenska reprezentanca odpotovala na evropsko prvenstvo v Tallin v Estonijo. Slovenske barve sta zastopala tudi dva člana braslovškega kluba, Luka Kos med mladinci in Miha Kos med člani. Poleg tekmovalcev je na evropsko prvenstvo odšel tudi njihov glavni sodnik Peter Rozoničnik.
Naslednja velika naloga braslovškega kluba pa bo organizacija mednarodnega odprtega prvenstva 8th SUN OPEN 2011, ki bo 26. marca potekalo v Športni dvorani OŠ Braslovče. D. N.
Sebastjan Kantužer 5. na MEP
Na 38. mladinskem evropskem prvenstvu, ki je od 11. do
13.	februarja potekal v Novem Sadu, je barve Slovenije zastopal tudi član Karate kluba Nestor Sebastjan Kantužer. V kategoriji mlajših članov do 68 kg je zasedel odlično 5. mesto.
Prvo borbo je zmagal brez napora, saj se je predstavnik Irske predal. V drugem kolu se je Nestorjevec zoperstavil Italijanu, proti kateremu je na sodniško odločitev izgubil z 1 : 3. Zahodni sosed je prišel v finale, kar je pomenilo za Kantužer-ja pripravo na repasažne boje. Prvo preizkušnjo je uspešno prestal, premagal je Črnogorca, in sicer z 2:0. Zmagoviti pohod
Sebastjan Kantužer (desno)
je nadaljeval proti predstavniku Anglije. Ta je po srditem boju z rezultatom 1 : 2 klonil pred Slovencem. Sledila je borba za
3.	mesto, v kateri je moral Seba-
stjan priznati premoč predstavniku iz Švice in tako je tekmovanje končal na 5. mestu, kar je tudi največji dosežek Karate kluba Nestor.	D. N.
Aneja Simončič, Maruša Kujan in Zala Vombeg zmagale v ekipnem mnogoboju
Na državnem dvoranskem atletskem prvenstvu v kategoriji pionirk in pionirjev v starostni kategoriji U14 konec januarja v Ljubljani so atleti AK Žalec ponovno prevladovali, in to v vseh disciplinah, v katerih so nastopili. Osvojili so tri zlate in dve srebrni medalji. Z državnega prvenstva v mnogoboju (U14 in U12) v Slovenski bistrici 13. februarja pa so prinesli dve zlati in eno bronasto medaljo.
Na državnem dvoranskem prvenstvu v Ljubljani je Aneja Simončič v teku čez ovire na 60 ni in v teku na 60 m, kjer se je približala državnemu rekordu, suvereno opravila z vso konkurenco. Aljaž Juhart je osvojil zlato medaljo v teku čez ovire na 60 m in postavil tudi nov državni rekord v dvorani v kategoriji Ul4, v skoku v daljino pa je osvojil dru-
go mesto. Maruša Kujan je zaokrožila uspeh s srebrom v skoku v višino.
Na državnem prvenstvu v mnogoboju za kategoriji U14 in U12 v Slovenski Bistrici je Aneja Simončič v posamičnem mnogoboju osvojila naslov državne prvakinje, Maruša Kujan pa je osvojila 3. mesto. V ekipnem mnogoboju U14 so naša dekleta v sestavi Aneja Simončič, Maruša
Kujan in Zala Vombeg prepričljivo ugnale vso konkurenco in z veliko razliko v točkah osvojile naslov ekipnih prvakinj v letu 2011 v dvoranskem mnogoboju za kategorijo U14.
Omeniti velja tudi mlado generacijo atletinj in atletov v starostni kategoriji Ul2. Ti sicer niso posegli po odličjih, so se pa v posameznih disciplinah enakovredno kosali z najboljšimi. L. K.
Lokostrelski FIT Indoor v Žalcu
Lokostrelski klub Žalec je v soboto v telovadnici I. osnovne šole Žalec pripravil mednarodno lokostrelsko tekmovanje FITA Indoor 18 m. Pokrovitelj tekmovanja je bila Mestna skupnost Žalec. Nastopila sta 202 lokostrelca iz 39 klubov v 13 kategorijah in 4 slogih iz Slovenije in s Hrvaške.
Tekmovanje je odprl predsednik LK Žalec Leon Uratnik, za pravilen potek tekmovanja pa je skrbel Grega Jerin. Nekaj dobrih rezultatov so dosegli tudi tekmovalci iz LK Žalec in LK Sokol iz Gotovelj. Goli lok deklice: 3. Lucija Stopinšek, 4. Sara Jakop; kadeti: 3. Vid Bohor; mladinci:
2. Nik Jakob, 3. Leon Narad, 4. Tomo Narad; članice: 3. Antonija Jakop; sestavljeni lok mladinci: 5. Aljaž Čulk; dolgi lok vete-
rani: 2. Zlatko Ulaga, 5. Zlatko Magdič (vsi LK Žalec); dolgi lok dečki: 1. Nejc Florjančič (LK Sokol Gotovlje).	T. Tavčar
Aliansa v modri skupini
Domov z osmimi medaljami
Mladi Aljesanovci s trenerjem Aleksandrom Jelenom po državnem prvenstu
Ju jitsu klub Aljesan Šempeter se je z najmlajšimi člani 6. februarja udeležil državnega prvenstva v katah do 14 let. Ekipa desetih tekmovalcev je pod vodstvom trenerja Aleksandra Jelena v konkurenci 142 tekmovalcev iz sedmih jujitsu klubov uspela osvojiti kar osem medalj.
Zlato medaljo je osvojil Luka Privošnik (dečki 7 do 8 let). Srebrno odličje je v isti kategoriji domov odnesel Jan Posedel. Prav tako srebrna pa je bila Lea Posedel v kategoriji starejše deklice (13 in 14 let). Tretje mesto in bronasto medaljo pa so osvojili: Nejc Zorec (dečki 9 in 10 let), Lena Kostajnšek (deklice 9 in 10 let), Jure Jambrovič (dečki 9 in 10 let), Miha Jambrovič (starejši dečki 11 in 12 let) in Iva Posedel (starejše deklice 11 in 12 let).
Tokratno tekmovanje, ki ga je v sodelovanju z Ju jitsu zvezo Slovenije organiziral Ju
jitsu klub Sibor iz Kočevja, je štelo tudi za skupno uvrstitev
slovenskega pokala v okviru Ju jitsu zveze Slovenije. D. N.
Po izrednem uspehu, osvojitvi
1.	mesta v prvem delu 1. DOL, nadaljuje šempetrska ekipa s tekmovanjem v modri skupini - skupini za zmagovalca. V tej skupini sta se najboljšim štirim ekipam iz prvega dela (Aliansa, Luka Koper, Sloving Vital in HIT Nova Gorica) pridružili najboljši slovenski ekipi, ki sta do zdaj igrali samo v Interligi, in sicer Calcit Volleybai in Nova KBM Branik. Ritem tekmovanja v Modri skupini je zelo naporen, saj igrajo tekme ob sobotah in sredah.
Ekipa Alianse se je v prvih dveh krogih pomerila z omenjenima ekipama in tekmi izgubila z rezultatom 3 : 0. V 3. krogu 12. febru-
Člani Lokostrelskega kluba Sokol Ložnica pri Žalcu so se prejšnjo nedeljo sestali na lokostrelskem strelišču in priredili klubsko tekmovanje za Gašperjev memorial. Med seboj so se pomerili v streljanju na tarče in se pogovorili o pripravah na
arja pa so Šempetranke v polni dvorani OŠ Šempeter gostile ekipo HIT Nova Gorica in jo premagala 3 : 1. V sredo, 16. februarja, so v dvorani Galjevica v Ljubljani z rezultatom 3:0 premagale ekipo Sloving Vital. V soboto, 19. februarja, je bila v Šempetru ekipa iz Kopra, za katero igrata dve odlični Američanki in dve nekdanji igralki Alianse (Udrih in Remic).
Po končanem dvokrožnem ligaškem tekmovanju se bo v 1. DOL odigrala še končnica, ki bo odločila o končnem zmagovalcu. Glavni favoritinji za zmago sta ekipi iz Interlige, lahko pa se zgodi tudi kakšno presenečenje.
Uspešno tekmujejo tudi najmlajše igralke šempetrskega
novo tekmovalno sezono.
Mlajši tekmovalci se že ponašajo z dobrimi rezultati s šolskih tekmovanj. Popoldne so se člani kluba zbrali na letnem občnem zboru, na katerem so pregledali delo uspešne lanske sezone in se dogovorili o izvedbi dejavnosti v
odbojkarskega kluba, in sicer v konkurenci mini in male odbojke. Ekipa Mini, letnik 2000 in mlajše, se je že uvrstila v 2. krog repesaža, igralke, letnik 1998 in mlajše, ki tekmujejo v kategoriji male odbojke, pa so že v 4. krogu repesaža.
Ekipa kadetinj je v A-ligi pred zadnjim krogom na 5. mestu, kar je nekoliko manj od pričakovanj. Starejše deklice bodo marcu začele s tekmovanjem v ligi A.
Za konec še povejmo, da sta se igralki Nina Petranovič in Maša Ferme s slovensko kadetsko reprezentanco z osvojenim
1.	mestom na kvalifikacijah uvrstili na evropsko prvenstvo za kadetinje.	D. N.
tem letu. Kot je povedal predsednik Darko Simončič, sodi med večja tekmovanja državno prvenstvo 3D, čaka pa jih tudi organizacija lokostrelskega tabora. Večji poudarek bodo namenili izobraževanju trenerjev in izboljšanju pogojev za treninge.	T. T.
Konec prejšnjega meseca pa sta se z zlato medaljo s turnir v ju jitsu katah do 14 let, ki je bil v športni dvorani Osnovne šole Globoko, vrnila tudi tekmovalca Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter Jan Posedel in Nejc Zorec. Jan Posedel je zmagal v kategoriji dečkov do 8 let, Nejc pa v kategoriji dečkov do 10 let. V Janovi kategoriji je nastopil tudi Luka Privošnik, ki je le za las ostal brez medalje. Tekmovalke šempetrskega jujitsu kluba, Iva Posedel, Lena Kostanjšek, Mateja Skrabar, Maruša Sorec, Maja Vrečar in Martina Cokan, ki so tekmovale v kategoriji deklic do 10 in 12 let, so se razvrstile od 5. do 8. mesta.
Zbor in Gašperjev memorial
Pisma bralcev
Naša država je narobe Robin Hood
V nasprotju z Robin Hoo-dom, ki je jemal bogatim in dajal revnim, naša "zase zelo skrbna" oblast jemlje in tudi KRADE revnim.
Kot dokaz je naslednja prigoda barabinskega početja. Ko lansko leto nisem poravnal prve akontacije nadomestila za zazidalno zemljišče, ker sem pozabil, so me po dvajsetih dneh z DURS-a obvestili o naslednjem: »Zarubili smo vam 33,60 €, kar vas stane dodatnih 20,86 € kot stroški izvršbe.« Na vprašanje, kaj naj storim, so mi dejali, da nič, ker so denar tako ali tako dobili. Oktobra so me obvestili, da omenjena položnica še vedno ni plačana, ker rubež na ZPIZ-u ni uspel, in to zaradi prenizke pokojnine. Položnico sem plačal sam in na vprašanje, kako je z omenjenimi 20,86 € stroškov izvršbe, so mi dejali, da jih še vedno dolgujem. Po nasvetu odvetnika sem zahteval pisno pojasnilo. Odgovor je vseboval obilo številk členov, uskladitev s členi itd., samo odgovora ne. Na ponovno pisno prošnjo, naj mi stvar razložijo, so mi v roku dveh dni z DURS-a poslali dva odgovora. Vodja sektorja mi zatrjuje, da stroškov ni, ker se postopek ustavi. V drugem dopisu pa vodja referata trdi, da stroški v višini 20,86 € so in da jih dolgujem. Zdaj mi ni bilo nič več jasno.
Na dan uradnih ur sem se odpravil na DURS poiskat gospo, ki ureja te stvari. (Ko se danes spomnim, koliko je tam
pisarn, koliko je tam računalnikov in opreme, se zgrozim, kaj vse plačujemo z našimi žulji.) Povedali so mi, daje odsotna. Gospod, ki jo nadomešča, je šel po opravkih, vodje referata ni, vodje sektorja pa ne najdejo. Ker so se mi lasje postavili pokonci in je bil moj videz obupanca, me je ena gospa prijazno ogovorila, če mi lahko pomaga. V njeni pisarni sva ugotovila, da dolgujem Dacarjem več kot 22 €, ker je dva evra zamudnih obresti. Vprašal sem jo: »Gospa, če vas jaz prosim, da me nemudoma odpeljete v Ljubljano, vi pa me ne morete, ker nimate vozila, ali vam kaj dolgujem?« »Seveda ne, saj vas nisem peljala.« Po razgovoru sva se strinjala, da to, kar počnejo, ni prav, ampak je vendarle po zakonu. Sprašujem se, kako dolgo bomo Slovenčki, še posebej tisti, ki živimo pod pragom revščine, to jaro gospodo, ki si izmišljuje take zakone, po katerih jemlje revnim in daje bogatim, še podpirali?! Ampak to morajo početi, da lahko ostajajo na oblasti.
To zapleveljeno njivo je treba preorati z globokim plugom, da se zel uniči. Če ne bo dovolj, si bo potrebno pomagati še s herbicidi. Naša kura Slovenija je zelo bolna, pa ne od ptičje gripe, ampak od bolezni norih krav. Največ virusov je v glavi, kjer so možgani ali oblast. Hvala bogu je virusov najmanj v tacah, kar predstavlja vse tiste, ki nimamo sredstev za še tako skromno življenje. Ampak mi smo tako ali tako do grla v dreku.
Zaradi 20 € se svet ne bo ustavil. Res je majhna vsota, gre predvsem in samo za kriminal države nad njenimi sužnji.	Viljem Erjavec,
Ločica ob Savinji
Dekanijska Karitas Petrovče
organizira
15. dobrodelni koncert pod geslom »Z ROKO V ROKI«,
Koncert bo 7. marca 2011 ob 19.30 v Domu II slovenskega tabora Žalec.
Vabimo Vas, da se nam ta dan pridružite na koncertu. Iskreno dobrodošli. Naj glasba pove, kaj čuti srce. Z ROKO V ROKI pomagajmo ljudem v stiski.
Vodja Dekanijske Karitas Petrovče s sodelavci p. Ivan Arzenšek, župnik
Medobčinsko društvo invalidov Žalec vabi člane na
ZBOR ČLANOV,
ki bo v torek, 1. marca 2011, ob 10. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Program bosta popestrila Mešani pevski zbor MDI Žalec in Ansambel Polet.
Predsednik lanez Meglič
Društvo za pomoč in svetovanje odvisnikom in njihovim svojcem Izhod Teen Challenge
je nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju odvisnosti. Sporočajo, da so na Obali v okviru svoje dejavnosti odprli nov moški rehabilitacijski center. Storitve rehabilitacijskega centra so brezplačne,
več informacij dobite na tel. št. 040 889 933.
NAŠI BRALCI RAZMIŠLJAJO
Dnevnik mojega hujšanja
PETEK, 10. 9. 2010 Lenarim na morju. Z očetom pijeva kavico v mojem najljubšem lokalu. Zazvoni moj mobitel. Kliče me kolegica Janja. Ko ji povem, da sem na morju, mi samo sporoči, da me je nekam prijavila. Mojega očeta seveda zanima, kaj mi je sporočila. Povem mu, da me je nekam prijavila. Janji popolnoma zaupam. Zagotovo me je prijavila na kaj dobrega.
V ribarnici nakupim ribe in nama pripravim odlično kosilo. Popoldne veliko plavam, saj je morje še zelo toplo. Zvečer pa le malo razmišljam, kam neki me je Janja prijavila. PONEDELJEK, 13. 9. 2010 Ob jutranji kavici kolegicam razlagam, kako čudovito sem se imela na morju. Komaj čakam, da pride v šolo Janja. Že na daleč mi pove, da me je prijavila v CINDI delavnice. A hujšali bomo? No, saj bi bilo zelo pametno, ker sem se res zelo poredila. Ampak moje navdušenje ni bilo najboljše. Ko se nama pridruži še Marjeta, se pač odločimo, da gremo skupaj v akcijo. Ko se zvečer doma stehtam (95 kg), se resnično odločim, da bo potrebno nekaj storiti.
PONEDELJEK, 4. 10. 2010 Prvo predavanje. Predstavi se nam celotna ekipa, ki bo bdela nad nami. Ljudi polno, naše navdušenje pa malo usahne. Toda če smo se odločile, bomo nadaljevale. Lepo že pazim, kaj pojem, in malo več se gibljem. TOREK, 12. 10. 2010 Danes sem bila na posvetu pri dr. Kravosu. Zelo prijazen, dal mi je veliko napotkov, kako naj poteka moje hujšanje. Streznila me je njegova izjava, da sem glede na svojo velikost in težo DEBELA. Jaz pa debela? Gotovo ni mislil resno! Saj sem samo malo bolj močna! Doma pade odločitev: takoj začnem z resnim hujšanjem!
SREDA, 10. 11. 2010 Imamo se odlično. Vsak ponedeljek in sredo telovadba. Vaditeljica Natja je odlična. S skupino se odlično razumemo. Vsi res pridno hujšamo in se med sabo zelo spodbujamo. Nad našo težo bdi gospa Marta. Je zelo stroga, dosledna, a zna tudi pohvaliti. Njena predavanja o zdravi hrani so zelo poučna. Skrbno pišem dnevnik in res zelo razmislim, kaj dam v usta. Odlično mi uspeva. Kilogrami lepo kopnijo, počutje se izboljšuje.
PONEDELJEK, 15. 11.2010 Danes smo se dobili v Vrbju. Fizioterapevtka Barbara nam je predstavila nordijsko hojo.
Vsem nam je šlo dobro. Jaz sem itak navajena, ker že dlje časa hodim. Izvedela pa sem tudi nekaj novih podrobnosti. Naša skupina je šla po končani vadbi skupaj na čajček. Res se zelo štekamo, čeprav smo med seboj po starosti in izobrazbi zelo različni.
SREDA, 8. 12. 2010 Hura, dosegla sem težo, ki sva jo postavila z zdravnikom (80 kg). Pohvale vseh v delavnici, namenili so mi krasen aplavz. Zelo sem vesela, ker mi tako lepo uspeva. A grem še dalje. Počasi, a zagotovo. V
ponedeljek nas je fui presenetil Gregor. Prišel je oblečen v Miklavža, nam pripravil čudovit govor in nas obdaril.
Počutje je odlično, doma me vsi zelo spodbujajo, prav tako tudi v službi. Malo sem že zamenjala konfekcijo. Šopingi so zdaj bolj privlačni, ker je izbira številk večja. Najbolj pa sem vesela, da vsi doma jemo bolj zdravo. Nihče se ne zmrduje nad mojim malo drugačnim kuhanjem.
SREDA, 22. 12. 2010
Zadnje srečanje v koledarskem letu. Gospa Marta nam je postregla z veliko napotki, kako se bomo uspešno obranili novoletnih dobrot. V treh mesecih smo postali trdnejši. V naših glavcah je popolnoma drugačno razmišljanje, kot je bilo pred hujšanjem. Vse nas vodi isti cilj. USPELI BOMO. Moja teža še vedno lepo kopni. Fui sem vesela, ker so rezultati že lepo vidni. Pohvala res dobro dene. Malo razmišljam, da bom počasi morala začeti z vzdrževanjem teže, a me nekateri spodbujajo, naj grem še malo niže.
SREDA, 12. 1.2011
Prazniki so za nami. Bilo je lepo. Veliko sem pekla, kuhala in se seveda držala načel o zdravi in neredilni prehrani. Danes sem imela na tehtanju magično težo (75 kg). Jes, uspelo mi je! Čeprav sem hujšala že 625-krat, mi nikoli ni uspelo priti na manj kot 79 kilogramov. Hvala vsem, ki me spodbujajo!
PONEDELJEK, 31. 1.2011
Včeraj sem imela najlepši rojstni dan. Vsi so mi čestitali za moj uspeh. Darila so bila super, vzdušje odlično, pa tudi pri hrani sem se potrudila. Malo pregreh za tiste, ki si jih lahko privoščijo, in veliko zdrave hrane. Nekaj peciva sem odnesla tudi v šolo. Tudi tu sem bila deležna čestitk in daril. Zvečer na telovadbi sem nove in stare prijateljice počastila s šampanjcem. Se nam je zelo prilegel. Kar žal mi bo, ko bomo končali z delavnicami.
TOREK, 8. 2.2011
Podaljšan vikend sem zelo izkoristila. Malo sem smučala na Rogli, veliko hodila in bila sinoči prvič na Zumbi. To je pa nekaj novega. Seveda sem zelo lovila pravilne korake, a neizmerno uživala ob odlični glasbi. Danes sem že zjutraj odšla na hitri sprehod do Kotov, popoldne pa na Žvajgo. Obiskale so me prijateljice iz delavnice. Malo smo poklepetale. Jutri pa je poseben dan. Zaključek naših delavnic. Vsaka mora nekaj prinesti na našo gostijo. Spekla sem proseno kašo z jabolkami, rozinami in brusnicami. Zelo se veselim jutrišnjega dne, hkrati pa mi je žal, da se ne bomo več tedensko srečevali.
A zelo toplo mi je pri srcu, ker vem, da nam je vsem USPELO. Vsi smo ZMAGOVALCI. Stkali smo nove, čisto posebne vezi, ki nam bodo ostale za vedno v spominu.
Me, tri cvetke (Janja, Marjeta, Janja), pa bomo nadaljevale. Pridno bomo hodile na naše dnevne (ŽVAJGA) in nočne (na Zmita) pohode, na ZUM-BO, odbojko, se spodbujale in vsako sredo skupaj tehtale.
Hvala vsem v Zdravstvenem domu Žalec, ki ste se trudili z našim hujšanjem.
Janja Klančnik, Latkova vas
MALI OGLASI
KOZMETIČNE STORITVE NA VAŠEM DOMU IN V SALONU (pedikura, manikura, masaža...)
Informacije in naročila :GSM 041 433 814
OBNAVLJATE HIŠO, STANOVANJE, SOBO? Polagamo, brusimo parkete, laminte in keramiko ter izvajamo sobosli-karska dela. Parketarstvo in soboslikarstvo Bojan Ribar, s. p. Info.: 041 522 035
BREZPLAČNO spoznavanje za mlajše ženske, UGODNO za ostale. ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE Info.: 031 505 495
ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE ZA VSE, KI SI ŽELITE TRAJNIH RAZMERIJ.
Info.: 031 836 378, 03 572 63 19
%
PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz.
Info: 031 786 975.
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info: 041 645 555.
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
Učenci 4. razredov OŠ Petrovče so na Valentinovo razmišljali tudi o prijateijih.
Pravi prijatelj je tisti, ki...
... ti pomaga v težavah, ti nosi zvezke, ko si bolan in te ceni.
Miša Ž.
... se s tabo šali in igra. Rad ti pomaga, te ne tepe in ti posoja stvari.
Nal N.
... te spoštuje, se igra s teboj in zadržuje skrivnosti.
Zala Zoe K.
... se igra z menoj in mi pomaga v stiski.
Jure L.
... te spoštuje, ceni in te ima rad.
Domen C.
... je prijazen do mene in mi kaj posodi. Z njim se veliko družim.
Jan B.
... ti pomaga in te varuje.
Maja O.
... mi pomaga, je prijazen do mene, me ne izda in se druži z menoj.
Anže B.
... skrbi zame, mi pomaga v stiski in se druži z menoj.
Tine Š.
... mi pomaga, me tolaži in spodbuja. Povem mu lahko skrivnost in je ne pove. Z veseljem se igra z menoj.
Nejc G.
... ti pomaga in stoji ob strani v nesreči, te ima rad in se igra s teboj. Rad se pogovarja s teboj in posoja stvari.
Aljaž P.
... te nikoli ne pozabi in te ne izda.
Nika L.
... me pokliče po telefonu, ko šem bolan, in mi pove, kaj imamo za nalogo. Pravi prijatelj ti ne govori grdih besed. Ko si v stiski, ti pomaga in gre po učiteljico. Rad se igram z njim.
Matic G.
Moj prijatelj ...
... je res super. Mi pomaga in posoja stvari. Z njim se lepo razumem.
Maja S.
... je tisti, ki mi rad pomaga.
Gal D.
... je tisti, ki se igra s teboj in je prijazen s teboj.
Alen F.
... je tisti, ki mi pomaga v stiski, se veliko druži z menoj in je prijazen.
Alen R.
Prijateljstvo je največje bogastvo.
Spoznavali igralski poklic
SNOOPy
Kondi med žalskimi učenci
Na I. OŠ Žalec so gostili igralca Konrada Pižorna Kondija, ki je z učenci delil svoje igralske izkušnje. Učencem je na zanimiv na-
V telovadnici doma krajanov v Taboru osnovnošolci vsako sredo igramo namizni tenis. Trenirata nas Stane Petrič in Janko Zorenč. Navdušeno treniramo Aljoša, Eva, Nika, Urh, Ti-bor, Miha, Rok, Jan, Žiga in jaz. Namizni tenis se začne ob 17.30, konča pa ob 19. uri. Imamo pet miz za namizni tenis. Včasih igramo tudi dvojice. Med igro se vsi zelo zabavamo. Najprej smo se naučili servirati, nato pa tudi druge udarce. Ker me namizni tenis zelo veseli, ga na rekreaciji igram tudi z drugimi.
Nejc Zorenč, 3. b, POŠ Tabor
čin predstavil igralski poklic, ki ga je seveda, kot zna le on, začinil s humorjem ter pristnim in prepričljivim nastopom.
Vsak četrtek nas od 13. do 14. ure na šoli v Taboru obišče gospa Hermina Zorenč in nas prizadevno uči različne ročne spretnosti. Tina, Lara, Anna, Alja, Kirn, Rijana, Viktorija, Vanessa, Neža, Emma, Albiona in Nika urimo ročne spretnosti in hkrati prijetno klepetamo.
Učile smo se plesti, zdaj pa pletemo vezalke. V naslednjih dneh se bomo učile šivati gumbe itd.
Če si bomo zelo želele, bomo z ročnimi spretnostmi nadaljevale tudi čez poletje. Juhuhu!
Alja Cestnik, 5. c, POŠ Tabor
S predstavljenim svetom gledališča in filma jih je navdušil, hkrati pa je nanizal veliko življenjskih resnic, ki odlikujejo tudi igralski poklic in so v današnjem času morda vse premalo postavljene v ospredje. Tako je mlade nagovoril, da bodo s trdim delom in z vztrajnostjo zagotovo uspeli v katerem koli poklicu in da naj vse, kar počnejo, počnejo s srcem.
Igralec in humorist, ki zdaj živi na Gorenjskem, ima svoje korenine v naših krajih in je otroštvo med počitnicami večkrat preživljal tudi v Goto-vljah pri sorodnikih. T. T.
Kaj je zame ljubezen?
Zame je ljubezen lepa, včasih slepa. Ljubezen do družine, sinic in drugih ptic pa do smrčka in tudi hrčka.
Ko preštevaš zvezde, srček ti igra,
saj imaš naj večji zaklad -ljubezen do sveta.
Špela Guček,
5. b, OŠ Petrovče
Recitirali prešernove pesmi
Namizni tenis in ročne spretnosti v Taboru
Cvetlična vila
Na OŠ Vransko - Tabor so pripravili prav posebno proslavo v počastitev kulturnega praznika.
Na prireditvi so pod mentorstvom Mojce Florjančič, Tanje Miklavc, Sonje Alatič in Nine Baša nastopili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, oddelek Vransko. Njihov nastop so pope-
strili recitatorji Prešernovih pesmi župan Franc Sušnik, predsednik Sveta staršev Boris Križnik, učitelji in delavci šole Barbara Pertinač, Marija Završnik, Polona Golob, Simona Križnik Radulj in Jože Toplak ter učenca Matevž Križnik in Amalia Felicijan. Učenci in učitelji so bili nad prireditvijo navdušeni. T. T.
Na cvetu sedim, se kislo držim. Rada živim in se veselim. Nisem živahna, pa tudi ne rahla. Danes tukaj, jutri tam, vsepovsod letim zaman.
\
Nadja Dolžan, 4. b, OŠ Petrovče

Zdravilo proti zasvojenosti
Nekega dne sem igral igrice na računalniku. Igral sem jih ves dan, vso noč in tako še naslednji dan in noč ter še en dan. Zvečer sem končno zaspal.
Ko sem se naslednji dan zbudil, sem imel na svoji glavi prilepljen računalnik. Šel sem povedat mami. Zelo se je ustrašila, zato je hitro poklicala zdravnika. Šla sva k zdravniku. Vsi zdravniki so se čudili računalniku na moji glavi. Dajali so mi injekcije, računalnik vlekli dol in ga poskusili odstraniti s pinceto. A vse to je bilo zaman. Pa je dejal zdravnik: »Vse smo že poskusili. Gotovo obstaja še kakšna možnost.«
Takrat je rekel drugi zdravnik: »Poskusimo ga ugasniti in odrezati.« In to so tudi storili. In ko so računalnik ugasnili, je ta padel na tla. Naravnost na zdravnikovo nogo. Zdravnika
noga ni dolgo bolela, računalnik pa smo morali odnesti na odpad.
Od takrat naprej nisem nikoli več igral računalniških igric toliko časa, zato se ta neljubi dogodek ni več ponovil.
Ugotovil sem, da je najboljše zdravilo proti zasvojenosti z računalnikom UGASNJEN RAČUNALNIK. Ampak, če že igrate, prosim, nikoli ne igrajte računalniških igric predolgo, da se vam ne bo zgodilo to, kar seje meni.
Nejc Zorenč, 3. b, POŠ Tabor
Duhec Gašper in pustolovščina
Nekoč, v 785 let starem gradu, so živeli duhovi. Vsi duhovi, razen enega, so radi strašili. Duhcu, ki ni hotel
strašiti, je bilo ime Gašper. Gašper se je raje zabaval kot strašil. Ker mu ni bilo všeč, da so njegovi bratje, sestre in prijatelji kar naprej strašili, se je odločil, da gre po svetu.
Iskal je prijatelje, a vsak se ga je bal. Gašper je bil žalosten in obupan. Jokal je tako glasno, da ga je slišal deček. »Zakaj jokaš?« ga je vprašal deček. »Se me nič ne bojiš?« ga je vprašal Gašper. »Ne, od zdaj naprej lahko živiš pri meni,« mu je odgovoril deček. »O, hvala,« se je zahvalil Gašper in skupaj sta odšla domov. »Kako ti je pa ime?« ga je vprašal deček med hojo. »Gašper,« mu je odgovoril duhec. »Kako pa tebi?« ga je vprašal. »Luka,« mu je odgovoril deček. Ko sta prišla domov, je bil že čas za spanje. Ulegla sta se na posteljo in zaspala.
Nika Lešek, 4. b, Osnovna šola Petrovče
v
Neža Maurer v Škratovem vrtcu
Neža Maurer med najmlajšimi v polzelskem vrtcu
Mali škratki so se že septembra na pobudo ravnateljice Valerije Pukl odločili, da bodo letošnje leto namenili spoznavanju življenja in dela Neže Maurer. V okviru kulturne dediščine kraja so spoznali njeno rojstno hišo, življenje v njej in neverjetno življenjsko zgodbo Polzelanke, mame, učiteljice, ustvarjalke čudovi-
tih umetniških del, Slovenke leta, častne občanke Polzele ...
Prejšnji četrtek so jo otroci spoznali tudi osebno, saj je prišla k njim »živa Neža« (tako so rekli mali škratki) vsa nasmejana in srečna. Otroci so ji predstavili priredbe njenih del v različnih oblikah in vse to strnili v »knjigo velikanko« z namenom, da bo spoznala,
kako radi jo imajo. Ob petju in plesu, čestitkah pristnih otroških src se je nasmejana in vidno ganjena poslovila, saj se je lahko prepričala, da je tukaj res doma. Čudila se je otrokom in njihovi ustvarjalnosti, radoživosti in sprejetosti. Projekt so v celoti vodili starejši oddelki z vzgojiteljicama Vesno Verdev in Sonjo Barl.	T. Tavčar
Zidali gradove in medsebojno spoštovanje
Udeleženci OŠ Griže na prireditvi Gradovi Kralja Matjaža
Na OŠ Griže že tradicionalno poteka projekt ZA ZDRAVO DELAM Z GLAVO, s katerim želimo uzavestiti pomen zdravega življenja, prehranjevanja, preživljanja prostega časa v naravi in predvsem gibanja za boljšo kakovost življenja vseh: učencev, njihovih staršev kot tudi zaposlenih na šoli. To je le ena izmed oblik sodelovanja s starši, s katero želi OŠ Griže hkrati spodbujati tudi večjo odprtost šole staršem, ponuditi staršem priložnost, da neposredno doživijo različne dejavnosti in vzdušje na šoli, se med seboj spoznajo in povežejo. Tudi za učitelja predstavlja takšno sodelovanje vsestransko korist in zadovoljstvo,
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
saj ima možnost spoznavati učence in starše v drugačnih okoliščinah, ima možnost spoznavati učenčeve sposobnosti na različnih področjih. Med učenci, učitelji in starši se gradi most spoštovanja, zaupanja in sodelovanja, ki ogromno pripomore h kakovostnejšemu izobraževanju v samem pedagoškem procesu. Pri otrocih se pozitivni učinki kažejo v boljših učnih navadah in učnem uspehu, pozitivnem odnosu do šole ter večji motivaciji za šolsko delo. Zmanjšajo se tudi disciplinske težave.
Tako smo za bolj zdravo, prijaznejšo in kakovostnejšo šolo izkoristili priložnost tudi v soboto, 29. januarja 2011, ko je v Črni na Koroškem, v Parku kralja Matjaža, že devetnajstič potekala turistična prireditev Gradovi kralja Matjaža z osrednjim dogodkom:	tekmovanjem
ekip v gradnji snežnih gradov. Učitelji, starši in učenci OŠ Griže smo združili
moči in se lotih zahtevnega projekta. Oblikovali smo tri skupine, narisali skice, izbrali vodje skupin, pripravili orodje in navsezgodaj zjutraj krenili v deželo kralja Matjaža. Doživeli smo pravo zimsko idilo. Iz vnaprej pripravljenih kupov umetnega snega smo ves dan gradili gradove, si nesebično pomagali in se spodbujali, predvsem pa v ozračju enakopravnosti med učitelji, starši in učenci stkali neprecenljive vezi in medsebojno spor štovanje in tako uspeh dodati kamenček’v tako občutljiv mozaik medsebojnega zaupanja. S prižiganjem bakel in z razglasitvijo najlepših gradov smo zvečer utrujeni, a zadovoljni in polni novih doživetij sklenili celodnevno pravljično dogajanje, ki nam bo še dolgo ostalo v lepem spominu.
Saša Silovšek in Nina Maček OŠ Griže
Lepo je skladno in vzdržljivo telo
Aljaž Tajnšek
Pogled na večino svetovnih modnih brvi zadnje čase razkriva bolj ali manj oblečene okostnjake ženskega in moškega (pogosto celo nedolo-
čljivega) spola. Tudi pri moških je pozabljen antični ideal lepote atleta, ki razvija svoje telo in duha. Približno tak ideal pa spodbuja tekmovanje za fitnes model. Letos se bo nanj čez lužo že drugič odpravil 23-letni Žalčan Aljaž Tajnšek.
Aljaž je študent Fakultete za šport v Ljubljani, osebni trener fitnesa in tržnik reklamnih spletnih portalov. Že na žalski osnovni šoli se je začel ukvarjati z različnimi športi: »Najprej sem treniral smučanje, nato tenis, od
2.	razreda naprej pa košarko. Košarko sem treniral še v prvem letniku Srednje ekonomske šole v Celju, potem pa sem preklopil na borilne športe.in fitnes. Z utežmi sem sicer začel vaditi s šestnajstimi leti kar doma. Vendar pa mi bodybuilding nikoli ni bil všeč. Vedno mi je bilo
všeč atletsko telo, tisto, kar je v mejah normale, pa hkrati funkcionalnost telesa. Mnogo ljudi ima fit telo, vendar so njihove funkcionalnosti telesa zelo slabe, ker posvečajo čas samo treningu z utežmi in strmijo samo k čim večji mišični masi. Jaz pa strmim k temu, da imam funkcionalno telo, dobro razvite in skladne mišice, majhen odstotek podkožne maščobe vse leto, sem hiter, raztegljiv in imam kondicijo, sem torej vsestranski športnik, ne samo dvigalec uteži. Zdaj redno treniram taekwondo, kickboxing in fitnes, občasno pa kombiniram tudi z drugimi športi, kot so tek, kolesarjenje, smučanje ... Tekmujem pa zadnji dve leti ne več, predvsem zaradi nevarnosti poškodb, zato sem se malo bolj posvetil fitnesu in karieri fotomodela.«
Zimzelenke praznovale 20 let
Člana Dua Bacardy, Rudi Natek in njegova hči Klavdija, sta brezplačno nastopila na prireditvi ob jubileju, za kar so jima Zimzelenke še posebej hvaležne
Društvo za kakovostno starost Zimzelen Žalec je 28. januarja praznovalo 20-le-tni jubilej uspešnega in vsebinsko bogatega delovanja. Jubilej so v četrtek, 3. februarja, proslavili v društvenih prostorih, kjer so obujali spomine na prehojeno pot in se prepustili glasbi in petju Dua Bacardy.
Društvo Zimzelen danes vključuje dve osnovni in dve posebni skupini. Korenine delovanja segajo v leto 1988, ko je Tone Kladnik na seminarju Društva terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski pod vodstvom Janeza Ruglja poročal o delovanju izolskih skupin starih za samopomoč. Na osnovi tega so se na Centru za socialno delo Žalec pod vodstvom direktorice Irene Pražnikar in Irene Potočnik odločili za organiziranje skupin starih za samopomoč v Sayinjski dolini. Najprej je bila skupina ustanovljena v Domu upokojencev Polzela, naslednje leto pa v Žalcu. Njihovo delovanje so v tem obdobju podpirali Center za socialno delo Žalec, Mestna skupnost Žalec, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Društvo za socialno gerontologijo in gerontagogiko Ljubljana. Zdaj društvo deluje kot samostojno društvo s podporo Občine Žalec in Zveze
medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije, ki deluje na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Ljubljana, supervizor pa je dr. Jože Ramovš.
Dejavnost društva se je iz leta v leto širila. Usmerjena je v krepitev prijateljstva, medsebojne pomoči, prenosa znanj, izkušenj modrosti drugim, kar omogoča kakovostnejšo starost in medgeneracijsko sodelovanje. Zaradi starosti se je članstvo nenehno spreminjalo, saj so nekateri obnemogli in so morali v domove za starejše, nekaj pa jih je, žal, tudi umrlo. Za merjenje krvnega tlaka in zdaj že nekaj let tudi sladkorja v krvi skrbi Tončka Sitar. Posebno skupino za pogovorno nemščino pa je vodila Angelika Gorišek.
Kot je povedala Irena Potočnik, v njihovem društvu Zimzelen za krepitev telesnega zdravja vsak četrtek organizirajo aerobne vaje in enkrat mesečno planinski pohod, za krepitev in ohranitev intelektualnih funkcij pa prebirajo knjige, obiskujejo kulturne prireditve, medse povabijo ustvarjalne in zanimive posameznike, pišejo razne spise o planinstvu, zgodbe iz svojega življenja, zbirajo modre misli, pesmi, ki so jih prepevali nekoč ... Za preseganje osamlje-
nosti ter prebujanje doživljanja se poslužujejo uvodnih nagovorov, petja narodnih pesmi, praznovanja rojstnih dni, zlasti pa spodbujajo usmeritev v »biti«, pomoč drugim članom skupine, ki zbolijo, spodbujajo dobrodelnost in človekoljubje.
Poseben poudarek namenjajo tudi medgeneracijskemu povezovanju. Voditeljice skupin, kot predstavnice srednje generacije, oblikujejo nove modele večgeneracijskega druženja, kjer starostniki ponovno najdejo mesto s svojo modrostjo in življenjskimi izkušnjami ter izkoristijo potenciale otrok in mladine za sistematično povezovanje vseh treh generacij, še posebej prve in tretje.
Vsak jubilej je priložnost za obujanje spominov, hkrati pa tudi neka zaobljuba, da bomo tudi v prihodnje hodili po začrtani poti in skušali obogatiti svoje delovanje. S takšnimi željami in obljubami se v novo desetletje podaja tudi društvo Zimzelen. Irena Potočnik pa k temu dodaja: »Dejavnost skupin spodbuja članice kot voditeljice, da ostajamo dejavne daleč v starost, ki je lahko za marsikoga najlepša doba življenja, saj so vse mladostne in družinske skrbi, zablode in še kaj večinoma že za nami. Ob tem pa ne gre pozabiti, da bolj ko peša telo, bolj se utrjuje duh.«	D. Naraglav
Pred modne fotografe in na modne brvi je Aljaž zašel bolj ali manj naključno, potem ko so ga na modni reviji v Žalcu opazili ljudje iz agencije Bronz Models. Zanje dela že štiri leta, najraje kot fotomodel. Svoja prizadevanja za športno in lepo telo pa je leta 2009 preizkusil na posebnem tekmovanju v Miamiju - na Weekend Universe, organiziranem pod okriljem združenja Muscle&Mania. »Na tem najbolj prestižnem tekmovanju za to področje je več kategorij, sam pa sem tekmoval za naslov Model Universe. Je nekakšno fitnes in lepotno tekmovanje, kakršnega pri nas oziroma v Evropi ne poznamo. Tekmovalci smo se predstavili v treh izhodih: športno-elegan-tno oblečeni, izhod s predstavitvijo športa po izbiri (predstavil sem kickboxing) ter v kopalkah. Na tem tekmovanju komisija ne ocenjuje le razvitosti, simetričnosti in strukture mišic, ampak tudi obraz, fotogeničnost, nasmešek, hojo in vse tri izhode. Pri bodybuildingu gledajo tekmovalca samo od vratu navzdol. Vsi smo imeli tudi doping kontrolo, kar mi je zelo všeč. To je tekma - šov, kamor pride veliko predstavnikov modnih agencij, fotografov, raznih agentov, skratka dobiš lahko veliko dobrih ponudb v svetu fitnesa modela. Od 69 tekmovalcev z vsega sveta sem bil v svoji kategoriji 17., kar je zame zelo dober dosežek. Konkurenca je zelo huda, tam slabih tekmovalcev ni, nekaj je že celo uveljavljenih fitnes modelov.«
V začetku lanskega leta je Aljaž zmagal na izboru za model za februarsko naslovnico moške revije Men's Health. Su-
Funkcionalno telo in skladne mišice
perfinaliste so izbrali na podlagi glasovanja bralcev, mnenja uredništva in opravljenega preizkusa fizične moči in vzdržljivosti. »Letos sem se prijavil na tekmovanje za mistra Slovenije, novembra pa nameravam odpotovati v Las Vegas, tudi na tekmovanje pod okriljem Muscle&Mania v kategoriji za Model America. Po tekmi imam namen še nekaj tednov preživeti v Los Angelesu, povezati športno telo z modo. Pri nas namreč ne moreš biti fitnes model, ampak le model oziroma maneken.«
Aljaževi cilji so jasni. Zaradi treningov in zdravega prehra-
njevanja ti zahtevajo precej odrekanja, zlasti pa samodiscipline in profesionalnega odnosa, ampak kot pravi sam, mu znanje in izkušnje pomagajo, da se znajde v vsaki situaciji in ni z vsem tem preobremenjen. Če ne bo uspel prek luže (čeprav se čisto povsem tja nikoli ne bi preselil, pravi), želi v Sloveniji delati kot osebni trener s svojo ekipo, po končani fakulteti pa opraviti še kakšno specializacijo za prehrano, saj ga ta zelo zanima in je tesno povezana že z njegovimi dosedanjimi prizadevanji.
K. R., foto: iz zasebnega arhiva Aljaža Tajnška in Nataša Mueller
Zdrav duh v zdravem telesu
Občina Braslovče in KO RK Braslovče Gomilsko sta za častnega občana Občine Braslovče Franca Rovšnika, doma iz Pariželj, ob njegovi 90-letnici pripravila sprejem. Kljub visokim letom je njegov spomin svež, besede mu tečejo zbrano in zanimivo. Prav zato je bil pogovor z njim prijeten in zanimiv.
Na njegovi pestri življenjski poti ga najprej srečamo kot športnika, mladinca na državnem prvenstvu v teku na srednje proge. Po vojni je z braslovško tekmovalno ekipo v mnogoboju sodeloval še na treh državnih prvenstvih. Bil je nosilec športa v Braslovčah in tudi delegat žalske
občine pri zvezi za telesno vzgojo v Ljubljani. Kot dober organizator je bil soustanovitelj turističnega društva, organizator turističnih prireditev, dolgoletni tajnik, pobudnik in graditelj objektov turističnega društva in celo gledališki igralec in režiser. V gospodarstvu se je njegov vzpon začel v podjetju Garant na Polzeli, kjer je bil šest let računovodja, nadaljeval pa v Tovarni nogavic Polzela, kjer je začel z uvajanjem prvega računalnika v Savinjski dolini. Njegove zamisli in ideje so mnogo pripomogle k modernizaciji in širitvi tovarne, kjer je delal 23 let. V žalski občini je bil dolgoletni predsednik
rezervnega sklada občine, član upravnega odbora Beograjske banke za Štajersko, zunanji sodelavec Gospodarske zbornice v Ljubljani. Bil pa je tudi večletni predsednik združenja vseh jugoslovanskih tovarn nogavic, Trikou-niona v Beogradu.
Upokojil se je pri petinšestdesetih letih. Še zdaj, pri devetdesetih letih, je živahen, njegov moto zdrav duh v zdravem telesu in alternativna medicina pa mu omogočata dejavnosti pri hišnih in vrtnarskih delih, doma v Parižljah. Rad se spominja treh generacij športnikov, ki jih je treniral v braslovški telovadnici ali izven nje, med njimi pet državnih prvakov Jugoslavije. Da mu ni dolgčas, ga po smrti žene Marije razvedrijo njegovi štirje otroci; hčerki že upokojeni, sinova sta doma in skrbita za njegovo počutje.	T. Tavčar
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Iz drobnih stvari se piše zgodovina
Foto: iz zasebnega arhiva Tatjana Kač
Domoznanstvo ali domo-vinoznanstvo sta izraza, ki ju dandanes uporabljajo le še v knjižnicah. Pa vendar dejavnost, ki ju opredeljujeta, živi med mnogimi ljudmi, ki na različne načine ohranjajo koščke preteklosti, kulturno dediščino, in tako sestavljajo zgodovino nekega okolja, naroda, države. Ki ljubijo domovino tudi, ko večina verjame v kult popolne globalizacije. Vse svoje življenje je domoznanstvu posvetila Tatjana Kač. Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je prejela Savinovo nagrado za življenjsko delo in velike dosežke na področju domoznanstva v Občini Žalec.
Tatjana Kač je Prekmurka, rojena v Murski Soboti, v Ljubljani pa je doštudirala umetnostno zgodovino in arhitekturo: »Ata je bil fotograf, in to mi je najbrž vcepilo neko ljubezen do fotografije, dokumentov. Mama je bila statistik na okraju in nato na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Murski Soboti. Zakaj umetnostna zgodovina in arheologija hkrati? Bila sem zelo naivna, hotela sem vedeti vse, od začetka do danes. Ob vpisu so mi povedali, da sta to dva samostojna študija. Ampak bili smo trije takšni študenti in so nam dovolili oba študija hkrati, čeprav je bilo nato veliko tekanja od predavanja do predavanja ter dogovarjanja. Kot Prekmurka sem za naloge vedno izbirala prekmurske teme. Ko sem bila absolventka, so mi v soboški galeriji predlagali, naj se za diplomsko nalogo lotim
Športna dvorana Vrana Vransko je 4. februarja pokala po šivih. Glavno zaslugo za to ima nedvomno Miro Klinc, ki je s svojim ansamblom praznoval 25-letnico delovanja. Ob lepem in nepozabnem večeru je zaokrožil srebrni jubilej.
V dveurnem programu so jubilanti postregli z narodno--zabavno in zabavno glasbo. Svoj delež sta prispevala tudi Klinčeva hčerka Marina, ki
Ludvika Vrečiča, prekmurskega slikarja, ki so ga leta 1945 ubili v Budimpešti. Kot mednarodno izmenjavo so me poslali tudi v Budimpešto, vendar tam zapuščine, žal, nismo našli, zato pa so veliko del in dokumentov hranili sorodniki v Skakovcih. Diplomirala sem leta 1976 in se za eno leto zaposlila v soboški galeriji. Ker Ludvik Vrečič še nikoli ni bil predstavljen, sem zbrala njegove slike tudi pri domačinih in naredila retrospektivno razstavo njegovih del. Predstavljenih je bilo več kot 90 njegovih slik. V Prekmurju sem še kot študentka pomagala pri arheološki topografiji z arheologinjo Ireno Šavlovo.«
A potem se je bilo potrebno odločiti. Bodoči možje bil Žal-čan in ker je imel štipendijo ter s tem zaposlitev v naših krajih, se je iz Prekmurja preselila v Žalec in se zaposlila v Osrednji knjižnici Celje. »Najprej sem približno leto dni delala v izposoji, nato pa sem postala vodja študijskega oddelka. Žal sem leta 1983 zbolela in se zdravila sedem let z dializo. Ko so mi leta 1990 presadili ledvico, se je moje življenje zelo izboljšalo. Leta 1983 so me v Osrednji knjižnici Celje prav zaradi bolezni prestavili na domoznanski oddelek. Takrat je nenadoma zbolel prof. Novak, po izobrazbi slavist, ki je bil takrat edini na oddelku. Med letoma 1946 in 1982 je bil tudi ravnatelj študijske knjižnice. Zbral je ogromno različnega domoznanskega in redkega knjižničnega gradiva, ukvarjal se je z rokopisi, redkimi tiski, objavil številna dela o Ašker-
v ansamblu prepeva skupaj z mamo, in njen fant Franjo Oset, član Ansambla Modrijani. Pred koncertom, ki sta ga vodila Blaž Švab in Smiljan Greif, je nastopila pihalna godba z Vrha nad Laškim. Na prireditvi je s svojim ansamblom nastopil tudi Klobasekov Bik band (humorni sestav Mira Klinca). K temu so dodale svoj delež tudi »gostje«, znamenite Sestre, ki so »zastopale Slovenijo na izboru za evrovizijsko
cu in dolga leta urejal Celjski zbornik. Mene je potem čakala ureditev vsega tega gradiva v zbirke. Ker sama ne bi zmogla, se mi je pridružila prof. Božena Orožen, s katero sva zelo dobro sodelovali. Ona je obdelovala celjske avtorje, do-moznaniko, jaz pa neknjižno gradivo: vse slikovno gradivo, razglednice, plakate, grafične liste, zemljevide ter drobni tisk, in sicer za celotno celjsko regijo. Zdaj se je domoznanstvo drugače organiziralo in bi morale imeti vse splošne knjižnice tretje stopnje domoznanske oddelke. Žalska splošna knjižnica ga k sreči že ima.«
Ampak tudi pri nastanku domoznanskega oddelka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec ima veliko vlogo Tatjana Kač: »Ko smo začeli pripravljati monografijo Žalca, sem predlagala, da bi bilo lepo, če bi imeli v žalski knjižnici domoznanski oddelek, da bi lahko zbrano gradivo o Žalcu shranili in bi bilo dostopno drugim raziskovalcem. Zbrali smo veliko gradiva, ki so ga posodili ali celo podarili Žalčani. Moj predlog je bil sprejet in potem sem pomagala pri urejanju oddelka. Še danes pomagam, če me potrebujejo.«
Pa vendar, kakšen pomen ima na primer zbiranje plakatov ali drobnih tiskov? »Vse to je dokument časa. V domoznanskem oddelku celjske knjižnice hranimo veliko plakatov za gledališke predstave, športne, gospodarske in druge prireditve. Nekateri so tudi likovno zanimivi, drugi pa imajo dokumentarno vre-
popevko«. Še pred tem je uspelo nasmejati občinstvo gledališčniku in humoristu Kondiju Pižornu.
V slaščičarni Brglez na Vranskem so prav za to priložnost spekli velikansko torto, ki so jo jubilanti podelili z vsemi obiskovalci jubilejne prireditve. Kar nekaj pa jih je skupaj z gosti, s prijatelji in sodelavci Mira Klinca in Romana Brgleza ob številnih kulinaričnih dobrotah praznovalo še dolgo v noč. D. N.
dnost. Med njimi so tudi volilni plakati in ne boste verjeli, kako zanimivi in iskani so tudi danes. Drobni tiski zarisujejo življenjski utrip našega vsakdanjika. Zelo zanimivi so prospekti krajev, trgovin, tovarn, vabila in programi glasbenih, gledaliških, športnih, društvenih in drugih prireditev ter podobno. Domoznanstvo ali domovinoznanstvo je star termin, ki se uporablja samo še v knjižnicah, pomeni pa raziskovanje svojega lokalnega, bližnjega okolja. Zato knjižnice zbirajo, hranijo, obdelujejo, publicirajo in izposojajo to gradivo. V rokopisni zbirki Osrednje knjižnice Celje so ohranjeni povojni spomini Rajka Vrečerja, ki so dostopni v čitalnici. Marsikatero slikovno ali drobno gradivo pove včasih o ljudeh in krajih več kot pisno, zato je ohranjanje še tako drobnih dokumentov zelo pomembno.«
Tatjana Kač je v okviru svoje službe v Celju kot avtorica ali soavtorica pripravila številne razstave in publikacije, na katere je izjemno ponosna. V Žalcu pa so bile zelo odmevne razstave starih razglednic, Reichertovih vedut Spodnje Savinjske doline, o gospodarskem, društvenem in družabnem življenju v Žalcu, pa fotografij poplave leta 1964, dokumentov o ozkotirni železnici in o Franu Robleku. Še pred upokojitvijo je kot urednica in soavtorica začela sodelovati pri pripravi monografije Žalca, ki je nastajala približno štiri leta. Zbranega je bilo ogromno gradiva, vse podatke so avtorice preverjale v različnih arhivih, muzejih in drugod. »Pri vsem tem mi je bilo v veliko pomoč, da sem se ves čas ukvarjala s celotnim celjskem območjem, kamor je spadal tudi Žalec. Predvsem pa naj se zahvalim številnim Žalčanom, ki so bili pripravljeni deliti z nami svoje spomine, fotografije in druge dokumente. Nastala je bogato ilustrirana zgodovina Žalca, v kateri smo poskušale predstaviti razvoj kraja in bogato dogajanje na različnih področjih življenja v Žalcu skozi čas. Monografija je bila res že zelo potrebna, saj je Vrečerjeva Savinjska dolina s posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodovino v besedi in sliki izšla pred 80 leti. Od leta 1959 do 1998 so izhajali Savinjski zborniki, ki so imeli nekatere zelo dobre prispevke, nekateri pa so zelo splošni. Tudi Savinjski zbornik bi še potrebovali, da bi zapisovali sedanji čas kot osnovo za poznejšo zgodovinsko obdelavo.«
Savinova nagrada za življenjsko delo? »Nagrade sem zelo vesela, predvsem zato, ker so moje delo opazili tudi drugi. Nagrada pa ni le čast in veselje, da je bilo delo opaženo, je tudi obveza, da z delom nadaljujem. Tudi če sama ne bom neposredno česa napisala, pa moram biti v ozadju, pomagati drugim, predati vse te izkušnje mlajšim.«
In načrtov je veliko. Tatjana Kač že sodeluje pri pripravi biografskega leksikona za Spodnjo Savinjsko dolino, ki bo verjetno v začetku obstajal v elektronski obliki. Prav tako je začela zbirati gradivo o prvi svetovni vojni: »Tako kot so me fascinirale poplave, ki so skoraj vsako leto prizadele Celje, me zelo zanima prva svetovna vojna, saj imamo kar nekaj gradiva v družini. Možev dedek je bil namreč v 87. pešpolku, ki je imel svoj sedež v Celju in je v njem služilo veliko fantov iz Spodnje Savinjske doline. V vojaškem muzeju v Mariboru sem si ogledala razstavo Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister in videla, da predstavitev dogodkov na Celjskem manjka. In prav Celjsko je bilo v tistem obdobju zelo pomembno. Zato sem po dogovoru z njimi zbrala gradivo, napisala tekste in nastala je potujoča razstava, dopolnjena s celjskim in koroškim območjem, ki ga je dodal Koroški pokrajinski muzej. Zdaj so me povabili, da pomagam pri vseslovenski predstavitvi tega obdobja na spletnem portalu Kamra. Ob tem se je zbralo precej gradiva tudi za Savinjsko dolino, veliko gradiva pa je še pri domačinih ali zbiralcih. Ko si enkrat tako dolgo v domoznanstvu, poznaš kup zbiralcev, se srečuješ z njimi na sejmih in avkcijah, kjer te tudi opozorijo, kje je kaj mogoče dobiti. Mnogi zasebniki imajo čudovite zbirke. Včasih se potrudimo in kakšne eksponate odkupimo ali pa vsaj preslikamo oziroma evidentiramo. Delo je zanimivo in nikoli dolgočasno in če tako
dolgo delaš kot domoznanec, postane to tvoje poslanstvo in način življenja.«
In česa bi se morali Žalčani naučiti iz svoje preteklosti? »Žalec je kljub svoji majhnosti znal ohraniti svojo podobo, predvsem pa slovenskega duha. Vedno je imel ljudi, ki so se zavzeli za gospodarski napredek Žalca in Savinjske doline in veliko prispevali za napredek krajanov. Svojega slovenskega duha pa so dokazali ne samo na II. slovenskem taboru leta 1868, ampak tudi leta 1918 na taboru v Žalcu v podporo majniški deklaraciji. To je bilo izjemno slovensko mesto, zelo napredno, zlasti gospodarsko. Veliko blagostanja je prinesel hmelj, ampak tudi sicer so bili tehnološko napredni. Elektrarna je delovala že leta 1912, Lorberji, ki so imeli svojo elektriko, so jo nekaj odstopili tudi trgu. Nekaj izjemnih ljudi je vleklo voz naprej. Malo je na primer nemško pisanih razglednic pred prvo svetovno vojno. Ali imajo slovenske napise ali pa dvojezične. Izdajali so jih slovenski trgovci. Tudi industrija ni bila v nemških rokah, kot v Celju. Po 1. svetovni vojni se je le malo Žalčanov izreklo za Nemce. Mesto se je zelo razvilo tudi po drugi svetovni vojni, sedaj pa smo po letu 1990 izgubili veliko delovnih mest in samo upamo lahko, da bodo kljub globalni svetovni krizi manjša podjetja, ki so nastala iz prejšnjih velikih, dobro delala in se razvijala naprej. Mesto s svojo zanimivo lego v središču Slovenije ob dobri prometni povezavi s širšim evropskim prostorom ponuja še veliko priložnosti za razvoj.«
K. R.
m ROK GOLOB
W z gosti
T Za glasbeni abonma in izven
Petek, 11. marec, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice:
TIC Žalec, tel. 710 04 34
% n#r
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Srebrni jubilej z veliko torto
Ansambel Mira Klinca ob jubilejni torti
Srečanje delavcev hotela
Udeleženci srečanja
V preboldskem hotelu, ki ima pestro zgodovino, od vzpona, propada do ponovne oživitve, so se pred kratkim na srečanju zbrali nekdanji sodelavci, ki so bili v hotelu zaposleni od njegovega začetka leta 1976 do propada leta 1992, ko se je hotel v kraju pod Žvajgo pogreznil v desetletni spanec.
Na srečanju so obudili spomin na leta skupnega dela, si ogledali dokumentarni film o stanju hotela leta 2000, ko so začeli z obnovo, in o hotelu, kakršen je danes. Avtor dokumentarca je Sebastjan Glušič, zdajšnji direktor hotela, pri montaži pa je sodeloval tudi Borut Ribič. V nadaljevanju so si nekdanji sodelavci ogledali hotelske prostore in prenočitvene kapacitete, nato pa so se prepustili prijetni zabavi s triom Ho'RUK z Vranskega. Glavno zaslugo za organizacijo srečanja ima Marina Burjan, ki je bila v hotelu zaposlena od vsega začetka in je tudi zadnja odkorakala skozi vrata ob zaprtju. Srečanja se je udeležilo 48 nekdanjih sodelavcev, med njimi tudi nekdanja upravnika Miloš Frankovič in Franc Ser-
doner, sedemnajst sodelavcev pa je, žal, že pokojnih.
Hotel je od izgradnje 1976. leta do leta 1991 deloval v sklopu podjetja Hmezad - gostinstvo turizem. Junija tega leta ga je v opravljanje prevzelo zasebno podjetje Zora, d. o. o. Osamosvojitvena vojna in nato nastanitev beguncev s Hrvaške sta bila delna razloga, da je začetnemu uspešnemu delu nove najemnice sledil propad, saj gostov, ki so zapolnjevali prenočitvene kapacitete iz Splita in drugih delov Hrvaške in še zlasti z Nizozemske, zaradi vojne ni bilo več.
Za postavitev hotela v Preboldu ima zasluge predvsem nekdanja Tekstilna tovarna Prebold, ki je v tistem času zelo uspešno poslovala in imela veliko poslovnih stikov z raznimi poslovneži iz Jugoslavije in Evrope. V izgradnjo hotela je vložila precejšen del svojih sredstev, saj je želela svojim gostom - poslovnežem ponuditi vse ugodje v neposredni bližini tovarne. Z investitorjem se je dogovorila, da se bo v hotelski kuhinji kuhala malica tudi za zaposlene v TT Prebold. Po desetletnem spancu in propa-
PRIKLOP NA JAVNO KANALIZACIJO
PROIZVODNO - PRODAJNI PROGRAM
•	hišni kanalizacijski PP jaški
•	PVC cevi za kanalizacijo
•	PP cevi za kanalizacijo
•	biološke čistilne naprave
•	oljni lovilci
NA NAS SE LAHKO OBRNETE TUDI TAKRAT, KO POTREBUJETE:
•	kompletno izvedbo zunanje hišne kanalizacije •
• priklop na kanalizacijsko omrežje •
• ukinitev ter sanacija obstoječih greznic •
•	dobava in postavitev bioloških čistilnih naprav •
Betonski zaključek jaška z litoželeznim pokrovom
PROIZVODNJA ARMATUR, GRAONJE, TRGOVINA ZA ZUNANJI VODOVOD IN KANALIZACIJO
VÜDOTEHNIK
V bSSSSSS« TEL:+386 03 713 36 90
mSSSSSSSSm I I I T	.. FAX: +386 03 713 36 92
E-pošta: vodotehnik@siol.net * Splet: www.vodotehnik.si
danju je hotel ponovno obudilo v življenje podjetje Tempo,
d. o. o., z direktorjem Ivom Bračunom (nekdanjim domačinom) in njegovim poslovnim partnerjem, sovlagateljem Valentinom Isakom iz Ukrajine. 23. decembra 2003 so ga slavnostno odprli in ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo ukrajinskih in ruskih slikarskih umetnikov.
Že dobrih sedem let hotel deluje kot Garni šport hotel, v njem je bilo nastanjenih več različnih športnikov in športnih reprezentanc in drugih gostov, ki si želijo miru in prijetnega stika z naravo, ki ga nudi Prebold s svojo okolico.
D. Naraglav
Stare listine na razstavi
Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče in zgodovinar Franci Kralj sta pripravila razstavo starih listin braslovške občine, ki so nastale do prve svetovne vojne. Kot je dejal Franc Kralj, je bila Občina Braslovče ustanovljena leta 1849, ko je bil objavljen začasni zakon o občinah v habsburški monarhiji.
O delu občine je ohranjenih nekaj listin, od katerih
so najstarejše nastale okoli leta 1860. Nekaj listin je bilo pripravljenih za razstavo. Isto leto sta začeli delovati tudi občini Grajska vas in Gomilsko, o njunem delovanju še niso našli ohranjenih listin. Razstavo so v avli Doma krajanov Gomilsko odprli na dan osrednje občinske proslave, do 15. marca pa bo na ogled v avli Občine Braslovče.	T. T.
Franc Kralj na razstavi starih listin Občine Braslovče
PARKETARSTVO
polaganje vseh vrst podov, obnova obstoječih parketov
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
kompletne prenove stanovanj in poslovnih prostorov
TESNJENJE OKEN IN VRAT
menjava poškodovanega okovja, nastavitve odpiranj

fites

kem
\ \r
Alen SREBOČAN s.p., GSM: 041 331 560
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ■SAVINJA” ŽALEC
Upravni odbor
ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV »Savinja« ŽALEC objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC ZA LETO 2010
Priznanja Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec so:
1.	imenovanje častnega člana zveze in
2.	znak zveze: zlati, srebrni in bronasti.
Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka.
Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze.
Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture.
Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik.
Pobuda mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu;
-	ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ali skupine;
-	kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku;
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ali skupini.
Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze.
Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev »Savinja« Žalec - komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do 25. marca 2011.
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
PRIREDITVE V MARCU 2011
Četrtek, 3. 3., ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir
Četrtek, 10. 3., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Večer večno zelenih melodij z Matjažem Jeršičem
Torek, 15. 3., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Večer paragvajske kulture
Četrtek, 17. 3., ob 10. uri v knjigarni Mladinske knjige v Žalcu S čajem in knjigo - čajanko vodi Irena Štusej
Torek, 22. 3., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Prebudi najboljše v sebi - predstavitev knjige in DVD-ja
Torek, 29. 3., ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino
Četrtek, 31.3., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev fotografske knjižice »Tišina je zdle tista, ki se fui dere, samo vi je ne čujete". Larkye pass 5215 mns, ob 11.15 - z nami bo avtor Gregor Audič
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www.sz-atrij.si www.sloveniapropertyatrij.si
PREBOLD, lepo 2-sobno stanovanje z balkonom na mirni in zeleni lokaciji, v neposredni bližini Šole, vrtca, trgovine. Stanovanje je bilo obnovljeno leta 2001, ima nova okna.
I Cena: 56.000 €
Info: 041 329 179, violeta.stojsß
BHi
I VRANSKO, novozgrajena hiša do 3. podalj. gr. faze, ob trgu, v neposredni bližini Šole,
I vrtca, trgovin, do AC priključka LJ-MB samo k 1 km. Možnost dokončanja hiše po željah [
I stranke(vrata, tlaki, keramika).
Cena: 149.000 €
j Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
CELJE - Zgornja Hudinja, prodamo enodružinsko pritlično hišo v velikosti 110 m2 na I parceli vel. 701 m2,1. izgradnje 2009. Ogrevanje s talnim gretjem na plin, pred hišo nadstrešek za avto, hiša se prodaja z opremo.
I Cena: 210.000 €
o: 031 360 072, karmen.dokler@sz-atrij.si
I Info:
TABORSKI GAJ - atraktivna lokacija med CE in LJ, v neposredni bližini šole, vrtca, trgovine in pošte. DVOJČKI in TROJČKI - zgrajeni do 5. gr. faze, vel. cca 120 m2.
Cena od 136.444 € do 165.577 €
(za 5.gr. fazo odvisno od lokacije in velikosti). Vabljeni na ogled opremljene VZORČNE HIŠE po I dogovoru na tel.St. 031 360 072 ali 041 329 179.
AFRIŠKO
DREVO S CENJENIM LESOM
AM. FILM. IGRALEC (WARREN)
LUKAV
ALŽIRIJI
BOGINJA,
SESTRA
OZIRISA
<j(jLn‘"ika
\pdf*ian
KIT. ZDRAV. METODAZ ZABADANJEM IGEL
NAZOREN
PRIKAZ
GLAVNO
MESTO
ALBANIJE
SL.
KOŠARKAR
(BOŠTJAN)
ABORTUS
ORGAN
VIDA
PIVSKI
VZKLIK
WÜC
S TRNKOM
ANG. PEVEC (CHRIS) KARDINAL (FRANC)
SMUČAR.
SREDIŠČE
NA
FINSKEM
PRIPISEK
risba
KIH
LJUDSTVO NAJUGU AFRIKE, GRMIČARJI
DRSALEC
SCHENK
GRŠKA
ČRKA
STRELNO OROŽJE S PUŠČICO
SL. LITERARNI ZGODOVINAR (MATJAŽ)
CELJSKI
GLED.
IGRALEC
(BOJAN)
GLAVNI
ŠTEVNIK
KOS
SUKANCA
DIRIGENT
(HERBERT
VON)
PREDEL
NAMERNO POVZROČANJE NEVŠEČNOSTI
ČOPASTA
KOKOŠ,
ČOPKA
PLOD
BUKVE
GRLA
OTOČJE OB IRSKI
SLADEK
OKUS
TV VODIT. ŽNIDARŠIČ ARTHUR (KRAJŠE)
ČUT ZA ZAZNAVANJE VONJA
SVOBODNA
FEVDALNA
POSEST
AFRIŠKA
DRŽAVA
NABOJ ZA ZASTRAŠEVANJE
SLIKARKA
(TINCA)
NAJSTAR.
GEOLOŠKA
DOBA
DEL KOLESARSKE DIRKE
GARJE
OŽJA
SORODNICA
PRAVEC
PRE-
SELJENEC
ŠVIC. PISEC (CLAUDE)
DEBELA
PALICA
ANG. PATOLOG IZ 19. ST. (THOMAS)
HRV.LJUD.
PLES
BRUNO
TRAVEN
RAZLIČICA,
VARIANTA
KRAJ PRI MARIBORU
GL. MESTO BOLIVIJE MARJAN TOMŠIČ
PODVODNA
SKALA
ZIB,
NIHAJ
VEK,
STOLETJE
KDOR
POČASI
DEU
ŽEUTINA IZ ALG
KRAJ PRI NOVI GORICI
TRDNA
SNOW
ZEMELJSKI
SKORJI
GLIV. BOLE-ZEN ŽIT FR. PISEC (MAURICE)
FRAU-
DATELI
DELIBES
GRŠKA
GORSKA
NIMFA
PRAVO-
SUVNI
DUHOVNIK
IZLOČANJE
SEČA
MANJŠA
SOBA
TONE
UPAJNE
DODATEK K POGODBI
VRATA,
DURI
POSUŠENA
TRAVA
GR. OTOK
IGRALKA
BLYTH
IVAN TAVČAR PRITOK SAVE V BOSNI
CELJSKA
GUSBENA
SKUPINA
IZUMRU
NOVOZE-
UNDSKA
PTICA
KONJSKI
TEK
NOVAGVI-
NEJAQND.)
FILMSKI
REŽISER
KUSTURICA
KAOS,
ZMEŠNJAVA
POSA-
MEZNIK,
PERSONA
MESTO V SEVERNI ITALIJI (FIAT)
PIONIR UM. DRSANJA (JACKSON) DVOSEDEŽ-
NO KOLO
NEODLOČ-NEŽ, BOJAZLJIVEC
REKA V ŠVICI
LIK PRI ČETVORKI
ELZA
BUDAU
ZIBELKA
USA (SL.) LETALSKI PIONIR (EDVARD)
ROZALIJA
(KRAJŠE)
KRAJ PRI DOMŽAUH
KRAJNA 0. LASTOVU FAŠIZEM V NEMČIJI
ZAMAŠEK
OTOK
ČAROVNICE KIRKE, AJA
ČRNOGOR.
LETOVIŠČE
ALFI NIPIČ PRITOK SENE V FRANCIJI
EGIPČAN.
BOG
MESECA
STARO-
JUDOVSKI
KRALJ
VRTNA
SENČNICA
SLIKA
GR. OTOK V EGEJSKEM MORJU
PAUČINKA
IZ
JAJČNEGA
TESTA
STARA
PLOŠČIN-
SKAMERA
RAPOVSKI
GUSBENIK
DEL CEPCA
KRAJ PRI GORNJEM GRADU
PESNICA
ŠKERL
PISEC
CARNEGIE
KOBILCA
IVANA
MIŠKO
KRANJEC
OPICA Z DOLGIM NOSOM
60 MINUT
APETIT SL.SKUD. V TRSTU (PAVLE)
INDONEZ. OTOČJE PRI NOVI GVINEJI
NEDOKAZANA TRDITEV
IVAN
NAPOTNIK
OSEBNI
ZAIMEK
DANE
DEBIČ
KAR KAJ OPLETA
OZEK
USNJEN
TRAK
UTR P
KRATKA
JAMA POD
PREVISNO
STENO
SL.
POP PEVKA (SAŠA)
DRAGA
AHAČIČ
IZDELOVALEC VERIG
VERGILOV
EP
SUVKO
ZIHERL
NEKD.
RIMSKA
PROVINCA
VALPAH
SREDIŠČE BOSANSKIH SRBOV PRI SARAJEVU
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO
IRIDIJ
NEKD.
NEMŠKI
NOGOMET.
(HELMUT)
KADMOVA HČI V GR. MITOLOGIJI
BANJA
SL. PESNIK MODERNE (DRAGOTIN)
SL. SLIKAR (ZVEST) OTRDITEV SPOLN. UDA
HRV. FILM.
REŽISER
ZAFRA-
NOVIĆ
avtor
JANEZ
KORENT
FR. OTOK KRISTUSOV VSREDO-UČENEC ZEMLJU __________ (AJACCIO)
UROŠ
ZUPAN
SL.
VIOLINIST
(PRIMOŽ)
NIZKA
BLAZINASTA
OKRASNA
RASTLINA
KOVINA (ZNAK Co)
TRINOG,
NASILNIK
PREBIVALEC MESTA
SL. IGRAL. (JANEZ)
NOČNO
POPIVANJE
GROB
POSMEH
MEJNA RENAMED HRVAŠKO IN BIH
VISOKO
DREVO
TOPLIH
PREDELOV
TOPILO
ZAUKE
VRSTA
ŽITA
Nagradna križanka
Rešitve prve križanke, objavljene v januarski številki Utripa: KAVARNA-VERONIKA-BRASLOVČE-ŽOVNEŠKA-REZINA.
Izžrebani nagrajenci: 1. Mija Lamper, Griže 117, Griže; 2. Vesna Lipovšek, Ločica 67, Polzela; 3. Neža Cestnik, Dobriša vas 52 d, Petrovče.
Nagrajenci prejmete nagrade v Kavarni Veronika Braslovče.
Rešitev druge križanke, objavljene v januarski številki Utripa: DARYOGA-PLUG.
Izžrebanci nagrajenci: 1. Boštjan Vidmar, Dolenja vas 29, Prebold; 2. Hermina Stakne, Zgornje Gorče 20 a, Braslovče; 3. Stane Holobar, Griže 30 i, Griže.
Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa, in sicer do 11. 3. 2011 v času uradnih ur.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je KULINARIKA PODPEČAN, Jernej Podpečan, s. p., Kasaze 70 b, Petrovče (ELIZABETH CLUB Žalec). Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 11. marca 2011.____
Rez vinske trte
Z mokrišči bogata žalska občina
Drugi večer s savinjskimi vini
vin letnika 2010, ki je bila v Petrovčah. Med več kot 80 vini je bila večina zelo dobre kakovosti, zato bi bilo škoda, da najboljših med njimi ne bi predstavili javnosti. Pet rdečih in deset belih vin je opisala znana enologinja s Kmetijskega zavoda Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik. Opise vin je popestrila z mislimi o kulturi pitja, povedala pa je tudi nekaj šal in basni. Za glasbene predahe je poskrbel Dani Slogar z vinskimi napitnicami in družinski ansambel Frece iz Liboj, zbrane pa sta nagovorila tudi vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič.
Ob prav postreženem vinu se prileže tudi dobra hrana, za katero je s svojimi sodelavci poskrbel Jernej Podpečan iz Žalca.	T. T.
Označena mokrišča in varovana območja na učnih tablah
podobo krajine ob reki. Tega se premalo zavedamo mi in država, ki projekt vodi.
Pomen reke Savinje za naravo in življenje ob njej nekoč in danes si lahko ogledate na učnih tablah, ki so bile leta 2010 v okviru projekta »Tematski potep po OŽ« postavljene ob poti po nasipu reke Savinje od Kasaz do Šempetra. Pot ob Savinji vključuje trenutno sedem informacijskih tabel in jo želimo v prihodnjih letih dodatno opremiti ter vzporedno urediti tudi kolesarsko stezo.
Prikaz rezanja trte
V času mirovanja narave so se savinjski vinogradniki izobraževali na področju rezi vinske trte. Prikaz in predavanje na to temo so pripravili v vinogradih Jožeta Poljanška, Kostje Zupanca in Ivana Kukca iz Kal nad Šempetrom v Savinjski dolini.
Kljub hladnemu vremenu se je izobraževanj udeležilo 70 članic in članov društva. S predavanjem in nazornim prikazom rezi specialista za vino-
gradništvo pri KGZS Maribor Romana Štabuca so bili zelo zadovoljni. Vsak od vinogradnikov že ima nekaj znanja o rezi, vendar je še vedno nekaj podrobnosti, s katerimi se lahko seznanijo na predavanjih in ob praktičnem prikazu. Kot je povedal vodja izobraževanja pri društvu Rudi Trobiš, bodo maja pripravili predavanje o zelenih delih v vinogradu, septembra pa o pripravi na trgatev in o kletarjenju. T. Tavčar
Drugega februarja smo obeležili svetovni dan mokrišč, s katerimi je dodobra prekrita tudi žalska občina. Med njena mokrišča spadajo večja varovana območja narave: krajinski park Ribnik Vrbje z zaledjem, naravni spomenik reka Ložnica s poplavnimi površinami, naravna vrednota reka Savinja z gmajno in logi, naravni spomenik potok Ponikvica na območju KP Ponikovski kras, naravna vrednota potok Lava, pa tudi druga manjša območja, kjer se pojavlja površinska ali talna voda (bajer Ložnica, bajer pri Nivo, vodotoki ...).
Lahko se pohvalimo, da za »naša mokrišča« lepo skrbimo, saj je večina njih zavarovana z odloki ali varovana s prostorskimi akti. Na zavarovanih območjih narave imamo urejene učne poti pa tudi določene upravljalce in
Društvo savinjskih vinogradnikov je v dvorani Doma Svobode v Grižah pripravilo drugi Večer s savinjskimi vini.
Kot je povedal predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, so se za organizacijo prireditve odločili po delovni pokušnji
program upravljanja, ki naj bi zagotavljal trajnostni razvoj. Posebne pozornosti so ta območja deležna tudi ob vsakoletnih pomladanskih akcijah čiščenja okolja. Naša mokrišča se uspešno vključujejo v turistično promocijo Občine Žalec (ekoturi-zem, naravoslovni turizem) in ji dajejo posebno razpoznavnost.
Velike spremembe s strani države se pripravljajo na območju reke Savinje, ki je tudi območje NATURA 2000 in območje varovanih poplavnih gozdov. V izdelavi je državni lokacijski načrt za zagotavljaje poplavne varnosti, ki pa ne predstavlja trajnostne rešitve (s suhimi zadrževalniki se zagotavlja poplavna varnost tudi za mesti Celje in Laško, zato so nasipi višji, upravljanje je izrazito tehnično z zapornicami). Izvedba teh ukrepov
bo bistveno posegla v biotsko pestrost in spremenila
Marjana Kopitar, Občina Žalec
Farma, veterinarska ambulanta, d. o. o.
Podlog 55, 3311 Šempeter	TEL.: 03/700-15-75
Vse imetnike psov obveščamo, da bomo po spodnjem razporedu izvajali OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI. Vsi psi morajo biti enkrat letno obvezno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Pse, ki se skotijo med letom, je treba cepiti takoj, ko dopolnijo starost treh meiećev. Cena cepljenja je 34,89 EUR. Cepljenje lahko opravite tudi na sedežu Veterinarske ambulante FARMA v Podlogu 55 vsak delovni dan od 7. - 10. ure in od 17.- 18. ure ter v soboto med 7. in 9. uro.
RAZPORED CEPLJENJ
PONEDELJEK, 21.	3. 2011	ČETRTEK, 24. 3.2011	
15.00 Pondor	pri lipi	15.00 Zahomce	pri Ukman
15.30 Kapla	pri Kokole	15.30 Zajasovnik	pri Hrastovec
16.00 Dragopolje	pri Jug Dragi	16.00 Zaplanina	pri Križu
16.30 Ojstr.vas	pri Slapar	16.30 Zaplanina	pri Strnišnik Vili
17.00 Tabor	pri KZ Tabor	17.00 Limovce	pri Ferme Antonu
18.00 Loke	pri Habjan		
19.15 Črni vrh	pri Cestnik		
TOREK, 22. 3. 2011		TOREK, 29. 3.2011	
15.00 Vransko	pri KZ Vransko	15.00 Matke	pri Vedenik Dušanu
15.30 Selo	pri Reberšek	16.00 Marija Reka	pri Vrban
16.00 Brode	pri Rovan	16.30 Marija Reka	pri Čeret
16.30 Čeplje	pri vaškem domu	17.00 Kaplja vas	pri Svet
17.00 Stopnik	pri cerkvi	18.00 Latkova vas	pri gasil, domu
17.30 Stopnik	pri Brdnik		
18.00 Prekopa	pri gasilskem domu		
SREDA, 23. 3. 2011		SREDA, 30. 3.2011	
15.00 Tešova	pri Čvan	15.00 Matke	pri Gasilcu
16.00 Prapreče	pri Pestotnik	16.00 Šešče	pri Zadružnem domu
16.30 Vologa	pri Reberšek	17.00 Sv. Lovrenc	pri Stenovec
17.30 Brce	pri Homšak	17.30 Sv. Lovrenc	pri Ehrgott
18.00 Ločica pri V.	pri Drolc Petru	18.00 Prebold	pri Čmak
Steklina je neozdravljiva kužna bolezen, ki je v Sloveniji še vedno prisotna!
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Ulica Savinjske čete 5, Žalec
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI OKOLJSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ V LETU 2011
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna, in sicer:
• sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih projektov s področja varstva okolja in narave na območju Občine Žalec.
Razpis se začne 23. februarja 2011 in konča 31. marca 2011. Okvirna višina razpisanih sredstev je 5.000,00 EUR, naloge pa morajo biti izvedene do 31. oktobra 2011.
Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo ves čas trajanja razpisa na Občini Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec, med uradnimi urami ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja ali po e-naslovu. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si.
Informacije: Marjana Kopitar, Občina Žalec, tel 03/713 64 56, e-naslov: mariana.kopitartazalec.si.
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter
Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV, NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MiUI
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC
začenja marca tečaj šolanja psov. Izvajali bodo tečaj male šole, tečaj za mlajše pse in tečaj osnovne šole za starejše pse.
Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 28. februarja 2011, ob 18.00 na vadišču društva na Ložnica pri Žalcu.
Vljudno vabljeni!
Dodatne informacije: solanje@kd-pluton.si ali na tel. št. 031 655 360 (Petra)
KD PLUTON, Šolska ulica 11,3311 Šempeter v Sav. dolini
1	■Ij SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad flffllllll Dekorativni opleski Cl 1 1 Izdelava izolacijskih fasad 												
1	DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO ■
Sl	«PLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si	
Mokrišče je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst. Mokrišče ustvarja posebno bogat biotop rastlinskih in živalskih vrst in daje prostoru posebno pestrost.
GE0PR0JEKT d.o.o. in CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline
Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji.
Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja.
Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE
Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE
Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
03/710 38 10
Šlandrov trg 11, 3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender)
Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOLJA
Obveščamo vas, da Občina Žalec letos organizira že 18. občinsko spomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja. Organizator je Občina Žalec v sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi, Mestno skupnostjo Žalec in društvi. Akcija sodi v okvir obeleževanja svetovnega dneva Zemlje (22. april).
18. občinska akcija bo potekala v soboto, 26. 3. 2011, v primeru dežja pa v soboto, 2. 4. 2011.
Cilji, namen in potek akcije:
-	čiščenje in urejanje javnih površin ob vodotokih, cestah, železniški progi, sprehajalnih in planinskih poteh, okolici šol, vrtcev, planinskih in lovskih domov ter drugih javnih objektov;
-	akcija bo organizirana podobno kot lani, in sicer od 9. do predvidoma 12. ure;
-	izdali bomo letak - povabilo k sodelovanju v akciji z območji čiščenja in zbirnimi mesti ter dodali vsebino za ozaveščanje in informiranje o sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki (letak bomo po pošti poslali v vsem gospodinjstvom in podjetjem ter učencem, učiteljem vseh osnovnih in podružničnih šol);
-	občina bo zagotovila vreče, rokavice, malico za udeležence, nalaganje in odvoz odpadkov na odlagališče Bukovžlak Celje.
Želimo si, da bi se akcije udeležili v čim večjem številu.
Marca 2011 bomo v sodelovanju z društvom Ekologi brez meja popisovali
tudi divja odlagališča v žalski občini in nato pripravili sanacijski program.
Informacije o popisu www.ocistimo.si.
Vabljeni k sodelovanju!
ŽUPAN
Janko Kos, univ. dipl. org. spec.
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
m 1	računovodski servis
RS biro d.o.o., PE Ul. Heroja Staneta 9, 3310 Žalec
T: 03 713 30 30 F: 03 713 30 38 E: info@rs-biro.si
Bliža se čas zaključnih računov.
Ne veste kako optimizirati davčno osnovo? Predvsem pa... ali želite hitro in uspešno računovodstvo? RS Biro je rešitev za vas !
gradbeništvo, trgovina in prevozi
Attemsov trg 22 3342 Gornji Grad
Tel.: (03) 838 11 33, faks: (03) 838 11 34 E-naslov: speh.toni@siol.net www.spehtoni.com
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o.
Celjska cesta 3 a, 310 ŽALEC, tel.: 03/713 20 50 705060002086458
Na podlagi določil Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline (UL. RS 139/06) razpisujemo SPLOŠNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI.
Psi morajo biti 1-krat letno obvezno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo starost treh mesecev.
Pse pripeljite na katerokoli mesto cepljenja. S SEBOJ PRINESITE TO OBVESTILO IN POTNI LIST OZIROMA EVIDENČNI KARTON O CEPLJENJU.
Upravna taksa, veterinarska storitev in DDV znašajo ob cepljenju 34,89 evrov.R.
Obveščamo vse lastnike psov oziroma naše stranke, da lahko privedejo pse na cepljenje v ambulanto vsak dan, razen nedelje, vse leto.
Ambulantni čas:
ponedeljek-petek
sobota
Žalec
8.-12. ure in 14.-18. ure 8.-11. ure
Vransko, Polzela 8.-9. ure
S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE TO OBVESTILO IN KNJIŽICO!
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO PREJELI OBVESTILA!
Direktor FRANC ZBAŠNIK, dr. vet. med.
RAZPORED CEPLJENJA
Sobota,12. 3. 2011	
8.00 Ložnica	pri gasilskem domu
8.45 Vrbje	pri gasilskem domu
9.30 Šempeter	pri zadružnem domu
10.15 Dobrtešavas	pri Franju Divjaku
10.45 Žalec	v veterinarski amb.
Ponedeljek, 14. 3. 2011	
8.00 Zabukovica	pri gasilskem domu
8.30 Zabukovica	pri Minervi
9.00 Zabukovica	Kurja vas - pri križu
9.30 Pongrac	pri Uduč
10.00 Pongrac	pri Matijeve
10.30 Griže	pod Naprud. klancem
11.15 Zahom	pri Poteko
11.45 Zahom	pri Pinter
12.30 Liboje - Zagreben	pri Švare
13.00 Brnica	pri Keiner
Torek, 15. 3. 2011	
8.00 Studence	Vrhe
8.30 Studence	pri kapeli
9.00 Kale	Grče
9.20 Kale	v vasi
9.40 Ponikva	pri zadr. domu
10.10 Podkraj	pri Kutičan
10.40 Stebovnik	pri uti
11.30 Ruše	pri Kramer
11.45 Arja vas	pri zbir. mleka
12.15 Drešinjavas	pri D rev
12.45 Levec	pri Strenčan
Sreda, 16. 3.2011	
8.00 Gotovlje	pri zadr. domu
8.30 Gotovlje - Jedert	pri Nahtigal
9.00 Gotovlje - Zalog	pri Zupanc
9.15 Zalog	pri trafo postaji
9.30 Podlog	na križišču
9.45 Zg. Grušovlje	pri Črepinšek
10.15 Sp. Grušovlje	pri Hramec
10.30 Roje	pri zbir. mleka
11.15 Griže	pri zbir. mleka
12.00 Migojnice	pri Leskovšek
Četrtek, 17.3. 2011	
8.00 Podvin	pri Malik
8.30 Polzela	pri veterin, ambulanti
9.15 Breg	pri Okorn
10.00 Ločica - Polzela	pri Smrečnik
10.30 Ločica - gmajna	pri Srebučan
11.10 Gomilsko	pri KZ Gomilsko
12.00 Grajska vas	pri gasilskem domu
Petek, 18. 3. 2011
8.00	Male Braslovče
8.45	Letuš
9.30	Letuš
10.00	Podvrh
10.30	Dobrovlje
11.00	Dobrovlje
11.30	Dobrovlje
Sobota, 19. 3. 2011
8.00	Ložnica
8.45	Vrbje
9.30	Šempeter
10.15	Dobrtešavas 10.20 Žalec
Ponedeljek, 21. 3. 2011
8.00	Hramše
8.30	Velika Pirešica
9.00	Pernovo - Gorca
9.30	Pernovo
10.00	Železno
10.15	Podgora
10.30	Podgora
11.15	Galicija
11.45	Zavrh
12.15	Mala Pirešica
Torek, 22. 3.2011
8.00	Zakl
8.30	Trnava
9.00	Šentrupert
9.30	Orla vas
10.00	Topovlje
10.30	Parižlje
11.00	Kamenče
11.30	Podvrh
12.00	Sp.Gorče
12.30	Braslovče
pri stari sušilnici pri Rovšnik pri Flere
pri Dragu Maroltu pri Francu Vratniku pri domu borcev pri Francu Ramšaku
pri gasilnem domu pri gasilnem domu pri gasilnem domu pri Franju Divjaku v veterinarski ambulanti
pri Pušnik pri Fervega pri vodovodu pri gasilnem domu pri Križan pri Podpečan pri Janezu Žonirju pri zadr. domu pri zbir. mleka pri zbir. mleka
pri Šeligo
pri Zadobovšek
pri Miri Lešnik
pri Cafuta
pri Završnik
pri Božič
pri Francu Bašu
pri Turnšek-Rak
pri Jožetu Puncerju
pri Francu Ušenu - Krčnik
Sreda, 23.3.2011
8.00	Dobrič
8.30	Dobrič
9.00	Lovče
9.30	Andraž
10.15	Andraž - Podsevč. pri Satler
10.45	Založe	pri Likeb
11.15	Založe	priČede
11.30	Založe	pri Rakun
pri Drobež
pri gostilni Zabukovnik pri Krašovec-Melanšek pri Vaši
AKTUALNO! IZKORISTITE MOŽNOSTI SUBVENCIONIRANJA TERMOIZOLACIJSKIH FASAD (IZ STIROPORJA IN KAMENE VOLNE ...)
Pogoji za pridobitev subvencij v letu 2011
Toplotna izolacija fasade pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe. Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli na podlagi pravega predračuna izvajalca naložbe za toplotno izolacijo fasade skupaj s podstavkom oziroma »coklom«. Izvedena mora biti z najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo A < 0,045 W/mK in ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d) v razmerju A/d < 0,3 W/m2K.
Navedeno razmerje A/d < 0,3 W/m2K mora biti doseženo tudi v primeru vgradnje naravnih toplotno izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (A) naravnega toplotnoizolacijskega materiala (lahko je dvanajstcentimetrski grafitni stiropor). Če je na obstoječi stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotnoizolacijskim materialom, katerega toplotna prevodnost je A < 0,045 VV/mK, lahko vlagatelj izvede konkretno naložbo v razliki do najmanj 15 cm izolacijskega materiala. Predložiti mora fotografije, iz katerih bo razvidna debelina že vgrajenega toplotnoizolacijskega materiala, in ustrezna dokazila, ki izkazujejo toplotno prevodnost že vgrajenega toplotnoizolacijskega materiala.
Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1.1. 2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1.1. 2003, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu. Določena je omejitev v višini 25 % naložbe, vendar ne več kot 12 EUR/m2 za največ 200 m2 toplotne izolacijske fasade.
Priznani stroški vključujejo:
-	postavitev gradbenega odra
-	odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu »cokla«, demontažo starih okenskih polic,
-	nabavo in vgradnjo toplotnoizolacijskega materiala z zaključnim slojem oziroma celotnega fasadnega sistema,
-	obdelavo špalet,
-	nabavo in vgradnjo okenskih polic.
Za vse navedene pogoje pokličite podjetje Špeh, d. o. o., in pripravili vam bomo
potrebne dokumente za subvencijo ali ugoden ekokredit.
Naš trud za lepoto vašega doma - že 19 let!
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0,
CT	INŽENIRSKA GEODEZIJA,
t	mtB \	GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in pradedka
STANKA OREŠNIKA
iz Podgorja pri Letušu (30. 9. 1929-27. 1. 2011)
iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob slovesu stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge darove.
Hvala župniku gospodu Gosaku za lep obred, gospodu Aristovniku za govor ob slovesu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Ate, pogrešali te bomo.
Žena Nada in vnuki Mojca, Janko in Jasmina z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
FRANČIŠKE GLAZAR
iz Vrbja
(5. 3. 1925-24. 1. 2011)
se zahvaljujemo vsem,
ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
V SPOMIN
SILVESTRI ROVŠNIK
iz Trnave 20
25. januarja 2011 je minilo dve leti žalosti in spomina na dan, ko smo se v veliki žalosti poslovili od tebe, od tvojega nasmeha, iskrenih oči, tvojega velikega srca in ljubezni ter vsega, kar te je plemenitilo in bogatilo s tvojo skromnostjo, delavnostjo, poštenostjo in ljubeznivostjo. Bila si za zgled vsem nam, ki nam je bilo dano živeti s tabo in uživati tvojo dobroto.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate sveče in se je spominjate in ohranjate v spominu takšno, kot je bila, kot ste jo poznali in imeli radi.
Vsi njeni najdražji
Peto leto že mimo hiti, a spomin nate, draga Maja, še vedno-živi, kot da z nami danes si ti.
V SPOMIN
Boleč in težak je spomin na 26. februar 2006, ko nas je za vedno zapustila naša ljuba hči
MAJA MOŽINA
iz Ločice ob Savinji, Polzela
Zelo te pogrešamo!
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečke in ji poklonite lepe misli.
Z ljubeznijo, spoštovanjem in hvaležnostjo vsi tvoji neutolažljivi
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11 /c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivat odšli. Delo za vselej končali, v hišo očetovo šli...
ZAHVALA
MARIJA ŽILNIK
(3. 2. 1949-1.2. 2011)
Ob nenadni izgubi žene in mame se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, govornici gospe Jožici za lepe besede ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi zlate žene, mamice,
babice, sestre in tete
DANICE KRIŽNIK roj. HABJAN
z Vranskega 48 (24. 1. 1957-28. 1.2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za darovana namenska sredstva za Onkološki inštitut Ljubljana.
Posebna hvala dr. Pavli Rode in patronažni sestri gospe Vandi Druškovič za pomoč in lajšanje bolečin v času njene bolezni.
Hvala Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje za pozornost in sočutje v težkih trenutkih.
Hvaležni smo župniku gospodu Turineku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem Franca Lesjaka za odpete pesmi in govorniku gospodu Pustineku za ganljive besede slovesa ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Vsem, ki se jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti do groba, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 18. marca 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p.
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, ata in tasta
IVA SERDONERJA
iz Ločice ob Savinji (19. 10. 1930-28. 1.2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala ZD Polzela, dr. Rezarjevi, medicinski sestri Jožici in patronažni sestri Martini.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem govornikom za lepe besede slovesa.
Hvala PGD Ločica, PGD Polzela, vsem društvom ZŠAM, pevcem, družini Satler iz Založ, pogrebni službi Ropotar, trobentaču in vsem ostalim društvom in kolektivom, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žena Mira ter Mojca, Jana in Andi z družinami
V SPOMIN
4. marca bo minilo dve leti, odkar nas je po hudi bolezni zapustil
ZVONKO TURNŠEK
s Polzele 210 (3. 2. 1952-4. 3. 2009)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko.
Ko si v težavah, bolan ali žalosten, spoznaš prave prijatelje.
Vsi njegovi
V izgubi nečesa, kar nam je drago, je smrt, v obdarovanju sreča, veselje, življenje.
(M. Ko j c)
ZAHVALA
Ob izgubi naše omice
BRONISLAVE - SLAVKE CIMPERMAN
iz Podvina pri Polzeli (3. 8. 1912-28. 1.2011)
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Posebna zahvala prijateljem, sosedi Anici, osebju doma ostarelih na Polzeli, gospodu župniku Jožetu Kovačecu, pevcem Lastovke in Ožirjevim.
Hvala gospe Dorici in gospe Marjani za izrečene besede in pogrebni službi Morana.
Vsi njeni
GSM: 070/826-323 040/721-827
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjetni noče, da te več med nami ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi...
Med nami si!
V SPOMIN
8. februarja so minila tri leta, odkar nas je zapustil
RUDI KRK
iz Zabukovice
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, se spominjate njegove dobre volje in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
Deio, skrb, skromnost in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Nam ostali sta praznina in globoka bolečina.
ZAHVALA
Nenadoma in tiho seje poslovila od nas naša draga mama, babica in prababica
JOŽEFA BLAGOTINŠEK
iz Dobriča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in za cerkvene darove.
Hvala župniku, gospodu Furmanu za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, gospodu Drobežu za poslovilne besede ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Mirko in hči Milena z družinama
Vsi ljudje smo prah.
So ljudje, ki so zlati prah.
ZAHVALA
Takšna je bila draga mama
MARIJA CIZEJ, roj. MEŠIČ
gostilničarka s Polzele
Od nje smo se za vedno poslovili v torek, 4. januarja 2011.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
FRIDE VODOVNIK
iz Letuša
(6. 2. 1923-11. 1.2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: hči Anica ter sinovi Janko, Božidar in Vlado z družinami
Srečni dnevi so minili, a v pozabo niso utonili; še odmevajo vajini lepi nasveti, ob katerih smo se učili živeti.
V SPOMIN
Minilo je dvajset let, odkar sta nas zapustila naša draga mama in oče
IVANKA in IVAN TERGLAV
iz Tabora
Naj vama bo lahka slovenska zemlja, kateri sta se posvečala z vso ljubeznijo.
Vajini najdražji
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Bolečino se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube, skrbne mame nihče nam ne more več vrniti.
ZAHVALA
Utrujena od bolezni je zaspala naša draga
MIRA MIKELN roj. NOVAK
(1936-2011)
Od nje smo se poslovili 26. januarja 2011 v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Domžalah. Zahvala nefrološkemu oddelku KCLJ, še posebej osebju, ki so jo zdravili, negovali in skrbeli zanjo.
Hvala vsem.
Vsi njeni
Tiho in skromno si mama živela, za vsakega lepo besedo imela.
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in svakinje
TEREZIJE ZAHOJNIK
iz Dobrovelj
(15.10. 1934-17.1.2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred, Dobroveljskim fantom za odpete žalostinke, govornici gospe Ivanki Ropotar, zastavonošu in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in jo v velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: mož Tone, sin Zvone, hči Marinka ter sestre in bratje z družinami
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan; težko bilo seje ločiti, a vse solze, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in tašče
ANICE JURHAR
iz Migojnic 58 (24. 7. 1918-31.. 12. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, tople besede tolažbe, darovano cvetje in sveče ter svete maše.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem kvarteta Žarek, trobentaču g. Viliju, govorniku g. Pungartniku in pogrebni službi Britovšek.
Hvala tudi osebju Špesovega doma za vso skrb in nego. Slavko in Alenka z družinama
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babi in prababi
KRISTINE KAČ -LENČKE
iz Kajuhove ulice 9, Žalec (16. 7.1925-13.1.2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in jo pospremili na zadnji poti z željo, da jo ohranite v lepem spominu.
Za pomoč pri boju z boleznijo se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Žalec, še posebej sestri Idi.
Žalujoči: sin Matjaž in hči Alenka z družinama ter drugi sorodniki
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu lepe spomine.
V SPOMIN
Minila so štiri leta, kar smo ostali sami, brez tebe, dragi mož, ati, brat, stric, svak in zet
IVAN AMON
iz Orle vasi
(17. 7.1967-19. 2. 2007)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižgete svečko in ohranjate lep spomin nanj.
Vsi tvoji
Ostajaš v naših srcih ...
V SPOMIN
3. februarja je minilo 40. let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat
FRANC ROJNIK
iz Založ pri Polzeli
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se spominjate nanj.
Vsi njegovi
Čas maturantskih plesov
Večer z Nežo in Nežami
Z maturantskega plesa
V tem mesecu se je zvrstilo kar nekaj maturantskih plesov. V hali Golovec v Celju je zaplesalo tudi nekaj dijakov iz občin Spodnje Savinjske doline. Zadovoljni, srečni, razigrani so se odločili nadaljevati
s šolanjem, ko bodo prestopili zrelostni prag.
Z njimi so bili tudi starši, prijatelji, profesorji in predstavniki šol. Da bi tako samozavestno, kot so na ta večer stopali v svečanih oblačilih, stopili tudi v svet zre-
lega in odraslega življenja in da jih ne bi preveč omamil svet izzivalnih oblek, prevelikih čevljev ali vrtoglavih visokih pet, ki so si jih za maturantski ples nadele nekatere gospodične, jim želimo tudi v uredništvu. T. Tavčar
Škrat Polzelanček raziskuje Komendo
Utrinek s prireditve
V petek so s prikazom starodavnega življenja na Komendi zaključili s prednostno nalogo ohranjanja kulturne dediščine v škratovem vrtcu na Polzeli.
Otroci vseh skupin, od naj-mlajših do petletnikov, so pričarali čudovito otroško pravljico zgodovinske preteklosti
Polzele. Prireditve se je udeležil tudi podžupan dr. Jože Korber. Po navdušenju staršev in občanov se škratu Polzelančku res ni treba bati, da bi se preteklost kot temelj prihodnosti pozabila.
Ravnateljica Valerija Pukl, ki je vsa leta skrbela za prenašanje iz-
ročila mlajšim, je prejela priznanje otrok in škratu Polzelančku - petletni Nevi Grčar obljubila, da bo za ohranjanje zgodovine skrbela tudi v prihodnje. Celotni projekt o ohranjanju kulturne dediščine so vodili starejši oddelki z vzgojiteljicama Sonjo Bari in Vesno Verdev.	T. T.
Za vsakogar nekaj
Tokrat seje prvič predstavil tudi braslovški oktet
Prosvetno društvo Braslovče je v nedeljo popoldne v dvorani OŠ Braslovče pripravilo prireditev z naslovom Za vsakogar nekaj. Gre za prireditev, na kateri so se občinstvu predstavili posamezniki in skupine z različnimi talenti.
Nastopili so plesna skupina iz braslovškega vrtca, plesna skupina Kapljica, plesna skupi-
na Magic group 4. r, humorist Domen Lukman, harmonikarja Luka Stroj anšek in Blaž Plaskan, breakdance skupina B-Boy team, mojster diabola Joži Kolar, vokalistka Pia Mi-klav, humoristka Tjaša Pikel, braslovški oktet, Vokalni sestav Završka dekleta, Vokal-no-instrumentalna zasedba Lukman-Zavolavšek, Urh Pan-
tner, monociklist team 2 sim-pl, akustična vokalna skupina Akuvox ter narodno-zabavna ansambla Krajcarji in Šestica. Vstop je bil prost, prireditev pa je vodil domačin Franci Tajnšek. Številno občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička in nastopajoče nagradilo z navdušenim ploskanjem.	T. Tavčar
V soboto, 5. februarja, so se v Kavarni Veronika v Braslovčah družili s pesnico, pisateljico, nekdanjo novinarko, urednico in pedagoginjo ter Slovenko leta 2008, Nežo Maurer. Pozdravili so jo s pesmijo Vse najboljše za te, saj je pred časom slavila svoj osemdeseti rojstni dan.
Pogovor z njo je vodila Marija Kumer, ki je občinstvu odstirala življenje Neže Ma-
urer. V pesnici so tako oživeli spomini na najzgodnejša leta, ki jih je preživela v vasi Podvin pri Polzeli, kjer je bila rojena. Ob branju njene osebnoizpovedne lirike so se poglobili v njeno doživljanje stvarnosti. Njene pesmi so prebirale učenka Breda Polak, dijakinja Katja Kunst, profesorica slovenščine Nina Markovič Korent in lastnica kavarne Marija Rančigaj. Ur-
ška Tekavc na kitari nas je ob spremljavi violine, na katero je igrala Neža Justinek, popeljala v glasbeni svet ljubezni, nekaj svojih pesmi pa je interpretirala tudi Neža Maurer. Je zgolj naključje, da se je srečanja s pesnico udeležilo kar nekaj njenih soimenja-kinj? Prireditev bi zato lahko poimenovali tudi Večer z Nežo Maurer in Nežami.
N. M., T. T.
Neža Maurer (v sredini) v družbi (od leve proti desni) Neže Novak, Neže Korent, Neže Justinek in voditeljice pogovora Marije Kumer
Zmagovalci občin znova Preboldčani
Na mariborskem Pohorju je Skupnost slovenskih občin tudi letos organizirala tekmovanje v veleslalomu. Letos se je tekmovanja udeležilo 30 slovenskih občin; iz Spodnje Savinjske doline le ekipa, ki je zastopala Občino Prebold in v skupni razvrstitvi ponovno osvojila prvo mesto.
Zmago so Občini Prebold pri-smučali podžupan Franc Škrabe, Alen in Januš Počej in Leja Pšaker. Skupaj so zbrali 260,35 točke, medtem ko je drugouvrščena ekipa iz Ribnice na Pohorju osvojila 235,04 točke. Tretje mesto je zasedla ekipa Občine Ljubno ob Savinji, ki je zbrala 226, 07 točke. Več kot dvesto
točk sta zbrali še ekipa Občine Dravograd (214,09) in ekipa Občine Ruše (206,25). Kot je povedal podžupan Škrabe, letos niso pričakovali zmage, čeprav so branili lanskoletni naslov prvakov. Vse do uradne razglasitve niso vedeli, na katero mesto so se uvrstili, zato so bili ob razglasitvi prijetno presenečeni. D. N.
Ekipa preboldske občine skupaj z znanilci pomladi - kurenti
POVORKA PO ULICAH ŽALCA ~ Slandrovjtrg
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec - www.zkst-zalec.5l
torek, 8. marec l 2011, ob 16.00 «
otroško rajanje z Romano KRAJNČAN I ob 17.00
	m	
\n	u