L. TKOHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, 2.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Boj proti (aikma; j« boj vsakega po H—gm rodoljuba ; vsakega delavca m delavke — pač vsakega brez
izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 67
Priče 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, JUNE 30, 1944.
Priče 5 c.
Let. 2. št. 67
Z Vzhoda in Zapada se Približuje Smrt Fašizmu
Rdeča Armada Prodira v 300 Mili Raztegnjeni Črti
t-----Mcnumnnu« imncconpiu DDI7MAMIA
KOMITET NARODNEGA OSVOBOJENJA OSTANE NEIZPBEMENJEN
Morda pride do vzpostavitve zamejnega kabineta za koordinacijo imed zavezniškim državami.
Bari, Italija, 27 junija — Iz neoficijalnih virov vesti ugotavljajo, da se je dr. šu-bašič povrnil v London z po-voljnira uspehom o nedavnem razgovoru z maršalom Titom in predstavništvom Komiteta Narodnega Osvobojenja Jugoslavije. Namreč vesti trdijo, da je prišlo do sporazuma glede vzpostavitve zamejnega kabineta, kateremu bi bil ministerski preds. dr. šubašič in vojni minister maršal Tito. Zamej-ni kabinet bi bil opora za koordinacijo med zavezniškim državami za času vojne v prid borbe proti okupatorskih sil in njihovih privržencev. Toda, komitet Narodnega Osvobojenja Jugoslavije, ali kot znano narodna vlada v Jugoslaviji, ostane neiz-premenjen in bo zadržal oblast v civilnih in vojaških ozirih v Jugoslaviji do dokončne zmage nad sovražnikom, na kar bo razpisal svobodne volitve, da narod odloča o obliku vlade in države.
Tozadevna vest nadalje zagotavlja, da bo takoj po vzpostavitvi zamejnega kabineta istemu izročena za nadaljno razpolaganje zlata valuta naložena v Narodni hranilnici Jugoslavije, kakor tudi vsi jugoslovanski par-niki, ki so bili zaplenjeni po Italiji in se večina teh nahaja deloma že v službi Narodne Osvobodilne vojske in deloma pa v zavezniških lu-kah, za vporabo dovažanja večjih zalog orožja, munici-je, hrane in tudi zdravil.
Kakor je omenjeno zaenkrat so to vesti iz neofici-jelnih krogov. Razno časopisje na svoj način komentira in razlaga posamezne vesti. Toda dokler kaj take-krogi in na prvem mestu ko-
ga ne potrdijo oficijelni mitet Narodnega Osvobojenja Jugoslavije, so to le dozdevanja o možnosti sporazuma. Medtem značilno je, da v dosedajnem pogovoru ni bil vključen Mihajlovič, kakor je bila prejšna namera. Posamezni krogi so dajali slednjemu neko prednost s ozirom na "popularnost" med srbskem ljudstvom, znano pa je, da tudi med srbskem ljudstvom ne vživa take popularnosti kakor tudi zaupanja ne. Temu dokaz je njegova vojaška "sila", katera ako bi ne imela podporo z strani Nemcev in vstašev ter Nedičevcev in Rupnikovcev, bi bila popolnoma neznana.
Dr. šubašič bo imel na-daljna posvetovanja v Londonu o vsemu temu, nakar bo izdana tudi uradna izjava o obsegu sporazuma med njim in maršalom Titom.
BERLIN JE NAS CILJ PRAVI ILIJA EHRENBURG
Nemški fašisti beže v neredu. Rdeča Armada v 24 urah osvobodila 1700 vasi in mest. Nad 10 tisoč nacistdv se predalo pri Vitebsk, tisoči so pa obležali na bojnem polju
Moskva — Štiri armad ni odelki Rdeče Armade, so takoj prvih dneh zdrobili močne utrdbe pri Vitebsk, Or-sha in Mogilev, ter nastopajo proti Minsku z tako naglico, da bežeči Fritci niso utegnili razstreliti na več krajih mostov čez reke in poškodovati drugih prometnih vezi. Spominjamo se izjave sovjetskih voditeljev, ki so zagotavljali, da bo Rdeča Armada podvzela tako ofenzivo ob priložnosti ustanovitve druge fronte, kakršno nemški fašisti niso še preživljali. In to srečo so doživeli zdaj v nad 300 milj raztegnjeni črti v Belorusiji, celo takozvana "Očetnjave črta", na katero so polagali veliko zaupanja, ni vzdržala močnih udarcev Rdeče Armade.
linijski pokret zahteva preiskavo glede izjave Bouchard-a
Montreal — Uradniki mornarske in združenih elektri-čarjev in mašinistov unije, so naslovili brzojavno zahtevo na premiera Godbout, da podvzame preiskavo' glede izjave senatorja T. D. Bouchard. Izjava se glasi:
"Odobravamo stališče senatorja Bouchard, ki ga je zavzel proti prevratne aktivnosti "Order of Jacques Car-tier".
"Urgiramo na vas da pod-vzamete takojšne korake in preišče celotno zadevo .aktivnosti "Order of Jacques Cartier" v duhu ojačanja nacionalnega edinstva v Kanadi."
Oba unijska pokreta sta najmočnejša v Quebec pro-vinciji, namreč mornarska unija ki je priključena AFL. in pa Združeni električarji in mašinisti, priključeni CIO Vsled tega je omenjena zahteva zvrnila dokaj večjo pozornost javnega mnenja o prevratni aktivnosti fašistično naklonjenih elementov omenjene organizacije, katere je glavni sedež v Otta-wi in katera dela roka v roki z Block Populaire, znana erganizacija z fašistično ideologijo.
Odstavljen zaradi kritike
Quebec — Senator T. D. Bouchard je radi kritike bil odstavljen kot predsednik Quebec Hydro Commision, katero mesto je prevzel pred dvema meseci.
Kakor je bilo zadnjič poročano, Senator Bouchard je na zborovanju opozoril javnost pred podtalnim gibanjem, katerega namen je, da poleg zaporedoma nastajajočih izgredov, izvede prevrat v Quebeški provinciji. Podtalnemu gibanju načeljuje kakor pravi Senator Bouchard, J,acques Cartier, znani zagovornik bivšega premiera Duplessis, kateri je za času svoje vlade vpeljal takozvani "padlook" zakon.
Senator Bouchard, predno je podal izjavo o njegovi od-slovitvi kot predsednika omenjene komisije premier Godbout, je podal izjavo rekoč: "Kar sem že omenil v zbornici, ostanem pri tej izjavi. Kajti smatral sem za potrebno, da kot državljan delam za interese naroda
USTAVI SE OBRAT VSLED POČITNIC
posebno glede bratskih odnošajev med kanadsko-fran-coskem ljudstvom v splošnem, kakor tudi opozoriti javnost pred nevarnostjo, ki preti takim odnošajem z strani onih elementov, ki so naklonjeni fašistični ideologiji. Ko ne morejo najti odgovora na mojo obtožbo, so se seveda poslužili bolj teroristične metode, namreč da so me odstavili iz položaja predsedništva Quebec Hydro Commission, katerega sem bil prevzel pred dvema meseci. To je vsekakor očiten dokaz, da so moji na-vodi o celi zavedi prevratnih ciljev takih elementov, resnični."
Premier Godbout v svoji izj.avi glede odslovitve Senatorja Bouchard iz predsedniškega mesta, se sklicuje, češ da ne odgovarja resnici in da je vsled tega nasledil odlok za njegovo odslovitev.
O bliskovitem nastopanju Rdeče Armade, so presenečeni nekateri vojni in politični komentatorji. Celo "Globe and Mail" je začel spreminjati svoj znani "Reds" naslov z rusko armado. Znano pa je, da se na vzhodni bojni črti nahajajo dve tretjini nacitsične vojne sile in komaj ena tretjina na zapadni fronti, Italiji in drugod. To zadostuje da zvemo težo. proti katere se bori Rdeča Armada in pa ostale zavezniške armade na drugih bojnih črtah.
Pri Vitebsku Rdeča Armada je obkolila nacistične sile in po nekaj dnevih srdite borbe razbila pet divizij, okrog 75.000 vojaštva. Jekleni obroč se je vedno bolj in bolj soževal, bombniki so pa medtem obračunali z za-sačenimi Prit"i. Napram poročilo 10 tisoč se jih je predalo, preostali del razen ranjencev je ostal na bojnem polju. Tudi pri drugih utrd-
bah ni poslužila boljša sreča nemške okupatorje.
Posamezni komentatorji napovedujejo neizogiben padec Minska, in več drugih mest, ki so znana kot močne utrdbe itd. Toda zelo znani sovjetski pisatelj Ilija Ehre-nburg pravi: "Cilj naše ofenzive je Berlin"! Bliskovito nastopanje Rdeče Armade potrjuje njegovo izjavo, kajti par dneh je dosegla razdaljo 80 milj, kar pomeni d,a je napredovala povprečno 10 milj na dan.
Na finski bojni črti, enako podi bežeče Fince, kateri pa kakor pravi vest gredo na pomoč Nemci. Nekaj čudnega, kakor da dozdaj ni bilo Nemcev na bojišču v Finski.
MEDNARODNA MANIFESTACIJA PRIZNANJA SOVJETSKI UNIJI
SIMPATIJE LJUDSTVA NA STRANI MARŠALA TITA IN PARTIZANOV
Toronto — Pretekli petek se je vršila tretja obletnica Sovjetske Unije v borbi proti nemškega fašizma v znamenju zmage Zedinjenih Narodov. Manifestacije se je vdeležilo veliko število občinstva in tudi raznih narodnih skupin v narodnih nošnjah, kakor tudi vojaški odelki, ter visoki častniki in državni predstavniki.
Navdušeno sta bila pozdravljena ambasador Sovjetske Unije, G. N. Zarubin in vojni ataše polkovnik Nikolaj Zabotin, ko sta se pojavila v spremstvu vojaških častnikov in pa federalnega ministra za zrakoplovstvo, C. G. Power, obenem predsednik odbora kanadsko-so-vjetskega prijateljstva, kakor tudi drugih poslanikov in med temi Francosko-osvo-bodilnega odbora, kapitan
Po padcu Cherbourga
De Gaulle pride v U.S.A,
Washington — General Charles De Gaulle, predsednik Francoskega odbora Narodnega osvobojenja pride v Združene države med 5 in 9 julijem, je naznanjeno iz Washingtona.
Predsednik Roosevelt, ki je podal to izjavo na časopisni konferenci, je med tem pripomnil, da je general de Gaulle predhodno naznanil ta čas za sestanek in je vsekakor pripraven v soglasju med obema.
Znano je, da se je Roosevelt upiral priznati Francoski odbor Narodnega osvobojenja,, toda De Goullova popularnost med francoskim ljudstvom, je najbrž močan faktor, da je spremenil svoje stališče.
Glavni stan zavezniških armad — Po več dnevnih bitkah v kateri so sodelovali odelki britske, kanadske in. ameriške armade, je bil zavzet Sherburg, važno pristanišče v Franciji. Zavezniška armada je zdrobila nacistični odpor na vseh krajih tega pristanišča in pri tem poleg velikega števila pobitega sovražnega vojaštva, je bilo število vjetnikov okrog 10 tisoč in katerih skupno število znaša od invazije okrog 30 tisoč, med temi tudi dva generala.
Po zavzetju Sherburga, zavezniška armada je podvzela ofenzivo ob mestu Ca-en, važni prometni spoj v severozapadni Franciji. Napram poročilu iz glavnega stana zavezniške armade, odelki britske in kanadske armade so zadnjega tedna napredovali po srditi bitki okrog 4 tisoč jardov. Vojaški poizvedovalci trdijo, da
VRHOVNA KOMA NDA NARODNO OSVOBODILNEGA GIBANJA
Windsor — Roy England, predsednik unijskega lokala 200 of UAW-CIO., je zadnji ponedeljek naznanil, da bo zaustavljen obrat pri Ford Motor Comp od 28 avgusta vključno do 4 septembra, za katero dobo bo šlo na počitnice okrog 14.000 delavcev vposlenih pri omenjeni kom-paniji.
To naznanilo je podal potem ko je prišlo do popolnega sporazuma med unijskim predstavništvom in kompanijo.
OSVETA NAD IZDAJALCI
London — Philip Henriot, minister propagande Vichy vlade v Franciji, je bil ubit zadnje dni v svojem stanovanju. Kakor trdijo vesti, na vrsti se nahaja nadaljnih 125 narodnih izdajalcev, ki so zapisani v listi podtalne-. ga gibanja.
Osveta francoskih patriotov nad narodnimi izdajalci, se približuje in sigurno da neuidejo kazni pravice.
se gre nacističnim silam zadržati pod vsako ceno prodiranje zavezniške armade na tem kraju bojne črte, ki predstavlja kot neko premo-stje pred obširno ravnino, katera je prav primerna za nastopanje tankovskih kolon.
Zavezniški letalci zaporedoma bombardirajo važne objekte v zasedeni Evropi in so v nekaterih poletih dospeli skozi Madžarsko tudi v Jugoslavijo. Medtem so mnenja, da je potrebno oja-čiti zračno ofenzivo zlasti radi baz in pa tovarn železnih samokrmilcev, katere nacisti pošiljajo v Anglijo.
Odelki zavezniške armade napredujejo tudi v Italiji. Na več krajih v severni Italiji je prišlo do odločnih spopadov med prebivalci in pa nacističnimi posadkami. Neka poročila trdijo, da so večji partizanski odelki precejšna ovira prometu skozi severno Italijo in Tirolske planote.
V zadnjih treh tednih so znašale nacistične izgube nad 200 tisoč, pobitih, ranjenih in pa vjetih vojakov. Od invazije njihove izgube v Italiji, 75 tisoč, 32 tisoč mrtvih. Na sovjetsko-nemški fronti pa samo v eni bitki so nacisti izgubili 20 tisoč mrtvih in ranjenih, 10 tisoč pa vjetih.
M. P. Tuteur.
Poleg vojaštva se je vdeležilo velepomembne obletnice veliko število raznih narodnosti, katere so na svečan način v narodnih nošnjah izražale velike simpatije napram Sovjetski Uniji in pa znsagi Zedinjenih Narodov nad nemškim fašizmom. Predsednik manifestacije je za vsako skupino posebej naznanil predno je vkorakala v dvorano, katerim so vdeleženci ploskali. Ko je naznanil da sledi skupina ki predstavlja Partizane maršala Tita, vdeleženci so klicali in navdušeno pozdravili skupino predstavljajoč narode Jugoslavije, na čelu je plapolala trobarvna zastava z petokrako ob njeni beli progi. To je menda prvikrat med drugimi zastavami bila zastava Narodne Osvobodilne armade in Partizanskih odelkov ob taki priložnosti.
Govorniki so drug za drugim poveličevali vlogo Sovjetske Unije in veličanstve-ne zmage Rdeče Armade, katera je rešila svet pred nemškim fašizmom. Zmage Rdeče Armade in neizreciva vztrajnost narodov Sovjetske Unije, sta dali možnost Zedinjenim Narodim za dokončni obračun s sovražnikom, je pripomnil federalni minister. Dočim je ambasador Zarubin, se mnogo zahvalil v imenu Sovjetske Unije narodu Kanade za izkazano pomoč in dodal, da ste obe državi si v precejšnem sorodstvu po legi in sosedstvu, ter upa da bo prijateljstvo med obema država ki je rojeno v krvi, prineslo vrednostne interese narodu Kanade in Sovjetske Unije. Naj omenim je rekal Zarubin, da v Sovjetski Uniji ni družine, katera bi ne bila prizadeta vsled vojne, namreč da je vsaj eden ali pa več položilo svoje živlenje v obrambi domovine, narodov in človeštva.
To pa zadostuje, da zvemo ceno, ki jo je položila Sovjetska Unija vprid narodov in človeštva.
Maršal Tito in njegov glavni komandni sestav v Jugoslaviji. Stoječi z leve na desno v prvi vrsti: Polkovnik Filipovič; Edvard Kardelj in maršal Tito. Druga vrsta z leve na desno: Radonja, Titov tajnik, čolakovič, tajnik Antifašističnega Sveta; Kocbek, minister prosvete in general Žujevič. Slika je posneta pr-ed stanom Komande
Unijski pokret proti CCF
Toronto •*— Okrožni odbor United Electrical Worker Union (CIO), je naslovil pismo svojim rednim in priključenim podružnicam, pismo v katerem urgira na svoje podružnice, da ne sode-lujo na unijski konferenci, katero sklicuje CCF za dne 16 julija. Za vzrok navaja neuradno predstavništvo in brez opravičene oblasti, za sklicevanje unijskega predstavništva.
Prednedavnim se je na isti način izjavil centralni odbor strokovnih unij v Torontu. V svoji izjavi pravi, da si,CCF lasti diktatorsko moč nad unijskim pokretom in pa za svoje politične svrhe, kar pa neodgovarja principom unijskega pokreta.
Ogroma možnost trgovine z Sovjetsko Unijo
Moskva — Eric Johnston, predsednik trgovskega odel-ka Zdr. držav, je zadnji ponedeljek imel dve in pol uri razgovor z premierom Stalinom v Moskvi.
Kot znano Eric Johnston je pred nedavnim odpotoval v Sovjetsko Unijo z namenom da osebno razgovarja z premierom Stalinom o trgovskih odnošajih med obema državama. Johnston je med tem izjavil, da se je pogovor vršil zadovoljivo in da obstoja možnost za ogromno trgovino Zdr. držav z Sovjetsko Unijo.
Enako pa odbor za daljši kredit ("lend lease") pripravlja načrt za daljši kredit Sovjetski Uniji, za izgraditev opustošenih mest in vasi v tekoči vojni. Kreditna doba še ni predvidena in najbrž da je o tem razpravljal Johnston za času pregovora v Moskvi.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Manifestacija demokratične zavesti slovenskega ljudstva
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Zelo nevarna igra
Na drugem mestu v tem iztisu lista smo priobčili izjavo senatorja T. D. Bouchard. Izjavo je podal par ur prej predno je bilo uradno naznanjeno, da je odslovljen iz predsedniškega mesta Quebec Hvdro Commission, za katero je bil imenovan pred dvema meseci.
Senator Bouchard kot razvidno je podal izjavo o prevratni aktivnosti takozvane organizacije "Order of Jacques Cartier", katere glavni stan se nahaja v Ottawi. Njegova izjava, ki je zvrnila veliko pozornost javnega mnenja in obenem pravočasni opomin oblasti, da se v Quebec provinciji nekaj nevarnega kuha in ako se pravočasno ne izsledi in spreči prevratna aktivnost, zna povzročiti nacionalni nered in narediti težke posledice — je kakor razvidno izzvala ogorčenost med posameznimi krogi, ki so zahtevali njegovo odstranitev iz predsedniškega mesta.
Organizacija "Order of Jacques Cartier", služi kvi-beškim fašistom kot koprena zakrivajoč prevratno m ultra šovinistično aktivnost. Po svoji šovinistični ideologiji zagovarjajo odcepitev provincije Quebec od ostalih provincij v Kanadi, ter pripojitev ostalih pokrajin z francosko govorečim ljudstvom v "eno" provincijo, namreč Francoski Kanadi. Člani tega gibanja so nekoč pripadali precejšnim delom Arcandovi fašistični stranki, katera je prepovedana takoj v pričetku vojne. Mnogi so pa kakor trdi" senator Bochuard, člani ne le podtalne fašistične druhali, ki šteje po njegovem mnenju 18 000 članov, ampak se z svojo aktivnostjo javljajo v Bloc Populaire m Duplessi Union Nationale.
Očitnost prevratne aktivnosti, povzročanjem izgredov in podžiganju anti-semitizma, je že nekajkrat vzbudila javno mnenje. Izgredniki so se poslužili z marsičem in celo z kanadsko himno, da so dosegli svoj cilj. Tako so poleg prejšnih izgredov o katerih je javnost bila obveščena, vprizorili izgrede na shodu, na katerem je imel govoriti Tim Buck, nacionalni vodja delavske progresivne stranke. Da zakrijejo svoj namen, so začeli prepevati narodno himno in z tem motiti red. Ko jim je uspelo razbiti shod. so nato po fašistično pozdraviljali svojega vodjo, kateri ni podal svojega imena oblasti, že ta akt sam ob sebi dovolj jasno potrjuje navode senatorja Bouchard-a, o razvozlanosti šovinistično in fašistično podžganih elementov.
Ni čudnega torej, ko je vodja stranke Union Nationale, bivši premier Duplessi, zahteval od provincionalne vlade, da odstrani Boucharda iz predsedništva Quebec Hydro Commission. Ni čudnega če je na enak način zahteval "L'Action", časopis, kateri govori v imenu višjih katoliških krogov v Quebecu in kateri je naslovil "ultimat" premieru Godbout, da odstrani senatorja Bouchard, ker da zna pokopati liberalno stranko. Neki drugi poslanci v provincionalni zbornici, so obtožili senatorja, kot "Qusling-a" itd. Zgleda da je senator Bouchard zadel v sršenovo gnezdo z tem, da je javno nastopil proti prevratne aktivnosti kvibeških fašistov; proti podžiganju šovinistične mržnje med kanadskim in kanadsko-francosko govorečim ljudstvom, ter anti-semitne ideologije.
Ravno ti krogi so v letu 1941. vodili zoperno kampanjo proti volitev mandata vladi, da podvzame potrebne mere s ozirom na nabor in pa sodelovanja na .bojnem polju izven Kanade. Ti krogi so odločno nasprotovali pošiljanju kanadske armade na drugo stran Atlantika in Pacifika, ti krogi so šli in gredo zatem, da se v Kanadi vpelje vlado fašistične diktature. In to je zelo nevarna igra, posebno v tekoči dobi, ko je narodna enotnost in sodelovanje vsih slojev prvotni predpogoj ne samo za zmago nad fašizmom, tembolj tudi za povojno dobo, namreč utrjevanju pota za dobre odnošaje in kooperacijo med zavezniki in Zedinjenimi narodi.
Fred Rose, poslanec delavske progresivne stranke v Federalni zbornici je dejal: "Odstranitev iz položaja, kletvinami in obrekovanje, se ne rešujo tako težka in važna vprašanja — ampak konstruktivnom preiskavom."
Čas je, da se oblasti federalne vlade zainteresirajo _o aktivnosti omenjenih strank; čas je, da justično mini-sterstvo podvzame potrebne korake proti prevratnemu gibanju in pa z tem ogrožanju javnega reda, kakor tudi ogrožanju narodnih interesov Kanade.
Druga obletnica Edinosti
Dne 15 julija se vrši druga obletnica odkar je začela izhajati Edinost, neodvisno glasilo Kanadskih Slovencev. Dve leti ste takorekoč za nami iz prvih dni, ko smo podvzeli prve korake za izdajanje prvega slovenskega lista v Kanadi. In lahko rečemo, da naše pričetno delo če tudi z neizkušenimi silami, ni bilo zastoj — rodilo je dober plod — v narodnem in edinstvenem smislu.
Pričeten korak k vstanovitvi prvega slovenskega lista v Kanadi, je važnega pomena ne le vsled dejstva, da si smo vtanovili seznanjajoče sredstvo in zaprav najbolj potrebno sredstvo v našem narodnem, društvenem in organizacijskem delukrogu v novi domovini, ampak tudi poleg vsega in vsih drugih nalog v borbi proti fašizmu, najmočnejšo oporo Narodno-osvobodilnemu gibanju v starem kraju.
Edinost si je postavila enostavne smernice, katere ustrezajo vsem in slehernemu rodoljubu ne glede na njegovo ali njeno versko ali politično prepričanost. Njena glavna naloga je bila in tudi ostane, utrjevati pot k narodnemu edinstvu v Kanadi; podpirati vojne napore naše nove domovine in podpirati opravičeno borbo naših krvavečih bratov in sester v stari domovini. V teh nalogah, ki so tesno vezane z celotnimi stvarmi v cilju zmage nad sovražnikom in pa pravični povojni preureditvi povojnega sveta, je igrala v našem obsegu zelo važno vlogo. Kajti postavlja nas kanadske Slovence sorazmerno na kulturno in narodno zavestno stopnjo, vred z vsimi drugimi narodnimi skupinami v Kanadi.
Vso nadaljno razlago o vrednosti lista, prepuščamo naročnikom, zastopnikom, odborom društev in organizacijskih odsekov, da ob drugi obletnici izrazijo svoje mišlenje.
(Sledeči članek je bil pri-občen v listu "Slovenski Poročevalec" z dne 12 marca 1944). ■
SLOVENCI, SLOVENKE!
Volitve v Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okrajne narodno osvobodilne skupščine so NOV, mogočen korak v graditvi pristne demokracije in demokratične narodne oblasti na Slovenskih tleh.
To demokracijo in to demokratično narodno oblast gradite sedaj vi, prebivalci naših vasi, trgov in mest, vi, borci naše Narodne Osvobodilne Vojske!
Vse možnosti so vam dane, da postavite na čelo svojih samoupravnih edinic take tovariše in tovarišice, ki bodo resnično delovali v vašo korist in hkrati v korist naše skupne stvari, stvari svetih smotrov naše domovinske osvobodilne vojske.
SLOVENCI, SLOVENKE!
Prvič v naši narodni zgodovini se gradijo dejanski samoupravni organi našega ljudstva. Slovensko ljudstvo ni imelo še nikoli toliko pravic, kolikor jih ima sedaj, ko si jih je priborilo sanio s svojo udeležbo v domovinski vojni proti okupatorju in njegovim pomočnikom, svojim zakletim sovražnikom.
Posezite popolnoma svobodno po pravicah, ki vam jih nudi volilni odlok, razpisan na temelju sklepov I. zasedanja SNOS, — prvega slovenskega parlamenta.
Ko boste segli po svojih pravicah, se zavedajte, da bodo naše samoupravne enote najpristneje in najtemeljiteje zastopali tisti tovariši in tovarišice, ki so do kraja predani svojemu narodu in njegovemu osvobodilne-1
mu gibanju. Volite tiste to variše in tovarišice, ki že do-prinašajo svoj delež v osvobodilni borbi in pri graditvi naše narodne oblasti — vaše lastne oblasti — ali ki imajo čvrsto in iskreno voljo, da ga doprinesejo v najbližji bodočnosti.
Vedite, da so sovražniki našega osvobodilnega gibanja — narodni izdajalci ;— najhujši sovražniki ljudskih demokratičnih pravic in ljudskih koristi! Zavedajte se, da so to ljudje, ki bi v nasprotju z graditvijo Zedinjene in demokratične Slovenije v novi, demokratični, federa-
DAVČNO OLAJŠANJE LJUDSTVU
Otawa — Finančni minister Ilsley, je predložil državni budžet za fiskalno leto 1944-45, kateri znaša $3.200 milijonov ali pa za 320 milijonov večji, kakor za preteklo fiskalno leto.
Toda v preračunu budže-ta za tekoče fiskalno leto, je predvidena ukinitev obvezne davčne lestvice za farme-rje, kar je vsekakor značilno če računamo preračun budžeta za 1944-45 leto.
Namreč takozvani Com-pulsory Saving lestnica bo ukinjena z dne 1 julija, kar pomeni da bodo delavci in delavke dobili popolno izplačilo svojega zaslužka, razen dohodinskega in vojnega davka. Obvezna zavarovalna lestvica je bila vpeljana kot znano na podlagi bolj vojnega posojila in celotno vplačana vsota je izp-lačljiva enkrat po vojni, če tudi je predvidno, da se zviša budžet za fiskalno leto, davčna lestvica ostane po dosedajnih določbi.
tivni in v vsem svobodoljubnem svetu priznani Jugoslaviji radi povampirili nekdanje stanje narodnega zatiranja, izkoriščanja ljudstva in dušitve demokratičnih pravic.
Organizacije, ki sodelujete v osvobodilnem gibanju!
Kakor vse doslej manifestirajte tudi pri teh volitvah svojo enotnost, ki je postala nezlomljiva hrbtenica enotnosti, slovenskih ljudskih množic. Manifestirajte svojo enotnost s tem, da postavljate skupine kandidatne liste — kandidatne liste OF.
Organizirajte predvolilno kampanjo tako, da bo že v njej prišla do izraza volja volilcev in da bodo vaše liste dejansko liste slovenskega ljudstva, kakor je OF slovenski narod sam!
Volitve v Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okrajne narodno osvobodilne skupščine naj bodo,
ponovna manifestacija demokratične zavesti slovenskega ljudstva.
Volitve v Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okrajne narodno osvobodilne skupščine naj bodo ponovna manifestacija slovenskega naroda,
da hoče zmagati pod genialnim vodstvom maršala Tita skupno z drugimi bratskimi jugoslovanskimi narodi sveta v sveti domovinski vojni.
Volitve v Krajevne narodno osvobodilne in Okrajne narodno osvobodilne skupščine naj bodo
ponovna manifestacija enotne volje slovenskega naroda, ponovna manifestacija nezlomljeve enotnosti slo-verinskega ljudstva. Izvršni odbor Osvobodilne Fronte Slovenskega naroda. ....,.............
Odločite se
K. Fotič slednjič vendar odpuščen
D-Dan (6 junija)' dan, ki so ga vsi svobodoljubni narodi pričakovali s toliko na-strpljivostjo, dan, ko so zavezniki začeli invazijo francoske obale, je odprl novo stran v povesti človeštva. Ravnotako, kakor bodo bodoči rodovi smtrali Stalingrad za preobrat te vojne, tako se bo smatral D-dan, kot njen konec. Pri Stalingradu ni bila zlomljena samo nemška ofenziva, temveč ofenziva svetovnega fašizma. Logična posledica Sta-grada je bil Teheran, toda tudi faktično priznanje najmočnejših pokretov v Evropi, jugoslovanskega in francoskega.
D-dan, je začetek osvoboditve zatiranih narodov na svetu. Končni poraz fašizma je na dnevnem redu. Dogodki se vrčtijo z naglo brzino — z brzino, ki je v teku nekaj dni znatno zboljšala politično situacijo v Evropi. Francoski osvobodilni pokret bo, čeprav še ni dobil formalno političnega priznanja, bo upravljal francoski teritorij, ki bo osvobojen od sovražnika, takoj ko teritorij ne bo spadal več v vojno zono. V Italiji je kralj Viktor Emanuel odstopil s padcem Rima, a Bodoglijo je moral odstopiti kot minis-terski predsednik. Današnja vlada Bonomija pomeni velik korak naprej v demokratizaciji Italije. V grških političnih krogih se opaža razčiščevanje dokaj nejasne situacije. Res je, da nova Panpadrejeva vlada nima zastopnika najmočnejčega gibanja v domovini EAM, a vprašanje kraljevega povra-tka v domovino je rešeno. Narod bo vprašanje rešil s peblescitom in samo v neverjetnem primeru, da bo narod glasoval za kraljevo povrnitev, so bo kralj smel vrniti.
Kar se tiče Jugoslavije, ki je edina država, ki ni čakala na rešitev od zunaj, so nastopile v zadnjem času velike izpremembe. Puričeva vlada, ki je javno in odkrito delala proti osvobodilnemu gibanju, je razpuščena. Narodni izdajalec Draža Mihajlovič je slednjič prenehal
biti vojni minister. Bivši ban Hrvatske dr. šubašič, je sprejel od kralja mandat, da sestavi novo vlado z namenom, da doseže sporazum s Titom.
Vsakdo, ki se je udeleževal javnega dela med našimi izseljenici, ve, kako fatalno vlogo je igral v naši sredi K. Fotič. Imenovan za poslanika od Hitlerjevega in Goeringovega prijatelja Milana Stojadinoviča, je Fotič ves čas svojega bivanja v tej deželi vodil politiko proti interesom ljudstva v Jugoslaviji. Po zlomu bivše Jugoslavije, ko je vlada pobegnila v inozemstvo, je Fotič postal opora reakcionarnih jugoslovanskih politikov v begunstvu. Vse njegovo delo je bilo naperjeno proti edinstvu jugoslovanskih narodov. Zakulisno je stal za "Ameriškim Srbobranom" in "Srbsko narodno Obrano" v njihovi profašistični in ozko -šovinistični delavnosti. Samo njegova zasluga je, da srbska emigracija v tej deželi ni složna.
Takoj po kapitulaciji Jugoslavije so prišle preko Fo-tiča vesti o izdajstvu hrvatskega naroda. Krivda ni bila vržena na Paveliča in vstaše, temveč celotni narod Hrvatski. Ko je Hitler preko Paveliča izvedel pokolj srbskega ljudstva v "Neod. Hrvatski", so Srbobran in drugi Fotičevi agenti začeli strašno kampanjo proti vsemu, kar se imenuje hrvatsko. Dokler se je mislilo, da se Mihajlovič bori proti Nemcem, je bilo med jugoslovanskimi Amerikanci edinstvo popolno, toda Fotič se je tudi takrat boril proti edinstvu. Ko je Fotič videl, da Mihajlovič ni "nevaren" za interese njegove klike, temveč pripravljen da ji služi, tedaj je bil Mihajlovič lažno povzdignjen kot simbol odpora srbskega naroda. Splošno znana je tajnost, da so strašne obtožbe in fasifi-kati proti Narodno-osvobo-dilnemu gibanju prihajali naravnost iz poslaništva. Fotič, predstavnik preživele apizarske klike, je kmalu videl, da je maršal Tito in njegovo ljudsko gibanje naj-'
večji sovražnik vseh profa-šističnih elementov v državi. Zaradi tega se je boril z vsemi sredstvi, da diskredi-tira v očeh svetovne demokracije najlepše gibanje v zgodovini našega naroda. V svojem peklenskem delu je na žalost imel začasen uspeh, vendar pa ni mogel zrušiti narodnega gibanja in neminljivega teka zgodovine. Fotič nikdar ne bi bil imel uspeha, če bi se bil naslanjal samo na jugoslovansko reakcijo, toda kot profašist je bil v tesni zvezi z mednarodno reakcijo in apizarski-mi krogi, ki so podpirali njegovo destruktivno delo.
Demokracija koraka v vseh državah zmagoslavno naprej. Stari, preživeli ostanki predvojne apizarske Evrope čim dalje bolj izginjajo in so obsojeni na politično smrt. Nove, zdrave moči stopajo na čelo Jugoslavije in drugih evropskih držav. Nova doba — doba "malega človeka" se poraja."
ZOJSA.
IZ UREDNIŠTVA
Popravek : V prejšni izdaji lista je bila napačno pri-občena št. društvenega odseka v Norandi, V. P. Z. Bled. Namreč pravilno je št. 4, mesto 14. Obenem kakor nam poroča tajnik odseka Zveze K. Slovencev, je prišlo do pomote v seznamu darovalcev za pomoč starega kraja. Radi tega bodo pri-občena imena darovalcev v prihodnji številki, kakor jih je tajnik odseka spisal.
Zaradi prostora nismo mogli uvrstiti sliko demokratičnih jugoslovanskih žen iz Windsorja, namreč članic njihovega krožka, kateri vzorno dela na polju narodnega dela. Uvrstili bomo enkrat pozneje in za kar nam naj oproste prizadeti.
ZA POMOČ STAREGA KRAJA
So priložili iz Toronta: Društvo "Bratska Sloga" št. 648 S. N. P J. $150.00, George Kobe, $10.00.
Philip steklasa iz Osha-wa, $50.00
Jakob Plut, White Horse, Yukon, $50 00.
Dr. MARIJAN BRECELJ je član eksekutive SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVETA.
Izvoljeni je bil na zborovanju narodnih zastopnikov 2 oktobra 1943. Njegov članek je značilen zlasti v tem, ker polaga krivdo za civilno vojno v Sloveniji na one narodne voditelje, ki so sklenili rajši sodelovati z okupatorji in izdajati narod sovražniku, kakor pa podpeti slovensko Osvobodilno fronto.)
Naši tovariši so se vsak iz svojega gledanja na svet v skupni skrbi za našo slovensko stvar obrnili na vas s pozivom, da premostite prepad ki je nastal med mnogimi izmed vas in med slovenskim ljudstvom. Jaz se hočem v izvrševanju iste naloge le na kratko dotakniti tistih glavnih ugovorov proti O. F., ki jih slišamo predvsem iz vaših krogov. Ti ugovori so pri nekaterih izraz neorientiranost, pri drugih pa zvit izgovor in pretkano propagando sredstvo za premišljen boj proti O. F. Eni in drugi naj sprejmejo dejstva, ki vam jih sporočamo na znanje v zavesti, da jih ne pribijamo pred vami iz taktičnih razlogov, ampak zato, ker so izraz našega resničnega prizedevanja in take miselnosti, ki je odločno pretrgala s tistim načinom naše pretekle politike, ki je bila polna laži in prevar.
Predno spregovorim o posameznih ugovorih, ponavljamo načelno stališče, ki je skupno vsem sodelavcem O. F. in njenemu vodstvu: Država, narod, družina, javno in zasebno živlenje slonijo in bodo morali sloniti na zakoniku naravnih etičnih zapovedi. Prav to je tista bistvena moralna vez, ki združuje vse pripadke O. F. različnih nazorov in vse poštene Slovence v delu za narodno osvoboditev.
Iz tega temelja vse skupne človeške morale bo lahko vsak kristjan živel, rastel in se duhovno razvijal v duhu svoje resnice. 'Tako se bo dosegla nujno potrebna in prava strpnost med pristaši raznih ver, nazorov in prepričanj. In take osnove so že danes položene med pristaši osvobodilnega gibanja. Naravno je, da so v osvobodilnem gibanju zavarovane bistvene kriščanske vrednote in da bodo zavarovane tudi v bodočnosti. Zavarovana je svoboda ne le notranjega
krščanskega prepričanja, ampak tudi zunanjega izpovedovanja in verske prakse.
Smoter Osvobodilne fronte je resnična demokracija, s katero si bo slovenski narod uredil celotno svoje živlenje. S tako demokracijo bo zavarovano vse javno in zasebno živlenje, zato bo zavarovana tudi svoboda cerkve, da bo lahko sama iz sebe izvrševala svoje naloge, s katerimi bo omogočeno individualno versko živlenje. To se pravi, da je danes in da bo v novem slovenskem živlenju prav tako zavarovana božja služba, oznanjevanje Kristusovega nauka, delitev zakramentov in vse, kar je v zvezi z vernikovim in duhovnikovim nastopanjem v obsegu cerkvenega živlenja.
To načelno stališče, ki ni lastno samo katoličanom v O. F., ampak prav tako njenemu skupnemu vodstvu, kakor tudi vsem pristašem osvobodilnega boja, mora biti tudi dobrovernim duhovnikom zadosten odgovor na vse njihove očitke; kljub temu pa je prav, da glavne ugovore še posebej ovržemo.
Vi trdite, da je O. F. izrazito komunistična organizacija in da vam že zaradi tega ni mogoče sedelovati z njo, ker je katoličanu po papeževih navodilih prepovedano vsako povezovanje s komunisti. V odgovor na to se predvsem sklicujem na sestavek "Klevete in dejstva", ki ga je napisal naš predsednik tov. Josip Vidmar. V njem je slovenski javnosti ponovno prikazal sestavo, naloge in delo Osvobodilne fronte ter vlogo komunistične stranke v njenem sklepu.
Zlonamerna je trditev, da je O. F. neka politična organizacija, neke vrste politična stranka ali frakcija. To ni in ne more biti. O. F. je vsenarodno osvobodilno gibanje, je izraz in oblika sa-moohranitvenega boja, ki ga bije slovensko ljudstvo proti nasilnemu okupatorju. Ko smo bili postavljeni pred dejstvo, da je okupator tu in da nas hoče uničiti, je bila dolžnost vsakoga rodoljuba, da se bori — tako dolžnost komunista, kakor kaloličana kakor svobodomisleca. Zakaj ? Zato, ker je bil obro-žen ves narod, prav tako slovanski katoličan, kakor komunist, kakor svobodomis-lec.
Tak narodni samoohranit-veni boj ne more zasledovati cilja, rešiti le en nazorski tabor na Slovenskem, ampak je že po svoji naravi namenjen rešiti slovenske skupnosti. Narod je vrednota, ki jo je po božjem in človeškem pravu treba spoštovati in ohranjevati in boj za ohranitev naroda je boj za nujno potrebno obliko celotnega človekovega izživljanja. In zato je pri nas boj za ohranitev slovenskega naroda postal sveta dolžnost in pravica vsakega rodoljuba brez razlike na njegove politične in nazorske pripadnosti.
Nekateri trdijo, da so pozicije katoličanov v O- F. slabotne, in vprašujejo zakaj nima tudi duhovščina deleža na sedanjem narodnem vodstvu? Vprašamo vas, čigava krivda je, da niste udeleženi pri osvobodilnem gibanju v taki meri in s tako veljavo, kakor bi bili lahko ? Mirno lahko trdimo, da je krivda na vaši strani. Dobro veste, da so vse tiste skupine in vsi tisti posamezniki, ki so bili prisiljeni zaradi dejanskega položaja prevzeti vodstvo osvobodilnega gibanja, pozvali k sodelovanju prav vse, tako bivše voditelje aktivnega katoliškega tabora na Slovenskem z vami, slovenskimi duhovniki vred.
Ne smete se pa seveda čuditi, če tega poziva niso prejeli tisti ljudje, katerim je bila v preteklosti poverjena skrb za usodo našega naroda, ki so ga pa takoj ob prihodu okupatorja izdali s tem, da so našega najhujšega življenskega sovražnika sprejeli za zaščitnika in se mu poklonili. Nihče ne bi mogel odrekati n. pr. dr. Na-tlačenu pravice sodelovanja in magari tudi vodstvene vloge v osvobodilnem gibanju, če bi se v resnici zavedel svoje odgovornosti do ljudstva in stopil na stran njegovo. Nemogoče pa je istočasno služiti tistemu, ki je po tem ubijalcu ogrožen.
Posebej spominjam v teh vrstah na tisti prvi čas naših osvobodilnih naporov v letu 1941, ko se je vodstvo Osvobodilne fronte, ki je v takratnem svojem plenumu imela 18 raznih političnih in kulturnih skupin ter frakcij, obrnilo s posebnim pismom in s posebnimi odposlanci na ljubljanskega škofa z željo in namenom, da katoliška cerkev na Slovenskem s svojo duhovščino podpre osvobodilno gibanje. Spominjam na številne pozive in prošnje, ki jih je vodstvo krščanskih socoalistov naslovilo na dr. Rožmana z enakim namenom. Spominjam na številne razgovore in pozive, ki so jih dajali pristaši Osvobodilne fronte mnogim slovenskim duhovnikom. Spominjam na razgovore, ki smo jih vodili z vsemi vidnimi predstavniki katoliškega tabora z edinim namenom, da bi ustvarili prepotrebno enotnost slovenskega naroda.
Posebej poudarjam na tem mestu, da se je vse to zgodilo prej, predno je bila prelita prva kaplja slovenske kri. Na vprašanje, zakaj smo naleteli skoro povsod na gluha ušesa, ne moremo odgovoriti, ne da bi obsojali zadržanja teh ljudi. To našo voljo, ustvariti narodno enotnost mimo nazorskih in političnih razlik z eno samo omejitvijo, izločiti iz nje narodne izdajalce, bomo z mirno vestjo in polnimi dokazili dokumentirali.
(Nadaljevanje na 4 st.)
t
Protestno Pismo
Kot jesensko listje je zapadla po Sudbury nazi-faši-stična propaganda v obliku pamfletov, kateri niso podpisani po nikomur. Pač pa se pri tem zlorablja po našem mnenju pošteno slovensko ljudstvo, katero vsebuje "Zveza Slovenskih župnij" v Ameriki ter slovenske katoličane.
Ko smo si bolj od blizu ogledali ta konec enega mnogih repov nazističnega ocktopusa, ter po naročilu pisca uvodnika v pamfletu — čitali in Obsodili, ker je naperjeno proti slovenskemu ljudstvu v splošnem v starem kraju, kakor tudi inozemstvu v Ameriki, Kanadi, Južni Ameriki in drugod kjer koli se nahaja slovenski človek.
Pričevanje "Slovenskega Naprednjaka", se pričenja z razlaganjem svoje morilske nazi-fašistične brutalne živinske narave, kot pravi: Ako bi bil Londonski "spea-ker" (!) dosegljiv, bi ga takoj vstrelil na mestu. . . " Torej brez sodbe ! Ravno tako delajo nazi-fašisti, katerih ta pamf let ne omenja niti njihna zverstva nad slovenskem narodom, ter da je ravno vsled teh zločinov moral pograbiti kar mu je bilo pri roki in se boriti proti vsiljivim pohotnežem na živlenje in smrt.
Ker pa "speaker" ni bil dosegljiv, se potolaži "na-prednjak". Tudi Hitlerju ni.. .! niti nazi-fašizmu. Kaj pa je napravil ta "speaker", da bi ga "naprednjak" tako rad vzel na cilj ? Oznanil je novico po radio. Res lepa narava človeka, kateremu bi po mnenju avtorja pamfleta morali verovati. Za poštenega človeka bi bilo že zadosti, da obsodi namere toliko oboževanega "naprednjaka." Toda, on, gre dalje in pravi: ". . . in ravno tako bi ustrelil vse duhovne očete takih vesti in vse simpatize-rje."
Tukaj imamo zver in dvomimo če mu je podoba človeška. Postrelil bi namreč vse, kar hodi po dveh nogah, kajti onih, ki ne simpatizira-jo z trpečim narodom, je po našem mnenju zelo malo namreč izključno po vzorcu "naprednjaka". Da — tako bi naredil nazi-fašizem — ali eno dobro upanje muče-niškemu narodu je, da to ni dosegljivo nazi-fašizmu samemu in njegovim privržencem. Zato tak izliv jeze in sovraštva proti vsem, kateri si upa reči: Slovenec sem — da — in tako tudi človek, enak vsakemu drugemu človeku, po božjem in naravnem zakonu.
Zakaj ni naprednjaku in njegovim pajdašem dosegljivo?
Skrivnost leži v edinstvu slovenskega naroda in pomoč združenih narodov; leži v zadevi, ki se tiče nas Slovencev v splošnem — v hrar brosti Osvobodilne Fronte Slovenije ter njenega vztrajnega in preizkušenega vodstva. Leži v spoznanju navadnega človeka, kdo je njegov resničen voditelj in pa svrha za katero se bori. V tem spoznanju resnično izpolnu-je poleg svojih narodnih nalog, tudi božje in cerkvene zapovedi, ki pravi: "Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe." "Lačne nasiti, žejne napoji, bolne zdravi."
Udariti po Osvobodilni Fronti in se zaganjati proti njej s tako propagando, to dela nazi-fašizem v Sloveniji in drugod zasedeni Evropi. Ali ni potem nekaj čudnega in nepojmljivega, da to ogabno delo opravlja tipalka nazi-fašističnega okta-pusa pod krinko "Zveze Slovenskih župnij" v Ameriki? Pod krinko pravimo, ker smo trdno prepričani, da bodo Slovenci v teh župnijah obsodili tako početje nazi-fašističnih podrepnikov, kot smo ga obsodili mi v Sudbu-ry, sto procentno.
Trdno smo uverjeni da po njihovih žilah teče enako slovenska kri, kot po naših, in smo nadalje prepričani, da ravno tako simpatizirajo z svojimi brati, sestrami, očeti in materami v strem kraju, kot smo mi. Niti sence dvoma nimamo, da bi bili Slovenci v obsegu "Zveze Slovenskih župnij" odgovorni za škodljivo delo, zakri-
Delo Zveze
■ v
vajoči se pod častnim imenom.
Farani Zveznih Župnij
Slovenci se prištevamo med kulturno miroljubne narode. Sloga nam je bila vedno pri srcu in v zavesti smo čutili težo gorja, če bi ne priskočili svojemu bratu, svoji sestri, očetu in materi na pomoč. V tisoč let zapostavljanja delili smo si zadnjo skorjico črnega kruha, da bi ohranili svoj obstoj, da bi ohranili si čvrsto zvestobo do zadnjega vzdiha, čislali in ponašali smo se z našimi narodnimi ljudmi, ki so nam kazali pot v srečnejšo bodočnost. Z vso marljivostjo in pobožnostjo smo si gojili zaupanje pod težo neznosnega bremena, da bo res napočil dan rešenja. Ta dan je zdaj pred nami! On žari in nas v očitkih opominja, da nas ne zateče zadnja ura na poti paganstva; na poti pronarodnega dela, marveč na potu naroda z vso poštenostjo, da si po naravnem in božjem zakonu ustvarja srečo svojega živlenja.
Zdramite se Farani "Zveze Slovenskih župnij!" Poiščite tiste, ki pod naslovom tega imena zakrivajo svojo namero. Vprašajte jih, kaj jim je namen? Prisilite jih da pridejo na dan z svojim pravim imenom z svojo osebnostjo, da jih spozna javnost mesto poštenega slovenskega naroda, kateri sestavlja "Zvezo Slovenskih župnij" v Ameriki. Mi polagamo Vam farani Zveznih župnij zaupanje, da boste z vso pošteno preteklostjo Slovencev, kadar se gre za čast in pravico naroda, dvigli svoj glas protesta. Da si boste vzeli to pravico ne po vzgledu "Slovenskega Naprednjaka", kateri grozi z smrtjo proti ljudi in gibanja, kateri polagajo svoja živlenja na oltar za svobodo veroizpovedi, za svobodo svojega naroda, marveč kot ljudi, katere veže verska in narodna dostojanstvenost in človečanska razsodnost. Nikoli nismo in tudi ne smemo dopustiti, da bi kdor koli v našem imenu igral Judeža Iškario-ta. Mi ga moramo obsoditi! Čimprej smo to storili — storili smo svojo narodno in po verskih predpisih svojo dolžnost.
Kaj vse vsebuje tozadevni pamflet, kakšnemu cilju je namenjen — sodite sami, toda ne molče, ne iz naklonjenosti komur koli, tembolj z svojo pravicoljubno zavestjo z glasom zdravega uma — kot Slovenci — kot katoličani. Mi vemo in Vi veste, da ste samo dvej poti — treje poti ni. "Ali z narodom in za vse kar narodu po naravnih in božjem zakonu pripada, ali proti naroda proti naravnih in božjih zakonov"! In slednje je kar zastopa fašizem in oni, ki bodisi zavestno ali nezavestno širijo njegove nazore, njegove želje, toda nesrečo, žalost in trplenje za ljudstvo — za nas.
Kalvarija našega naroda je prepredena z trplenjem. Lahko rečmo, da je le ena brezkrajna nit tisoč let trp-lenja in se približuje svojemu koncu. Toda predno se uresniči to kar zahteva naše ljudstvo; predno obsije svetlo solnce našo izmučeno in pomandrano domovino; predno se dejansko okrepča naše ljudstvo v plodu svoje krvave borbe, oni, ki so bili vedno in povsod nasprotni vsemu temu, bodo skušali vse v svoji moči, da zasejejo mržnjo med nami, da narede razkol in da bi brez vsakih težkoč znova zasegli oblast in nas nadalje držali v trp-lenju, žalosti in nesreči.
Še ni zadosti žrtev slovenskega naroda, ni zadosti ti-sočev v koncetracijskih taboriščih, ni zadosti muk skozi katere je šel narod v tej vojni. Vse to ne zadostuje onim, ki se služijo z proti-narodnim delom. Niti najmanj jih ne peče vest pred narodno in božjo kaznijo. Raje postavili so se in postavljajo na stran sovraga z svojim delom in z svojo besedo. Postavili so se na stran nazi-fašizma, smrtnega sovražnika posebno nas Slovencev, Slovanov in vsega svobodoljubnega ter v demokratičnih nazorih vzgojenega ljudstva.
Zato Slovenci iz Sudbury odločno protestiramo proti
njen
opravičuje veliki pomen
Toronto — Preteklo je malo več kot dve leti odkar je bila vstanovljena Zveza Kanadskih Slovencev, kakor tudi Zvezi Kanadskih Hrvatov in Srbov. Namen teh bratskih Zvez je bil, da se narodno zedinejo in da pomagajo kot narodne skupine Kanadčanov, svoji novi domovini Kanadi. Razume se, da je njihovo organizacijsko delovanje tesno vezano s vzgojo dobrih in vdanih državljanov, katerih je dolžnost gledati za interese svoje domovine, toda ne manj pa po narodni pripadnosti podpirati pravično borbo naših bratov in sester v stari domovini, katera je enako sestavni del borbe proti sovražniku Zedinjenih narodov.
Kot je bilo že nekaj krat omenjeno, tri bratske Zveze so dosegle v tem svojem plemenitem in občenarodno koristnem delu. velik uspeh in svoj napredek. Temu za dokaz je zadnja konvencija južnoslovanskih priseljencev, ki se je vršila kot znano dne 3 in 4 junija. Topot je bilo zastopanih 76 organizacij in društev z strani 124 delegatov in delegatinj. Sklepi konvencije so že naznanjeni v javnosti, ki da-jajo pregled slehernemu rodoljubnemu rojaku ali rojakinji o svrhi in cilju tega velikega občenarodnega gibanja. Zato naj vsak sam za sebe presodi, ter zdrami vsaj zdaj, ko je že skoraj zadnji čas, kje mu je mesto in kaj naj podpira, kam naj pristopi in kako se naj ponaša napram gibanju, čigar vloga je bila, da naznani javnosti, da smo narodna skupina in da pripadamo narodom, katerih junaška borba osvetljuje naše ime, kot naroda.
Sem pač eden prvih članov odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu. Ni mi žal, da sem bil eden prvih članov. Ponašam se z tem, ne zato da kogar koli ponižujem, tembolj zato, da pripadam organizaciji, katera dejansko deluje za narodne interese, katera ščiti narodno ime in njegove pravice
človek je ponosen, ko naredi dobro delo, toda vendar ni večjega ponosa, kakor pa služiti svojemu narodu. To je največji ponos, — to je čast!
Pomislimo si zdaj. kako bi zgledalo, ko bi ne bilo kanadskih Slovencev zastopanih na konvenciji Kanadskih Južnih Slovanov? Vsak človek če količkaj pomisli o tem vprašanju in kateremu veleva narodna zavest, da je med prvimi bojevniki za interese svojega naroda, ni težko dognati kakšna čut bi obdajala njegovo srce in zavest. če bi bil mehkega srca, bi se zjokal, če bi bil bolj stanovitev v svojem prepričanju, bi vztrajal v zaupanju, da pride čas, ko se bo ja slednji prebudil iz sna in spoznal kje mu je mesto.
Nekaj takega smo člani Zveze v prvih dneh, doži-
veli, toda vztrajali smo! Bilo nas je ob vstanovitvi ponekod od tri do pet. Na vpogled reven sestanek. Morda se je kdo celo na glas zasmejal, češ saj jih je samo pet — kaj pa bo naredilo pet ljudi? Kot sem omenil vztrajali smo! K tej vztrajnosti nam je znova vlivala novo moč junaška borba naših bratov in sester. Zavedali smo se, da opravljamo delo, za svoj narod, za vzgled njegovega častnega imena, katero je res moralo na potokih krvi doseči svoje prvo mesto med združenimi narodi. Zavedali smo se te vrednosti in smo šli na delo. Ob tej priložnosti pa lahko rečemo, da je bilo kronano z dobrim uspehom, zahva-ljeno bodo zvestim rojakom in rojakinjam po naselbinah, da se smo vdeležili konvencije kanadskih Južnih Slovanov, kot organizacija in tudi z precej lepim prispevkom ob njenem zborovanju za pomoč narodom Jugoslavije. Z tem smo na enak način se postavili kanadski Slovenci v velepomembno družbo narodov, ki skupno delajo za največje ideale naroda in človeštva. Ni nas sram, pogledati v oči, ne povešamo glavo pred sosednjimi narodi — ne stojimo ob strani, ko se preliva junaška kri naših bratov in sester v stari domovini.
če je bil kdaj bolj jasen cilj našega dela, je zdaj! Toda o tem smo dostikrat potom našega lista in tudi besedno skušali prepričati slehernega, da sledi pravemu potu narodnega dela, da sledi svoje narodne vrste, da jim pomaga in da postane eden tistih, ki delajo za svoj narod.
Torej, rojak in rojakinja, na Tebi je ležeče, da pristopiš v svojo organizacijo. Na Tebi je ležeče, da si odgovoriš vsa potrebna vprašanja, ki se tičejo slehernega živ-lenjsko in tudi narodno. Glejmo vsaj toliko vsak sam pri sebi. da ne bo nas vplivala kakšna koli izmišljenost in obrekovanje, ampak posta-nimo sami toliko samozavestni, da se sami zainteresiramo za vse stvari, ki se tičejo nas kot posameznikov in tu-
avtorja in njegovih pomaga-čev v omenjenem pamfletu. Ne protestiramo zato, ker je to spisal. Protestiramo zato, ker se skriva p<5id imenom "Zveze Slovenskih župnij." Naj pridene nazi-fašistični propagandi svoje pravo ime, mesto imena "Zveznih župnij", katera smo prepričani da ne more odobravati njegov spis. Na dan z Judeže-vim obličjem!
Naše simpatije, naše srce in sočustvovanje je na strani Narodne Osvobodilne Fronte, je na strani trpečih toda junaških in vzglednih bratov in sester v stari domovini. Na njihovi strani so Združeni Narodi, je Amerika, Kanada, Vel. Britanija, Sovjetska Unija — je cel svobodoljubni svet. Na njihovi strani je zmaga, je pravica in je poštenje. In v tem bodo zmagali!
"Smrt fašizmu!" "Svoboda narodu!"
Omenjeno "protestno pismo", je sprejeto na redni seji odseka Zveze Kanadskih Slovencev z dne 18 junija. Isto je bilo sprejeto z strani "lovskega kluba."
F. Zaic, pred.
J. Smrke, taj.
di narodno. Na redni seji, postavimo vprašanje o tem ali onem, nikakor pa privatnih prostorih, posebno pa ne v krogu, kadar alkohol nadvladuje moč človeka.
Tukaj naj omenim še eno. Ne zadostuje postati samo član, enkrat mesečno priti na sejo in plačati svoje prispevke. Zveza Kanadskih Slovencev, ni podporno društvo, pri katerem je tudi potrebno agitacija in delo. Ona ne določa podporo posamezniku, tembolj podporo vsemu, kar je v interesu narodu tj.,nas samih. Zveza je narodna protifašistična organizacija, je vzgojevalka v prosvetno-kulturnem narodnem smislu, je na strani pro-gresa in pravice ! In to v navadnih besedah pomeni, da se poučujemo med sabo sami in tudi druge v našem delokrogu o stvareh, ki se tičejo nas vseh ^skupno in pa tudi posamezno. To zahteva od vsakega člana, da postane ne samo redni član svoje organizacije, tembolj njen organizator, njen branilec in njen varuh ob vsaki priložnosti.
Mi se vsi skupno učimo — učimo se drug od drugega, od naših narodnih ljudi, zgodovine našega in drugih narodov. Učimo se kot člani organizacije, katera stremi, da postanemo dobri in vdani državljani svoje domovine in z tem dajemo le primerni vzgled svoje narodne kulture in izobraženosti. Nič samo ob sebi ne pride, enako ne pouk v narodnih, socijalnih in političnih zadevah. Enako ne more priti sama ob sebi sloga in združenje. Za vse to je potrebno delati, je potrebno požrtvovalnosti, potrpežljivosti in vztrajnosti. Potrebno je neštetokrat požreti neokusne prigovore, pripombe itd., ne zato da jih požiramo kot opravičljive, ampak zato, da olajšamo prebroditi nesporazum v pravo smer velikega dela. Postavljamo narodno zavest nad vse druge neokusne stvari.
Da -v rojak in rojakinja delo Zveze Kanadskih Slo-| vencev, opravičuje njen velik pomen!
Joe Sheryak.
Aktivnost Jugoslovanskih demokratičnih žena
Windsor — Nekako pred enim letom smo se organizirale, Hrvatice, Srbkinje in Slovenke v Windsorju z ciljem, podpirati vojne napore naše nove domovine^ in njenih zaveznikov, za čim hitrejšo zmago nad fašizmom.
Od tega času stalno delo-mo kjer koli je potrebno, največ pa za Rdeči križ. V-sak teden darujemo po en dan dela v njegovem uradu, tiste, ki nemorejo prispevati en dan dela za Rdeči križ vsled zaposlenosti v vojni industriji, pomagajo pa na drugi način. Namreč na domu delajo razna ženska dela. pletivo, šivanje itd., kar potem prinesejo v urad Rdečega križa.
V naši organizaciji nas je okrog 40 članic. Več kot polovica naših članic dajajo redno kri za ranjene vojake in mnoge že imajo posebni znak, katerega se dobi ob tretjem terminu daVanja krvi.
Naše medsebojno spoštovanje, je zaprav vzorno. Spoštujemo druga drugo in nam je veselje priti iskupaj, kakor da si smo rojstne sestre ali pa da smo iz ene vasi. Celo pomišljamo če bi se vsled kakršnega koli vzroka morale ločiti ena od druge, da bi to bilo nam zelo težko, posebno pa če bi kaj takega prišlo nasilnem potom. Vrgle bi se nasproti kakor levinja pred napadom na svoje mlade. Tako bi tudi me zavarovale našo slogo in edinstvo.
Vsled tega tudi pomišljamo, ko čitamo v našem časopisju včasih apel na Hrvatice, včasih pa na Srbkinje, le redko kdaj pa opazimo apel nas vseh skupno, namreč Slovenk, Hrvatic in Srb-
kinj. Naj pripomnimo, da nismo nasproti sloge posameznih narodnih skupin, tembolj smatramo za večji uspeh našega, dela, če smo vse skupaj združene v eno močno organizacijo Južno-Slo-vanskih demokratičnih žena.
V našem delu tudi tekmujemo med sabo na isti način, kakor se navadno tekmuje med narodnimi skupinami ali pa poedinci. Mi najbolj vemo med sabo aktivnost posamezno in pa skupno. Zato ne vidimo razloga, da bi bolj uspele z delom recimo v posameznih narodnih skupinah.
Odkar je podvzeta kampanja za pomoč narodom Jugoslavije, smo šle aktivno na delo. Zbirale smo denarne prispevke in tudi obleko in obutev. In to delo nadaljujemo v najlepši slogi, če je obleka ponošena in potrebuje popravila, popravljamo in olikamo obleko, da je lepo čedna in zložena.
Vsak četrtek je naš redni dan za sestanek. Sesta-jemo se kolektivno v naših prostorih 1223 Drouillard Rd. Ker je v naš krožek pristopnina dobrovoljna in pa na podlagi rodoljubne zavesti, poživljamo posebno Slovenke, kakor tudi še preostale Hrvatice in Srbkinje, ki še niso članice našega krožka. Pridite k nam sestre in matere! Prepričajte se o rodoljubne in humanitarnem delu našega krožka! Pomislite vsaj trenotno, na svoje sestre v stari domovini. Mar jim ne bo veselo slišati, da je Vaše ime v krožku žena v daljni tujini, toda njim za pomoč — za pomoč onim, ki so pomoči potrebni, kakor je notreben vid človeku.
Naš krožek je poslal dele-
Nadaljevanje izjav voditeljev iz starega kraja
Bog je združen z njegovim trpljenjem najslajše misli mu vstajajo iz zemeljske umetnosti. Tudi tista daljna, nikoli izgovorjena misel kmetova vstaja iz zemlje. Tista daljna misel na boljši svet. Tista misel, ki je sredi noči tiho povedala: "Bojimo se ga."
Tam pa spi mlad njegov duhovnik, vzgojen med knjigami in v pokorščini brezpogojnemu redu in vsakovrstni oblasti, človek, ki je njegov duh odtrgan od zemlje, izkoreninjen iz časa in prostora, ki je pozabil, da je rojen iz utrujenih nedrij delovnega človega in da mora služiti slovenskemu človeku na njegovi poti do človečnosti in svetosti. Nekaj zatrtega in nesproščenega sem zagledal v mladem duhovnu, nekaj mrtvega in gluhega je v njem in okrog njega, nekam je zašel in zdaj ne ve, ne kot ne kam.
V bledem in izmučenem kmetu pa sem začutil zve-nenje dragocenega in toplega glasu, ki preveva svet in napolnjuje človeštvo z odrešujočo resnico. V njem sem zagledal svetost slovenskega trpljenje in upanja. Zazdel se mi je kakor očak, ki je doživel življenje in smrt in ki so mu oči zazrle Obljubljeno deželo. Po dolgih stoletjih je zagledal znamenje na nebu in zaslutil, da se bo človekova pravica kmalu izkazala. Mi vsi smo izraževalci tega upanja, on pa je dejanski njegov nosilec.
V srcu slovenskega kmeta je zrasla vera v novi svet, kakor požene cvet v pomladni naravi. Tiho brez hrupa je sprejel spoznanje delovnega človeka in njih posledice. Ni ga prizadelo, ko so mu zažgali dom in zaklali soseda. Ni ga omajalo, ko je njegov duhovnik obsodil njegovo upanje in ga zapisal na listo sumljivih ljudi. Njegova vera ni odvisna od dobrega ali slabega duhovnika. Ko je hranil na Rabu svoje zvesto upanje na boljši svet, je obenem molil rožni venec. Ko je prišlo nadenj nasilje domačih izdajalcev, je stisnil zobe in umolknil, toda upanje ni izgubil. Ravno tako ravnajo tisti, ki so popolnoma prepričani o neizbežnosti tistega, kar prihaja. To je zvestoba ljudstva, ki danes mnogo čisteje predstavlja Križa-nega od njegovih duhovnikov.
Tisto noč sem vzljubil slovensko ljudstvo s posebno ljubeznijo. Pridružil sem se mu popolnoma in se ga tesno oklenil. Politični in družbeni vlogi, ki jo ljudstvo igra v današnji zgodovini, se pridružuje še duhovna vloga Ljudstvo ni le občestvo dela, ampak občestvo najzveste, ših in najčistejših ljudi. Ljudstvo predstavlja zgodovin ske sile in posebno nravno zadržanje teh sil. Ljudstvo je cbčenstvo tistih, ki so mu obljubljeni blagri in vzvišeno dostojanstvo v občestvu svetnikov.
Nasloniti se na ljudstvo se ne pravi le zaupati v njegovo družbeno tvornost, ampak zaupati tudi v njegovo nravno poslanstvo. Ljudstvo je danes nosilec človečnosti in svetosti. Vsem, ki so izšli iz ljudstva, je postavljena zapoved, da se povrnejo k svojemu ljudstvu in z njimi zaživijo.
Kdor občuti resnično ljubezen do človeka, ga mora vzljubiti v ljudstvu, stopiti mora v ljudsko občestvo, z njim živeti in trpeti, če pa to ljubezen premorem, potem moram izraziti jo brezpogojno, pa naj ima ljudstvo prav ali ne. Z ljubečim bitjem je treba živeti in umrti. Kako naj ljubim ljudstvo, če se ne spojim z njegovo usodo ? V spomin mi prihajajo besede krščanskega misleca: "Predno pretehtam dobro in zlo, ki ga je pričakovati od zgodovinskih sil ljudstva, se moram odločiti za sožitje in sočutje z njim."
To je moja misel, ki jo izražam slovenskemu duhovniku. Kristjan ne sme v nobenem primeru prenehati živeti s svojim ljudstvom. Kristus je pretakal solze žalosti in veselja nad svojim ljudstvom, kajti ljubil ga je kot Bog in kot človek. Kristus je ljubil ravno njega. Prav to je znamenje Kristusa samega, da se njegov evangelij oznanja ubogim in trpečim. Zato je mesto slovenskega duhovnika danes edino le na strani ljudstva, to se pravi med tistimi, ki najbolj hrepenijo po svobodi, resnici in pravici, kajti v tej težnji je izraženo hrepenenje po odrešenju.
Ves slovenski narod je zahrepeliel po svojim pravem človeškem življenju. Zdaj stoji sredi najbolj vročega preoblikovanja sveta, združen z vsemi borci za novo podobo življenja. Slovenski narod nastopa z drugimi narodi na pozornici zgodovine, boreč se za osamosvojitev človeka, naroda. Kakšna prilika za vse žive, neustrašene in ustvarjajoče ljudi! Kakšna prilika za prave delilce božje milosti! Kakšna prilika za vse tiste, ki verujejo, upajo in ljubijo. Tu se ustvarja zgodovina, tu se oblikuje človeški rod, tu se odrešujeta človek in narod.
Zato se dvigni slovenski duhovnik, in poln odrešenj-skega nemira pohiti med borce in ustvarjalce novega živlenja, da zaživiš med njimi novega človeka in novega kristjana. Prelomi s svojimi stanovskimi predsodki in s svojo meščansko okolico ter se pridruži svojemu ljudstvu. Mi vsi te čakamo, kristjani in nekristjani. Posebno mi kristani, ki nam je evangelsko delovanje postalo največji ukaz. želimo, da se v vas prebudijo prave duhovniške moči in se podajo v službo bližnjemu.
gatinje prednedavnim vršeče se konvencije kanadskih Južnih Slovanov. Takoj po konvenciji na prvem sestanku smo sklenile, da se naš krožek pridruži temu velikemu pokretu Južnih Slovanov, da bomo imele tudi me svoj posebni čarter, na ponos nas vseh in vsih skupaj.
Na zgornji sliki je razvidno da nas ni štirideset, kakor smo omenile v pričet-ks dopisa. Razlog temu je, da nismo bile vse skupaj za slikanje. Na Sliki manjka Nevenka Grbič, katera se je preselila v Toronto in "katera je bila tajnica našega krožka. Na njeno mesto smo izbrale Milena Jašin, tako je zopet naš odbor sestavljen od Slovenke, Hrvatice in Srbkinje. žal da nas je Nevenka morala zapustiti in se nadejamo, da bo tudi v Torontu dajala primer naših članic z svojem, soprogom Vojinom Grbič. kateri je prevzel nacionalno tajništvo Zveze Kanadskih (Srbov.
Sestrinske pozdrave vsem Slovenkam, Hrvaticam in Srbkinjam.
Predsednica: F. Brozovč.
Tajnica: Milena Jašin.
Blagajnica: Kat. Crnek
Prebivalstvo Kanade šteje 11,812.000
Ottawa — Statistični urad za ljudsko štetje naznanja, da je zadnjega junija t. 1. prebivalstvo Kanade štelo 11,812.000 ali pa 158.00 več kakor pa v zadnjem ljudskem štetju 1942.
Zadnje ljudsko štetje po provincijah v letu 1943 in pa v oklepajih za leto 1942, je bilo naslednje : Ontario 3.917.000 (3.884.000) Que-bec 3.457.000 (3.390.000) British Columbija 900.000 (870.000) Saskatchevvan 842.000 (848.000) Alberta 792.000 (776.000) Manito-ba 726.000 (724.000) Nova Scotia 607.000 (591.000) New Brunsvvick 463.000 (464.000) Prince Edward Island 91.000 (90.000).
Izmed vseh provincij odstotno je največ prizadeta provincija Saskatchevan.
širite črtajte in postanite naročnikom Edinosti
IZVEDIMO KONVENČNE ZAKLJUČKE V STVARNOST DELA
V pričetku, oziroma dne 3 in 4 junija se je vršila zares zgodovinska konvencija kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov, Macedoncev in Bolgarov. Zgodovinska po svojem narodnem obsegu in pa plemenitosti svojih zaključkov. Kajti, prvikrat od njihove priselitve v to deželo, so skupno zborovali in se enoglasno izrekli v prid moralni in materijalni pomoči Narodno-osvobodilni in Partizanski armadi pod vodstvom maršala Tita.
Da dobimo celotno smisel, si moramo zastaviti nekoliko vprašanj, ki nam omogočijo pojasnitev: "Podlaga za konvencijo; njena potreba in pa plemenita cilj in svr-ha."
Kdo je pripravil podlago konvenciji? Nedvomno če smo kdaj prej spoznali vrednost treh bratskih Zvez, namreč Zvez kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, gredo za uspeh konvencije ravno tem trem bratskim Zvezam. Če je prvotno gibanje za pomoč stari domovini takoj v pričetku vpada nemškega fašizma na Jugoslavijo, nudilo podlago za vstanovitev treh bratskih Zveze, tedaj lahko rečemo, da so tri bratske Zveze na enak in bolj obsežen način nudile prvo podlago za skupno konvencijo omenjenih bratskih narodnih skupin.
Njena potreba? Vsako gibanje ali pokret, če tudi v dobri zamisli brez cetralne-ga vodstva in centraliziranega delovanja, je neuspešno in neobstojno. Poleg izvolitve stalnega odbora kanadskih Južnih Slovanov, obstojala je potreba popolnega soglasja za izvedbo plemenitih zaključkov, ki so nastali kot dokaz konvenčnega zborovanja in pa potreba za pomoč narodom in armadi v starem kraju.
Njen cilj in svrha? Medtem prvo in poglavitno vprašanje zborovanja omenje-
nih bratskih narodnih skupin, je razvidno iz glavne resolucije. V njej jasno je izražena edinstvena volja predstavnikov raznih organizacij in društev za izgraditev močnega in edinstvenega gibanja Južnih Slovanov v Kanadi, če tudi je bila zastopana večina južno-slovanskih priseljencev, konvencija je podčrtala potrebo popolnega edinstva za dosego ciljev in svrhe tega gibanja.
Torej prvotni cilj gibanja je, zediniti vse narodne skupine v eno močno gibanje kanadskih Južnih Slovanov in pa svrha, da kot močna orgajjjzacija dajemo največjo podporo Narodno-osvo-bodilnemu gibanju v moralnem, materijalnem in narodno političnem smislu. Slednje je posebne važnosti s ozirom na priznanje narodne vlade maršala Tita.
Toda njen zgodovinski pomen in veličina njenih zaključkov, postane do cela v svojem pomenu, če izvedemo njene zaključke v stvarnost dela in resničnost njene potrebe. Zato je ležeče skoraj prvotno na delegatih in delegatinjah, kakor tudi organizacijah in drrštvih, da v svojih poselbinah oživljajo njene zaključke v stvarnost dela. Potrebno je neumorno delati, podvzemati potrebno aktivnost v naselbinah v zbiranju materijalnih sredstev, kakor tudi propagandno utirati podlago za edinstvo kanadskih Južnih Slovanov, če izvedemo zaključke konvencije v stvarnost dela, tedaj vnaprej lahko rečemo, da smo storili svojo dolžnost napram svojim bratom in sestram v njihovi naporni borbi in jim pomagali prebroditi težkoče in ostvariti njihove zahteve.
Naj nam bodo sklepi konvencije dnevnik v besedi in dejanju!
Prisotnik.
Iz urada
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Odločite se
(Iz 2 strani)
če torej čuti danes del slovenske duhovščine in del bivših katoliških voditeljev-la-ikov, da je odrinjen od sodelovanja in vodstva slovenskega naroda, se mora zavedati, da je tega kriv sam.
Našemu osvobodilnemu gibanju hočete za vsako ceno vtisniti pečat socialne revolucije. Mislim, da je doba teh dveh let dovolj jasno dokazala, da je prvi in glavni smoter sedanjega našega boja narodna osvoboditev in da niti zdaleč ne posega ta boj v kako socialno revolucijo. Ako bi le z drobcem dobre volje spremljali delo in napore vodstva O. F., bi morali brez dvoma samo to voljo in tecilje osvobodilnega gibanja razbrati. Le dejstvo, da O. F. združuje vse plasti slovenskega javnega življenja brez vsakih razrednih razlik, dokazuje njen narodno osvobodilni značaj. Dokazuje pa ta narodni značaj tudi vsa njegova politika, ki je vodi popolnoma v skladu s cilji združenih zaveznikov. Dokazuje to njeno voljo praktično izvajanje oblasti na ozemlju, ki ga je osvobodila naša vojska. Dokazuje končno njeno hotenje, ustroj in borba njene vojske same, ki je izključno usmerjena v obrambo in osvoboditev slovenske domovine.
Kdor je iskal nasprotnih dokazil v morebitnih izjavah in dejanjih neodgovornih ljudi, ta je namenoma potvarjal resnico zato, da Ijj osvobodilnemu gibanju škodoval.
Okvir osvobodilnih težanj je začrtan z devetimi osnovnimi točkami, ki jih je v jeseni 1941 sprejel plenum O. F. v Ljubljani. V teh osnovnih točkah je poudarjeno, da bo v vseh stvareh, ki presegajo okvir sedanje osvobodilne borbe, ODLOČALO NA DEMOKRTIČEN NA-Č I N SLOVENSKO LJUDSTVO SAMO. Ker je ves narod poklican v ta osvobodilni boj, zato bo tudi ves narod po osvoboditvi odločal o svoji usodi in zato ne more biti nihče, kdor je z naro-
dom, za svoje pravice ogoljufan.
"O. F. oziroma partizani so pobili toliko nedolžnih slovenskih katoliških ljudi, da je sprava z njimi nemogoča, ker je nemogoče presojati ta grozodejstva drugače, kot da je nameravala O. F. uničiti vse, kar je katoliškega na Slovenskem". To je vaš najhujši očitek in s tem očitkom, ki ste ga z zagrizeno doslednostjo vzdržali in ga še vzdržujete, ste slovenskemu ljudstvu največ škodovali. Kakšen dežel ima pri tem zločinsko pisanje " Slovenca ", " Slovenskega doma" in "Domoljuba", časopisov, ki jih izdaja katoliško tiskovno društvo, ni treba posebej omenjati.
Zavedajte se predvsem dveh stvari, prvič vodstvo O. F. ni zagrešilo nobenega zločina, drugič pa nihče ni bil kaznovan ali ubit za to, ker je bil katoličan. O. F. je izločevala iz srede slovenskega ljudstva samo narodne izdajalce, katerih zločin je bil dokazan. Boj proti navadnemu izdajalcu pa je prav tako in še bolj upravičen, kakor boj proti okupatorju.
(Se nadaljuje prihodnjič)
OBISK V UREDNIŠTVO
Zadnjega tedna sta obiskala uredništvo, Mr. Joe in Mrs. Ana Bernek (prejšnje njeno ime Ana Ivec, stanujoča v Detroitu, Mich.), katera sta ravnokar se poročila.
Hvala za obisk in obilo sreče v zakonskem stanu!
Za fond listu je priložil pet dolarjev Martin Ivanšek (Tarzan). Pri tem je pripomnil : Pet dolarjev darujem v prid listu in prosim, da se moje ime priopči z pridevkom, namreč Martin Ivanšek, Tarzan, kajti tako me bolj znajo v drugih naselbinah in bodo čitali, da sem še živ.
Sedaj delam in tudi noga se je precej pozdravila. To je pa glavno, ko je človek zdrav.
Vprašanje glede konvencije
Upravni urad prejema obilo vprašanj od uradnikov podružnic in posameznikov: Kdaj in kje se bo vršila konvencija-SANSa? Ali smo mi upravičeni do delegata itd. Dasi je eksekutiva SANSa na svoji seji 12 aprila določila, da se konvencija vrši v Chicagu enkrat meseca junija ali julija, bo potreba čas preložiti za en mesec. Vzroka za to sta dva, in oba dajeta odgovor tudi na drugo vprašanje. Koncem tega meseca se vrši v Chicagu konvencija republikanske stranke, v drugi polovici julija pa konvencija demokratske stranke.
V tem razdobju, v kate-i rem bi se imela vršiti SAN-Sova konvencija, ni v Chicagu na razpolago nobenega hotela, niti akomodacije za delegacijo. Uprava je skušala na vse načine dobiti primeren prostor za našo prvo konvencijo, toda ni uspela. Narazpolago so os+ j le privatne dvorane. To omeni tudi privatna prenočišča za delegacijo, a teh v tem izredno zaposlenem indust-rielnem mestu sedaj ni. Uprava bi bila bombardirana z zahtevami za akotaodacije, česar pa ni zmožna preskrbeti.
Drugo vprašanje je rep-rezentacija. Koliko delegatov naj ta konvencija šteje in kako naj bodo podružnice in druge podpiralne organizacije zastopane? Uprava je razposlala na vse podružnice vprašalne pole že meseca aprila, toda odgovori so prišli le od dobre polovice podružnic. Od mnogo podružnic, ki danes vprašujejo, če bodo upravične do zastopstva, sploh odgovora ni bilo. Vse to in potežkoče z dvorano je nadalo upravi veliko odgovornost in izredno delo. In vsled tega razloga je eksekutiva z veliko večino glasov zaključila, da se datum konvencije odloži vsaj za en mesec.
Podružnice prosimo, da potrpe še en teden. Do tedaj bo določen prostor in datum konvencije, kakor tudi predložen načrt glede zastopstva. Upravni urad SANSa danes vodi vse upravno in politično delo, katerega vršita izvršni tajnik v svojem prostem času ter njegov pomočnik v SANSovem uradu. Vse delo v zvezi s konvencijo je izredno delo. In to potrebuje časa in moči. SANS danes ne razpolaga ne z enim niti z drugim. Prosimo torej potrpljenja.
Aktivnosti SANS.
Aktivnosti upravnega urada so zadnjih par mesecev bile posvečene le političnemu delu. To je zahtevala potreba, ki je nastala vsled iniciative SANSovih nasprotnikov, ki hočejo na vsak način naše rojake in podpornike prepričati, da kar dela SANS, je vse nekaj drugega, kot kar želi slovenski narod v stari domovini. Da je to le gola propaganda, ki se ne zlaga z resnico in pravico, niti ne s poštenostjo, je bilo jasno dokazano v izjavah, katere so spisali novi voditelji slovenskega naroda — dr. Mikuš.Josip Vidmar, dr. Kocbek, dr. Rus in dr. Brecelj.
ČLANOM ODSEKA ZVEZE V TORONTU
Tem potom obvešča se člane in članice odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu, da se udeleže redne seje v nedeljo dne 2 julija, ob drugi uri popoldne v Communitty Hali 386 Ontario St.
Na dnevnem redu je več važnih vprašanj, obenem tudi velitev delegatov za prihodnjo Konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev, katera se vrši kot znano dne 30 julija tukaj v Torontu. Radi tega in drugih vprašanj katera bodo na dnevnem redu, je važno, da se udeleži in prisostvuje seji vsak član Zveze.
Tajnik.
To sovražno propagando, ki jo po Severni.Ameriki širi mala skupina v službi sta-rokrajske reakcije pod šifro Zveze slovenskih župnij, ki pa resnično ne predstavlja drugega kot patra Ambro-žiča, bivšega tajnika Slovenske ljudske stranke Franca Gabrovška in njunih načelnikov v Londonu, je eksekutiva SANSa odločno zavrnila. Ravno tako jo je označil za sovražno in nepošteno dr. Furlan v Londonu, ki je posvaril pisca dotičnega "ljubljanskega pisma", da je ta propaganda koristna le Hitlerju in nacizmu, naravnost pa škodljiva zaveznikom in slovenskemu narodu v njegovem največjem boju za svobodo. Kljub tej propagandi se ustanavljajo nove podružnice in se prirejajo shodi.
Pod avspicijo Združenega odbora južnoslovanskih A-merikancev se je vršil zelo uspešen shod v Johnstonu, Pa., dne 28 maja. Za SANS je govoril Janko N. Rogelj.
V Bessemerju, Pa., je Slove nsk-j-hrvaški odbor priredil banket v korist SANSa dne 27 maja. Govoril je SANSov izvršni tajnik Mirko Kuhel.
Dne 2 in 3 junija se je vršila v Torontu, Kanada, prva konvencija južnoslovanskih naseljencev v Kanadi, na kateri je bil ustanovljen Združeni odbor južnih Slovanov v Kanadi. Sešlo se je 124 delegatov slovenske,srbske, hrvaške, bolgarske in macedonske narodnosti v namenu, da tudi južnoslovan-ski živelj v Kanadi pripomore osvobojenju balkanskih narodov s tem, da gmotno in moralno podpre anti-fa-šistične osvobodilne vojske in pomaga Kanadi. Ameriki in drugim zavezniškim narodom v borbi proti nacifaši-zmu.
Slovenska delegacija je tudi sprejela in podpisala protestno resolucijo proti propagandi reakcije, katero vodi slovenskemu narodu sovražna klika plačanih agentov. Napredni Slovenci v Kanadi so pozitivno reagirali proti prikriti propagandi, brez kake iniciative od strani SANSa. V imenu SANSa je govoril na konvenciji in banketu tajnik Kuhel, za Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pa rev. Strahinja Maletič. Na konvenciji je vladalo ogromno navdušenje za narodno osvobodilno fronto Jugoslavije pod vodstvom Ribarja in Tita. Marsikateri je bii iznena-den nad velikim številom srbskih delegatov, ki so zastopali veliko večino kanadskih Srbov.
Hrvata Travica in Miošič sta bila izvoljena za predsednika in tajnika, za blagajnika pa naš slovenski rojak Joe Petrič iz Toronta. V odbor, ki šteje 43 članov je bilo izvolenih tudi nekaj dru-
gih Slovencev. Namen tega odbora je dvojen: nuditi podporno in politično pomoč borilcem v stari domovini. V ta namen je že zbranega in obljubljenega denarja nad $177,000.00. če upoštevamo, da je v Kanadi le okrog 25.000 naseljencev južnoslo-vanskega porekla, ki so ali bodo prispevali to ali še večjo vsoto, tedaj smo slovanski Amerikanci procentualno pač daleč zaostali za našimi rojaki v Kanadi. Ta odbor bo tudi v ožji zvezi s SAN-Som in Združenim odborom v Ameriki.
Dne 25 junija se vrši velik shod v prid SANSa v Yuko-nu, Pa., pod avspicijo West-moreland couty federacije SNPJ. SANS bo zastopal Janko N. Rogelj, jednoto pa gl. odbornik in član širšega odbora SANSa Andrej Vid-rich iz Johnstowna.
SANSova nova podružnica št. 102 v Forest Cityju. Pa., kateri so priključena menda vsa slovenska društva v naselbini, prireja javni shod v soboto, 15 julija. V nedeljo, 16 julija pa se vrši velik shod v Wilkes-Barru, Pa., pod avspicijo ondotne federacije SNPJ. Na obeh teh shodih v vzhodni Pen-nsylvaniji bo v imenu SANSA govoril izvršni tajnik Kuhel.
RAZNO
Vsem SANSovim odbornikom in podružničnim tajnikom smo razposlali tiskane zapisnike seje eksekutive SANSa od 12 aprila. Kdor še ni čital tega zapisnika, si ga naj izhodi od svojega tajnika. V nekaj dne bomo razposlali brošure "Izjave protifašističnih voditeljev v starem kraju." Kdor želi dobiti kopijo, se naj obrne na podružničnega tajnika ali pa na naš urad. Združeni odbor je razposlal med naše člane zanimive članke od poročevalcev, ki so obiskali pred kratkim Tita in osvobojeni del Jugoslavije, kakor tudi govor našega častnega predsednika Louisa Adamiča, ki je bil uključen v zapisnik senatne zbornice ameriškega kongresa. Pripravljamo za javnost tudi drug material, ki je obče zanimiv in važen za osvobodilno gibanje v Sloveniji in Jugoslaviji.
Slovenski Amerikanci, ne pustite, da reakcija iz starega kraja misli za vas. Mislite sami in delajte tako kot vam veleva vaša poštena vest in rodoljubno srce! Tako jlela SANS in tako delajo oni, ki tvegajo svoja življenja za srečno, svobodno, NOVO Slovenijo in Jugoslavijo. Oni, ki govorijo drugače, del»jo proti narodni volji in le za svoje zasebne interese. Narod doma dobro ve, kaj dela in zakaj umira. Dajte mu svojo podporo. Podpirajte RESNICO!
Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik.
PISMO, KI JE DOBILO PRVO NAGRADO
Mati, Sigmunda Muray Smith, je zadnjega tedna prejela prvo nagrado za pismo od svojega sina, katerega je napisal prve dni invazije evropskega kontinenta v severni Franciji. Nagrado j e razpisalo Upravništvo "Toronto Star" in prva nagrada za tako pismo 20, druga 10 in tretja pet dolarjev. Pismo Sigmunda Muray Smith, se glasi:
"Draga mati! Nedvomno da se zavedate zdaj, kje se nahajam in kaj delam. Ni pa tako slabo, kakor sem pričakoval, toda tudi lepo ni. Primeroma sem zdrav, ampak precej zamazan pa tudi brada mi je že zrastla.
Mi smo zmagali Nemce z orožjem in tudi v bitki. Nadejam se, da niste preveč v skrbi zame, saj itak bi ne pomagalo. Vse kar še lahko naredimo je, da molimo za srečen sestanek. Francija ni dosti drugačna, kot je Anglija. Zadnjih nekoliko dni je bilo precej deževnih, toda imel sem srečo, da sem bil
bolj na suhem, kot pa dežju. Vsakopot, ko se zaustavimo, si naredimo tudi kako zavetje, zdi se mi pa da sem precej pripraven pri tem delu.
Hrana je precej dobra in tudi zadostuje, največje ovire čutimo radi tega, ker si moramo pogosto sami kuhati. Kako dobri kuharji so mladi fantje, si pa kar lahko predstavljate, namreč precej nerodni. Zdaj si kuham kosilo in bojim se, da se je prismodilo, toda nič ne dene za vojaka, ki je zdaj tu in zdaj tam.
Najbrž da bi postali potrtega srca videti francosko ljudstvo. Napol nagi otroci, pa tudj starejši so oblečeni bolj v cunjah, kakor pa obleki. Neka ženska nam je pokazala kos kruha, bil je zelo črn in tudi slabega okusa. Ko smo pristali na obrežju, nas je navdušeno pozdravilo in solze so šle iz oči po licih od njihne radosti. Nemci so ga prisilili delati neprenahoma".
Vaš vdani sin, Signm. Muray Smith
k • •	m w m	■ ■ w m
Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Nemci so že prihajali doli z višine preko trupel svojih lastnih vojakov, ter napredovali proti mestu. Pod poveljstvom višjega političnega častnika Melnikova, so mornarji držali fašistični naval z strojnicami in puškami .
Bilo je potrebno ne samo zadržati sovražnika, ampak ga tudi izgnati iz vladajočih višin pota v Sevastopol. To večer je komisar zbral skupaj politični štab, razložil položaj, ter jim dal povelje izgnati sovražnika iz višin, sami naj se pa utrdijo do zore.	v
Mnogo hrabrih mož je padlo v tej nočni "bitki —toda povelje je bilo izvršeno. Višina je bila zavzeta! Do jutra so se mornarji utrdili in zavzeli nove pozicije.
Razjarjen po porazu sovražnik je pripeljal nove sile, ter jih vrgel v drugi napad. Rdeča mornarja Šerha-kov in Lavrov, sta streljala neprestano na soražnika iz strojnice. Napad je bil odbit. Višina je ostala v rokah mož Črnomorske flote.
Drugi dan so Nemci izvedeli zopet naskok. Topot z sedmimi tanki kot buhajoč koštrun. Pod zaščito oklopa, so fašisti upali razbiti odpor mornarjev, ter zavzeti višino. Komisar je bil odločen vstaviti tanke za vsako ceno in potem uničiti pehoto. Pet mornarjev se je zglasilo prostovoljno, za izvršitev tega dela.
Cela država in mornarica mora vedeti imena teh nesmrtnih junakov. Ti so: Politični častnik. Nikolaj Fil-čenko, mornarji, Vasilj Cibulko, Jurij Paršin, Ivan Kra-snoseljski in Daniel Odincov. Pripeli so ročne granate za pasom in vzeli toliko steklenic gorive tekočine, koliko so mogli nositi, ter potrebne patrone za strojnic. S tem so se napotili naprej na določeno mesto. Napredovali so neslišno in zavarovajoči se za nizkim robom.
Ob ovinku so se pojavili fašistični tanki. Sedem tankov je lezlo po sovjetski zemlji naproti, zakrivajoč v ozadju nastopajoče fašiste. Neustrašeni mornarji so jih pustili, da so prišli na zelo kratko razdaljo. Nato je dal politični častnik znamenje. Strojnica je začela regljati. Mornar Cibulko, je streljal naravnost na tankovne strelj-ne luknje v oklepu. Fden tank se je zaustavil. Cibulkovo natančno merjenje je zadelo sovražnika. Ne enak boj je trajal dve uri. Nesebično in brez usmiljenja so se mornarji borili z Nemci. Fašistična železna pest je bila nezmoz-na prebiti skozi črto od petih branilcev mornarjev, kater, niso poznali strahu.
Z njihovimi ročnimi granatami in steklenicami napolnjenimi z gorivno tekočino, so mornarji poškodovali tanke ter jih zažgali. Proti nemškemu jeklenemu oklepu, so postavili nasproti drznost, pogum in neustrašenost junakov. Na bojnem polju sta še vedno zavita v plamen dva fašistična tanka, nepremična, dokler so drugi štiri se obrnili nazaj.	.	. .
Več ur je poteklo in zopet so se pojavili tanki. Bilo jih je petnajst. Pred mornarji je bil srdit in ne-enak dvoboj z tanki. Trije tanki na vsakega mornarja. Zavedali so se nevarnega položaja. Njihovi obrazi so postali resni in odločni. Oči so se svetile od sovraštva do fašistične zveri. Ni bilo ne omahovanja in bojazni tudi ne. Junaško so gledali smrti v obraz.
Vrgli so se proti tankom!
V gotovo smrt . . . Vedeli so da je z njimi ves sovjetski narod. Kajti radi svoje domovine in sovjetskega naroda, je bilo, da so izvršili nesmrtno čudo junaštva.
Tanki so se valili proti našim zakopom. Bližje m bližje so prihajali. Mornarji so vrgli zadnji pogled okoli sebe stisnili roko eden drugemu. Sovražni stroji so bih že prav blizu. Še enkrat se je strojnica oglasila s svojim znanim glasom. Natančni cilj vodečega voznika tanka. Cibulko je skočil na noge, ter vrgel sveženj ročnih granat pod drugi tank. Mogočna eksplozija je oglusila mornarje Tank se je ustavil. Nenadoma je strojnicar tlesknil z rokami. Bil je zadet. Pozabil je na bolečine ter nadaljeval z ognjem na tanke. Zadnji pas patron je porabil. Tanki so pa le prihajali. Skočil je izza strojnice ranjeni mornar, ter vrgel drugi sveženj ročnih granat, Fadle so pod gosenične verige. Tank je zletel v zrak.
(Se nadaljuje prihodnjič)	_
VAŽNO NAZNANILO
IZSELJENCEM IZ POKRAJIN JUGOSLAVIJE V OKOLICI KIRKLAND IN LARDER LAKE

Na podlagi zaključkov konvencije, katera se je vršila dne 3 in 4 junija t. 1. v Torontu, pri kateri so bila zastopana potom njihovih predstavnikov po večini skoro da, vsa Jugoslovanska društva in organizacije obstoječe v Kanadi, se je zadnjo nedeljo dne 18 junija na skupnem sestanku več različnih društev osnoval o-delek "Sveta Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Svobodni Jugoslaviji, za okrožje Kirkland in Larder Lake.
Na istem sestanku se je tudi enoglasno zaključilo, da se takoj začne z pomožno akcijo za naš do smrtnih muk trpinčeni narod1 z tem, da se bo za početek zbiralo nova in ponošena toda čedna obleka, obutev in sploh razume se manifakturni predmeti.
Zato naj velja k temu nekaj navodil
Obleka, odnosno oprava, naj bo ako je le mogoče oprana, očiščena in zašita. Komu ni mogoče vse to storiti, kar je posebno slučaj pri samskih moških, naj stvari za to namenjeno svrho vseeno pripravijo, ker tako obleko ali pa perilo bodejo uredile ženske, ki so se za tako delo prostovoljno priglasile.
Pri tem naj se upošteva, da se preveč obrabljene obleka ne prilaga, ker v takem slučaju bi bila cena za pre-voznino več, kot pa vrednost take obleke. Ves pripravljen
materijal pošljite v začasno skladišče, katerega naslov je pri: John Šegina 40 Label Ave, Kirkland Lake, Ont. Sporočite lahko pismeno ali pa ustmeno po telefonu in se poslužite telefonske številke: 776.
Če bode potrebno voznika za zbrano obleko itd, bo tudi prišel na določeno mesto, le pa podaste svoj naslov. Uradne ure za sprejemanje daril za pomoč našemu narodu, so vse delovne dneve od 8 ure zjutraj do 7 ure zvečer, izvzemivši sobote.
Za vsa nadaljna pojasnila in navodila se lahko obrnete naravnost na skladiščnika, John šegin^, ali pa tajnika Odbora za Kirkland in Larder Lake, Matija Otoničar, 42 Main St. Kirkland Lake,
Kakor hitro bo na rokah potrebno dovoljenje od državnih oblasti za nakupitev raznih drugih potrebščin in v to svrho zbiranje denarne pomoči, bo o tem naznanil glavni odbor za pomoč Svobodni Jugoslaviji. V ta namen se bo pritegnilo tudi angleško poslujoča društva, radio, časopisje itd., pač vse kar se bo dalo dobiti v prid agitaciji in pa večjemu uspehu za pomoč narodom in armadi pod vodstvom maršala Tita.
Pričakuje se kaj ugodne rešitve in do tega času zbi-rajmo obleko, obutev itd., kar je enako važno za pomoč tisočem v starem kraju.
Matija Otoničar, taj.