PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ZARADI PREUTRUJENOSTI IGRALCEV MOŠTVA »HAJDUK« PO DVODNEVNEM POTOVANJU BO NAJAVLJENA TEKMA SELE V PONEDELJEK 25. T. M. OB 15 NA STADIONU PRI SV. SOBOTI Leto IV . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 23. oktobra 1948 Spedizione in aObon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 247(1032) Povišanje cen in množični odpusti Qrve posledice Marshallovega načrta je Amerika izšla iz druge štetovne vojne, so njeni industrijski trusti in monopoli iskali poti, a bi se izognili tudi povojni gozdarski krizi, ki je pretila vse-*u ameriškemu industrijskemu gospodarstvu ob preoblikovanju ^°imC v. mirnodobsko. Marshallov načrt se je tako že sVojern nastanku predstavil sV°bodoljubnim narodom Evrope °t politično-ekonomsko sredstvo za njihovo politično in gospodar-'! 0 zasužnjenje na račun domala gospodarstva Zahodne Evrope. konkretne posledice Maroltovega načrta v Evropi sta r Francija in Italija. . V ranči ji je delovno ljudstvo v jadn;ih dveh mesecih moralo znatni povišek cen osnov-’ življenjskih potrebščin, ka-'0r. na primer na 50 odst. po-/ . na maslu 35 odst., na topnih izdelkih 40 odst. in talco da -lndustriiskih izdelkih ter na vku. Ves sistem francoskega OOspodarstua pa je bii znaten are c in predvsem zunanja tr-r?iT1novo' ki naj bi brez dvo-,j0, dvjgnil tržaško industrijo ter Un °nino in trajno rešil težko Po.spfan,e 32 tisoc! v Trstu brez-ce;delavcev in nameščen-j-r ‘ Demokrščanska stranka v bel U. *n njen politični privesek m_0aVska zbornica sta z vso vne-gc pr°Pagirala sprejem Tržaške-£ ozemlja v načrt za obnovo Por°?P in °a Prikazovali kot prvi tev } 'a stabilizacijo in poživi-nado’r^e industrije’ za razmah in "ari * r°Zvoj trgovinske mor- sa>no ln poleg tega še, da lahko ))l!t Malija pripomore Tržaške-fe)> °~em.lju k finančnemu dvigu 'kih. ‘0E,oto,’itvi potrebnih indu-nj,nar°til. Pr a v v tem zadnjem ti«!iferetnem vprašanju je bilo - 'eoa italijanskega parnika «8i, ancamono» ia Samo žaji, 'T1""0" Popravilo v tr-ladjedelnice. kar' ° po 2 mesecih, od- tržnt? napovedani zlati časi tr0o,.e industrije in tržaškega ti sUŽPji, je bil sprejet po večini. "Drugi del. ki zahteva kazen za kršitelie, pa je bil odbit z rahlo večino. Nato je bil sprejet celoten člen. Dopisnik „Reuterja“ pred sodiščem BUDIMPEŠTA, 22. — Pred bu-dimpeštanskim ljudskim sodiščem se je pričel proces proti dr. Avre-lu Varanayu,. dopisniku Reuterja, ki je obtožen, da je poslal svoji agenciji napačne in tendenciozne vesti, ? čimer je škodil madžarski republiki. Protest hanierence BF za Tržaško ozemlje Razvoj slovenskega šolstva mora biti svoboden J ORGANIZACIJI ZDRUZENIH NARODOV UNESCO LAKE SUCCESS Osvobodilna fronta za Tr~a$ko ozemlje pošilja s konference, ki se je vršila 17. oktobra 1948 v Trstu, protest zaradi šovinistične gonje proti slovenskemu osnovnemu in srednjemu šolstvu, ki jo vodi vse italijansko nacionalistično časopisje z aktivno podporo mestnega sveta, šolskih oblasti in funkcionarjev, imenovanih od angloamerUke vojaške uprave-Ugotavljamo, da. je ta gonja, ki zanikuje slovenskemu prebivalstvu najosnovnejše narodne in demokratične pravice, našla vzpodbudo v trojnem predlogu za vrnitev Trlaškega ozemlja Italiji in v poročilu generala Aireya Varnostnemu svetu, v katerem v nasprotju z določbami mirovne pogodbe trdi, da je vprašanje slovenskega šolstva nerešeno. Slovensko ljudstvo Svobodnega tržaškega ozemlja zahteva kot svojo pravico, da se $olska uprava v angloameriški coni STO-ja uredi tako, da bo razvoj slovenskega šolstva neodvisen od sovražnega razpolo-enja Šovinističnih krogov, ki so tudi v preteklosti pod vsemi relimi hoteli asimilirati in potujtiti slovensko prebivalstvo. Zastopniki slovenskega ljudstva, zdruienega v Osvobodilni fronti, ugotavljamo: da bo le popolno uveljavljenje začasnega in stalnega statuta STO-ja dalo osnovo za zagotovitev narodnih in kulturnih pravic Slovencev na temelju narodne enakopravnosti■ Smrt fašizmu — Svoboda narodu ! mirsiuzi srednjo tehnično šolo Slovenci so se V svojem kulturnem prizadevanju vedno močno zanimali in brigali za razvoj svojega narodnega šolstva. Vsak narod ima pravico do lastnih narodnih šol in več kot opravičena in povsem naravna je zahteva, da se mladina vzgaja in izobražuje, v materinem jezi-fcu, u narod nem in naprednem duhu, kar je bistveno in temeljno načelo pedagoško prouiinc vzgoje. Pouk v narodnem jeziku omogoča, da se more mladina resnično poglobiti v šolsko snov in se pravilno in hitro priučiti tudi drugemu jeziku. Vprašanje otvoritve te ali one šole torej ne more biti v kulturnem svetu nikdar predmet barantanja v. dnevni politiki. Oviranje umskega razvoja posameznega naroda bi bilo nazadnjaško, to je, nekulturno delo. Našo mladino je treba vzgajati tako v poštene in dobre Slovence, kot jim nuditi pozitivno znanje za, življenje . To nalogo so OB 2. OBLETNICI USTANOVITVE Grška demokratična vojska močnejša in borbenejša Zaskrbljenost atenske vlade zaradi položaja na Peloponezu - Markosovi vojaki vedo, zakaj se borijo -Protest proti obsodbi urednika „ Rizospastisa" ATENE, 22. — Jutri bo dve leti poslala protestno brzojavko Trygve L>no 19. '\ove “Tos, m. je odplul iz Ge- Parnik tržaškega Lloyda p SCana» z nad 800 potniki na kor° v°žnjo proti Avstraliji. Ka-Iju Jav^aj°’ 1,0 pristal še v Neap-■ nato pa v porj sajdu, Suezu, V_ čigavih rokah je tržaški „Lloycl“? Colombo, Freemantle, «Llr>-->-rUe *n Sidney*u' Tako bo ^denu, ^elbour SVn^». P° osmih letih obnovil javi'0 z Avstralijo. Hkrati Sp da je bil «Lloyd» znova Evv za promet med *°Po in Avstralijo, ki ga kon- britanske paroplovne tr°lirajo‘ družbe i * »nUe med posamezne intere-c' ki so pripuščeni v ta krog. ie n*6 trudi biti sprejet, ska .,a že aPrila t. 1. švicar- tyj.lt rev>ia «Seetransport und njja v^ehr», ki je tedaj priprorn-staijjv 80 izgledi s trgovskega (jruž,a ug°dni za tržaško Vsa m°’ da ima že zase(iena a e&ta na vožnjah preko Suez- Qrj,Cel° ,leto naprej, bo j °Vo ra^veseljivo za druž-pr[(j . 2a njene pomorščake, da ka j)0 znova do dela in zasluž-inišij* * 80 tako u8°dni, da se «T0 ,v kratkem postaviti poleg jo Catle>> se druga ladja na linije , a Avstralijo. Seveda pa se Trs) a vprašati pri tem. ali bo .nieg°vo gospodarstvo ob- te znake napredovanja. katef6 sicer> da 50 trenutno ne-todi t- Vožnie zelo uspešne, toda J® kakor je «Lloyd» s svojo stoletno zgodovino mora misliti na več kakor na trenutne uspehe. In v tem pogledu ne moremo biti zadovoljni s politiko uprave tržaškega «Lloyda». Največje uspehe je dosegal «Lloyd» pač ob koncu 19. in na pričetku našega stoletja. Po letu 1918 pa so prišla suha leta. Izgubljal je promet in s preureditvami italijanske trgovske mornarice v ((imperialni dobi« je izgubil tudi vrsto lepih ladij in kar je glavno, svoje tradicionalne proge za Bližnji vzhod. Trst sam pa ni bil več izhodišče za večino preostalih linij, marveč Genova in Benetke. Kakor kaže, delujejo tudi po 1 1945 iste sile, ki so jemale poprej «Lloydu» promet in Tržačanom zaslužek. Ladja, ki plove iz Genove- v Avstralijo, namreč Trstu ne pomeni kdo ve kaj. Tem manj, ker VU vse doslej ni še napravila čistih računov glede imetja STO-ja in ne vemo, kam gredo Llgydo-vi dobički in devize. Gospodarski pomen trgovinske mornarice je prav v tem, da v vsem podpira svojo državo in ta je STO, je Trst. ne pa Genova ali Benetke. Tudi s tem se bodo morali odgovorni sprijazniti. In treba bo napraviti red v tržaški plovbi nasploh, kajti danes vlada popolna sabotaža. Od devetih rednih linij, ki vežejo Trst z Bližnjim vzhodom, z Levantom opravlja beneška družba ((Adriatica« tri, druge tri vzdržuje «Svenska Orient Linj^n«, eno grška družba «Nep», eno palestinska «Atid» in eno, da, samo eno ((Tržaška družba za plovbo po Levantu«, ki je privatna last. Svojčas pa so bile vse te linije za «Lloyd» najvažnejše in tržaškemu gospodarstvu najkoristnejše. Da so tudi danes rentabilne, je dokaz, da jih vzdržujejo celo oddaljene tuje družbe, ki pa so povsod, kjer je zaslužek. «Lloyd» v treh in pol povojnih letih ni napravil ničesar, da bi vzpostavil najprej te linije, ki so za tržaški tranzit in trgovino najvažnejše. Pač, njegovi ravnatelji, «družina Cosulich«, ustanavljajo paroplovne družbe za levantinske linije s podjetnimi Avstrijci in mislijo na lastne linije za Sev. Ameriko. Seveda bo to v korist družine Cosulich, ne pa «Lloyda», tisočev njegovih pomorščakov in tržaškega prebivalstva. In da bo slika lepša, je treba navesti še zadnjo vest, ki je prišla z Dunaja, da je bila ustanovljena tam družba «Avstria Lloyd», kjer poleg Avstrijcev sodelujejo švedski, švicarski in — zopet — nekateri tržaški kapitalisti. Le-teh pač ne bo težko uganiti, ker štejejo le dve, tri družine. Udeležba pri plovbi preko Trsta bi bila tedaj z avstrijske strani sledeča: «Oestrig» tj. Austro-triestina di navigazione«, pri kateri sodelujejo bratje Cosulich in ki bi vzdrževala zvezo z Levantom, «Austria Lloyd» bi se bavila s prekooceansko pdovbo. avstrijsko - švicarsko - ameriški koncern «Rohner, Gehring Co.», kjer je udeležena tržaška tvrdka «Marittima S. A. di trasporti« in «Fract Kontor«, last avstrijskih bank in špedicijskih tvrdk, pa bi se bavila razen s splošno plovbo (zlasti za Ameriko na račun ERP) tudi z organizacijo pomorskega prometa. Ti zadnji podjetji tudi »razpolagata z največjimi kapitali, kakor poročajo obveščeni krogi. Tržaški luki tedaj preti, da bodo ladje njenega «Lloyda» prihajale sem le na popravila, na tradicionalnih Unijah tržaškega «Lloyda» pa bodo vozile ladje vseh zastav v korist ducata spretnih kapitalistov, ki jim uspeva izpodjedati kruh že tako dovolj bednemu tržaškemu prebivalstvu. In zopet moramo zapisati, da ima pri vsem tem morda največji del krivde baš VU. Oprostite, gospodje, toda tako je! Obilno je razmetavala denar za ceste, po katerih ne vozi nihče, in za drevesca, ki ne bodo nikoli zelenela. Nikdar pa ni določila kreditov za obnovo «Lloyda« niti ni pozvala inšpektorjev mornariškega ministrstva v Rimu, da ji polo že, kot začasni upravi STO-ja, račune o «Lloydovem» stanju in izračunajo, koliko odškodnine pritiče tržaški družbi zaradi izgube ladij, ki jih je potopil »imperij« neslavnega slovesa. Ce bi bilo to storjeno in če bi bil dobil «Lloyd» kredite pravočasno, bi bila danes tržaška zastava vsakdanji gost v bližnjih in dalj-njih pristaniščih. Tudi za to bomo terjali odgovora od vseh krivcev, ki še danes, ko je pred vrati razprava o programu gradenj za italijansko trgovinsko mornarico v rimskem parlamentu, niso objavili nt> zakona ne ukaza in ne načrta, kako mislijo obnoviti tržaško plovbo. To je, plovbo tržaškega «Lloyda», najprej in pred vsemi, in naglo, kar se da naglo. Eco. od ustanovitve glavnega štaba grške demokratične vojske. Ob tej priliki poudarja radio ((Svobodna Grčija«, da je demokratična vojska sedaj še močnejša in borbenejša ter je odločena nadaljevati borbo za uresničenje demokracije v Grčiji. Skrajno desničarski list «Ethni-kos Kiry» piše, da je položaj na Peloponezu bolj resen kot kdaj koli. Partizani vedno bolj raztegujejo svoje delovanje. Posebna komisija 57 poslancev Peloponeza je skupno z glavnim štabom in z vlako preučevala položaj. Predlagali so ustanovitev milice 15 tisoč mož, ki bi jo ((prostovoljno« vzdrževali prebivalci tamkajšnjih krajev. Radio «Svobodna Grčija« poroča, da so demokratične sile zavzele nekatere vasi v Tesaliji, kjer jih je prebivalstvo z navdušenjem sprejelo. Isti radio poroča, da je na podlagi informacij atenska vlada prosila Američane dovoljenje za uporabo strupenih plinov proti demokratični vojski. ,Ni prvikrat, da hočejo monarhisti uporabiti pline, poudarja radio. Vsakikrat ko jih demokratične vojska resno ogroža, postavljajo monarhofašisti vprašanje plinov. V Stokholmu je bilo veliko zborovanje švedskih delavcev in intelektualcev. Na zborovanju je govoril bivši voditelj ameriške misije v Grčiji polk. Sheppard, ki je dejal, da ima atenska vlada sedaj 460 tisoč vojakov v najbolj modernim britanskim in ameriškim orožjem ter razpolaga z bombniki. Markosova vlada ima 40 tisoč mož pod orožjem. Vendar pa je Markosova vojska močnejša ko kdaj koli in stalno zmaguje. To pa zaradi tega, ker monarhofašistični vojaki nimajo vere v stvar, za katero se borijo, dočim Markosovi vojaki jasno vedo, zakaj se borijo in v to verujejo. Iz Sofije poročajo, da je zveza dopisnikov tujega tiska v Bolgariji Lieju zaradi obsodbe na smrt odgovornega urednika lista «Rizospa stis«. Brzojavka zahteva, naj glavni tajnik posreduje pri atenski vladi, da takoj razveljavi obsobdo in novinarja izpusti na svobodo Premirje v Palestini za koliko časa? TEL AVIV, 22. — Zidovske čete so prejele nalog, da ustavijo ogenj ob 15. uri. Tudi tajnik OZN je uradno objavil, da so ga predstavniki OZN iz Kaira in Tel Aviv obvestili, da so tako židovske kot a-rabske oblasti sprejele poziv, da ustavijo ogenj pri Negevu. Tri ure in pol po ukazu, da se ustavi ogenj je neki predstavnik židovske vojske izjavil, da vlada .na froirti pri Negevu zatišje. Vendar pa se Židje obotavljajo izpolniti drugo klavzulo navodil Varnostnega sveta, da bi namreč potegnili svoje čete nazaj na položaje. slovenske šole doslej častno izvršile. Potreba novega časa pa zahteva razne novodobne, praktične, lipe šol. ki naj nudijo mlademu človeku mnogo onega znanja, ki ga usposabljajo za praktično delo v obrti in industriji ter v gospodarstvu sploh. Tudi tržaškim Slovencem je treba slovenskih obrtnih šol nižje in višje stopnje. Kje naj bi bila potreba po teti šolah večja kot ravno v Trstu, tem velikem pomorskem mestu,. Seveda je potrebno prilagoditi učni načrt teh šol posebnim potrebam tržaškega gospodarstva. Da je v Trstu že italijanska višja, obrtna (industrijska) šola, ni nikak dokaz, da ne bi imeli Slovenci pravico do lastne slovenske šole te vrste. Pred prvo svetovno vojno so bite na primer v Trstu nemške srednje šole (gimnazija in realka J; vendar pa so Italijani zahtevali in si tudi pribo-,ili enake šole z italijanskim učnim načrtom. Dočim so Italijani od avstrijskih oblasti dobili italijanske šole, bi morali tudi Slovenci dobiti na podlagi enakopravnost svoje šole v njihovem materinem jeziku. Toda tedanje oblasti so jim delale pri teh njihovih težnjah velike ovire, dočim so italijanske šole v vsakem pogledu favorizirale. Isto velja tudi danes za Slovence ko postavljamo svoje šolske zahteve. Znatno število slovenskega prebivalstva v Trstu in v vsem, ozemlju ter velik gospodarski razmah Slovencev povsem opravičujeta zahtevo po slovenski višji obrtni šoli, to je slovenski srednji tehnični šoli. Predvsem pa je dejstvo, da se je letos priglasilo že dovolj dijakov, in to za dva razreda slovenske tehnične šole, važen do- kaz za upravičenost in potrebe take šole. Tako Nemci kot Italijani so v kulturnih vprašanjih nastopali napram Slovencem vedno s takimi načeli, katere so prej ali slej sami pobijali, ko so zahtevali od oblastnikov v državi zase slične pravice glede šolstva. Značilen je zadevni pojav v ravnanju, Nemcev v Avstriji, zlasti na Koroškem, ko so v svoji ekspanziv-nosti uveljavljali tako imenovane utrakvistične (dvojezične) šole na Koroškem v svrho potujčevanja slovenskega življa. Ko pa so Italijani v Južnem Tirolu hoteli upeljati slične utrakvistične šole, so se južnotirolski Nemci temu odločno uprli in tudi zaenkrat dosegli, da so namero opustili. Kdor se zanima za prizadevanje južnotirolskih Nemcev za novo ureditev šolskega vprašanja v tej deželi, more posneti značilne izjave in utemeljitve Nemcev v njihovem časopisu «Dolomi-ten». Pred kratkim smo v tem časopisu med drugimi izvajanji lahko čitali tudi sledečo Značilno pripombo: «Odklonitev dvojezičnih šol se naslanja na izkušnje, da je dobra izobrazba v materinem jeziku prvi pogoj tudi za priučitev drugega deželnega jezika.» Zato sledi nujno iz tega, (ja imamo tudi mi tržaški Slovenci sveto in naravno pravico do svojih domačih slovenskih šol in tako tudi do slovenske srednje tehnične šole v Trstu, zlasti še, ker za to govorijo vsi objektivni pogoji. TRŽAŠKI DNEVNIK ProseCanl latračaji Vidaliia njegove provokatorje m Nedeljska konferenca Osvobodilne fronte V Skednju, za katero se je Vidali poslužil proslulih fašističnih metod, da bi jo preprečil, in pa globoki odjek, ki (ja je našla med demokratičnimi množicami obeh narodnosti našega ozemlja, sta raztogotili Vidalija in njegove pajdaše. Svoj onemogli bes so prišli krotit 21. t. m. na Prosek z medlim upanjem, da se jim mogoče le posreči rešiti potapljajočo se barko. Ker pa je upanje silno medlo in jih na vseh koncih in krajih naše ljudstvo vsak dan bolj odklanja, so morali hote ali nehote že v naprej računali na popoln neuspeh. Zaradi te pravilne ocene lastne nemoči, se ni Vidali upal na Prosek sam, temveč le v spremstvu svojega štaba, v katerem smo videli Malalana, Škrka, Calabrijo, Bolčino, Davida in druge «kaline« iz njegovega širšega kroga. Ta krog tvori skupino čisto navadni pretepačev, ki je v Skednju vpila «Sčavi ande’ a Lu-bianas ter emaledetti voi e la vo-stra razzan in se za vse večne čase proslavili s kamenjanjem in pretepaštvom. Brez nje Vidali nikamor ne more in zaradi tega je popolnoma razumljivo, da jo je pripeljal tudi na Prosek. Ti so bili tisti Prosečani, o katerih se napihuje Vidalijevo glasilo «11 Lavoratore». Resnični Prosečani so med njimi našteli le bore malo domačih lic s Proseka. Tako je torej s to stvarjo in če bi Vidali poznal količkaj stvarnosti, bi moral samemu sebi priznati, da je doživel na Proseku poraz in sicer hud moralni poraz, ki ga vse pisarjenje lista «11 Lavora-tore» ne bo zbrisalo. Zaman so tudi vse njegove besede in prizadevanja njegovih sličnih» so-trudnikov, takšne trdnjave kakor je Prosek ne bo omajalo ne eno ne drugo. Prosečani so gradili vedno na dejstvih in bodo samo na dejstvih oslanjali svojo sedanjost in svojo bodočnost. Prav dobro vedo, da je Vidalijevo sladko blebetanje kot milna pena; tudi preveč so pretrpeli, da bi jih ujel na svoje spretno nastavljene limanice. O, limanice zna nastavljati Vidali, to je res. Res je pa tudi, da govori tako, kakor da bi rožice sadil. Se posebno tedaj ko gre na deželo se kar cedi od same ljubezni do Slovencev. Hinavec brez primere, kakor da bi mu ljudje ne videli v njegovo umazano dušo, kašcor dti bi ne poznali njegovega izrazito protislovenskega postopka v mestu. Eno metodo, ko gre za naj živelj v mestu, drugo na deželi. Tako se pretvarja td tipična dvoživka, ki v bistvu zasleduje en in isti cilj, ki išče le načina, kako bi nas hitreje ugonobil. Nad eno tretjino njegovega govora je bil visoko doneč slavospev Sovjetski zvezi, kakor da bi proseSko ljudstvo moralo spoznati in vzljubiti Sovjetsko zvezo šele iz Vidalijevih besed. Kakor da ni te svoje ljubezni v štiriletni krvavi in težki narodno-osvobo-dllnl borbi vsak dan, Vsako uro in minuto izpovedovalo. KakOr da niso tudi na1 Proseku dajali življenja za isto stvar kOt so ga dajali sovjetski junaki. Prosečani prav nič ne potrebujejo tega pridigarja. Njihova dela v štiriletni osvobodilni borbi so najzgovornejše priče njihove ljubezni do Sovjetske zveže in najtrdnejši porok, da bodo to ljubezen znova na isti način dokazali. Drugi del govora je bilo Vidalijevo osebno hvalisanje. Kaže, da je prišel prat na Prosek svoje umazano perilo spričo perečih obtožb, ki mu jih ljudstvo meče v obraz, Ce za koga, za Vidalija velja prav gotovo star in preprost slovenski pregovor: «Sama hvala, cena mala«. On že ve čemu mu je ta samohvala potrebna, čemu mora govoričiti o tem, kar je in kar ni storil. Sele v zadnji tretjini njegovega govora je prišel na probleme, ki se tičejo neposredno tržaškega demokratičnega prebivalstva. Končno je le prišel na dan s tistim, kar smo mi vedno trdili in kar je on tako skrbno in spretno prikrival. Povedal je, da bodo branili mirovno pogodbo v soglasju z italijanskim demokratičnim gibanjem in ni niti z eno samo besedico pri tem omenil Jugoslavije. Ob tej priliki ni Čutil po- Veliki uspehi svetoivanskega pevskega zbora po Srbiji trebe imenovati Sovjetske zveze, katere stališfie do rešitve tržaškega vprašanja sovpada s stali-šfiem Jugoslavije in je vsem znano. Tako je snel z obrala svojo zadnjo krinko in smer njegove poti je postala jasna vsakemu vestnemu poslušalcu. Mrmranje med ljudmi je bilo dokaz, da jih je bila v dvorani pretežna večina, ki so razumeli smisel teh Vidalijevih besed. Importirani kričači so jih seveda skušali kot vselej prevpiti. Vidalijevo glasilo je zabeležilo njegov pohod na Prosek kot uspeh in je ta uspeh z njemu lastnimi natolcevanji poveličalo. Prosečani pa kaj takega ne morejo trditi, oni lahko trdijo samo nasprotno. Oni vedo. da je bil ves njegov uspeh le v tem, da je prišel na Prosek razbijat enotnost. Ni mu dovolj, da razbija slovensko - italijansko bratstvo. Hoče se mu še nadaljnjega razbijanja, ker mu teče voda v grlo. Slovenci naj bi biti to pot tarča, kamor bodo letele njegove puščice. Toda na Proseku iz te moke ne bo nobenega kruha. Od Četrtkov, ki jih želi imeti, naj si prav nič ne obeta. Zanj m na Proseku ne četrtkov, ne drugih dni v tednu, ker ga ljudatuo zavrača. Partizani in aktivisti Iz Seniiiolaja Spodaj podpisani partizani in aktivisti, organizirani v Zvezi partizanov STO-ja, ki smo se borili, krvaveti in delali za naše ideale, hočemo še vnaprej o-stati zvesti in tudi v bodoče se boriti proti imetialistotn, ki nas hočejo zasužnjiti in nam odrekajo svete pravice in pridobitve narodno - osvobodilne vojne. Obsojamo razbijaško početje nekaterih e-lementov, ki hočejo vnesti razdor in sovraštvo v naše organizacije. Naša zvestoba načelom Lenina in Stalina je neomajna, Zato smo se borili in se bodo borili v bodočnosti. Pozivamo vse partizane in aktiviste, naj se oklenejo dosedanjega v borbi prekaljenega vodstva. Temu vodstvu hočemo ostati zvesti in temu vodstvu zaupamo. Zaupali smo mu v času narodno osvobodilne vojne, ko nas je vodilo iz zmage v zmago. Tako nas bo vodilo tudi naprej v borbi proti imperialistom. Smrt fašizmu • svoboda narodu! (Slede podpisi) Tudi tovarna Salto namerava odpustiti 35 uslužbencev Ali so to blagodati Marshallovega plana, hi so jih desničarski časopisi toliko opevali ? - Kdaj bo vojaška uprava uresničila svoje obljube ter zagotovila delavcem zaposlitev Včeraj zjutraj je javilo vodstvo tovarne SALTO predstavnikom delavcev, da namerava odpustiti z dela 35 uslužbencev, ker »primanjkuje dela». 2e star izgovor, ki ga sli-šemo ob vsak priliki, ko nameravajo delodajalci pričeli z novimi odpusti. Število odpuščenih delavcev iz tq .tovarne znaša 40 odstotov celokupnega števila uslužbencev, od katerih nekateri delajo v tej znani tržaški tovarni že po več let. Jasno je, da je ogorčenje delavcev te tovarne zaradi nameravanih odpustov zelo naraslo in je položaj precej resen. Da bj se dodobra pogovorili o tem Rroblemu ter zavzeli pravilno stališče, so sklicale sindikalne organizacije včeraj popoldne predstavnike uslužbencev tovarne SALTO, s katerimi so razpravljali o možnostih nadaljnje ostre borbe za preprečitev ponovnih odpustov, ki lahko samo še bolj otežkočijo Že tako kritičen položaj našega delavstva in to prav sedaj, ko je pred vrati zima. Pred dnevi smo pisali, da je bilo odpuščenih z dela 165 delavcev, 0 „ fabriciranju" slovenskih učencev Včeraj zjutraj se je po osemdnevni turneji po Srbiji vrnil svetolvanskl pevski zbor «S. Škamperle« poln navdušenja za velike moralne uspehe, ki jih je dosegel pod vodttvom dirigenta F. Venturinija. Zbor Je nastopal v nabito polnih dvoranah Beograda, Kragujevca, ka-leznic ter v tramvajski remlzi, kjer so 11 pesmi posneli na plolte. Nadalje Je zbor nastopil v veliki tovarni že-leinic ter v tramvajski remlti, kjer Je prisostvovalo preko 10#i delavcev Zbor in dirigent sta bila poVsod deležna priznan|a in pohvale ter sta zato prejela od vseh sindikalnih id kulturnih organizacij neprecenljive darove. Povsod se Je udeležilo sprejema večtisočglava množica z Vojaškimi godbami na čelu. Na grob neznanega vojaka v Beogradu In na grobove 7800 talcev v Kragujevcu JU zbor položil krasne vence in zapel ialostinko eBratom«. O nastopih svetoivanskega pevskega zbora bomo še pisali. Sveto* ivanskemu pevskemu zboru In njegovemu dirigentu iskreno čestitamo oh doseženih uspehih. «Giornale di Trieste* je med drugim svojim »dokazovanjem* o neopravičeni zahtevi Slovencev po njihovih iolah tudi poudarjal, da smo Slovenci imeli zato polne razrede na slovenskih šolah, ker smo baje «delali slovenske otroke s tem, da smo s silo vplivali na starše italijanskih otrok, naj vpišejo svoje o-troke v slovensko šolo*. Večkrat smo z dejstvi nasprotno dokazali. Pred vsem smo apožorili tržaško javnost na to, da je na italijanskih osnovnih in zlasti na srednjih šolah še veliko slovenskih dijakov in Učencev. Gotovo je, da v naših dokazovanjih o lažnivih trditvah reakcionarnih časopisov ne moremo razpolagati s popolnimi statistikami, ker nam jih pristojni krogi nočejo dati na vpogled. Vendar pa smo prišli do statistik, ki so sicer nepopolne, a kljub temu dovolj prepričljive, da lahko z njimi popolnoma razkrinkamo in postavimo na laž trditev «Glornale» O ((fabriciranju » slovenskih učencev. Evo nekaj primerov iž slovenskih šol v središču mesta, ko so popolnoma .slovenski Starši prepisali svoje otroke iž slovenskih na italijanske šole. IZ šolskega okoliša Šole Donadoni so prestopili, iz slovenske v italijansko šolo tile slovenski dtročl: Benči Darij, r- v Trstu, iz ul. E-remo 173; Beako Henri, 9 let star, iz ul. feremo 123; Zega Armida, iz ul. Media 10 ter njena sestra Zega Alma. Ne samo to, da se je veliko slovenskih otrok prepisalo iz slovenske na italijansko šolo, marveč so nezavedni slovenski starši vpisali tudi svoje otroke, ki še doslej niso hodili v šolo, v I. razr. italijanske šole. Tako se je vpisalo 8 otrok čisto slovenskih staršev iz šolskega okoliša Donadoni v I. razr. italijanske šole in sicer: Škorc Alba iz Rocola. Na hribu 1.136; Sorgo Lucijan iz Rocola. Na hribu 1.089; Lorl-zar Elvija, iž Rocola, Na hrbiu 259; Baseci Alba iz Rocola, Na hribu 1.133; Skodini (Škodnik) Edi iz Rocola, V dolini; Buttlnnr Jožef Iz Rocola, V dolini; Masten Jožef iz Rocola. V dolini 804; Tomažič Pavel iz Rocola, V dolini 768. Tako se lahko zahvali »Giornale di Trieste* in predvsem italijansko didaktično ravnateljstvo prav nezavednosti slovenskih staršev, da je narastlo Število vpisani hotfOk ha italijanskih šolah v I. razr. in to v času, ko je absolutno Število o-trok zaradi vojne silno padlo. Gotovo je, da se ti otroci v italijdh-sklh potujčevalnicah ne bodo vzgajali v zavedhč člane svojega naroda. marveč ho Izšli i* njih otroci vzgojeni v italijanskem Šovinističnem duhu Tudi v tem primeru lahko citiramo Ruggera Faura. ki je v letu 1914 v svoji knjigi »izjeste* na strani 63 do 84 napisal, da so osnovne šole V Trstu (italijanske op, ur.) «lnstrumenti naše a-slmilaclje in našega nacionalnega osvajanja*. Ali bo morda v tem primeru na-pisal nisee šolskih članov v «Gior-nale di Trieste*, da smo Slovenci silili slovenske otroke v Italijanske šole? fianes kot Vidimo se po-novno skuša vzdržati proces asimilacije s šolo, ker se je prav v preteklosti Izkazala šola najboljše sredstvo za ItaliahizacijO slovenskih otrok. Zato je tudi popolnoma razumljivo, da je pošiljalo didaktično ravnateljstvo popolnoma slovenskim staršem vabila, na) vpišejo stoje otroke v italijansko šO-lo. Italijanskemu didaktičnemu ravnateljstvu pa je pti njegovem «patriotičrtem» delu pomagala »Liga Naziohale*, ki ji z gmotnimi sredstvi podpriu najraje seveda slovenske janičarje K poitalijančevanju so mndgo doprinesla tudi razna zavetišča ih sirotišnice v Trstu in celo v Benetkah. Iz časopisnih izvlečkov je razvidno, da je konferenci predsedoval odvetnik Piero Slocovich (puro sangue!), predsednik turističnega podjetja. Po opisu splošnega uspeha letošnje turistične sezone, ki je kljub slabim vremenskim prilikam še kar dobro uspela. V podrobnostih so si sledila naštevanja posameznih podvigov. Tako na primer sodelovanje s strani ustanove pri raznih sprejemih in obiskih udeležencev raznih kongresov. Dalje razne nagrade tržaškim hotelom in precejšnji prispevki pomorskemu muzeju mestni knjižnici in drugim muzejem. Med najvažnejšimi udejstvovanji te Ustanove lahko prištejemo prireditve na gradu sv. Justa. Razne operne in dramske predstave, koncerti, revije in kino. Posebno odkar je uprava gradu prešla v roke ustanove, se je ta na vse načine potrudila, da bi grad postal dostopen vsem meščanom. Omenjeno je bilo seveda tudi sodelovanje ustanove pri letošnjem tržaškem velesejmu. Sledili so razni namigi, kako naj bi se v prihodnosti močneje razvijal turizem V Trstu. Obnoviti bi bilo treba hotele, razpolagati z do-voljnim številom sob za prenočnine, Pri tem je seveda prišla na dan tudi stara nacionalistična taca, da so preveč birokratski predpisi za vstop ha Tržaško ozemlje z italijanske strani. Za povečanje turističnega pomena našega ozemlja sta bila na konferenci omenjena Ses-ljan in Grljan. Ta dva kraja bi bilo treba opremiti s hoteli, povezati ju s cestami itd. V mislih je tudi graditev novega hotela na Krasu in zgraditev igrišča za drsanje na kolescih na gradu. Seja pokrajMo-upvnega sosveta iz italijanskih dnevnikov posnemamo poročilo o zadnji seji pokrajinskega upravnega sosveta. Na svoji seji 20. t. m. je pokrajinski upravni sosvet sprejel te-le odločitve glede vprašanj, o katerih so razpravljali. Potrjena je bila odločitev tržaške mestne občine, da se podeli zgodovinskemu, umetnostnemu muzeju ter še dvema muzejoma (risorgimento in sto-ria patria) denarna podpora. Vendar je bila ta podpora omejena na 500 tisoč lir. Dalje je bila odobrena odločitev tržaške občine, da se poviša trošarina na gradbeni material in to pri popravilih hiš, katera ne predvideva člen 1609 državljanskega zakonika. Odobrena je bila tudi odločitev tržaške pokrajine, da se izda podpora za II. razstavo lokalne umetnosti (Arte giuliana). Poleg vsega tega je pokrajinski upravni seravet sprejel priziv, ki ga je vložil Mauro Pre-ziosa, ker mu mestna občina ni hotela izdati trgovskega dovoljenja. Odbit pa je bil priziv Benussija Viktorja, Glede odločitve mestne občine, da bi na svoj račun kupila za 10 milijonov lir drv za kurjavo in katera naj bi se pozneje razdelila med občinske uslužbence, ti bi pa plačali na ta način, da bi jim občina mesečno odtrgala pri plačah, jč pokrajinski upravi sosvet odločil, da odločitev tržaške občine ni zakonsko Utemeljena in da bi zaradi tega mestna občina bila prisiljena najeti posojilo. Poleg vsega tega pa da namera občine ni niti potrebna, ker je v prosti prodaji veliko kuriva. Iz teh razlogov ni sosvet dal pristanka na odločitev mestne občine. Gibanje prebivalstva v septembru Rekordno število porok - Stara mitnica na prvem mestu pri rojstvih in sinrtik - Hajmlajša in najstarejša mati - Koliko je holnikot po bolnicak ? Mesec september je zadnji, ki ga v Trstu lahko Vsaj deloma prištevamo k poletju. Menda prav zaradi tega smo imeli v tem mesecu rekordno število porok, namreč kar 376, kar je rtajvišja številka ne samo letos, ampak v vseh mesecih od začetka 1940 daljč. Največ parov (330) se je poročilo po katoliškem obredu, sledijo protestanti (24) iti cfvilhe poroke (21). izmed novih parov je bilo 346 fantov in deklet, osem fantov se je poročilo z vdovami, 13 vdovcev z dekleti in dva para go zložili vdove in vdovci med seboj, Pri ostalih parih je bil pa vsaj pd eden iz kategorije ločenih. Kakor je običajno in se spodobi, so bili največkrat ženini starejši Od nevest in od teh 8 nad 12 let in 8 celo nad 16 let. V 67 primerih so bile pa Vseeno neveste starejše in v treh primerih (to vam povemo na uho) celo po 10 in več let. V nasprotju z izredno visokim številom porok pa rojstva v zad-hjih mesecih stalho nazadujejo in Irtlamo v septembru le 258 novorojenih Tržačanov. Po drugi strani pa je zraslo število Umrlih na 210. Prebitek prebivalstva pa kljub temu znaša 153 ljudi, ker sino imeli 210 priseljencev ln samo 153 izseljencev. V celoti je torej znašalo število tržaškega prebivalstva konec septembra 273.138. {zmed novih Tržačanov je 128 dečkov in 130 deklič, od katerih se le večina (190) rodila po raznih bolnišnicah. Tudi ta mesec smo Imeli mater, ki je stara komaj 15 let, dečim je hajstarčjša že prekoračila 45 leto. Od 210 umrlih j# bilo 108 mešk'h in 104 ženske. Po bolnicah je umrlo 148 ljudi, na domu 53, po Ubožnicah 2 in zaradi nesreč na suhem ima 21 rojstev in 10 smrti. Ostali okraj; izkazujejo naslednje številke: SV. Vid 21 rojstev in 17 smrti; Staro mesto 13 rojstev irt 15 mrtvih; Novo mesto 20 rojstev in 14 mrtvih: Nova mitnica 20 rojstev in 22 mrtvih; SV. Jakob 25 rojstev in 22 mrtvih; Skedenj 15 rojstev in 13 mrtvih; Sv. Ana 11 rojstev in 5 mrtvih; Frnetiči 18 rojstev in 18 mrtvih; Rojan 20 rojstev in 13 mrtvih ter končno Barkovlje 8 rojstev in 9 mrtvih. letošnja turistična sezona v Trstu v sredo je tukajšnje turistično podjetje priredilo tiskovno konferenco na gradu, na kateri so zbranim novinarjem tržaškega tiska poročali o letošnjem obračunu dela tega podjetja Kot oblčairto so tudi tokrat pozabili na nas. Vzroki, za-kaj n»s niso oovabili. so dnvnlj jasni vsem čttnteljem, zato jih ne bomo naštevali, ali na morju pa 7. Največ smrtnih Žrtev Je zahteval rak In razna ulje-sa. takoj za njim pa jetika (36) in bolezni na srcu (30); seveda tukaj niso vštete srene bolezni zaljubljen cev, ki niso smrtno nevarne. V 14 tržaških bolnicah ln klini kah je bilo ob koncu meseca 3.735 bolnikov, od teh 1.723 moških in 2.012 žensk ter je število od za četka meseca naraslo za 205 ljudi. Največ pacientov je v glavni bolnici (1.400) in pa V Umobolnici (769). Med posamežttiml mestnimi okraji ima največ rojstev (29) in tudi nalvee smrti C30) Stara mitnica. Na.ivečli prirastek na šteie zgornje okolica, Mer je 17 rolenih in samo 4 mrtvi; temu sledi Sv. Ivan, ki usiužbenih v Arzenalu, katerim so se pridružili še delavci industrijske družbe Za predelavo olja, ki je pred dnevi prenehala z delom; sedaj so pa na vrsti uslužbenci tovarne SALTO. Kam vodi vse to? Kje so sedaj obljube vojaške uprave, ki je še nedavno zatrjevala, da bo s pomočjo Marshallovega piana zadržala nadaljnje odpuščanje z dela tržaških delavcev ter da bo skušala počasi tudi Vse ostale brezposelne zaposliti. Vsak dan moramo na žalost prisostvovati novim blagodatim Marshallovega plana. Na dnevnem redu so odpusti z dela, število brezposelnih neverjetno narašča, razne tovarne so že prenehale obratovati, trgovina nazaduje. Kdaj bodo odgovorne oblasti uvidele, da se tak položaj ne more nadaljevati ter bedo ukrenile vse potrebno, da se našim delavcem zagotovi zaposlitev? Seja občinskega sosveta Na četrtkovi seji je pod predsedstvom župana odvetnika Mianija občinski sosvet potrdil namestitev do dvajset novih suplentk za občinske materinske šole v šolskem letu 1948-49. Nato so bila potrjena nekatera obnovitvena dela, obnova in vzdrževanje mestnih hiš, predvsem šolskih poslopij, med temi rikreatorij «G. Radovan*, materinske šole na Greti in v Rojanu ter osnovne šole #V. Gaspardis* v Ulici Donadoni. Med slučajnostmi je svetnik Ri-naldini prečital dolgo poročilo o delovanju avtonomnega turističnega podjetja v letošnji sezoni. Seja se je zaključila s predlogi svetnikov glede bodoče turistične sezone. PROSVETNO DRUŠTVO LONJER - KATlNARA želi v imenu vseh svojih članov obilo sreče tov. Merlak Amaliji in Coku Karlu, ki se bosta poročila. Lonjer-Katinara 23.X.1948. Druge po sebi sodijo Glasilo »pravovernih* pooaja v včerajšnji številki prav prijetno poročilo o poteku Vidalijeve konference v Skednju, seveda za one, ki niso prisostvovali. Najprej začne zavijati o nekem petju,'ki naj bi spremljalo začetek konference, za katero pa vedo samo njihovi izvidniki. Kes je sicer, da »babicianov* sploh ni bilo blizu, to pa zaradi tega, ker kar je Ske-denjcev, poštenih Slovencev, se ti prav s prezirom požvižgajo do takih »demokratov*, katerim sta politična argumenta pest in. brca. Reporter popoldhevmka je sicer videl ogromno procesijo romarjev, ki so prihajali oboževat starega lisjake, in vse to naj bi bili Skedcnj-cl. Seveda je mož pozabil omeniti, da je škedenjsko predmestje y sredo zvečer praktično raztegnilo svoje meje tja do 2avelj, Kolonkovca, Sv. Ane, Sv. Jakoba in še do marsikaterega drugega rajona. O tem bi namreč lahko povedale osebne izkaznice prisotnih ali pa recimo tramvaja št. 1 in 2. Na koncu pa, glej, kakšna ganljiva scena, ki nas spominja na Napoleonovega gardista. Vse treplja Vidalija po ramah, vse se ga dotika, vse ga roti, naj se zopet vrne v Skedenj. O, srečne oči, katerim je usoda tako naklonjena, da lahko zro y obličje človeka, kateremu rojijo po glavi same skrbi, kako bi čim bolj blatil Jugoslavijo, kako bi čim prej uničil vse, kar je slovenskega in svetega našemu narodu. Medtem ko so se ginjeni poslušalci poslavljali od poklicnega politikanta, so pa malo pred začetkom konference vsi zmerjali Babiča z že od popoldnev-nika izmišljenim vzdevkom tatom. Res, lepo ganljivo se je zaključila zadeva. Samo, samo nekaj je z bujno fantazijo obdarjen kronist pozabil omeniti, in sicer to. da so pred konferenco «dosledni revolucionarni boljševiki* Grisonijevega kova nekam napeto s svetilkami v rokah stikali pod odrom, ali je morda kaka bomba, ki naj bi jo postavili prokleti «babiciani». Tudi straže so si razpostavili. Zakaj vse to, se Skedenjci sprašhjejo. Eri tem pa si odgovarjajo, da so bile podvzete te mere najbrže zaradi tega, ker ti ljudje druge po sebi sodijo. V ostalem pa je po pisanju po-poldnevnika imel Vidalijev pajdaš Skrk le postransko vlogo. Se nekaj smo skoraj pozabili omeniti, sicer o tem ni niti kronist popoldnevnika ničesar napisal. Na koncu zborovanja so sklenili, da je treba vohuniti za nekaterimi Skedenjci, in glej, za čudo v9i, ki bodo zasledovani, imajo ta greh, da so zavedni Slovenci, ki ne marajo plesati, kakor bi hotel pustolovski Vidali. Po tem sklepu in po nekem protestnem pismu so se poslušalci razšli na vse štiri vetrove, od koder so jo primahali v Skedenj. Delavci ne bodo nikoli dovolili, da bi bila doklada za kruh vključena v draginjske doklade Vojaki so ušli iz zaporov V pritlični zg:radbi na dvorišču sodhe palače so Amerikanci priredili vojaške zapore Za tiste svoje rojake, ki so bili zaradi prekrškov obsojeni na zapor in čakajo, da jih bodo Odpeljali preko morja v kakšno izmed ameriških kaznilnic, kjer bodo morali odsedeti kazen. V tem zaporu morda ni toliko Strogosti in vojaki se precej sVobod-no kretajo tudi po dvorišču ter gredo Večkrat tudi ven na nekakšno delo. Tako so predvčerajšnjim odpeljali s kamionom takšne kazhjence v mesto na delo. Spremljal jih je neki podčastnik. Čeprav tem jetnikom hi nič hudega, pa so si tokrat vseeno zaželeli svobodo in so skušali izrabiti ugodno priliko. Planili so po svojem spremljevalcu in ga potisnili v kot kamiona. Sami pa so urno zapustili vozilo in se razbežali ha vse strani. Podčastnik pa je kmalu prišel k sebi od presenečenja in je brž obvestil civilno in vojaško policijo. Takoj so začeli švigati po ulicah policijski Jeepi ln že po nekaj urah so imeli Ubežnike Zopet pod ključem. Sedaj bodo gotovo bolj pazili nanje, dokler jih ne odpošljejo z ladjo v Ameriko. RK so okradli Upravnik italijanskega RK je javil policiji, da so pred nekaj dnevi ponoči odnesli neznani tatovi 40 1 bencina iz nekega avta, ki je last ustanove. AVto je bil spravljen v garaži Frausin v Miljah in so ne Pisali smo že, da je združenje delodajalcev pred kratkim predlagalo, da bi bila doklada za kruh, ki jo prejemajo delavci, vključena V draginjske doklade, katere so do sedaj že redno prejemali. Če človek pomisli, da se je življenje sedaj tako podražilo zaradi povišanja cen nekaterim življenjskim potrebščinam, se sploh ne more dovolj načuditi, da Si upa združenje delodajalcev izustiti tak predlog, ko imajo vendar tržaški delavci tako smešno nizke plače, da so z njimi koniaj izhajali m da si sedaj zaman belijo glavo, kako bi s to krili vse stroške za nakup najpotrebnejših stvari. Enotni sindikati so takoj javili v posebnem poročilu svoje stališče do tega predloga združenja delodajalcev ter so takoj izjavili, da o takem predlogu —sploh ne nameravajo razpravljati, ker je nesprejemljiv. Prav nič tte pomaga delodajalcem posluževati se raznih členov in odredb, da bi dokazali pravilnost svojega stališča. Ali so morda že pozabili, da so bile nedavno povišane cene nekaterim življenjskim potrebščinam? Ali vedd, da stoji pred nami zima, ki zahteva mnogo večjih žrtev, še prav posebno od delavskega razreda. Seveda pa so pri tem ti gospodje popolnoma pozabili, da vodijo E-notni sindikati Ostro borbo za prilagoditev plač življenjskim potrebam. Mesto, da bi skušali rešiti ta težek problem ter izboljšati življenjski položaj našega delavstva, so si ti gospodje izmislili, da bi bilo najbolje, seveda Za njih, če bi bila doklada za kruh vključena v draginjske doklade. Prav gotovo so ti gospodje pozabili na to da je mera potrpežljivosti naših delavcev že polrta ln da ne nameravajo —več molče prenašati ponovne kršitve njihovih pravic. Morda si pa mislijo, da so s povratkom na delo nekaterih bivših fašistov že tako utrdili svoj položaj, da bodo lahko brez posledic strahovali delavski razred ter mu prizadejali s svojimi predlogi ponovno škodo? Vkljub prometni kampanji še vedno mnogo nesreC Včeraj dopoldne okrog 9.45 je vozil 42-letni šofer Ressa Ivan svoj kamion «Dodge» po ul. Battisti proti mestu. Ko je hotel zaviti v neko stransko ulico, pa je zadel v 52-letno Pin Rozo iz ul. S. Cilino 1, ki je tam prečkala cesto in jo podrl na tla. Pri padcu je Pinova dobila več poškodb po telesu in ima verjetno zlomljeno levo nogo v gležnju. Šofer Ressa se po nesreči ni Ustavil s kamionom, ampak je zbežal To dejstvo smatra civilna policija kot dokaz njegove krivde in so ga zato prijavili sodišču zaradi na merne poškodbe. Prejšnji popoldan okrog 16 se je znanci verjetno izrabili trenutek j prav tako ponesrečil 40-letni Čuk ko ni bilo nikrtgaj v garaži. Ukv; Perdirtand od Sv. Ivana. CUk je kamiončkom podjetja Canarutto z Rocola proti mestu. Spotoma pa se je kamionček prevrnil in Cuk je dobil precej poškodb po obrazu in telesu. Verjetno ima tudi zlomljeno medenico. Blizu pokopališča pri Sv. Ani je uro prej neki vojaški kamion povozil na Istrski cesti 8-letnega dečka Cosellija Silvija. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč ponesrečencu in ga z rešilnim vozom poslali v bolnico. Ker ima le lažje poškodbe na zatilnikU in po telesu, bo deček lahko v osmih dneh zapustil bolnico. Sobota 23. oktobra Živa, Pribislav Sonce vzhaja ob 6.31, zahaja ob 17.06. Dolžina dneva 10.35. Luna vzhaja ob 20.20, zahaja ob 12.25. V ponedeljek ob 14.41 zadnji Krajec Jutri 24. oktobra Rafael, Semiko SPOMINSKI DNEVI: 1944 je bit osvobojen Novi Sad. 1944 je slavna Rdeča armada prestopila meje Prusije. ENOTNI SINDIKATI V ponedeljek dne 2S t. m. ob It uri bo na sedežu v ul. Imbriani S tiskovna konferenca s sledečim sporedom: Poročilo o zakonih, ki Jih je izdala vojaška uprava v korist delavcev, odpuščenih z dela, ki so bili pod fašističnim režimom preganjani in izgubili služba ter poročilo o delovanju za to ustanovljenih komisij. Govoril bo dr. Sbogar Brocchi. Sprejem na delo fašističnih epuri-rancev — govoril bo Rizzotti Renato. Vabljeni so predstavniki lokalnega časopisja, da se konference udeleže. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo na Opčinah uprizori danes 23. t, m. ob 28 in v nedeljo 24. t. m. ob 16 v Prosvetnem domu na Proseku Žižkovo ljudsko igro v treh dejanjih (9 slikah) »Mi-klova Zala*. Sodeluje orkester, pevski zbor in balet. RAZNO Žrebanje obveznic posojila tržaške občine. Zupan javlja, da bo v torek 2. novembra ob 10 v sobi št. 202 prvega nadstropja mestne palače 49. žrebanje obveznic posojil tržaške občine lir 1899 po postopku, ki je določen v amortizacijskem načrtu. Izžrebane obveznice bodo izplačane 15 dni po žrebanju pri občinskem blagajniku v ul. Nordio 11 V višini 60 lir za vsakih 100 kron nominalne vrednosti. Obveznice, ki so bile spremenjene v lire, se izplačajo v celoti. IZLETI PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU, sporoča, da izleta v Vremiico in Sko-cijan ne bo v nedeljo 24. t. m. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 22. t. m. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 6 oseb in porok je bilo 13. Cerkvene poroke: uradnik Flanda-ca Armando in gospodinja Semonella Ada, agent civilne policije Taučer Sergij in knjižničarka Rupolo Bruna, narednik ameriške vojske Anderson Eloyd in šivilja Laganis Emilija, tesar Sturman Marijo in žumalistka Trento Marija, mizar Pahor Guerino in frizerka Primossi Josipina, želež-ničar Mafi Viktor in uradnica Ba-budri Graziella, uradnik Terinelli Gilberto in gospodinja Mora Aleksandra, ladijski kurjač Atena Marijo in gospodinja Zanin Ivanka, trgovec Curriale Salvatore in gospodinja Zan-co Štefanija, mehanik Bisard La Verne in gospodinja Metlikovec Palmi-ra, poročnik ameriške vojske Robinson Robert in gospodinja Bensi Ondi-na, težak Načinovlč Ivan in gospodinja Orlini Roza, tesar Orazi Car-melo in bolničarka Ukmar Albina. Umrli so: 49-letna Ulisse Frankina, 76-!elna Cupez Josipina pr. (Juinzol-la, 73-letna Hussu Helena pr. Cebu-lec, 51-letnl Ciro Gluliano, 6-letna Del Caro Loredana, 38-let.na Sandrin Eufemia DAROVI IN PRISPEVKI SLOVENSKO------ NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ti/umlje PREDSEZONA V nedeljo 24. t. m. ob 14 gostovanje v gledališču „Ri8tori“ v Piranu z igro Jurčič-Delak „Deseti bra Glasbena šola Oddelek Giasbene šole pn Ivanu sprejme še nekaj gojencev. Zglasite se ob torkih in petkih ob 9 - 12 in 14 - 18 v gostilni Milkovič (pri cerkvi). Pričetek režiserskega tečaja SHPZ Javlja, da se bo pričel teli-serski tečaj v nedeljo 24. t. m. ob 9 t ul. S. Vito 17. Vse, ki so se prijavili za tečaj, rs-bimo, da se ga gotovo in točno oh določeni url udeleže. RADIO Hill 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Poročila. 11.30. Simfonična an- tologija. 12.00. Ljudje in nazori. 12.1». Solistična glasba. 12.45. Poročda. 13.00. Glasba za najmlajše. 13.20. mospevi za glas in klavir. 13.40 Partizanske pesmi. 14. Poročila. 14J* Dnevni pregled svetovnega tisK" 17.30. Plesna glasba. 18.00 Glasba w baletov. 18.30. Zabavni orkester Bojana Adamiča (prenos iz Ljubijan** 19.00. Oddaja za najmlajše. I9-3 Lahka glasba. 19.45. Poročila. 20.0«. Športna kronika 20.10. Pevski koncert Pavle Potratove. 20.30. Programski periskop. 20.45. Operni interni®1- 21.00. Sobotni večer. 22.00. Večerni koncert. 22.40 Plesna glasba. 23.1»-Poročila. 23.30. Kaj vam nudi j«tr‘s' nji spored? 23.35. Polnočna glasba. KINO Tov. PEHTOT Alekslj iz Benetk daruje Rdečemu križu za Trst in pokrajino L. lOflO mesto cvetja na grob pok Kovačiča Maksa iz Sv. Križa pri Trstu. ROSSETTI. 16: P«okolj v Fortu AP*-che», J. Wayne. ,. EXCELSIOR. 16: »V morju trave«, »• Tracy. FENICE. 16: Gianni in Pinotto v «Ho1' lywoOda. . FILODRAMMATICO. 15.30: »Srečanj' v Bataanu*, C. Grable. ITALIA. 14: «aospa Miniver»,Gar6on. ALABARDA. 14: «Komu zvone zrono-vi», I. Bergman. . IMPERO. 16: »Tarzan in beli l°vclV GARIBALDI: «Klic severa 777», * Steward. VIALE. 16. »Ujetnik*, T. Power. MASSIMO. 16: »Zena in pošast*, von Stroheim. KINOOBMORJU. «Rasputin», Bane«. NOVO CINE. 16: «Saludos amigo». ODEON. 16: »Proti’ neznanemu*. IDEALE. 16: »D’Artagnan in trije nk* sketjerl*. MARCONI. »Nevidna žena*, Bruce. ARMONIA. »Hotel Mocambo*. Fran Sinatra. a AZZURKO. 16: ((Konjenik osvete*, Bennet. ^ BELVEDERE. 16: stVaterlOOvski n105 R. Taylor. „ KINO SKEDENJ: «Vampir otoka*, Karloff. ... SAVONA. «Bela divjakinja*, Marij Montez VITTORIA. «Oče se oženi*. ADUA. «Zeleni pekel*. RADIO. «Morski volk*, G. Robinson- VENEZIA. «Taverna pozabe*, Daf/- Dva tramvaja sta strla taksi Včeraj zjutraj malo pi-ed 8 se je odpravil šofer Baroni Egidij, ki stanuje v ul. Molin a Vento 23, s svojim taksijem proti mestu. Pred predorom Sandrihelli, na trgu Sanso-viho, pa je moral avto ustaviti, da tli prehitel tam stoječega tramvaja. Med čakanjem pa je prišel od zadaj od Sv. Jakoba še en tramvajski voz. Ta ni imel zavor v redu ih je zdrčal proti avtomobilu, ne da bi ga mogel voznik ustaviti. V tistem trenutku se je premaknil tudi spredaj stoječi tramvaj in tako je Baronijev taksi prišel med oba tramvaja, ki sta priletela vanj s precejšnjo silo in ga dobesedho strla. Na srečo se je šofer rešil brez hudih posledic in ni bila tudi drugih človeških žrtev. Avto je seVeda ves razbit. Zato so morali poklicati gasilce, ki so odpeljali s svojim vozilom njegove ostanke v popravilo, ali staro železo. Gitajte in širite Primorsk i dne v n ik! Pri delu se je ponesrečil V četrtek okrog 17 je 41-letni delavec Rose Hektor iz ul. Negrelli 2 pomagal razkladati v Novi luki tovor 2 neke ladje. Med delom pa je razkladalni žerjav popustil ln grmada vreč moke se je sesula proti Roseju, ki je izgubil ravnotežje In padel S štiri rtletre visokega odra na tla. Pri padcu je dobil precejšnje poškodbe in bo moral ostati v bolnici okrog mesec dni. Ni hotel na policijo Prejšnji večer okrog 18 je našla policija pred vrati »Ljudskega doma* 35-letnega Ačquarini Alojzija, ki je ležal ha stopnicah pijan. Odpeljali So ga na policijo ln ko So ga hoteli spraviti skOži vrata centralnega komisariata na trgu Dal-mažla, se je branil rta vse pretege in je razbil tudi veliko steklo pri vhodnih vratih. Še le po dolgem trudu so ga stražniki lahko spravili v celico, kjer bo imel čas, d; Po olju je zdrsnil v zapor Pred tukajšnjim sodiščem se je včeraj vršil prcces proti železničarju Emilu Misleju, uslužbenemu na glavni železniški postaj! na ranžirnem postajališču. Zadeva zaradi katere se je mož moral včeraj zagovarjati pa Se je zgodila takole. Nekatero pred petnajstimi dnevi je železničarju prišlo na misel, da bi si preskrbel nekaj olja. Po dobro določenem načrtu je odprl železniški Voz, cisterno za prevoz olja. Pretočil je v posodo petnajst litrov olja ln nato voz ponovno zaprl seveda je pri tem pazil na svinčeno plombo, da ne bi izdala, da je kdo že odprl cisterno. Po končahem delu zvečer pa je posodo, ki jo je skril V grmičevje pobral, najel tsk*i in se odpeljal domov. Vse je šlo kakor namazano, nihče ga ni opazil, kako je natočil olje in končno je še srečno prišel domov. Pod stanovanjem pa je počakal taksi. Medtem ko je Emil šel na stanovanje pp denar, da bo plačal šoferja. Seveda je olje čakalo v avtomobilu. Toda glej, prav tedaj ko je avto čakal, je prišla mirno policijska patrola in ker ni avto imel prižgane zadnje luči (bilo je že ponoči), so se policisti namerili k .taksiju, da bi šoferju naložil globo, ker se ni ravnal po policijskih predpisih. Prav v tem jg prikoračil železničar, ki je nameraval plačati in pobrati svoj tovor. Ker so bili blizu že policisti, so ti začeli ogledovati olje in iz radovednosti začeli spraševati, od kod. in kje ga je nabavil. Ker pa železničar ni bil kot kaže izkušen mož v tej obrti, je zapadel v protislovja iri naposled le priznal, da je Olje ukradel na železniški postaji in *** cer tvrdki CIER. Včeraj zjutraj je mož bil na tožni klopi. Državni tožilec dr^.A" modeo je predlagal dve leti j*;*' Po govoru odvetnika. F. Prestici ki je dobro branil obtoženca, jč dišče upoštevalo razne olajševalne okoliščine med temi, da je vredno* ukradnega blaga majhna in da škodovana tvrdka ni niti vložb tožbe. Izjavila je namreč, da ji 1 izginila razmeroma majhna fcol1®* na olja, ker običajno pokradel mnogo večje količine. Vendar ® moral Mislej odsedeti 9 mesece« J** če. Resnici na ljubo Objavljamo, da se Norma C0rt>»” notti ni udeležila nedeljskega P* tepaskega »prepričevanja* deieS tov pred zborovanjem OF v $ke? hju, ker je bila bolna, kakor 1 sama izjavila. maTFoglas] 35-LETNI URADNIK, dobn 5Cen, Jeli spoznanja v svrhe z 22-27 letno gospodično pri, nanjosti, resno, z nekaj P Ponudbe s sliko na upravo sktga dnevnika* pod »RE3N LAHEK TOVORNI AVTO nu- (kamiončin) Vzamemo takoj v ,e jein po 6 dni v tednu za jutranje ure. Vožnje dnevno cf 40 km, — Ponudbe in lnform*^ na upravo Primorskega dnevni11 ' ulica Ruggero Manna 29. 21. t. m. ob 23 je premiiRil Mi OpWn;.h v visoki starosti 81 let Anton Fabčič-Fabi trgovec in gostilničar, vzoren oče, kremenit značaj. 2a n j itn Žalujejo hčerke MATILDA por. CIBIC, MARIJA por. DANEU, nevesta VALERIJA roj. DANEU, vnuki IVAN, ,FO0, LEO, ZDENKA In J ANA ter zeta FRANJO CIBIC Ih ADOLF DANEU. Pogreb bo danes 23. t. m. ob 16 iz hise žalosti na Opčinah, Narodna ul. 56. Opčine Ljubljana - Buenos Aires 23. X 1948 detti bertcin je vreden 4760 lir, 1 delavec, ki se je peljal z majhnim se strezni in pomiri. ki ni ovirala ljudskega gibanja (v coni A pa je bilo ravno na- Ta napis je na steni paviljona za zadružništvo na razstavi gospodarske dejavnosti v Kopru. Ce smo v prejšnjem članku govorili o razstavljenih kmetijskih produktih, bomo danes pregledali. kaj je bilo napravljenega na področju zadružništva. Tu niso razstavljeni pridelki, ki bi privlačevali, kot v paviljonu sadje, grozdje, zelenjava v naravi. Kar pa je v številkah, grafikonih in napisih v tem malem prostoru, je za kmeta-zadružnika tako velike gospodarske važnosti, da mu odpira perspektive razvoja na zadružni podlagi v tako velik horizont napredka, da ga ta preseneča v svoji daljnosežnosti. Vse kmetijske pridelke v oddelku za poljedelstvo, sadjarstvo, vinoeradniStvo in vrtnarstvo razstavlja 25 kmetnaproz. Članov zadrug, ki razstavljajo, je 142. Ali ni za kmeta nekaj tako idealnega in tako življenjsko po- trebnega prav zadruga, da lahko upravičeno olajšano zadiha, ko pregleduje razvoj, ki so ga zadruge v Istri napravile v razmeroma kratkem času? Napis na steni pravi: «Zadruga dviga malega proizvajalca, ga osvobaja izkoriščanja ter mu zboljšuje življenjske pogoje«. Prav nič se ne smemo čuditi, če nekateri posamezni sebični špekulanti delajo na vse kriplje, da bi tem zadrugam onemočili njihov nagel razvoj. Njihovemu izkoriščevalskemu nagonu nikakor ne prija, da bi kmetu kdo drugi dobavljal blago in ne on», ki je v tem poslu že doma in ve. kako je treba delati. «Toda vse njihovo prizadevanje je ostalo jalovo. Zadruge gredo svojo razvojno pot dalje, ker so nekaj tako zdravega, tako kmetovega, da ta — občuti, kako so prav zanj ustvarjene! Vemo. da bodo v bodočnosti postale zadruge in zadružni do- Gospodarska razstava v Kopru je za Istrane iz cone B izfedno važen dogodek. To postaja jasno vsakomur, ki si je razstavo temeljito ogledal. O tem so si popolnoma edini posebno ljudje s podeželja, ki so tudi sami razstavljal! svoje proizvode, in si ob tej priliki lahko dokaj nazorno zamišljali, kaj zmorejo oni sami in kaj njihova zemlja. Na docela podoben način so prihajali do razveseljivih zaključkov tudi obrtniki, delavci, gospodarstveniki ter podjetniki. Uspela razstava nepobitno dokazuje, da je LJUDSKA OBLAST SPOSOBNEJŠA OD KATERE KOLI DRUGE OBLASTI, da ljudstvu zagotovi blagostanje, da ga vsestransko dviga; dokazuje nadalje, da se je posebno v zadnjem letu položaj docela normaliziral. Ljudstvu so tu zagotovljene vse temeljne življenjske potrebščine, a brezposelnost je le še spomin na težke čase iz dobe fašizma. Razstava nam nadalje pokazuje. da je istrsko okrožje zelo bogato, seveda ne samo po seči, Se pred leti je bilo bosato le za bogataše, danes Da ie bogato za vse delovno ljudstvo. Po zaključeni agrarni reformi se je začela proizvodnja v poljedelstvu naglo dvigati. Bivši koloni se zdaj dobro zavedajo, da delajo zase in za svojo ljudska oblast! isto velja tudi za dokaj močno lahko industrijo, ki daje zaslužka delavcem ter malim producentom (ribičem, kmetom 'n vrtnarjem). Razstava pa priča končno zelo zgovorno, kaj vse je n ti ,irv i 1 n »a +n H f i Tst.rp V1T.TA. in vedo, da je S hi P/, vodila tako prosvetno politiko, ki je bila vedno v korist slovenskemu ljudstvu in napredni ljudski kulturi. Vsi ti delavci tudi vedo za zgoraj iznesena dejstva, s katerimi smo dokazali, da je SHPZ resnično napela vse svoje sile, da b'. ostalo prosvetno delo izven spora. Ce nam to ni uspelo, potem pade za to odgovornost na Vše one, ki so vse te metiče tana-iali v prosvetno organir.nriio Spor ne da bi se jim pri tem oglasila vest ob takem hrrostratSkrm delu. Slovenska kultura na Primorskem pa je trdoživa rastlina: šovinistični^ zrak, ki jo obkroža ž« dolga desetletja in r.kleičnje, v dobi fašizma ji je utrdil njeno rast. Tudi. filialijevska burja ji ne bo Uhodila. Odlomila bo le kako suho vejo. DRAGO PAHOR Ljudska oblast - jamstvo za gospodarski dvig ljudstva Kratek pregled gospodarskega vprašanja cone B v zvezi z razstavo v Kopru sprotno) in puščala, da si gradi svojo ljudsko oblast. Dosledno izvajanje tega edino demokratičnega načela je največ pripomoglo, da so se najširše ljudske množice lotile obnove s tako voljo in takim zaletom, ki je dal najlepše rezultate. Razstava v Kopru razbija v prah in pepel trhlo zgradbo, ki jo je glede cone B gradila tržaška reakcija skupno z najnovejšimi zavezniki, tako zvanimi vi-dalijevci! Da, v coni B se gradi in gradi zelo naglo in gradi tako. da je ljudstvo zadovoljno, gradi tako, da postaja vsakemu delovnemu človeku jasno, da vodi pot, ki jo nakazuje razstava, k blagostanju. Revna Istra, ki so jo nekoč mozgali zemljiški veleposestniki ter drugi bogataši, postaja danes bogata dežela, kajti lastnik dobrin je v vedno večji meri delovno ljudstvo samo! Lahka Industrija v coni B (konserviranje rib, sadja ter zelenjave, nadalje tovarna mila, opekama ter mala ladjedelnica) ima najboljše izglede za nadaljnji razvoj. Ta industrija bo najboljši odmjemalec za del proizvodov malih producentov (vrtnarjev, kmetov ter ribičev). Razstava nam jasno kaže, da se ljudska oblast trudi, da bi se ta del industrije še1 znatno razširil, V coni B So najboljši pogoji, da se gojerije Oljk še znatno razširi. V prvem in tudi drugem primeru je izvoz docela zagotovljen. Razstava pokazuje že na prvi pogled, da je cona B predvsem agrarna dežela, da je pa v tej deželi Važna tudi obrt. Številni obrtniški proizvodi (zlasti mizarji) zbujajo na razstavi veliko pozornost. Najvažnejši del razstave Je brez dvoma tisti del, ki je posvečen poljedelstvu. Od poljedelstva živi skoro 70 odst. prebivalstva iz cone B. Obmorske vasi so znane po svojih zgodnjih spomladanskih proizvodih (grah, zgodnji krompir, salata itd.) Številne kupo-prodajne zadruge skrbijo, da se vsa ta zelenjava pra- vilno vnovči. Ti zgodnji pridelki imajo popolnoma zagotovljeno tržišče. Razstava nadalje kaže, da je V coni B močno razvito vinogradništvo in da ima tudi ta izredno važna panoga popolnoma zagotovljeno tržišče. Proizvodnja vina se bo v nekaj letih še znatno povečala in dosegla že v najbližji bodočnosti 500.000 hi. Lahko rečemo. da je vinogradništvo za cono B najbolj plodonosna poljedelska panoga. Tega se ljudska oblast dobro zaveda in podpira zaradi tega vsako pametno iniciativo, še posebno na tem sektorju. Razvoj zadružništva je v coni B v največjem razmahu. Na različnih področjih deluje 72 zadrug, ki so vsestransko aktivne. Število zadrug se bo v kratkem času še povečalo. Veliko pozornost vzbuja delovna zadruga iz Puq, kjer so kmetje vso svojo zemljo in vsa ostala proizvajalna sredstva združili, tako da so postala skupna last. Ta delovna zadruga ima že svoj lastni traktor in služi marsikomu za Vzor. Ogromnega poleta v coni B si ne moremo niti zamisliti brez sistematičnega dviganja kulture. Marsikatera slovenska ali pa hrvaška vas je dobila že lepo in novo šolo. Številni zadružni domovi, ki se grade povsod v coni B na temelju prostovoljnega dela, postajajo središča gospodarskega In kulturnega življenja. Ljudstvo se tega prav dobro zaveda. Ljudska oblast je tudi v tem primeru največji zaščitnik ljudske ktllture ter jamstvo, da so bo ljudska kulturo dvigala na vedno višjo stopnjo. Zelo značilen primer nam nudi dvomesečno tekmovanje s svojimi pomembnimi rezultati. (Številni udarniki so dobili visoka odlikovanja). Tako se vsa gospodarska dejavnost prepleta s kulturno dejavnostjo Istra, ki je zaradi fašističnega zatiranja močno zaostala, potrebuje kader sposobnih ljudi, takih ljudi, ki so hkratu najvemejši predstavniki delovnega ljudstva. Da, in taki ljudje se v coni B tudi gradijo. Kot doka* bi lahko našteli najraeftčnejše šole. Ni slučaj, da je začela ravno te dni delovati v Kopru Gospodarska šola, ki bo dala V kratkem času delovnemu ljudstvu novih gospodarstvenikov. Vse,. kar pravilno gleda cono B, nam najnazorneje prikazuje ravno gospodarska razstava. Ta razstava je na eni strani rezultat velikega truda, gospodarska! u-spehov (tudi kulturnih) in nam hkrati kaže pot, ki prinaša blagostanje in srečo najširšim ljudskim množicam. NajboljJi dokaz so vedno pac le dejanja in cona B se gradi na temelju dejanj. SREČKO VILHAR Ob prvih vzgojnih brazdah Naše šole so spet pričele z rednim šolskim delom. Srednješolska mladina je prinesla v mesto svojo židarto voljo in živahnost. Njena organizacija ji že nalaga naloge tvornega značaja. Tudi gospodarska šola je s svojimi 26 gojenci pričela z rednim poukom. V njenih razredih — prostore ima K slovenski gimnaziji — Ba ni one razposajene živahnosti Gojenci se zavedajo resnosti šole, saj jih je pretežna večina že prekoračila mladostno dobo in življenjska izkustva. Ti »o začeli svoje učenje z določenim ciljem: posvetiti se gospodarskemu delovanju, ki je trenutno tudi na našem ozemlju prvenstvenega ?,načaja. Ze pri vpisovanju so bili tečno poučeni, kam jih bo ta Usmerjal. Ljudska oblast ni ustanovila te šole zaradi golega povečanja števila učnih zavodov, rtiti je ni ustanovila v duhu Staromodnih ertakih zavodov V pogojih kapitalizma. Pravilo, ki v obče ne sme veljati za naše šolstvo, sme tem manj veljati za značaj te Šole. Ustanovitev gospodarske šole je posledica razredne borbe oziroma njen del. Razredna borba pa se mora zavedati cilja in pota k njemu. Ce je glavni člen vse naše politične dejavnosti gospodarstvo, in to predvsem ono temeljno, v narodnem gospodarstvu najpomembnejše (industrija, trgovina, promet itd.), je naravno, da si moramo osvajati ta člen načrtno. Ali je to naloga tudi drugih šolskih zavodov? CUj šolskih zavodov se v svoji skrajni točki medsebojno prav nič ne razlikuje. Vzgoja naraščaja, ki bo kos nalogam y novem družbenem redu, ustvariti iz njega nov tip človeka z visoko razvito družbeno zavestjo, človeka, ki bo s skupnostjo živel in umiral. Dušiti je treba v mladini ostanke kapitalistične miselnosti, ki ubija vsak polet, optimizem in vero v razvoj. Mladina naj se iz «duha» prikazovanja učne snovi seznanja ne lg s prirodnimi, temveč istočasno tvidi, oziroma predvsem, z zakonitostjo v člo- veški družbi. Temeljito naj se spozna in preučuje «duša» kapitalizma in socializma. Prilik za to je vedno in poysod dovolj. Vedno in povsod, če jih vidimo in si družbene pojave znamo dialektično razlagati. Brez tega je pouk muka, breme, mrtvilo, ne-Življenjskost in je mrtva vzgoja ob vsebinsko tako bogatem toku življenja. Cesar nimam, ne morem dati, česar ne razumem in občutim, ne morem pozitivno ustvarjati, posredovati in vzgajati. Cas je, da to razumemo in dajemo mladini in ljudstvu, kar tako neizprosno terja razvoj. Ker je pravkar torišče borbe na ekonomskem polju, kjer je edino Uspešno orožje za izvojevanje neodvisnosti, je naša naloga, da temu primemo usmerijo svojo vagojo vsi šolski zavodi. JANKO FURLAN movi — gospodarski in kulturni center na vasi. Projekti šestih zadružnih domov, ki so že čez polovico dograjeni, so na tej razstavi velika privlačnost. Vsak obiskovalec te razstave pa naj bi si pozorno ogledal grafikon, ki prikazuje razvoj kmečke obdelovalne zadruge v Pučah. Puče so ustvarile delovno skupnost in izboljšujejo vsak dan življenjske pogoje svojim članom. Tu so kmetje doumeli, kako velika moč je v skupnosti, in premagali v sebi tistega starega človeka, ki misli le na samega sebe. Združili so se v zadrugo višjega tipa in dosegli v kratkem času velike uspehe. Ni potrebno, da bi govorili na dolgo in široko, naj govorijo številke same. Ob ustanovitvi zadruge so imeli 142 članov, danes jih je 240. Živine je bilo 25, danes imajo 6i glav, prašičev 60, danes 116, strojev za obdelovanje zemlje 6, danes 13, obdelane površine je bilo ob ustanovitvi 60 ha, danes jo je 97 ha, neobdelane površine 111 ha danes 88 ha. To so uspehi, ki ne potrebi^ejo prav nobene propagande. Vsakdo ima priložnost, da si ogleda to zadrugo sam, pa bo videl in občutil, kako so si ti ljudje že olaj. Sali prejšnje veliko trpljenje. V naslovu našega članka smo poudarili, da mora zadruga usmerjati kmetijsko produkcijo. To tudi že delajo naše zadruge ▼ istrskem okrožju. Kako, naj zopet govorijo številke. Za dvig hektarskega donosa žitaric in po vrtnin so dobavile svojim Slanom 3000 ton umetnih gnojil. Zai obrambo vinogradov pa 470 ton žvepla in 300 ton modre galice. Vplivale so tudi na zvišanj«! površin za tiste kulture, ki ved donašajo in po katerih je veliko je veliko povpraševanje. Tako j« bilo že to jesen posejanega z jtt sensko zelenjavo 315 ha. Na področju živinoreje bodo postale zadruge odločilen fakta«. Delale bodo na tem, da se poviša število mlečne živine za trikrat, število prašičkov tudi za trikrat a čebel za dvajsetkrat. To je poi polnoma izvedljivo, ker bo e ustanovitvijo traktorskih brigad odpadlo precejšnje število volov in se bodo na mestu teh lahko redile molzne krave. Zadruge so odkupile v letu 1948, 1.125 vagonov sadja in zelenjave. Kako velikansko delo so prihranile istrskim kmetom, vedo sami, ker jim ni bilo več treba tovoriti ali pa voziti v oddaljeni Trst s tveganjem ali bodo lahko prodali svoje blago. Vinarske zadruge so v ‘Bujah s 317 člani, v Novem gradu s 48 člani, v BrtonigU z 52 člani in v Dajli s 37 člani. Zadružna poslovna zveza združuje 75 zadrug s 13.000 člani, 26 poslovalnic pa oskrbuje s prehrano 70 odst. prebivalstva v centrih. Zadruge bodo v bodoče moral« nuditi našemu kmetu prav vse, kar potrebuje za obdelavo zemlje. Vse bodo morale načrtno predvidevati in oskrbeti pravo-časno potrebno blago. Le tako bodo vršile tisto nalogo, ki jim je odkazana v velikem razvoju našega gospodarstva. Kako je danes našemu kmetu pri srcu, ko prinese svoje pridelke v domačo zadrugo in jih tam takoj odda brez kakega «glihanja» ali ponujanja. Tu najde svoje ljudi, ki vedo, kaj ima in kako ima. Nihče mu teh pridelkov ne zavrača, pošteno in dobro jih plačujejo zadruge. Se to ugodnost ima, da dobi še bone, ki mu dajo pravico do nakupa tistega industrijskega blaga, katerega potrebuje. Tako občuti povezavo med delavcem, ki v tovarni dela oblačilno blago — zanj — in med seboj, ki je oddal pridelke, da bo tisti delavec v tovarni lahko še več napravil zanj. Koke proč od Prosvetne zveze! Ivo je Spor, nastal kot posledi-*‘nl0rmbir0jev e resolucije, pre-okvir Komunistične partije 0-1* in je bil zanesen tudi v "Jokr atične množične organi-je vodstvo Slovensko-hr-■Wte prosvetne zveze v skrbi °“Sloj in nadaljnji razvoj slo-i. e kulture zavzelo stališče, • &i SHPZ in prosvetna dru- * obranilo pred grozečo krizo. J'tem so naši prosvetni delav- da bodo tudi oni Slo-. ki so se opredelili za Vito. pokazali do obnavljajoče dcvenske kulture na Tržaškem 0 ljubezni in tudi čuta od-***«. da bodo znali pri ,ljudeh odločno zastopati ,*« SHPZ. Toda razvoj dogod-)e pofcaza!, da so bila naša ^kovanja preoptimistična. Vi-edini odloča in daje na- lei __ !®®» je odločil, da se razbije ■ ‘Udi Prosvetna zveza, in nje-Pristaši med Slovenci mo- samo izvršiti ta nalog. I ”10 tafco in nikakor drugače I ^ Moramo razlagati vse dogod-^ SHPZ in okoli nje, ki so se tot V Zadniih rnesecih. Bt-sc’ Malalan in drugi, da ne vseh, so bili samo po-iiVrievalci vseh navodil. To ■Pr«a ne ZTnaniša, temveč še na-l Poveča odgovornost vsa-teh atentatorjev na ° ^ulturno življenje med Slovenci. Stopili so na nji! iefa in korak za korakom toro/-* POt izdaistva slovenskih 15 interesov in na tej poti bodo ustavili. Poskušali ^ “o kraja. To dokazuje tudi c sj,“ -tajništva OF” o stanju, objavljena v listu «11 “°WatO' re» 2 dne 16. oktobra 1.1. „ a> ki je polna »blodnih enega samega konkret-dejstva, stremi očitno za brej ffj.ia dvigne prosvetna društva 18e našem ItfjjT*"1 delu. pa pade na av- ^ izjav, kot je ona ob- 'H r a v sobotni številki lista ta« OrrVoratcrre»! Itn ■e?7no si pobliže to razbija- 1 Jldi- ' V prvem odstavku je %tiner* trditel), «da so pričeli •j (]■ "BblCeue klika z manevri, %lt, *e Polastili Šlc-^nskoM-Posvetne zveze ter v njej ** u-fnVa Prosvetnih organizacij — To 30 besede! t>a je, da je bil glavni ?ittv0 izvoljen občnem Vj 23. maja t. I., to je ielsa Prci> predno je % spora. Tu pribijam dej- *Htl|, 0 s° delegati društev iz-Sur V °dbor ljudi, ki niso Ji j® * delavci od včeraj, ljudi, i naSo kulturno zgrad- v Q P° osvobojenih, v ko-\ bili nekateri na kutttir- S>«. , *uc!i »ned samo nared-^«nno borbo. Vstavek Izjave hoče ne-j* ljudem dopovedati, da \ Plenum SHPZ 12. seMern-blišče o nevnašanju Saj;; e£,.a razdora v prosvetne da So <(Babičevi 'iiiitj, "^otirali ta sklep. Temu mu zavijanju nasproti C,io,no naslednja dejstva: ! H odbor SHPZ je na S -j20. julija odobril okrpi-100, razposlano vsem : 21 Vil, ki se glasi: 5 ni ohraniti v tem i^ioč '>'°~!Mno pu- >stvilSeVe^ vsemu svojemu 6 '^4hj' se v °kvtfu svojih taln„ organizacij orientira ^02^rr>a svobodno. « ®tno use društvene odbo-Stte, tSe članstvo društev, da \ie . Vse *ile, da se spor ne v društva sama. Zato Vsako razpravo o tem i! fcrj U na sejah, na sestankih m, ^ajah odsekov naših drtt- . kulfurni/t prireditvah, S, /MMB potrebno zaradi po-j jttbji *na(-a3a prireditve (na le na1 *e govorniki ome- b|p*. ^ obravnavo prosvetnih Jo • društva naj nodalju• Nen, sv°nrn delom, t. j. z go-l! ^ od!‘I)re^ne slovenske kultu-£ (>ri naj zastavijo vse sU J*® bi delo zaradi spera da je s to okroi-'al tudi Stane Bidovec. Jenih j ................. — ---- 'la-t naših društep, naj f i« Pa^° 'Javorniki in u ko- . . ____________________________________ ''^0inailni odbor SHPZ je s pre-I* o Zoornje okrožnice obve-'o S(^°Jem Jtališčtt tudi «C»n-lPlJlltura popolare*. .^'l „ ‘‘m SHPz je samo po- M***1 Via?*'- ga je ie pTtj W odbor. Izjavo tega i'l?9ati 80 “Prejeli vsi navzoči frialn dveh, ki sta se So 4 ^"‘oi-anjo Ker sta bilo ' “ a' ni bilo težko ugotoviti, So / ',lnvoi-anjo Ker sta bilo ni bilo (ežke -------------- ”’.dalijeuca. Ji } Plen iOio;, la ie bil° 0°vofa iu' (■ ^i tu W delovanju z tnno-^o^rfttleninH organita-I,^roe biio to sodelovanje ^o,tien°> l°da v mejah neu-^■U, T v "ostalem politične« n,‘«el je izražena tudi * 15. , ‘Cl SHPZ šteu. .179-3 z •Pteinbra, v kateri «toji... «Pozivamo vsa prosvetna društva, da sodelujejo le na onih množičnih prireditvah, kjer se manifestira za pravice delovnega ljudstva, za zmago demokratičnih sil in za solidarnost vsega naprednega človeštva.!) Mislim, da se da v to formulacijo vključiti vse dosedanje sodelovanje prosvetnih društev Z demokratičnimi množičnimi organizacijami razen seveda — razbijaštva in zmerjanja. In naša društva so sodelovala pri vseh množičnih prireditvah, toda žal, povsod so bila izigrana in je bilo načelo o nevtralnosti povsod teptano; da celo na sami bazoviški proslavi, ki bi morala po svojem značaju ostati iznad spora. Iznašamo nekaj dejstev: 13. avgusta je SHPZ z okrožni-co 348-3 toplo priporočala vsem članom prosvetnih društev obisk razstave delovne mladine. Prosvetna društva so sodelovala na prireditvah SIAU v Pa-dričah, sindikatov v Trebčah, na proslavi Kosovelove brigade v Sv. Krilu, na že omenjeni proslavi bazoviških žrtev, in še na drugih. Prosvetna zveza je vstavila tudi v svoj sezonski delovni načrt pod točke Prireditve: ttruitea naj napravijo tudi dve prireditvi, katerih čisti dobiček naj bo namenjen enkrat za otroško božičnico, drugič pa za podporo naši Dijaški matici. O «Utroški božičnici» govori tudi okrožnica štev. 406-3 z dne 7. oktobra, ki je bila razposlana društvom in pravi: «Kot prejšnje leto se bo tudi letos organizirala «Otroška božičnican — in sicer na pobudo AS1ZZ. Poleg ostalih demokratičnih ustanov bo pfi tej človekoljubni akciji sodelovala tudi SHPZ, ki vabi vsa prosvetna društva, da organizirajo prireditve v ta namen.» Razumljivo pa je, da se je SHPZ po tolikih žalostnih izkušnjah zavarovala pred novimi izigravanji. Z dopisom glavnega odbora štev. 129-48 z dne 11. oktobra je glavni odbor javil ASIZZ svoje sodelovanje pri «Otroški božičnici« in v dopisu dostavil uGlavni odbor SHPZ-e pa si pridržuje pravico izpremeniti svoje stališče v primeru, da bi tudi v akcijo « Otroške božičnice« bi' zanesen spor ali gonja proti eni izmed obeh spornih skupin.» To sO dejstva, ki pa( ne govorijo v prilog trditve, da SHPZ (mačrtno sabotiral) sklep o sodelovanju z množičnimi organizacijami. Za to trditev bi morali Bidovec et Co. pač doprinzdi dokaze, ki pa ne obstajaj v pvi--lem zmerjanju, temveč v iznaša-nju dejstev. Prav tako ostane le brezvestna ikleveta trditev tretjega odstavka izjave nove < soglasna. Gospodje tega novega tajništva naj bodo kar potolaženi: SHPZ bo vedno ob strani slovansko-italijan-skemu demokratičnemu gibanju i) borbi proti imperializmu in reakciji Prav tako pa naj bodo prepričani, da ne bo SHPZ-e nikdar tam, kjer bo šlo za razbijanje demokratične fronte, za Sčuvanje in klevetanje in za sejanje sovraštva lnoti Jugoslaviji in proti resničnim borcem za zmago demokr&cile. Sobotna izjava ((tajništva OF» poziva društva, včlanjena v SHPZ «da obsodijo početje glavnega odbora SHPZ, ter Od prisilijo, da bo vodil dosledno nevtralno Oolitiko v korist slovenskemu ljudstvu in napredni ljudski kulturin. Ta poziv bo pri vseh resničnih kulturnih delavcih po naših odborih in druftvih zadel v prazno. Ti aktivni prosvetni^ delavci namreč poznajo delo SHPZ IU'l?rsluš tšcspvdarslM m** m #| zrcalo napredka— ------- B w4u m istrskega delovnega človeka Zadruge morajo usmerjati kmetijsko produkcijo Demokristjani pokrivajo z lepaki slovenske napise Kofco so demokratični in krščan ski goriški demokristjani, spoznavamo Slovenci vsak dan po njihovih, dejanjih. Kaj je rekel o Slovencih prejšnjo nedeljo njihov glavni tajnik Taviani, je tudi znano. Temu dosledno se obnašajo najbolj goreči pristaši te stranke v našem mestu. Te dni so pričeli s širokopotezno akcijo plakatiranja trgov in ulic s svojimi emblemi. To seveda ni še nič izrednega, saj ima vsaka stranka za volitve pravico vršiti propagando in z zunanjimi znaki vabiti volivne upravičence, da oddajo svoj glas njenim kandidatom Toda tudi v propagandi se spodobi, da ima stranka svoje obzire in spoštovanje do drugih, zlasti do posameznikov. Kako se demokristjani tega ne držijo, naj navedemo samo en primer. Pri kilometrskem lep Ijenju zidov in hiš, jih, zelo bodejo v oči slovenski priimki in napi si Znanemu goriškemu urarju in kandidatu DFS za občinske volitve Darku Šuligoju so z lepaki dobesedno pokrili napis na pročelju trgovine in mu pri tem prizadejali občutno materialno škodo. Toda več kot škodo so mu hoteli s tem pokazati svoje sovraštvo, ker je zaveden Slovenec in zraven še kandidat DFS. To je višek izzivanja in nekulturnega postopanja! Toliko resnici na ljubo. Najdejo se pa še taki Slovenci, ki jim dajejo zaslombo in se jim ponujajo. Razgiban volivni sestanek v Podgori V četrtek zvečer je bil pri nas volivni sestanek, ki so se ga udeležili tudi štirje, kandidati in zastopnik glavnega odbora DFS iz Gorice. Po uvodni besedi predsednika domačega krajevnega odbora, ki nam je na kratko orisal zgodovino naše vasi od nastanka njene samostojne občine do njene pri-' kljifttve k goriški mestni občini, nam je zastopnica Fronte obrazložila bistvo programa DFS. Govornici je nekaj ugovarjal navzoči član KPI, ki pa je moral na koncu priznati, da ni pravilno povzel smisla njenega govora. Debata je potekla mirno in dostojno, na način, ki je vreden politično zrelih ljudi. Eden od kandidatov nam je pokazal na tabli, kako se voli in nam dal še nekaj pojasnil glede našega programa. Prihodnji teden bomo imeli ponovno sestanek še večjega obsega. Pričakujemo tudi udeležbo zastopnikov drugih strank, da si bodo tudi oni na jasnem, da nimajo našemu programu kaj oporekati. Zborovanje slovenskih žen Zveza slovenskih žen vabi vse Slovenke v Gorici na predvolivno zborovanje, ki bo jutri v nedeljo, ob 3. popoldne na sedežu v ul. Mon-tesanto 42. GORIŠKI DNEVNI K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ■ SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Nečedna volivna propaganda Prijaua dajatev partizanshim edinici šovinističnih ^civilizirancev *€ Volitve v občinski mestni svet so za Slovence v Gorici in njeni najbližji okolici ne samo važne radi mestnega gospodarstva, ampak imajo tudi velik političen pomen, ker se bomo • Slovenci nekako prešteli in pretehtali. Cim višje bo število slovenskih oddanih glasov, tem bolj se bo odražala njih zavednost in odločna volja kljubovati vsem viharjem, ki jih še čakajo. Tudi sami Goričani italijanske narodnosti ne podcenjujejo teh volitev in ne štedijo v volivni kampanji, ki se je te dni pričela z vso ostrino v vseh listih, z obrekovanji in gonjo proti vsemu> kar je slovenskega. Ko se razne stranke med seboj prebirajo, si tudi delajo očitke, ker ni prišlo med njimi do sporazuma za enotno listo, češ da imajo v hiši sovražnika in se tega ne zavedajo. Demokratična fronta Slovencev je sicer postavila svoj program s svojimi. zahtevami, a do danes se nobeden od teh listov še ni obregnil ob besedilo njenega programa. Tu se vidi, da šovinistom ni prav nič do tega, kaj Slovenci zahtevamo, pač pa odriniti nas od vsakega važnega mesta, kjer bi imeli tudi mi kaj besede. Tukaj so «sacri con-fini» in morajo imeti značaj «ita-lianissime» Gorice, vse drugo je absurd. Seveda ne pozabijo ti «ci- ce. Te dni se bodo zagnali na nas s političnimi govori in imajo za te prilike prirejen še poseben slovar, iz katerega bodo črpali, da se jim bo kar žolč napihnil. Slovenci v Gorici pa ne vzamemo te zadeve preresno, ker smo sc takih zastrašilnih besedi že navadili, saj je ta slovar obrabljen kot stare gramofonske plošče. Bolj resno gledamo na sicer maloštevilne slovenske odpadnike, ki včasih podzavestno ali pa iz hudobije lomijo strnjenost naših vrst v največje veselje italijanskih šovinistov, ki bi nas raje danes kakor jutri videli poražene, in upognjenih hrbtenic. Tem prav gotovo ni na tem, da bi slovenski živelj imel kako besedo v občinski upravi, ampak so njihovi nameni popolnoma drugačni. To so pokazali že pri državnih volitvah, ko so sloveneko ljudstvo mešali, naj odda svoje glasove za demokristjane, ne sa za slovenskega kandidata. Rezultat pa lahko že danes žanjejo, kQ človek za katerega so glasovali, javno na goriškem trgu sramoti in jih psuje s sovražniki italijanskega naroda. Sedaj pa naj jim volivci sledijo spet v druge avanture, ki ne bodo nič boljše in bo moral sleherni njihov izvoljeni mestni oče vprašati razne eminence, q čem naj pri ob- viliziranci« na psovke, katerih ima. i čini razpravlja, jo za Slovence kar cele zakladni- I Vse te stvari so našemu delov- * nemu in kmečkemu ljudstvu dobro znane, zato ne bo Slovenca, ki ne bo volil kandidatov DFS> ker edino ta se je do danes pokazala, da zna braniti koristi slovenskega življa in se e se domovi gradijo po načrtih. Od vseh domov najbolj napreduje gradnja v Šmarjah, ker so si Smarci zadali nalogo, da bodo z domom pod streho v dneh. Sedaj se že dela ostrešje in v nekaj dneh bo dom pod streho. Nič manj podjetni niso v Marezigah, ki so začeli tudi z rstrešjem dvorane, dočim bodo ostali del doma gradili prihodnjo pomlad. To- da tudi v teh dveh vaseh ni šlo brez težav. Te so se pojavile na raznih mestih, toda odločno posredovanje okrožnega iniciativnega odbora je pripomogla, da so se težave odstranile. Pri drugih domovih so nastale tudi razne težave, ponekod terenske, drugod organizacijske, gmotne itd. Povsod je okrožni iniciativni odbor posegel vmes in te tež-koče ugladil. Na čestih sestankih in sejah so se razpravljala vsa vprašanja tičo-ča se gradenj, udarniškega dela pri zadružnih domovih, zbiralne akcije in drugih dejavnosti. Pretresala so se poročila krajevnih odborov za gradnje zadružnih domov in pri teh razpravah se tudi krešejo misli in prihajajo na dan nove zamisli, nov načrti, ki se po potrebi upoštevajo. Ti sestavki so velike važnosti tudi za gradnje bodočih zadružnih domov, ker se pri izkustvih sedanje gradnje marsikaj izuči in bodo ta izkustva dragocen doprinos za bodočnost. Vztrajno delo na tem polju bo dovedlo do dobrih uspehov, ki bodo obogateli naše zadružništvo na vasi, dvignilo kmetijsko gospodarstvo in dalo nove sile razvoju in napredku delovnega ljudstva. C. S. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU TEL. 70 Gozd naj bo zaščitnik našega kmetijstva ULICA C. BATTISTI 301q PRITL. Sličica s Koprske razstavj »Mine potrebujemo strninir. in atomske V okviru razstave gospodarske dejavnosti, ki je bila slovesno otvor-jena v nedeljo v Kopru, je oddelek za kmetijstvo pri okrožnem 1,0 organiziral tudi vsakodnevne konference vseh glavnih kmetijskih panog. Te konference so bile nekaj novega in nikakor ne smemo mimo, da ne bi povzeli glavnih misli, da bodo naši čitatelji, ki niso imeli priložnosti poslušati predavanj strokovnjakov v posameznih panogah, dobili vsaj nekaj vpogleda v napredno kmetijstvo. Predvsem moramo podčrtati neko ugotovitev. Vse konference so imele značaj medsebojnega izmenjavanja izkušenj. Predavatelj je podajal teorične izsledke in napotila, udeleženci pa so iz svojih praktičnih izkušenj dopolnjevali predavatelja. Tako so bile ustvarjene možnosti napraviti zaključke, ki bodo služili za usmerjanje v napredni tok vseh panog našega kmetijstva. Kmetijstvo je umetnost! To je ugotovitev mnogih naprednih kmetov, ki so se poleg fizičnega dela poglabljali tudi v raziskovanje in poznavanja zemlje, rastlinstva, živalstva in razvoja. Kot je potrebno, da slikar, pisatelj, vzgojitelj, zgodovinar, novator in drugi poznajo svoji stroki primerna sredstva, da z njimi lahko pričnejo z delom, tako mora poznati napreden kmet. kaj je zemlja, kaj so rastline, živali, ki jih redi in obdeluje. To pa nikakor ni lahko. Nekdaj ni bilo potrebno poznavanje rodovitnosti zemlje, ker je bila bogata na vseh rastlinstvu potrebnih snoveh. Danes je to nujno potrebno, ker je zemlja že izčrpana. Za to pa je potreben študij sesta vine prsti. Ker pa ni naš nameri da bi v članku obravnavali stvari, ki jih vsi kmetje lahko dobivajc v knjigah, bomo govorili na splošno v prvi vrsti o gozdarstvu. Pied-no preidemo na ta predmet, moramo povedati nekaj be ed o načrtnem obdelovanju zemlje in preusmerjanju v kmetijstvu. Vsi vemo, kako je prejšnja vlada skrbela za dvig kmetijstva in izobrazbo kmetov. Gospodarska politika je bila usmerjena v to, da istrskega kmeta še bolj zasužnji in napravi iz njega samo robatega delavca, ki bo poslušno obdeloval zemljo grofu in plemenitašu. Ob osvoboditvi pa je ljudska oblast napravila krepak zamah po vseh imenskih lastnikih zemlje, izvedla je agrarno reformo — človečansko potezo dobrote in priznanja vsem istrskim kmetom in kolonom za njihovo globobo zvestobo zemlji. Danes so ti sami lastniki. Toda ljudska oblast je šla še dalje. Videla je, da kmetje sami ne bodo mogli prekoračiti začetnih težav, zato je z nasveti in na tečajih dajala navodila in smernice za napredno obdelovanje zemlje. Da navedemo samo enega izmed praktičnih primerov. Letos je kmet v dolini Mirne, ki je poslušal navodila, dobil za čebulo, pridelano na površini enega ha 400.000 lir, medtem ko bi bil prejel za pšenico z iste površine le 40.000 liri Omeniti smo hoteli samo bežno nekaj vprašanj, ki so zelo važna za razvojno gledanje v naše bodoče gospodarstvo. Isto tako važno pa je tudi vprašanje gozdarstva, o katerem bomo y naslednjem raz- ili nekaj predavateljevih misli in ;asvetov. «Gozd naj bo zaščitnik našega •ctuztijst^az, to je bila vodilna misel predavatelja, toy. ing. Oblaka. V Istri je le kakih 15 tisoč ha izčrpanih in nizkih gozdov. V primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami je to malo. Ohraniti in izboljšati moramo te, kar jih še imamo. Iz praktičnih izkušenj vemo, da so koristi gozda za našo cono neposredne. Vemo, da z gozdom zaščitimo zemljo pred izpiranjem, zaščitimo naše poljske kulture in vplivamo na podnebje. To pa je posebno tu v Istri velike važnosti, ker ima prav zaradi pomanjkanja gozdnega drevja suša veliko moč. Kmet ne sme yideti v gozdu svojega sovražnika, ki mu jemlje ob- I V pcmedeljeR ob 15 t\a Stadionu | Hujt/uli - Penziiinn 14. Hajdukova enajstorica bo po dolgem času zopet prišla v Trst. Sicer Hajduka vsi dobro poznamo, saj je bil naš gost že neštetokrat. Dve leti državnega prvenstva, 1. maja 1947 leta, ko je kot jugoslovanska sindikalna reprezentanca nastopil protii .no- gometni enajstorici iz Milana in še pri letošnjem 1. maju, ko je skupno z nekaterimi igralci Pnn-ziane premagal reprezentanco Madžarske. Kadar je Hajduk prišel v Trst, je vedno navdušil vse gledalce. Spomnimo se prve tekme naše Ponziane za jugoslovanska državno prvenstvo v Trstu. Gost je bil Hajduk in izgubil je 1:0. Toda ljudje so še dolgo potem govorili in hvalili «majstore s moraš. Tak Hajduk, kakor se nam je večkrat pokazal ,bo še enkrat stopil na tržaška tla. Vendar bo to srečanje težje. Pred seboj bo imel našo Ponziano, pripravljeno in ojačeno, ki bo šla v borbo za BroSura o nogometnem društvu Ponziana Lj. bo izšla danes v lepi tiskarski opremi. Poleg člankov in slik našega moštva In igralcev bodo čitatelji v raznih člankih in slikah spoznali tudi Jugoslovanske ekipe, ki letos nastopajo proti Ponziani. Brošuro toplo priporočamo vsem in pomeni tudi vez našib ljubiteljev nogometa s trlaiko enajsto-rlco, ki z velikim uspehom nastopa na Jugoslovanskem državnem prvenstvu. Brošura bo naprodaj po 39 lir v vseh prodajalnah časopistfv. dve točki ki jih nujno potrebuje. Kaj bo zopet pokazal Hajduk, kaj bo naredil Matošič in ostali, bomo šele videli. Jasno pa je, da bo morala Ponziana napeti vse sile za zmago. Poraz v Beogradu s strani Metalca mora biti na vsak način izbrisan. Metalac, zmagovalec nad Pon ziano, bo v nedeljo moral nastopiti proti Partizanu. Izid je skoraj gotov — poraz ali v najboljšem primeru neodločen izid. Tudi Crvena zvezda se bo morala ostro boriti. Dinamo, njen nedeljski nasprotnik, si ne bo pustil zlepa odnesti zmago in prav v tem je pomen te borbe. Ostra bo do skrajnosti. Lokomotivo sprejmejo v goste Naša krila. Verjetno bo prvo imenovana^ propadla, kajti aviatičarji ne bodo hoteli izgubiti ugodne prilike za zmago, ki lahko pomeni ■ tudi- precejšnji skok po lestvici navzgor. Zadnja tekma dneva bo med Slogo in Budučnostjo. Izid je negotov, čeprav govori prognoza malenkost v prid Slogi. Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja Zanimive tekme nedeljskega dne Športniki še vedno govore o presenečenjih pretekle nedelje in komentirajo spored justrišnjega dne. Najbolj kar jih zanima, je vsekakor tekma med Tovarno strojev In Koštalungo. Kdo izmed nbeh bo zmagal. Govoriti o tem bi bilo preveč nevarno in pustili bomo besedo poteku tekme. Dre-her bo sprejel v goste prav nevarno enajstorico ln se ne bomo nič čudili, če bo Dreher moral prepustiti obe točki gostom. Skedenj bo tudi sprejel v goste odlič- no enajstorico Pirana, nad katero se bo lahko iznesel zaradi nedeljskega poraza. Vprašanje je samo kako bo Skedenj igral in kako se bodo Pirančani obnašali. Milje gredo dalje nemoteno po svoji poti. V nedeljo bodo zopet prav gotovo želi nov uspeh žrtev bo Pristaniški športni klub. OMMSA, ki je morala tako propasti v nedeljo, ima priliko, da se popravi. Srečala se bo z Magdaleno in verjetno bo tudi u-spelo enajstorici OMMSA, da si zagotovi dve važni točki. Rojan se bo preselil v Izolo zaradi tekme z Meduzo, Sv. Ana pa bo odšla v Umag, da se tam sreča in poskusi svojo igro z Umagom. Spored tekem je sledeč: Igrišče v Boljuncu ob 9 Ponziana - Aurora, ob 11 Dreher -Arrigoni, ob 14.30 Skedenj - Piran; Igrišče v Trebčah ob 14.30 Milie - Pristaiščiniki: igrišče v Ankaranu ob 9.30 Tovarna strojev - Koštalunga, ob 14.30 OMMSA - Magdalena; igrišče v I-žoli ob 14 Meduza - Rojan; v Umpgu ob 14 Umag - Sv. Ana. Okrožno nogometno prvenstvo: igrišče CRDA ob 14 Arzenal -Nabrežina, igrišče na Proseku ob 14.30 Primorje P. K. - Zol Ilva, igrišče v Trebčah ob 9 INAM Kolonia. ob 13 Greta - Rocol, v Nabrežini ob 10 Sv. Marko -Montebello, ob 15 Vesna-Trebče. Drugi dan tekme za pokal Tiskarjev V nedeljo se bo na igrišču Tomažiča nadaljeval turnir obdojke po sledečem urniku: ob* 8.30 DSZ ES - Tovarna strojev, ob 9 Zol Ilva - Elektra, ob 9.30 Arzenal - Dijaško FD, ob 10 Sv. Marko - Tomažič, ob 11 Tiskarji-Greta. delovalno zemljo in prostor za pašo. Praktično bi bilo potrebno postaviti gozdarsko vprašanje tako: Preprečiti vsako nesmotrno izkoriščanje, zaščititi sedanje in zasa-jati nove gozdove. Pogozdovanje je tu, posebno za posameznika, zelo naporno in je združeno z velikimi stroški, zato bi imelo uspeh le, če izvedeno s skupnimi silami. Kar lahko napravimo takoj, je, da prekinemo sečnjo sedanjih že obstoječih in zabranimo ali omejimo pašo za yeč let. Ne drži mnenje, da paša škoduje gozdu. V nekih primerih se pašnja in gozfl dopolnjujeta. Seveda je treba vedeti do kdaj se lahko nase. Tako v zgodnji pomladi, ko gozdne trave že bujno rasejo in ovirajo še nizkemu drevju rast. Takrat ni paša škodljiva, ampak celo koristna. Naše gozdove v Istri lahko izboljšamo s prirezovanjem mladik, ki poganjajo tz panjev posekanega drevja. To v"lja posebno za kostanj, hrast in še nekatere druge listavce. Tako izboljšane dopolnimo s saditvijo iglavcev. Lahko rečemo, da v neravi ni čistih gozdov. Narava sama skrbi zo to, da so gozdovi mešani. Potrebno je, da vemo, kako so strokovnjaki v gozdarstvu razdelili svet v pet gozdarskih pasov. Tako imamo po tej razdelitvi obmorski, Javorjev, (Lauretum), drugi kostanjev (Kastanetum), tretji bukov (Fagetum), četrti smrekov (Picetum) in peti alpski pas e He t Pe. in ' oblasti kaznovani na raz ni od 500 do 4.000 lii" ^ ji' Maršič Nela iz Loparja, ^ per, Vascotto Klavdio iz jžole, Božič li1 co Gilberto iz Ižole. y Škofije, Colomban Giacn"10 jj>J le, Milovič roj. Pavlič^ ^ y\ Ižole, Krevatin Marija U “ p*\ brigna Landa iz Lopa*"- • rij* Edina iz Ižole, Degrassii J* Ižole, Degrassi Roža iz li ti, 1;