»Jvttgji almaU v LkuxMik dfiavak
V«u» utmUIO . . .	$6.00
Za pol lete.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
u d 0 i
J
NARODA
list; slovenskih idelavcevv AmerikL
and legal HoUcUya 75,000 Readers.
TELEFON: 00RTLAMDT 2876.
Entered t« Second Glaei Utter, September 21, 1903, it the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3» 1879.
TELEFON: 00BTLANDT 2876.
NO. 202 — fcTBV. 202.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 28, 1923. _ TOREK, 28. AVGUSTA 1923.
VOLUME XTXT — LETNIK KKXT.
G. PINDHOT V UL06I POSREDOVALCA
Izjavil je, da bi bil premogarski štrajk prava nesreča za ameriški marod. — Načelnik United Mine Workers se je preselil v Philadelphijo, da bo v neposredni bližini pozorišča boja. — Potom Pinchota je vlada izjavila, da štrajka ne bo dovolila in da ga ne bo trpela.
Harrisb|irg, I*«., 27. avgusta. — Danes so se začela tukaj nova posvetovanja n»<*<l delodajalci in majnarji.
(Jovenier Pinehot. ki govori v imenu predsednika < 'ooli<lge-a oziroma vlade, je izjavil, da vlada nikakor ne bo dovolila, da l>i izbruhnil dne 1. septembra štrajk.
Obeiiia strankama je povedal, da je javnost v velikih skrbeh vsled pomanjkanja premoga.
Javnost je prva, javnost ima odločilno besedo. In v njenemu imenu ter njenem interesu moramo preprečiti štrajk.
Pinehotov govor je bil splošen. Ob koncu je izjavil, »la bo popoldne zaslišal zastopnike premolarjev ter natančno pretehtal vse njihove zahteve.
Kakšni bodo njegovi predlogi, se zaenkrat še ne ve. Znano je le toliko, da je v njegovi službi nad dvajset izvedencev, ki poznajo položaj do zadnje pičiee.
V naslednjem objavljamo par odstavkov iz njegovega govora.
44Spor med majnarji in operatorji ni privaten spor. Pri tem je v veliki meri prizadeta tudi splošna javnost. Moja naloga bo ščititi pravice javnosti, pravice premogar-jev in pravice delodajalcev.
"(V bi zmanjkalo premoga, bi imeli delodajalci velikanske izgube. Silne izjnibe bi imeli tudi majnarji. Izgube obeh strank bi bile velike, tretja stranka, javnost, bi pa največ trpela."
Atlantic City, N. J., 27. avgusta.—Predsednik United Mine Workers, John L. Lewis, je danes preselil svoj glavni stan iz tukajšnjega Ambassador hotela v Bellevue Stratford hotel v Philadelphijo.
Včeraj je prišlo k njemu precejšnje število časnikarskih poročevalcev, katerim je rekel: —
"Jaz ne bom razpravljal o zadevah harrisburške konference, dokler se bo konferenca vršila. Usoda United Mine Workers je v rokah podpredsednika Murraya, ki se mudi v Harrisburgu. Jako rad bi bil sam navzoč, toda zdiavnik mi je zapovedal popolen mir."
POLAGANJE PREKOOCEANSKEGA KABLA.
ZADNJA BESEDA FRANCOSKE VLADE
Francosko časopisje brez izjeme odobrava stališče ministrskega predsednika Foincareja. — Njegovo geslo je: *4 Kakor hitro bo Nemčija plačala, bomo šli iz Ruhra." Francoska vlada se noče pogajati z nemškim kapitalistom Stinnesom. — Porurske tovarne se poslužujejo francoskih surovin.
Slika nam kaze parnik Faraday, na katerem je tlel kabelna. ki ga bodo v kratkem položili med New Yorkom in Havre. Delo se je začelo v Par Rot* k a way pri X'ew Yorku.	' # J
VELIKA PRIZADEVANJA A JAKO MALI USPEHI
VOLTVE NA IRSKEM IZVANREDNO MIRNE
Nemška vlada ima velike sitnosti' Narod je apatičen. — Komaj 60! Francija vztraja pri svojih pra-
s pobiranjem davkov. V enem i odstotkov voli cev je oddalo svo- vičnih zahtevah. _ Ameriški
samem tednu so se zvišali živ- j je glasove. — Izid bo objavljen vojaki niso bili posebno dobro ljenski stroški za 72 procentov. šele v petek.	izvežbani, toda njihovo vodstvo
je bilo dobro.
Berlin, Nemčija, 2G. avgusta. | Dublin, Irska. 27. avgusta. — V državnem zboru je izjavil fi- Danes so se vršile v devetindvaj-nančni minister Hilferding, da sejsetih okrajih volitve proste irske bo morala nemška vlada poslužiti države. Namen volitev je bil iz-
najstrožjih. odredb, če bo hotela j voliti 153 novih zastopnikov v ir-l>wiK se je odpeljal od tukaj ob polpetih popoldne j bit lkps Položaju ......zbor. Vse se je vršilo
------T----—-—--1-*j Kljub temVI, da je v Nemčiji primeroma mirno. Po nekaterih
PET NADALJNIH ŽRTEV V f POKOJNI DASKALOV JE BIL vsa^ dan v prometu najmanj 20 mestih je bilo par demonstracij.
STAMB0LI8KLJEV PRUAEU". tr^iiard mark, se položaj ni iz- ki so se pa končale zrez preliva -
___boljšal, pae pa poslabšal. Yeliko . nja krvi.
Dunaj, Avstrija. 27. ii v_ tovarn je izjavilo, da ne bo Tec; Splošno se pa domneva, da na
Kot poročano .je neki bolgarski plačevalo davkov. Spočetka so | Irskem ni bilo še nikdar tako mir-
vsi pridno podpisovali takozvano i uih volitev kot so bile te zad-zlato posojilo, sedaj se pa nihče nje.
več ne zmeni zanj.	i Civilne straže so bile ves dan
Pobiranje davkov povzroča na svojih mestih, pa jim ni bilo vladi velike skrbi, ker se fabri-! treba skoraj nikdar stopiti v ak-kantje in kmetje poslužujejo vseh j cijo.
mogočih izgovorov.	i Navdušenja, kot je vladalo pri
Odpor v Ruhr okraju stanja ( prejšnjih volitvah, ni bilo pri tej
priliki opaziti.
Na volišče je dospelo komaj šestdeset odstotkov vseli volivcev.
Končni uspehi bodo znani šele v četrtek ali petek.
Obe stranki so se posluževali istih zastav, namreč irske triko-lore.
ALPAH.
Bern, Švica, 27. avgusta. — Že dva dni pogrešajo Henrvja Ha-
dena, angleškega hribolazoa, in študent včeraj ustreiiJ v Pragi bol-dra vodnika. Odpravili so se bili garnkega poslanika Iteskaiora na vrh pore J mi gf rati. Nadalje s«« ( Oaskalov je bil na svojem me-je p^esnvila enajstletna hčerka stu brez dovoljenja se^ianje bol-konzula Friedrieha v I>u«ww4dor-1 garske vlade, ki ježe ponovno za-fu in njena governaota. j htevala njegovo izročitev. B,ije je --( bil velik prijatelj in zaupnik pokojnega Stambolijevkega. Sedanje VIHAR JE POVZROČIL VELIKO l^olgarnke vlade ni hote! priznati d KO DO V ITALIJI. in ni hotel odstopiti kor posla-- j nik.
Rim, Italija, 26. avgusta.
Silni viharji, ki m> divjali zadnjih par dni po osrednji Italiji, so po- j KOPIJE BELGIJSKEGA ODGO-vzročili velikansko škodo. Na sto-, VORA DOSPELE V LONDON.
tine hiš je uničenih in na tisoče!	_
prebivalcev je brez strehe.	London, Anglija, 27. avgusta.
•———-————	Kopija belgijskega odgovora na
j noto angleškega zunanjega tajni-
GOMPER8CV ODBOR PROTI USTAVNIM POVELJEM.
Chicago, 111., 26. avgusta. — Samuel Gompers je imenoval danes odbor petnajs<epih delavskih votli tel jev, ki bodo natančno preiskali. kako delodajalci izrabljajo nekatera vladna ustavna povelja.
ka Curzona, je dospela v London. Vsebina odgovora bo jutri objavljena.
BANKIR JE USMRTIL SINA IN SAMEGA SEBE.
SUPERDRRDtfOT LJEH,
DOGOTOV-
Camden, N. J., 27. avgu»ta. — V Udjedfffeiei New York Ship-building Company so te dni dogradili aperdrednot "Colorado". Bojna ladja bo izročena v četrtek mornarici Zdruienih držav. "Colorado** je dolga 624 čevljev ter ima 36,600 ton d emplacement a. Opremljena je s osmimi šestnajst inčnimi topovi.
HIRAM JOHKSOtf JE ODPOTOVAL V GALIFORMUO.
Rochester, N. Y., 27. avgusta.' Tukajšnji bankir Charles Steward je usmrtil svojega štirinajstletnega sina Horaca, ranil svojega devetletnega srna WaJterja, nakar si je sam pognal kroglo v glavo. Čudno se je začel obnašati takoj po smrti svoje žene, ki je umrla pred enim letom. Zdravniki so prepričani, da je storil svoj grozni čin v blaznosti.
vedno večje zahteve vladnim zalogam.
Cene za živila so se v zadnjem tednu zvišale za 72 odstotkov. Nemški premog je sedaj najdražji na eelem svetu.
Vlada se po poslužila vself mogočih sredstev, da se polasti vsega tujezemskega denarja, ki kroži po deželi.
Vsak Nemec mora mora priseči, koliko tujezemskega denarja ima ter ga izročiti državni banki.
Tovarne v Ruhr okraju zapirajo svoja vrata, ne oziraje se na to, da dobivajo veliko podporo od vlade.
V kovinarski industriji je bila odpuščena četrtina delavcev. Na-katere tovarne obratujejo samo po dva dni na teden.
Vlada bo sedaj osnovala zlato rezervo s 500 milijoni mark. Na ta način hoeč nekoliko stabilizirati valuto ter izvesti druge važne finančne reforme.
USMRČEN PRI POSKUSNI VOŽNJI.
Milan, Italija. 27. avgusta. — Včeraj je preiskušal dirkač Gia-cone svoj avtomobil, da ga zadostno pripravi za splošne italijanske tekme, ki se bodo vršile v soboto. Na nekem ovinku je pa izgubil kontrolo, padel je v jarek ter se ubil.
VODA IZ DONAVE STRUPENA
D. C„ 87. avg. — je odpotoval od tukaj v Ca-svoj rojstni knu se-oknson. Donfa m btt le eelo leto.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICET' Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnbed Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Gena • poštnino $3.00. "OLAfl NARODA" 89 Cortland t flt, New York, N. 7.
VOJNO STANJE PROGLAŠENO V INDIJI.
Simla, Angleška Indija, 27. avgusta. — Poročajo, da se nemiri in spopadi med Indijci ter Moha-medanci neprestano vrše. V Agri je bilo včeraj ubitih pet jbsefo. Vlada je proglasila vojno stanje.
TRIJE MRTVI V NEVIHTI.
Indianapolis, Indiana, 27. avg. Vso noč in ves dan je divjal strahovit vihar, ki je povzročil za
100,000 dolarjev škode. Tri osebe je ubila strela.
Pariz, Francija, 27. avgusta. — Vse francosko časopisje navdušeno odobrava stališče, ki ga je zavzel ministrski predsednik Poineare.
Njegovo geslo je namreč:4'Francoska armada bo toliko časa v Ruhr-okraju, dokler ne bo Nemčija piaeala".
Nemški delavci v rulirskili majnah so začeli nekoliko popuščati. Se pred dobrim tednom so bili vsi brez izjeme vneti za pasivni odpor, sedaj se pa že vračajo na delo v tovarne, katerim načeljujejo Francozi.
Poincarejeva izjava ni namenjena samo Nemčiji, pač pa tudi Angliji in vsemu ostalemu svetu.
Frfncija bo vztrajala na svojem stališču, dokler ne dobi popolnega zadoščenja. Po mnenju Francije mora priti prilunlnja inieijativa iz Nemčije.
Neki angleški časopis je sporočil, da se Hugo Stinnes pogaja s francosko vlado glede obratovanja porenskih železnic.
Francoska vlada je te govorice odločno zanikala, češ, da ii niti na misel ne pride, da bi se pogajala s Stinnesom. Poga jala se bo samo z nemško vlado, ne pa s kakim nemškim privatnikom.	—
Nekatere nemške tovarne v Porenju so začele impor-tirati železo iz Francije. Dosedaj, so se posluževale svojih lastnih zalog, oziroma so naročale železo iz Švedske.
To je jasno znamenje, da se je začel nemški odpor krhati.
Dortmund, Nemčija, 27. avgusta. — Danes so začele v tukajšnjem okrožju okupacijske oblasti na svojo roko obratovati majne. To se je zgodilo vprvie izza okupaci je meseca januarja. •
Duesseldorf, Nemčija, 27. avgusta. — Liga, ki propagira Porensko neodvisnost, je danes naprosila okupacijske oblasti, naj jo moralno in denarno podpirajo.
Ta apel je posledica nemirov, ki so se završili včeraj v tukajšnjem mestu. Separatisti so namreč sklicali zbo-na bili ela-\rovanje, katero so pa razgnali nemški nacijonalisti, ki so ni Young Men Christian Asso-. zvesti nemški vladi.
eiaTVon- .	. . ,	I " Vodja separatistov, Hans Dorten, bi bil kmalu stralio-
.Pri tej priliki je imel govor vito pretepen.
ministrski predsednik
POINCARE PERE
SVOJE STALIŠČE
Gondrecourt, Francija. 26. avg. Danes so na tukajšnji mestni hiši odkrili ploščo onim padlim ameriškim vojakom, ki so
francoski Poineare ter je rekel med drugim tudi sledeče:
Najboljša pot. kaiko doseči pomoč. ne potom nebes, pač pa potom mož, ki začno pomagati sami sebi.
Glede zasedbe Ruhr okraja je izjavil:
—	V tipm prepričanju smo tudi zasedli Ruhr okraj. Vse, kar se je zgodilo prej in vse. kar se je zgodilo izza onega časa. nas je potrdilo v nabiranju, da smo pravilno postopali.
Povuaril je, da bo narod, ki vztrajno in temeljito zasleduje svoje eilje, te cilje tudi dosegel.
Glede ameriških vojakov je povedali, da niso bili posebno izvežbani, ko so prišli v Francijo, toda ta nedostatek je odpravilo iz-borno ameriško Vodstvo.
Spomnil se je tudi nemško-franenske vojne leta 1871 z besedami :
—	Nemčija mora biti tako poštena kot smo bili mi leta 1871. Kar smo mi storili pred 53 leti, naj ona stori sedaj. Če ne bo poskušala tega storiti, jo bomo prisilili da bo storila. V Ruhru bomo ostali toliko časa, dokler ne bomo dobili vsega, do česar smo upravičeni.
VELIKO POTNIKOV NA "LEVIATHANU".
Pariz, Francija, 27. avgusta. — Iz Sofije poročajo, da se je v Vi-dinu zastrupilo nad 1000 oseb. ker so pile vodo iz Donave. Voda je strupena, ker vsebuje veliko množino svinca.
WELLES BO AGITRAL PB1 PRIHODNJIH VOLITVAH ZA COOLIDGA.
GRŠKA KONEC
JE PROKLAMUtALA VOJNEGA STANJA.
Washington, D. C., 27. avg. — Senator Weller republikanec nt Marvlanda, je izdal danes ugotovilo. v katerem pravi:
Predsednik Cooiidge je podedoval po predsedniku Hardingu politiko in organizacijo. On je konservativen ter pošten kot malokdo. On rajši posluša kot da bi govoril. Dela in se nikogar ne
Atene, Grška. 27. avgusta. — Danes je bilo objavljeno oficijel-no naznanilo giede odobritve mirovne pogodbe, sklenjene v Lau-;boji. Uspešen je v vseh ozirih. Ko sarine. V proglasu je tudi rečeno, -hodi, ve, kako mu je treba iti, da da je sklenjen definitrven mir a se mu ne bo treba vračati. On je Turčijo in da je konec vojnega predstavitejj priprostega ameri-stanja.	akega življenje.
Southampton, Anglija. 27. avg. Jutri bo odplid proti Ameriki parnik United States Shipping Boarda "Leviathan". Na .sebi bo imel 2800 potnikov. Osemsto jfh bo v prvem razredu, petsto v drugem. ostali pa v tretjem razredu.
VAŽNO POSVETOVANJE MED MUSSOUNIJEM IN BENE-ŠEM.
Rim, Italija, 27. avgusta. — Politični krogi nestrpno pričakujejo izida konference, ki se bo jutri začela med italijanskim
ministrskim .predsednikom Mussolini jem in čehoslovaškim zunanjim ministrom Benešem.
Razpravljala bosta v prvi vrsti glede stališča, ki ga je zavzela Italija napram Mali ententi.
AVSTRALSKI KUKLUKSKLAN-CI PROTI AZUATOM.
Meubonrne, Avstralija, 27. avg. Tukajšnja tajna ' organizacija "Argus'' /ki je nekaka podružnica Kukluksklancev je odločno nastopila proti vsem azijskim delavcem in azijskim trgovcem.
Organizacija ima nad tisoč članov ter ima jako velik vpliv na odgovornih mestih.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
■e potom nafte tanke lifrinjejo aaesltfro, hitro In po nizkih
IM m bik
Jugoslavija:
RaipoiUJa na ndnje poito In lsptafiufe "Kr. pofftnl fekoval vrmd" In "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagreim, Beograda, Kranja, Celja, Maribora. Dubrovniku, SpUtn, Sarajevu ali drugod, kjer Je pti sa bltro
tolafllo najugodneje.
1000 Din.	.. $11,70	..	K 4,000
2000 Din.	$33.20	..	K 8,000
5000 Din.	.. $57.50	.,	K 20,000
y	W «"«»«Je manj ko« «n tlaoi tflnarjev reCunlm« poaebej pe
W centov mm pottnlno In druge etrotk«.
Italija in
BaspoUJa na
Opatiji In Zadrw.
W*dene osem!Je: poeta 1» t* lafioj* "Jadranska banka" t Trate,
. 200 lir................$ 9 JO
300 lir	................$14.40 -
500 lir................$23.50
1000 lir	................$46.00
Prt nakazilih, ki cneieje manj «t lir raCunlme neeebej 9e 1« sa Pottnlno In druse etreike.
Wm peŠOjatre, ki pewiaal> awk net tM Anariev aH pe IratM Dr deTelJnJm pe MiegetnoeO Se peeehol pepnsL
Vrednost dinarjem In Unufe-eedaJ ul stalna.' menja se re&rat In neprt-Bakorano; is tega ra^oca nam ni inofoCe podati netanCne cene vnaprej. Ba&nnamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani dear t roke.
Cfcfc fanhrfifT
ietorfi i glejte effcbwi sdee r Um M*«.
Je poriatl najbolje pe Draft.
Hosqr (M« ell pa New
Hew Torte, Hi T.


1 .......WJ ......»H
■ - t ■f".
GLAS NARODA. 28. AVC. 1923 -
"GLAS		NARODA"		-
				
				
	m _	«na Publish** by		
	Mt 1 m	^abUfl	ill in a TTiainil	
	tmmmm m aha Car«	•rattoa aaa Ollnw af Abara OWlmil af Manhattan. Naw V»rk CM*. M. V.		
(Vata «t Um				
Hi Ivnir	—mwmr7		an pnl Ma —	mm
■A MM 1Mb* *rr	llllllli m»«»»n»»			mm
SutMcrlptlon Yearly MM				
A<v>rtli»twtM an Agrnmut				
Mm Nirrti" Mata vsaki dan immll iwMi ta mrmMM».				
	M M MtaMt aa m		prtoMMj^a Dcmv Ml a« bmm^^v krafa narotelkot. (MMMla Ml	
	-a l a	aa nnraja awju—■ a h a n o o ar «i Vb mt Manhattan. M« VM a nat Cartlantft «71		
	tik>I			
DVANAJSTURNI DELAVNIK
Sodnik Gary se repenei in se hvali, <la je pod njegovim vodstvom United States Steel Corporation popolnoma reformiral^ izrevolucijonirala in izboljšala življenske razmere ameriških jeklarjev.
Izza časa, ko ima vajeti v rokah, je baje izginila vsa brezpravnost, nikomur se ni treba potiti, vse gre gladko, kot po maslu.
li> zadovoljna je baje vsa silna rnia armada, ki stanuje na Gary Streetu in dolu v Garjevi tovarni; ki kupuje v Gary je vi groeeriji in hodi v Gary je vo šolo; ki moli Boga v Garvjevi cerkvi ter se vozi |k> Garvjevi cestni železnici; ki se koplje v Garvjevem kopališču na Gaiyjevem bregn ob Miehiganskem jezeru.
In v teli krajih in prostorih, ki smo jih navedli, ni mesta za kako kolo vraten je, ni prostora za kako jasno svobodno misel.
Prostora ni za lile drugega, kot za pasjo ponižnost, delo in disciplino.
Ali je vreme tako, ali so razmere take, resnično in neovrgljivo dejstvo je, da so *>e začeli sužnji prebujati ter stavliati vsakovrstne zahteve, katerim se je celo Mr. Gary začudil.
Zahtevali so osemurni delavnik. In so ga tudi dobili. Gary ga jim ni dal iz dobre volje, pač pa iz bojazni.
Vse pa kaže, da delavci še vedno niso zadovoljni. Delovni dan jim je bil sicer skrajšan za štiri ure, pri tem jim je bila pa tudi znižana plača. Ni dovolj, da se bore jek-lari za osemurni delavnik in za primerne plače. Izvojevati si morajo svobodo iz železnega obroča, v katerega jih je Gary vkoval.
Jeklarji morajo dobiti pravico, da smejo brez Gary-jevega dovoljenja pošiljati otroke v šole, kupovati v što rili in stanovati v hišah.
Kouštabler, ki nadzoruje delavca v njega "prostih'' urah, je nasilnejši bo« kot pa forman v tovarni.
Tega se pa ne da doseči brez večje discipline ter brez večje in splošnejše organizacije.
Drugega ne kaže jeklarjem kot da se organizirajo v tako mogočno unijo, da bodo lahko diktirali pogoje svojim izkoriščevalcem. Vse, kar je manj, ni nič vredno.
Dvanajst urni delavnik v jeklarski industriji je odpravljen. To je le še prva stopnja, to je šele prvi uspeh.
Bog ve, če bo Gary držal svojo obljubo.
Bog ve, če bo snedel besedo, kot jo je že neštetokrat.
Oirard, Ohio.
Tudi jaz sera odločil oglasiti s* nekoliko v va£em aenjenem listu.
'Tukaj so delavska rajtmere precej povodjne. Res se ztuAxizi kak petak ali iše vet-, a kaj je vse to, ko pa je draginja tako velika, da človek komaj izhaja. Kapitalisti nas odirajo na vse načine, tako da nas izmoztfajo do kosti. Ko bodo videli, da smo popolnoma iz-črpani, i>odo rekli: Za naprej nam boste Karali za toliko, ako pa nočete. poberite svoja Kila in kopita pa hajdi na cesto I Vidite, da.se nam podi velika krivica, ko delavec sr&ra vsa svoja najboljša leta za kapitalista, ko pa prihaja starost in ko ni zmožen več tako delati kot v svoji mladosti, mu reče •kapitalist: Sedaj te ne potrebu-jem > eč, ker mi ne moreš več polniti mojih iepov! Kaj naj torej potem racne? Svoje domovine nima, mogoče tudi sorodnikov ne. V«a «voja leta in mo£i je pustil
v prid kupit al ista. i danes ga ne pozna vef. Tako naj torej v bedi in (fladn pričakuje, kdaj pride odločitve nra. ko p« pone*6 v hladni grob. — Torej, delavci, stojmo na straži, da na« ne prehiti sovražnik nepripravljene* Zavedajmo se svojih pravi«, katere nam (rredo. Organizirajte se! V organizaciji je i»od!	,
Na društvenem polja napredujemo jako lepo. Društvo 4 4 Prešeren ' ho priredslo 1. septewA>ra
kra.sno ;gTO 4'Mati" i treh dejanjih. K.-r je ta predstava prva v letošnji sezoni, ste vabljeni vsi <!nvenci in Slovenke iz Girarda in okoHee, da *e je udeležite v kolikor mogoče največjem številu. Na vas jo ležeč uspeh. Ako lnkite posedali predstave, l>o društvo Prešeni priredilo letošnjo sezono £e dosti jako lepih prireditev, ako se pa ne boste udeleževali, bo tudi društvo maralo prekiniti predstave. Zatorej vas še enkrat poživljamo, da se udeležujete prediitav, kolikor je največ mogoče. Tudi društvo se bo trudilo,, da bo svoje predstave vršilo vam v veselje in narodu v korist. Začetek igre ob pol ©srnih zvečer. Vstopnina za moške 50/, za ženske 25f in za otroke 10/. Po končani predstavi pfosta zabava in ples. Ves čisti dobiček je namenjen za tukajšnji Slovenski Dom. Za gladne želodce in za suha pri a bo vse preskrl*4 od bor.
Dne 3. »teptrnibra ho podporno društvo ".Sara" razvilo svoj prapor. Ker je rAzvitje zastave veli-pomena za celo naselbino, se moramo zavedati van Slovenci in Slovenke, da proslavimo ta dan z največ-jo svečanostjo ter tako po-iiažetno tujemu narodu, da ztiaino eetiitt svoje narodne pravice iil svoj narodni prapor.
Končno vas pozdravljam vse rojake in rojakinje.
John Do^čič.
Peter Zgaga
IIELMAR
Novice iz Slovenije.
Štrajk premogarjev
v Trbovljah in ostalih rudniških revirjih v Sloveniji š«* traja. Razlika med zahtevami delavstva in ponudbami družbe je še zelo velika. tako da izgleda, da štrajk še ne l>o kmalu končan, ako de-laveev ne bo prisilila k popustljivosti — beda. Vlada se tudi ne gane, da bi posredovala.
Železničarski štrajk.
Železničarji južne železnice so 24 ur štrajkaJi v /nak protesta, ker ne dol><- zvišanih plač. Vlada ni imela nujnejšega posla. kakor da je železničarje takoj militari-zirala, kakor da bi se dali prazni želodci potolažiti z bajoneti!
O prebivalstvu Slovenije.
Slovenija je štela ob koncu leta 10J2 1,056,464 prebivalcev. V letu 1922 je bilo 9010 porok, število rojenecv je znašalo 32,408 (od teh je bilo	nezakonskih
in 7 .">;"> mrtvorojenih), umrio pa je 1!0.4:J7 oseb. Prirastek na prebivalstvu znaša tedaj za minulo leto 1 1 iiGG oseb. Med mrtveci jih je bilo eo^l starih do 5 let, 7Ho od 5 do 15 let, 1654 od 15 do 30 let. 2060 od :io do 5<i) let. 4423 od 50 do 70 lef in 5435 nad 70 let.— Samomon v se je primerilo 128, Ln s:cer se je ustrelilo 41, obe<«lo 59, za<tn*p;!<» 5, ytopilo 14, žile si je prerezalo 5 <«t»l). p<>d vlak sta se vrprli 2 osebi in vrat sta si prerezali tudi 2 osebi. Umorov in ubojev se je primerilo 73, in sieer je bilo umorjenih 38. i>ri pretepu ubi-fcih pa 27 oseb. po obmejnih stražah sta hili ustreljeni 2 osebi in detoniorov je bilo izvrženih 6.
Najfleno truplo utopljenca.
l)ne 30. julija se je nail o na o-| br< žju Save pri Brežicah truplo i neznanega utopljenca, ki je približno CO do 70 let star, močne, srednjevelike p1 stave, črnih sivo pomešanih las. takih brk in brade. Oblečen je bil v temnorjav >mk-.ujn* in hlače, obut v čevlje na zadrgo. Pri telesni preiskavi se razen žepnega noža. (pšjgeai, žepnega robca in male verižice ni našlo nif'*>ar, zlasti nikakih listin, na podlagi katerih l i se zamoyria u-irot oviti njegova identiteta. Truplo. ki ni kazalo nikakih znakov nasilne smrti, se je fotografiralo ter pokopalo v Brežieab.
Umrli so v Ljubljani:
Martin Pirnat. rudar, 42 let. — Aniea K-.sir. uradniea čekovnega urada. 21 let. — Marija Aužur, dninariea, 65 let. — Frančiška Uešetič, posestnikova lici, 30 1. — Ivana Omeje, dninariea, 34 let. — Josip Erklavec, berač, 70 let. — Vr. Franko. čevljarjev sin, 4 leta.
Neresnične vesti o Triglavu.
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja uradno: "Nekateri listi so zadnje dni priobčili vesti da je italjan^ko vojaštvo zasedlo Triglav, prepleskalo> Aljažev st«4p z hrrvami italjan-zastave itd. Temu nasprr»ti se v svrho pomirjenja prebivalstvi na podlagi uradnih poroeil ugotavlja, da na vrhu Tri^ava ni italijanskega vojaštva in da Aljažev' r.tolp ni preple^kan z italijanskimi banami, temveč da se nahaja v prejšnjem stan ju.'*
Trebušen rodoljub je imel vedno navado pohajkovati po mestu. Pri teh svojih izletih je imel neprestano roki sklenjeni na hrbtu.
Ko so ga vprašali, kaj je vzrok te njegove navade, je odvrnil: Kaj mislite, da b<jm noge sklenil na trebuhu ter po rokah hodil po cesti ?
* * *
V	Londonu je stopil v pokoj mestni klerk, ki je tekoan svojega službovanja poročil 15,000 parov.
Baje se mu neprestano kolca in pe eele noči ne more spati. Oe ima kdo kaj grehov na vesti, jih ima on. —
* * *
V	newyorskem Timesu objavlja prohibicijsiki načelnik Zdmže-
I nih držav Hvnes dolgo razpravo o prohibieiji.
Zadnjič je pt>ročal o nevarnostih, ki prete prohibicijskim agentom.
Vsakemu se morajo smiliti ti ljudje,
T "pat i je, pa, da ima vsak med njimi pri sebi steklenico in da se v času največje nevarnosti napije nekoliko korajže.
* * *
Ljubezen na prvi pogled je nekaj lepega.
Fant in punca se vidita in se v trenutku zaljubita drug v drugega ter sta prepričana, da drug brez drugega ne moreta živeti.
To je ljubezen na prvi pogled.
NVkaj ti pa svetujem dragi prijatelj. Predno greš po ženitno dovoljenje je boljše, da še enkrat pogledaš.
* * *
Sodnijska obravnava je razkrila. <la je sin milijonarja "VVarda, ki je ustrelil bivšega vojaka Pe-tersa, čisto navadna packa. Ženske mu niso mar. toliko bolj se pa zanima za mlade fante.
Po mojem mnenju bi bilo najboljše. če bi ga zaprli skupaj z Mrs. Buzzi.
Gliha skup štriha.
Mož je vprašal ženo:
—	Ali se spominjaš, kdaj sem izgubil svojo zlato uro?
—	Da, takole pred enim letom.
—	Res, takole pred enim letom.
—	Res je. Danes pa oblečeni tisto suknjo, potipam v žep, ali veš, kaj sem našel ?
—	Uro?
—	Ne. ampa/k luknjo, skozi katero mi je bila ura padla.
* * *
Iz domovine poročajo, da je Radič neznanokam pobegnil. Oe je šel v Italijo ali na Madžarsko iskat pomoči, da bi odcepil Hrvate od Jugoslavije, je naredila jugoslovanska vlada veliko napako, ker mu ni s svincem preprečila nadailjon protidomovinsko delovanje.
Nekateri domnevajo, da je na poti v Ameriko.
Če bo kaj seboj prinesel, mu bo mogoče še kdo sedel na lima-nice.
Da bi mu pa kdo kaj dal. je naravnost »izključeno.
Ameriški Jugoslovani se bodo vnaprej z vsemi štirimi branili vseh agentov, ki bodo agitirali za domovino.
Imajo namreč preslabe izkušnje.
»
V nobenem imenu se namreč toliko ne grešd in ne slepari kot se greši in slepari v imenu domovine.
iiujnsintmuHka
Ustanovljena 1. 1898
SCatoL Ifeftttnta
Inkorporirana 1. 190»
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki: Fresednik: RL'DOI.F PERDAN. 933 E. 1*5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, lio* 10G Pearl Av*. Loraln. O. Tajnik: JOSEFH P1SHLEK. Ely. Minn.
Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box »61, Ely. Minn.
BUgalnlk u^Uplafanlh emrmio: JOHN MOVE K N, «12 — 11th At*. Kut,
Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank' Bids-, «00 Grant Bt- »t Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAS?CTK, Room 20« Bakewell Bldfr.. cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. IS Street, Chicago. 111.
PRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNTK. Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN P7RC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, G39 — 3rd Street, La Salle. III. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa. A venue. * Pueblo. Colo.
ANTON CE^ARC. 538 Market Street, Waukegan, IIL
Jednotlno uradno glasilo: "Clas Naroda**.
Vse stvari tikaJoCe se uradnih zadev kakor tudi denarne poAlljatva naj Be po£lljnjo na glavnega tajnika. Vise pritožbe naj se poSUJa na predsednika porotnega odbora. ProSnj« za sprejem novih članov in boluiAka ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoiiSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druSteT ae pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Moda določa, da bodo prihodnjo zimo tiste žensjce najbolj elegantno oblečene, ki bodo, nosile plašče iz lisičje kože.
Ubogi mačji rod, zadnja ura ti bije.
Novi avijatični oficirji; med njimi Slovenci.
IzX>it za rezervne avijaličarske oficirje- izvidvmke s>o položili v Xoveni Satiii: Jovanovie Mihajlo, Pieelj Alojzij, Jagodne Zdravko, ♦Sad ar Ciro, Ju gov if* Vojin, Mušič Joža. Stalovskv Avgust, Trček Stanko, M raz o vi c Fran jo, Vrbič Ivan, Čnreibaši*' Riko, Vergel j Anton, Vihune Bogomil, (Jruden J.ndoa ik in Fabjan Anton.
Mladi Stinnes v Jugoslaviji.
Tudi v Ljubljano pride.
Kakor javlja sara jevska *' Ye-černja l^-štii". je ^prispel v Sarajevo sin znanega nemškega mili-jarderja llugona Stinnesat kjer stopi v stik s tamkajšnjimi indii-»tiijalei. J'o informacijah omenjenega lista odpotuje mladi .Stinnes* iz Sarajeva v lieograd in Za«r«*}> ter baje tudi v Ljubljano.
Afera ruskega generala.
Beograjska policija je izgnala iz Jugoslavije bivšega generala ruske earske vojske in znanega ru-rtkega vojaškega pisatelja Dobro-pol.tskega. General je preživel dve leti v Beogradu ter užival podporo jugoslovanskih državnih oblasti. Zadnje leto je bil celo nameščen pri beograjski železniški di-lekeiji. Pred par meseei pa so oblasti izvedele, da general Dobro-poljski dopisuje v sovražnem smislu nekim berlinskim časopisom. Vršila se preiskava, ki je cel o dognala, da je general v zvezi s tu-,'ezemskimi elementi, ki delujejo proti Jugoslaviji. Dol »rop oljski j<* to tudi sam priznal.
Zagrebška policija proti nešenju orožja.
Zagrebška policija je začela energično postopati proti onim osebam, ki jih zaloti, da brez dovoljenja nosijo orožje. V zadnjih dneh je policija na ulicah m v javnih lokalih izvrtala pogon na »asante in goste, ki so na «imu, da nosijo orožje. Bilo je aretiranih več oseb, ki so bile obsojene na zapor in denarne kazni, tujei povrh tetra na izgon iz države.
Razburjenje v Prištini.
Kakor .smo že poročali, so na cesti med Prištino in Rabom ubili Turki nekega vojaka ter njegov drob zmetali v cestni prah. Y Prištini se je zaradi tega vršal protestni «ho<l kosovskega prebivalstva, ki je zahteval od vlade najstrožjo kazen za krivce, ker bi sieer ljudstvo samo poiskalo zadoščenja. Da se preprečijo izgredi
j«' bila ponoči in podnevi pripravljena vojska in žandarmerija. Doslej ni prišlo do spopada.
Prvi ženski koncipijent
Xa zagrebškem vseučilišču je l>ila gdč. .Mara llič prom-»v rana za doktorja prava. .Mlada doktorira je nameščena kot konckpi-jentka v pisarni dr. Horvatiča v Za orehu in je prvi ženski koncipijent. ozir<»ma bo ]>rva odvetnica (advokat ka) na Hrvatskem. V Srbiji ima že koleginje.
Nezaposleni mornarji.
Dne 1. julija je bilo v Splitu .V7S nezaposlenih mornarjev, torej tu li brez štrajka precejšnje števili*. Sedaj, ko je ustavljena pl<>-vitba.. znaša število nezaposlenih mornarjev mnogo nad	Pre-
cej mornar.it v je odšlo domov, vendar je v Splitu še mnogo mornarjev, ki iščejo dela, pa ne morejo dobiti.
Dve novi radio-postaji.
Poštno ministrstvo je skltriiilo, da otvori v Nišu in Skopi ju novi radio-postaji. Občine morajo potrebne parcele brezpla^riio staviti ministrstvu na razpolago.
Promocija časnikarja.
Xa zagrebški univerzi je bil promoviran novinar Bogoljub Bratič za doktorja prava.
Odhod vojnega ministra.
Minister vojiv Ln mornarice "e-neral Pešič je odpotoval iz Beograda na Bled.
t
Samomor ekspertnega akademika.
Iz Stolen poročajo, da se je tamkaj z brown ingom ustrelil Džemal šarič, diplomiran ekspertni akademik. Sarič je nedavno dovršil v Zagrebu svoje študije in s*1 potem vrnil domov v Stolae, kjer je zaradi nesrečnih rodbinskih razmer izvršil sit mom or.
Idrijski rudnik izročen Angležem.
Dunajski strokovni list rudniške ižidtistrije "Tagliche Montan-berichte" poroča, da je idrijski rudnik oddan v zakup za dobo 10 let neki angleško-ameršški družbi proti letni najemnini 2 milijonov lir. Državni rudnik v Rablju pa hoče italjanska vlada'oddati v zakup neki angleako-poljski družbi. Poslanec Šček je radi te«a šel k rudarskemu uradu v Trstu, kjer so mu rekli, da o stvari ne vedo prav nič. Zato se je poslanec dbr-nil s»*daj do osrednjih uradov v Rimu in pr»čafriije odgovora.
fOVA ZAHDnVA KNJIGA
SR
POLJANAH ^
TiKBsžsS

RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega 'polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem upora ter njega zakletvi.
Knjiga ja trdo vezana, vaabnja 370 itrani ln 26 alik^ia vojna.
--■ ——— — I II '—'"'— ■ .1	I	———.— ..M.—,
"GLAS HAJtODA" 92 Cortlandt ftrMt, Kew Tork, H. Y.


GLAS NARODA, 28 ATO^ 1923
NOVA SLIKA IBSKEGA PREDSEDNIKA.
Zlati kralj"
Ifnjska zgodba generala. trgoval j»< /. žitom in lesom. Trgo-i;t A ijniMa Sirttvrja >e eita ! val j«* celo - Sandwich otoojwr. kot r<stuafi.	t»-r v to ->vrho vzdrževal dve ja-
Kilor t" i t al ameriško zgodo- i <lrni«-i v pristanišču San Fran-j vino, je morda naletel na njegovo ei*ro.
ime, j»a je poaabil. G*ner«4 Izza leta 1S45 je atal Sutter na
Slimnann je pa sam priznal, da doi|fujej« Združene «tržave za nabavo Calif orni je veliko hvalo temu zlatemu kralju.
<»♦*»■»• ra l Sutf»*r je h>l «len naj-zna«*iliiej»ih pionirjev 1'nije. V iiadeilnjetn objavljamo o njem neka i [Midrohnofeti.
' a #
J<»hn August Sutter je bil sin \ icar^kih *TariiM*v ter je bil ro-j» n leta lnQCJ na Badeiwdketn. Njegov »»»'e je bil monter v papirnici. V sr^nlnjem Bazelu se je izuril za trjfovea, se porodil t«.r o-tvoril trgovino v Burpfloru. Sreči* pa na imel. Priiel je na boben.
G. maja leta 1H34 je zapustil ženo in otroike tfr se {Kxlal na«jadr-niei proti New Yorku.
Štirinajst let ni nihče slišal o njem. Vsi no že mldili. da je umrl.
Leta 184H je bilo pa znano njegovo imel po vnem svetu. Kljub temu, <ln doma ni imel sreče, je bil Slitter zmožen in prebrisan tr-govee. DoMpevsi v New York, je kmalu i z pre v klel. tla mu bo v tem mestu slalia prebila. Odpravil se je proti za padu. Hitel je od mesta do mesta t»-r trgoval. NVkaj časa je bival v Missouri, nakar se je pridružil skupini Nemcev, ki so sli i>kat sreče v Santa Fe.
V Santa Fe je> bival do leta Večji d**l je občeval samo z Indijanci, na katere j** izvajal velik upliv. Vleklo pa je pa vedno dalje proti zapadli.
Indijanci so mu povedali o <le-želi, kjer se zopet začenja svetovno morje in kjer a«i lejwi kraji kot raj.
Vojaške oblasrti so ga svarile, toda on jih ni poslušal. Odpravil se je proti tej čudežni deželi.
7.ii svojega spremljevalca si je izbral kapitana Krm a nt tn-jrera, pet misijonarjev in tri ženske. Sli so od forta <lo forta. doline do
rioltfte ter do«p»»li leta 1S40 v Ca-• *
*
Tedaj j*1 l»ila California nvhi-
aka Ust. Svoj čas so jo bili misijonarji dobro obdelali, pod slabim gospodarvtvom je pa prišla skoraj čisto na nič. Indijanci, katere so bili misijonarji vzgojili za pridne delavce, so se zopet razkropili po jrozdovrh. Krasna dežela je postajala vedno bolj opusto-šena.
Sutter je videl bogastvo zemlje v dolini Sacramenta. šel je k mehiškemu upravitelju l*on Alvara-dn ter mu sporočil avoje nan'rte. Od kazal mu je oocemlje, kjer se stekata Rio <le los Americanos in Saeramento. Imenoval «?a je tudi kapitanom in indijanskim komisarjem.	'
Sntter je začel š svojimi-* ovadbi obdelovati 7.mlj<). sezidal je hub ter imenoval Kvoje posestvo New Helvetia.
Ker so ga pa ogrožali Indijanci. je oixlal svoje posestvo z obzidjem ter postavil na obzidje ka none. V kratkem času je imel pod svojim poveljstvom nad slo mo£. Začel je graditi mline in žage
: j
Irski predsednik Cosgrave. fotografiran tekom važnega kampanjskega govora v Colle Green pri Dublinu.
višku svoje moči in ugleda. Imel je ITiO.OOO a krov zemlje, in vef* kot C00 Indijancev in Kanadcev je ščitilo silne črede njegove živine.
Ob severni meji svojega posestva je zgradil kravno hišo ter jo opremil z največjim komforten. Začel je premišljevati, da bi -e vrnil na kratke obi*k v Švico. Hotel se je sporazumeti s svojo družino ter vrniti upnikom denar.
Ko se je vnela koncem četrtega desetletja vojna med Združenimi državami in Mehiko, sta obe stranki skušali dobiti Sutterja na svojo stran.
Tedanji državni upravitelj Ca-lifornije, don Michael Torena. ga , je imenoval vojaškim governer-i jem z neomejenimi polnomočmr. |K>trdil ga znova kot indijanskega komisarja ter mu dal nadaljnih 22 kvadratnih milj zemlje.
Mladi Švicar je pa lw>lj simpa-tiziral z mlado ameriško repu- I-etos, ko .se obnavlja trinajs-tie; ugaja, potem jim je moral nemški l^jl^	i stoletni spomin mogočne Samove! cesar j>oslati drugega gospoda in
Njegova usada se je odločila j d'*»™e tvorbe' ki smo hili Pri" yoj^odo. Če pa .se je izkazalo, da
! i, •	- id«o	i kljueeiii tndi mi Slovenci, obha- je večini dežeJanov po eodu, po
dne 14. januarja 1h48.	i . j	,	,	. .
jamo se posebni spominski dan tem so ga slovesno sprejeli m v
nekdanje politične svobode karan-j kmečko, narodno ubleiko preolile-
tanskih Slovencev. I>ne .">. junija čenega ustoličili na knežjem ka-
jc namreč minulo sto let. odkar menu, v slovenskih pesmih hvaleč
je izumrl znameniti rod vojvod- in poveličujoč Stvarnika, da jim
skt ga kmeta blainjevaškega, v či-! je dal gospodarja p > njihovi že-
gar rcdoviui se je podedovala pra- Iji in volji.
vica ustollcatj koroškega vojvodo, j Iz vsega tega raz vidimo, da vo-Ko so preti 100 leti pri eelov-1 ditelj zborovanja ni bil odločilen -kih mestnih vratih prevzemali faktor: skupščina izbira in za okoličanski kmetje truplo zadnje-' vrača deželnega kneza. župan-sod <ra kuežjcga kmeta Jožefa, da je nik sklicuje kot ljubki povelje-
Knežji kmet — plemičar.
Spisal dr. J. Mal.
(Konec prihodnjič.)
Podjetje zi pridobivanje apna
v Pe* >vnikn v celjski okolici je svoje podjetje znatno moderniziralo in povečalo. Postavljena sta 2 velika nova p!a\ža. kjer bo zo-p t dobilo kruha več delaveev.
Slovensko šolstvo v goriškem okraju.
Šolski nadzornik prof. Rubbia
je sestavil svoje noročHo o po<»!o- .	. . „ ,
... . , | je temina groba končala vanju ljudskih s»>l v goriškem »»1-! ,
sk« m okraju leta 1922—2:?. Od 95 šo! je bilo v dobi 1921—22 odprtih >2, začetkom preteklega
jvoneV) in spremijo k večnemu im>-eitku. st» s«* pač sami dobro zavedali važnosti trenutka, s katerim
verigo
ink v času, ko je dežela brez vaj vode, veliko v olivno skapšcono, j predseduje in jo vodi, v o&taLem pa le razglaša rezultate ljudske
zgodovinskih dogodkov, ki jim ji*; ^a posvetovanja. Ali takoj pri -^-ti<nil pečat sanK*bitno.sti baš voj- In -lnja dva vira iz naslednjega vodski kmet kot njlliov jw>oseb- XIV. vtoletja, ki govorita o tej
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčeo — jemljite
Severa's
(pn) tu«« ko« ŽKijntkl B»lw)
Priporočen za,
neprebarijiajc, zastareli 3 prtja ■ oilabrlnitii
C«na BO In 85 cantor.
skegn leta pa !»2. Ziiprte so bile .-3HIU « nora/reduiei pri Moravcih iv Kanalskem Lomu ter dvoraz-»ednica v S ie« In jem Ijokovcu. Od 9"» * dprtih šc»l je nuelo !H) sloven-?čino za učni jezik, Ti pa italijanščino. Od 'M) slovenskih šoj je bilo 12 enorazretlnie, '\0 dvorazreduic. T t rorazrednic, 7 št irirazrednic. 3 prtrazrednice in 1 šestrazrednica. Izmed -"» italijanskih šol so 3 eno-i azre.lni.-e, 1 je dvorazreduica in je šch* razred ni ca. Za pouk italijanščine v slovenskih šr>lah f¥J določene ure taJto-le: za enoraz-rednico ur na trtden. za dvo- in trii azrednree 14 ur, za štirirazred-
niee 15 ur, za pet razredu ice 19 ur in za šest razred niee 24 ur na teden. Posebna skrb se posveča zem-1 j- ps-ju in zgodovini Italije in se goje raznovrstne italijanske pes-»ni. IVtanavijajo se šolske knjiž-M'ce. italijanske in slovenske. Vpisanih je bilo začetkmn leta v 95 šolah 5fil)0 dečkov in .">664 deklic. Tekom leta sc iih je vpv«k) 133 dečkov in l<r> deklici. Od"š!o jih je 3:t5 '-leč-kov in 288 deklic. Kon-eena leta je bile v teb šolah 10.876 litrok.. Kapr«-dovalo jih je 9898. I'eiteljev je bilo 20$. Prof. Rubbia pristavlja »zrecnn v s\ojtm poi;o-č-Uu, da je bilo palitieno-moralično .4)iiašenje učiteljstva v vsakem n^iru mijboljše. r>o*dej je med Slovenci itelijaoskrh šol, prihotlnje leto se otvori italijanska isola v Solkanu in projektirana je otvoritev italijanskih azilov v vseh važnejših in prometnejšah <dovenskih krajih, kar pomeni sistema-tleno potujčevanje slovenskega naraščaja.
I jen reprezentant. Temina groba ob sklepu verige in temina sive, skornda iieprodirne da\ninc ob njenem počelu!
Kajti nimamo listin in nimamo pisanih poročil, Ivi bi nam nedvomno pojasnjevala, kdaj in kako je
-:tvari, namreč kronist Otokar m <pat -lanez Vctrinjski, nam slika ta pravni p:»lr«žaj že v novi fazi razvoja.
1 Vrini namreč po Sehwaben ^pieglu izbran5 sodnik skliče i*vi sake in ltizke" na zborovanje, na
nastal v svoj i samonikli izvimositi • kateiem volivnd akt tudi aktič pozomoert vzbujajoči obred vrne- no izvrši s tem, da se proponiram ščanja karantanskega vojvode, vojvoda ali zavrne ali pa sprejme Starejši od listin in zapisani i h sp>- če je zadostil nanj stavljenim za ročil [»a s;) n-ivade in običaji, ki: htevam. je glasom teh mlajših pospremi uijo tudi narode od zibelij iočM dejanska volitev odpadla; o njihove mladosti dalje in se ahra-, kaki zavrnitvi vojvode ni več go
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerili kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo sadovolj^ da oglašujejo ▼ liatn "OUui Naroda", 8 tem boete tMtregU TMB
Uprava "Qtas Vyodi
nijo v živem izročilu nespremenjeni od roda do roda. In sliko takih iz davnine prevzetih in Ohranjenih pravnih uredb in običajev nam je jwu'.al srednjevctška kopirit, ki je kod i fi c Iran eni in švaibskemu pravu pridal ^e pojrlavje "o pravicah koroškega vojvode?'.
Ker smatiam, da je obred v svojih zunanjih formah nam Slovencem tako dobro znan, da moreni njegov opis izpustiti, zato naj na tem mestu na kratko karakte-riziram samo pravno-politačni pomen procedure, ki je v .svojih posledicah vrgla na štit vojvodskega kmeta iz Pdažnjevasi, prisodivša mu ulf»go tistega, ki novonastorpa-jočemu knezu simbolično izrroča vso oblasrt -v- <leželi.
Ta koz van i '; Sehwaben.spiegel * ki ugotavlja veljavnost tekom XIII. stoletja na Koroškem običajnega prava glede izvolitve novega vojvode, predvideva za ta drJčavnopravni akt oblike in postopek. ki je bil v navadi pri 3">d-nih zborih, s tem razl'»čkom seve--la. dii se tesra zbora udeleže svo-bfMlni prebivale:-kflietje \-seh m-psmskih okrožij s svojimi župani ali — kakor jih naš vir imenuje — sodniki vred. Za voditelja tej deželni skupščini so ari po prostem pret»dar!:u izvolili izmed sebe — ne morda kakega plemiča — marveč tistega, ki se jim je zdel najprimernejši. najboljši in najino-drejši (waegst — best — witzi-
Xafoga tega voditelja je bila v tem, da je zbrane deželajie v celoti in potem zopet vsakterega za-
se povprašal,' da 11 je predlagani vojvoda deželi in deželanom koristen in po všeč. In če so na tej skupščini zaključili,
vora. Ce Sehwabemspdegel še pred postavlja, da mora dežehti knez biti ljudstvu po volji (nuetz und guett ), ker ga mora sicer odklo niti; se ta prosta izbera v pozne.jši <1< bi zrcali edino le še v tem, da mora novi vojvoda zadostiti neka-;erim nanj stavljenim vpraša njeni: vse to pa je zgolj formal nega značaja, ker dobi vprašujoči kriiet odgovor, kakršnega si želi vrhtega odgovarja mesto vojvode
njegovo sprem^.vo. Kmet, ki je nekoč vodil volivno zborovanje, je bil torej* že v XIV. stoletju le še formalni, nič več voljeni, main*eč v eni rodovini dedovani reprezen i:mt okrnjene ljudske saraoodlot*
be: polastfl se je knežjega kamna, ki ga po zadovoljivih odgovorih Hpogojih prepusti novemu deželnemu oblastniku, ki pa je stoprv s^daj deležen vseh zakonitih pravic (erre, wirdekait und reeht) koreškega vojvode.
Toda kljub svoji poznejši več-alimanj ceremonialn: obliki je ustoličenju na knežjem kamnu ohranilo slr-jkoprej svojo državno-pravno važnost ravno vsled tega. ker je bi! obred kot častitljiv ostanek iz davnih dni in kot zunanji znak svo'jodnega sporazuma in pogodbe med vladarjem ht ljudstvom globoko zasidran v srcih množice.
Zlasti vse novonastopajoiee voj-vodske rodovme so hitele, da se podvržejo temu običaju. Tako so se dali ustoličiti Šponhajmovei, Otokar Češki, Majnhart Tirolski m leta 1335. se je požural prvi llabsbnržan Oton Veseli, da si pridobi podporo, naklonje«io<5t
zvestobo novih podlotžnikav, ^če-tudi se je njegovo viteško sprem-
da jim ne
o'/i čil o proceduro. Njegov kivni naslednik Alljert se je dai ustoličiti šele leta lo42., ko se je zaeel bati. «la mu mejni grof Branibor--»ki. ki je imel za ženo Marjeto Koruško, ne bi vzel dežele. V ne-leljo "laetare**, IS. marca 1414., je kot zadnji dal ustoličiti vojvoda Ernest Železni.
Tako ukoreninjen je bil ta ob-J. <la -<e je moral tVidcrik IV., eta 14o7. pri -" vojvodskem. kmetu"' opravičiti ra«li opustitve, če« da se to ne strinja z njegmim ee-sarskim d os t ojajist vom. Slične re-erze so izdali kmetu tudi nekateri naslednji vla^larji. 44Zadnji itez" Maks I. je obečal, da hoče prejeti koroški fevd "von dem a Weill hi Kč intern", pa vsled ečnih h o mat i j ni nikoli do tega prišel. Ko so se v poznejši dobi — bratno kot je to bilo nekdaj — leželni stanovi poklanjali novemu leželnemu knezu, s k tem sveča-ostim vedno povabili tudi kmet a-pleniičarja iz Rlažnjevasi (tako n. pr. leta 16C0. ali leta 1728). Kazen konvmeionalniih 60 beli-ev. obloke in obeh živali, ki jih je doiiil ob ustoličen ju, je že Kr-nest Železni oprostil ustoličujoče-ga kmeta vseh davščin in dajatev za njegovi posestvi v Pokrvah in Hlažnjivasi. Karel VI. je dovolil leta 1720. vrhtega še. da je smel 1—1 soVl*1 (120 veder) laškega vina carine prosto uvoziti na Koroško, kar je leta 1747. ponovila cesarica M arija Terezija, leta 1801. pa Franc II., ki je par mesecev pred smrtjo zadnjega kmeta-ple-mičarja temu znova podelil starodavne ugodnosti.
Davčna prostost knežjega kmeta je poleg izraza naklonjenosti vladarja, ki mu je simbolično izročil oblast nad deželo, utemeljena tudi v tem, ker je bil ustoliču-joči kmet prvotno, kot smo vVleli, župan in sodnik ter je že kot tak i>il deležen tega privilegija. Tudi je storpivši s knežjega kamna predvsem opominjali novega vojvodo. naj bo pravičen sodnik. Rati itega je tudi umljivo kmetovo vprašanje, če jc novi vladar svo-bodnega stanu: kajti samo svo-bodnik se sme udeleževati sodnih zbrrov, svoboden mora biti zato tudi vojvoda, čigar najodločnejša funkcija je baš sodna oblast. V tem na i ga potrjuje lahen udar ti? lice, ki je morda cerkveno-li-mig-ičncifa izvora (bsrmanje), ali pa temelji na st aroalovanskem pravnem naziranju, po katerem ■enači Često dotrkljaj tudi prisego: i m l i bi v tem sluča ju nekak ana-b'gon k bavarskim testes par au-r v. tract i.
X;> j si je nastal obred ustoliče-nja kadarkoli, eno je gotovo, da ljudstvo, ki je nad temi svojimi drža vn on o p ravnimi svetinjami čuvalo tako skrbno, da je njih od-*vit z zadnjim žarkom dogorel šele začetkom XIX. stoletja, ni bilo usužnjeno od frankovsko-nemške države, ali da bi celo še preje bilo J vedno robovalo in slu-žilo le tujim iblastnik^m. To naglasa m pose»biič še raditega, ker bo po rseh znakih skušala Peiskerjeva teorija izvajati kmečki značaj vojvodskega umeščanja iz neke zmagovite revolucije kmetov proti vladajoči tujerodni least i: za tako namišljeno odrešilno "revolucijo", ki bi omogočala "logičen" razplet tega vprašanja, pa ttgodovrnski viri ne nudijo nikakc ugodne podlage.
Kar tiče specialno posestva ro-d o vi ne kmetov-plemiearjev, ei je izmretje pred sto leti je dalo po-vo.l prodležečim mojim r az mot rival i jeni, naj omenim, da je zadnji pc-se^tnik Jožef, ki je leta 1757. prevzel kmetijo po očetu Janezu, vsled slabe letine, vojne, živinske ku-ye in vremenskih nezgod bil priviljen, da je leta 1801. zastavil posestvo, ki je po dolgih pravdah pršlo v roke dr. Adama Rdbiča; pred svetovno vojno je bil lastnik domovanja knežjega kmeta (Her-zoghofl stotnik Rusm Ljudomir vitez Zadurovricz. Poslednji voj-v od ski kmet pa je, kot je uvodoma rečeno, umri v Celovcu, kjer je imel malo hišico in koder so že pet let pred njim (1818) (ponesli v gr-ib njegovega edinca-dijaka
OGLAS D0GARJEM. j	DELO DOBI
Kdor li""e detail Clarets i" j s ali lO mož za ddati^drva. Gozd Pipe »loge za dobro plačo; za dogej -
najboljši gozd v Georgia Swamp
je !<-,;> in piijaicn kraj. H."» od
visoko, -la.i <c nl ' ue na: Krulič, R 'cky Ford, Ca.
Kartol
! koeta
t X. V.
I
— l^uiun i "o., Chipmonk. (J. oanisa, Hi>x .">18, AUeg-X. Y.
enakega imena.
stvo
lo In muzaio nad ne-kar jDi
ALI VE8TE» —
da pe dele Albanci v tri plemena, ko jih eno je IcatoUSke, d raco pravoslavne in tretje mohamedanske vere ter da se vsa ta tri plemena močno sovražijo med
seboj? Ali wewte. da je 'tnrftki tobak v Helmar dgaMtah najflsteJSi tobak.
kadMT
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove. Tj redil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na tlnii: '2. res oženil l>i se: Kazen: 4. Kmečka pesem: Vasovalec: 15. Ka trmi: T. Pesem o beli Iii>i<-i: 8. Prošnja: J>. Dan slovanski: 10. Tihi veter morja;
II.	Se ena : 12. Povejte, ve planine; i:t. Sijaj. i<olnč4ce;-34. IjiTi-konoC-: I-klica mila : 16. Slam a : 17. Vabilo; IS. Pastirček: li>. Rožmarin; JO. t'»'rk\i«-a: 21. Prošnja: -"J. lm»-l sem ljubi dve;	Danici: 24. Savska: 2T>. Oblaček;
Planinska ro*a. 27. Hercegovska: I.jiiln^zen in jK>m-la<l; 2i>. lto-/.i<*a i slavufj: -'Ul. Naša zvezda: "1. I.ahko n»<č; nj. I\h1 noč: Kaj bi te pravil: ".4. Ho?.c pravde; .'tr». Na CT«»bib : Nad zjcez^lami: M7. Vabilo: -"iS. IViliši nas; 30. Na intirjii: 4o. Pastir: 4t. Slovenska zemlja: 4"J. Barčica; 4."I. < »b-laček; 4 1. Utopljenka: 4.1. Potrkali na okno: 40. Glas Grobova; 47. Katri<*a : 4S- l»«*klii-a. ti si jokala: 41». Jaz bi rad ru-dečlli rož: ~«u. Zdrsi vica : ."»1. V mraku: ."•l!. I^-pa naša domovina: .71. \"iyrcil M! p« vrne; .71. Vinska: 7.7. «> j dekle, kaj s tak žalostna: 70. Slanica: .77. < >j. te mlinar; r»s. Pojdam v rute; .70. Slovenae. Srb. Hrvat: »al. Naša zvezda: 01. V slovo: KI. Izgubljeni cvet: 0.'!. Sana k spava: n4. Glejte, kako umira pravični : 0.7. Naprej : t>G. Kje dom je moj, 07. Hey Sloveni. 71. moriui: Sokolska : 7:5. Jadransko morje: 74. Popotnikova ]>escni: 7.7. Domovina: 70. Slovenski svet. ti si krasen: 77. 1T boj: 7S. Vtn'-er na Savi; 70. Zrinsko, Frankopanka: S<). Sto čutiš. Srbine tužniV: SI. I'obratimija: Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. S.7. Milica; Stf, Njoj : s7. Njega ni: SS. Pod oknom: SO. Prva ljul>ezen : J K). I>ahko ihm"; 01. Pri oknu molče slonela: 0-J. strunam: !•."{. Slovo: *.»4: Strunam: 05. Prošnja: V ljubem si ostala kraji: 07. Pod oknom; OS. Ljubezen in iiondad; !«». Lahko noč: loo. Kaztanek: 101. Svra-čanje; 102. Tam.. fidje stoji; 10.'5. Prelja.
Cena s poštnino $3.	•
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street
New York
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseli poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO i i
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Euro p o ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser Stale Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke. ^
-ac -k -k + -k
Nuga-Tone
I Uspehi v dvafsetib i dneh ali se vam j pa vrne desar. *
Protzvafa bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske.
Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam'
spomin mrači in vase telo mrači, če ste se že nave-
ličali jemati pomirljiva, in nurkotiin« sredstva, potem posku-
tejte Nuga-Tonr, in isprerideli bost«, kako hitro »e boite
eutUi dmracneea človeka I Devet, desetin človeških bolezni, kot
Upeha vanje. anajnlJ*, revmatično bolezni, glavobol, nevralifija, napnmer slabi tek. »eprebava. vetrovi in kolcanje. nprtje. ponuukanjc enercije, pomanjkanj« živahnosti, nervozno«t, ne-•pecnoit uhaja is pomanjkanja, iivfne modi. redke zvodenele krvi te mlabe krvne cirkulacije.
„ Y««k ud, vnako delovanje telesa i« odvisno od iivžne silo za avoje Sivljenje to delovanje. Živčna, moi je poglavitna stvar xm Mod«,
drob, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nu*a-Tone
J* najbolj uspešno zdravilo ta nervozne in fizično izdelane. Zakaj T Ker acatoji ix osmero vatnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih1 predpisujejo najslavnejii zdravnik L — Nuea-Tone je bogat na. telesu in fosforju -ter je brana, krvi in tivcem.
4|NtUf»-Tone proizvaja življenje v jetra, ter oja&ije jFreva. da
vedno deljujejo. Olivi j* ledice ter izganj« i* njih strupene se-
■ ta vine. Nift vež vetrov in kolcanja. teike aape in pokriten
jezik*. Ki« ve4 bolečin in bolezni t Mnn-Toae daje čudoviti tek.
dobro prebavo, stanovitne iivce ter zdravo okrepčujoče spanje.
Nnga-Tone obogati kri. Uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje zdrsvjs na. lice in jasnost v očL Gradi močne in postavne može, zdra» veji« in kraanejie ienske. Nuga-Tone n# Vsebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerib se človek navadi. Zavit j« v pripraven »vojitk.
pokrit jm I sladkorjem, urodneara okusa, ugoden za jemati. Poskuiajt« ga. Priporočal
(uea-Tone je en ($1.00) Mar za ataJdeak«.
tabU«. polno aaeaečno zdravljenj«. VI UUa
((5.00) dolarjev. Jemajto Nufa-
i. vrnite preostanek----a Uatlja
morate U(ubiti niti penija. — Ml ridks. Nu|i-Taa* j« na prodaj prt vslb dobrib lakarjib po enaki ceni cmaki garanciji.
_ KO NAROČAT«, SA POSLUŽlTE TEGA KUPONA. "
S- 20 , 101« S. Wabaafa Ara., Chica«o, IIL
as kar mi poUjtte............. ,
bapite tmmt ftbatelj, IsstetiHsg zdravljenje za pet ( Te— dvnjeee <ap> dnL črn nfete ..^.ultei z njTn. te aak warn beoso tako] vnrfH denar. Vidite, da^o n
NATIONAL LABORATORY,
GoapOdje:—Prosim, dobite prfloiene steklenic Naga-Tas«.
Im
Cesta te ItT. ali R. F. D.
Difan
i ud
__________ _________
_______•__
GLAS NARODA, 28. ATG. 1923
DEDŠČINA.
Spisal Richard Dallas.
Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
5	(Nadaljevanje.)
X'oroner je za »'-»-J pojasnjevati slučaj. Govoril je dolgo, dolgo easa. poveiial pa ni nieesar. Porotniki in poslušalci ko izvedeli le to, da tla je bil pokojnik zaboden z ostrim predmetotn v srce. Zabodel g* je človek, ki »»e je sklonil nad njim.
I mrl je vstal prizadete rane. Bil je že več ur mrtev prej, pred no M) ga naali.
Dr. Lincoln* je rekel, da je prišel ponj služabnik Benton. Drugega ni mogel konitatirati kot smrt.
Naslednja priča je bil Benton. Kljub temu, da je bil jako razburjen. je odločno in ja*no govoril. Svojega gospodarja je hil zapustil tisto noč k malo po dvanajsti uri. White je precej pil in je bil klabe volje. Pijan pa ni bil. Takoj, ko muo mi odšli, se je vrgel na naslonjač ter za povedal Bentonu, naj se izgubi. Ob sedmih zjutraj se je vrnil. Čudno w mu je zdelo, ker vrata niso bila zaprta. V
je bilo kot ponavadi. Stopil je k gospodarju in zapazil, da mu tiči bodalo v hrbtu. Sklieal je posle in letel po zdravnika. Pozneje je poslal |m> g< ^p.Kla Littella. Sam je »el k gospodu Bul tu. katerega pa ni naše'1 doma. Nato ve je vrnil domov, kjer »e je zbrala medtem ie velika množica lju<Ii. Drugega pa ne ve ničesar.
Inšpektor ga j*- vprašal, kako je bilo z *iciiarjem. Odvrnil jc. da je vide' zve. er na mizi šop bankovcev, naslednjega jutra jih pa ni bilo t®I tam.
Pokazali so mu suknjeno kaj>o ter ga vprašali, če jo pozna, li« kel j«». da je to kapo nosil White, če je šel zvečer v slabem vremenu v»-n. Dežni plašč, ki ga je tudi nosil ob takih prilikah, je bil prejšnjega večera na stolu.
Z a Bentonom so zaslišali Davisa. ki ni vedel skoraj ničesar.
Jteel je le, <la je odšel tedaj kot Bentnn. Povedal je. da je van Bult položil na mizo štiri bankovce po petdeset dolarjev in da so bili na mi/.i, ko je odšeJ. Tudi kapa in plaae sta bila na stolu.
Z asi i.šari je t>il I^ittell. Omenil je dopodk? zadipega večera in reke!, da je šel z menoj do Madison trga. odtam pa v svoj hotel. Ob osmih zjutraj je dobil poročilo o smrti svojega prijatelja.
Poklicali so Bulta. ki se pa ni oglasil. Serif je izjavil, da se ni odzval vabilu.
Bentonova izjava, da j* van Bult tistega jutra zgodaj odpotoval, je proizvedla mučen vtis na vse navzoče. To je bilo prvo znamenje zanimanja, ki sem ga opazil tekom v^e obravnave.
Zatem je nastopil stražnik rekoč, da je prišel ponj Benton. V sobi je našel vse tako kot so izpovedale priče.
Zatem je inšpektor mene vprašal, če želim nastopiti kot priča. Izjavil sem, da ničesar drugega ne vem, kot to, kar so izpovedale prejšnje priče.
Obravnava je bila končana. Detektivu Milesu sem rekel, naj pride prihodnje jutro k meni. Spravil sem biležke, ki sem jih napravil tekom obravnave ter se podal z Littellom in Davisom v Crescent klub.
DavLsu ni bilo dosti za zabavo. Lit teli je pa venomer povdar-ilal. da je to nerodna zadeva, ki se bo pa |k> njegovem mnenju kmalu razrešila.
Jaz pa s tem nisem bil zadovoljen. Xa vsak način sem hotel izvedeti Littellovo mnenje glede nekaterih točk.
Vprašal sem ga torej. kaj misli, da se je zgodilo s plaščem.
On je precej nestrpno odvrnil, tla si ni ustvaril o tem nikake-ga mnenja ter me celo malo nahrulil rekoč: — Kako me moreš vpraševati kaj takega? Meni vendar ni nihče povedal, kaj je fi plaščem.
Davis se je pri tej priliki zasmejal, kar me je precej neprijetno dirnilo.
Littell je nadaljeval:
—	Kakorhitro boste dobili pla šč, boste morilcu na sledi. Plašč je bil v sobi. ko smo jo zapustili, naslednjega jutra ga pa ni bilo več. Nekdo je moral biti medtem časom v sobi ter ga vzeti seboj.
Precej nevrjetno je, da je bila tam \eč kot ena oseba. Ta ose-* za je bila tat Ln morilec obenem.
Zamislil se je in po kratkem molku nadaljeval:
—	PlaSra ni vzel seboj za-stran njegove vrednosti. Če bi se hotel i zk or ust iti žnjim. bi ga moral prodati. Noben čkrvrtc pri zdravi pameti, ki ima umor na vesti, ne bo nosil prodajat plašča svoje žrtve. Plašč je vzel seboj v kakem posebnem namenu. Morda ga je uničil, morda ga je pa spravil na kak poseben prostoar, da bi še bolj potegnil oblasti za nos.
V tem oziru sem se jaz popolnoma strinjal z Littellom. Razloček je bil leta. da so bila njegova izvajanja jasnejša in preciznejša.
—	Pomisliti je pa treba — sem rekel, — da je pol ure po našem («1 hodil odšel Whtie iz hiše ter da je bil zavit v plašč.
—	Kako veste 7 — je vprašal LittelJ.
—	Policist ga je videl.
—	To je nekaj čudnega, kljub temu pa ni v nasprotju z našimi nazori, le je zapustil hišo, se je v hišo tudi vrnil, kajti našli so ga umorjenega v njegovem stanovanju. Ob svojem povratku je slekel plašč ter ga položil na stol.
—	Ali mislite — sem ga vprašal, — da je vzel morilec plašč seboj f
—	Seveda, — je odvrnil. — Drugače se ni moglo zgoditi
—	Oni človek, katerega dolži policija umora, je prišel iz hiše na ce»to brez plašča.
— Jaz vztrajam pri svojem mnenju, č*« dotični človek ni imel plašča pri sebi, ni bil morilec. Njegova navzočnost na pozorišču ni bila v nobeni zvezi z zločinom.
—	Toda — sem ga prekinil — vi ste mnenja, da je moral pri svojem povratku imeti White plašč na sebi.t Ali ni mogoče, da je plašč kje pustil ter se brez njega vrnil domov t
—	Ne — je rekel. — Tista noč je bila deževna in White je bil v črni obleki.
—	Po vpoštevajmo nevrjetno. — Kaj ee je White kje pustil svoj plašč f
—	Vrjetnosti je dosti, toda prepričevalne sile imajo malo v sebi. Jaz vam zastavim svojo besedo, da je morilec vzel plašč seboj.
Tudi jaz sem bil tega mnenja. Medtem smo dospeli do kluba.
.Služabnik nam je povedal, da nas pričakuje van Bult v knjižnici Sli smo tja ter ga dobili sedečega pri kaminu. V rokah je držal časopis, njegove oči so pa brez cilja romale v daljavo.
Pozdravili smo se in pomole al i za trenutek. Toliko smo imeli povedati drug drugemu, da nismo našli primerne besede, Prvi je izpregovoril vsn Bult:
- p . k *
•JL X JL' i- IT (D*lje prihodnjič.) x 1	A
Izpred sodišča. _
Drzna tatica.
Kajžariea Elizabeta Prešem, rojena 6. novembra 1S81 v Rib-nem, pristojna v Gorje pri Bledu, je po vsej občini znaiia kot drzna tatica- V mesecu, aiprilu je Prešernova vzela Mariji Pogačnik v Sp. Grabnu dve kokoši, Ivanu Zupane v Zasipu pa 100 kg krompirja, 12 "litrov mošta in dve kolesi od vozička. Šest tednov .bo ričet jedla.
Nepoboljšljiv tat.
Alojzij Kosec, delavec iz Spodnjih rSrnič. je star komaj 18 let, a je kljub temu znan kot nepoboljšljiv tat. Živi pri svojem starem očetu. Temu kakor tudi »ose-dom je že več stvari ukradel. Stari oče Jernej Bačnik pa daje fantu potulio in je tudi vsako škodo poravnal. Meseca aprila je Kosec vzel v Sp. Pimičah Ivovrencu Ko->»ii .ifiOO 1;is»ii vredno kolo. V času od 1*). marca do 20. maja t. 1. pa Valentinu Polaku večkrat po 100 Din. 1 .^rebrno verižico, 70 Din. 73 Din in končno še 9000 KL Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
44letna vlomilka.
Delavka Osojnik, rojena v Sv. Petru pod Sv. Gorami in tja pristojna, je bila že večkrat pred-kaznovana. Meseca majnaka se je priklatila v Zg. Tuhinj pri Kamniku. Dne 17. majnika je vlomila v stanovanje Jal.oba Baloha v Vel. Hribu tor tamkaj iz spalne * be ukradla gotovine v znesku 3:117 kron. Koneeni meseca junija se je Osojnikova potikala po Gornjem f-rad ii. Mozirju Ln i trasi ov-čah, kjer je od hiše do hiše beračila. Za govarjati se je morala v Ljubljani pred deželnim sodiščem ter je bila obsojena na šest mesecev težke ječe.
Koso in 72 ovc ukradel.
Dne 23. junija t. 1. .se je pastir Pavel Kod j a na g-niajni nad Blejsko Dobravo odstranil za trenutek od črede. Medtem pa se je k čredi priklatil nepoklicani gost Fr. Podgoršek, rojen 7. septembra 1903 v Vodicah pri Kamniku. Odpeljal je 72 o ve in 1 kozo. Drugi dan jih je peljal v Žirovnico in je tudi 2 prodal. Ostalih 70 ovc je Podgoršek ponujal Valentinu Zimi. Temu se je otvar .»dela sumljiva in je prodajalca izročil orožnikom. Podgoršek je bil obsojen oa pet mesecev ječe.
22 udarcev z motiko.
Franc Koželj iz Milj pri &ent Jurju je udaril Angelo Kanin 2 motiko 22 k rat po gla/vi, rokah, nogah in životu. Obsojen je bil na titiri tedne ječe.
Nepoboljšljiv surovež.
Posestnik Jožef Klimpf iz Bab-nega polja je znan kot nepoboljšljiv surovež. Sredi maja je prišel v Urbihovo gostilno v Pod gori, kjer j^ ualetol na Franaa Troho, katerega je imel že dalj časa na piki. Brez vzroka je vrgel Troho trikrat ob tJa in ko se je ta akušal braniti z bičem, mu je tega spulil iz rok in zlomil. Nato ga je vrgel zapet ob tla in ga suval s čevljem. Pri tem mu je zlomil 1 rebro. Ob sojen je bil na 1 mesec zaipora.
vil slovenščino s ^odnij v Goriel Slovenski poslanci so i*e rada tega takoj obrnili na pravosodnega ministra, ki je poslancema dr. Podporniku in Ščeku odgovori! takole: Res mi je znano,- da je predsednik sodišča v Gorici odredil, da morajo biti vsi spisi, ki se pred ložijo sodišču tega mesta, sestavljeni v italijanskem jeziku ali da mora biti, če se predložijo v slovenskem jeziku, priložen vsaj prevod v italijanščino, overovljen od pristojnega odvetnika. Ukrep predsednika goriškega sodišča je popolnoma zakonit, kajti z aneksijskimi zatkont in s tem, da se je raztegnila na nove pokrajine temeljna ustava kraljestva,, so vsi za"koni, vse odredbe in vsi običaji, ki so veljali v minulem avstro ogmkem cesarstvu glede uporabe kateregakoli nehali janskega Jezika pred sodišči, odpravljeni, ker so nezdružljivi z enotnim značajem države in s cilji, ki smo jih zasledovali in dosegli v vojn«. Minister Oviglio. To je ftt>is.tovska pravica!
Spomenika na Vrhu Sv. Mihaela ne bo.
Italijani so'hoteli postaviti na Vrhu Sv, Mihaela, kjer .so se vršili izredno hudi .boji, velik spo-
ROYAL MAIL
Hitra, direktna služba i__
New Task — Ckcrbaarg — Haaburg
---- "	~0" paniki- Mo-
"OHIO", "OtCA", "OftDUNA". •UMITA ▼ Ero—:	CENE	Is Em»t:
II ni	n 1U
1150 In ▼*« 9103.M Ham'« SIM. tn vs*S10*-S0 imtnvcit 90.00 Cherto'c $126.invsč4100.00
........ f 10«.» Zagreb.......... f 10t.0t
Skodakas pi i »■>— h>hti» » tntMm raxndu.
VA2NO!Ns iicubUsts «ua s aakugom ttkstor u
TiltMndaik«* »lini. Nora kvote triint 1. ju t.
Za aamlDa vpraSsjts »rt lokshiib agsatih aii »ri
MYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
M Broadway	New York City
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam, da je preminul moj ljubi Inož in oče CHARLEY TEBLEP
v najlepši dobi 44 let. Padel je z voza 15. avgusta zvečer ob pol 9. uri in štiri dni potem je izdihnil svojo dušo v strašnih mukali in bolečinah previden s sv. zakramenti. Pogreb se je vfšll 22. avgusta tukaj v Elkhairtu, lnd.
Srčna hvala vsem tukaj živečim Slovencem, kateri so nas obiskali in tolažili v teh žalostnih urah. Posebna hvala bratrancu Mihatu Te.rlepu, Louisu Gorcu, Tonetu Lavriču in Tonetu Barletu, kater: so mi pomagali v tem žalostnem času. Lepa hvala Jimu Hostnikru za nabiranje darov za prekrasne menil: tamkaj padlim italijanskimi A'once- Neizrečena lepa hvala za vojak otn. Nekaj časa so nabirali |	avtomobile. Hvala vsem,
pris-pevke za spomenik, nato pa se so SiX P^1' obiskat za časa, ko
je razvil v italijanski javnosti surov boj glede načrta za omenjeni fpomen-ik, prispevki so prenehali in nabralo se je sf»mo nekaj nad 2 milijona, potrebna pa je svota najmanj 20 milijonov lir. Vsled to»a jf Mussolini napravil konec , spom s tem, da se je te dni službeno razglasilo, da .spomenika ne bo in se je dotieni narodni odbor kiatlsomalo razpustil.
ALI VESTE, —
da imajo Srhi še vedno staro navado, nature?. «*-e koga zadene velika nesreča, si pusti rasti orado ter se ne obrije do smrti? Ali veste, da dobite čisti turški tobak in polno vrednost za svoj denar, če kupite Helmar cigarete?
bil na mrtvaškem odru. Tukaj se je izkazalo, kako je bil priljubljen med rojaki.
Lahka naj Ti bo ameiriaka žemljica, kamor tudi mi pridemo enkrat za Teboj!
Elkhart. Indiana, 24. avgusta 1023.
Žalujoči ostali: Antbonia Terlep, soproga.
Charley, Amalia, Tony, Mary, Rudolph in Angela* otroci.
Dve sestri in en brat v Cleve-landu, Ohio.
tr BOJ AS, M AKOOAJTB U NA "GLA8 NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV wnr v XD« DttAVAS
Jugoslavia irradnlL
Smrtna koaa.
Dne 3. avgusta popoldne je v Zagrebu v starosti 62 let umrl velet ova m ar in trgovec z gasilskim orodjem Fran Samsa. Pokojnik je bil Todom iz Ilirske Bistrice na Kraau ter je že v zgodnji mladosti odšel daleč v svet. Bogat na trgovskih izkušnjah in a svojo podjetnostjo jc v Zagrebu ustanovil trgovsko podjetje z 'gasilnim orodjem. Sirom Slovenije je užival dober sloves. Pokojnik je bil tudi zaveden narodnjak.
V Goriei so pokopali novinarja Frana Novaka, bivšega urednika "Goriške Straže" in nato člana uredništva tržaške "Edinosti". Pokojnik je bil značaje«, in vesten človek. Živahnega in simpatičnega Novaka je imel rad vsakdo,, kdor ga je poznal. Pokojnik je sin srednješolskega profesorja. Novak je bolehal dolgo časa, slednjič je podlegel neizprosni jmštci.
Slovenščina odpravljena a gori-fldh aodnij.
Znano je, da je nov! gorisk sodni predstojnik Bretieh odpna-
.00
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni.
Kako sem se ju likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.00
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo tesnobe in težavami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	i,
Juan Miseria. Spisal P. K Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena poveat. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestavljeiL Vsebuje 239 strani,
Darovana, Spisal Alojzij Dostal.	k
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. \ V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- 4 ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,
Malo življenje.- Spisal D. Fr. Detela. *
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po 1 živo in resnično slikanih domačih značajih. Vsebuje 231 strani,	J§
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu	po- ~
vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holm ess ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti is ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	jtf
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, ^ nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičske in joss* iko umirali mučeniike smrti.
Vsebuje 878 strani,	^ ^ 91§
POŠTNINA PUNTA
"GLAS NARODA"


Kretanje parnikov - Shipping News
30. avgusta:
Kroonland. Cherboura.
I.	septembra
Laffayette. Havre; George Washington. Cherbourg. Bremen; MaJesUc, Cherbourg Volendam, Boulogne.
4.	septembra
Berengaria, Cherbourg; Resolute Cherbourg, Hamburg.
5.	septembra
President Garfield, Cherbourg; Belgen-
land, Cherbourg; Tork, firemen.
6.	septembra
Albert Ballln. Hamburg; Manchuria. Cherbourg. Hamburg.
a septembra
La Savoie, Havre; Orduna. Cherbourg. Hamburg; Olympic. Cherbourg; Ryndam. Boulogne; Marta Washington, Tret.
II.septembra
Aqultania. Cherbourg. Bremen; America. Cherbourg; Canopic, Cherbourg Bremen; Colombo, Genoa.
12.	septembra
Tyrrhinia. Cherbourg. Hamburg; Parti Havre; Sierra Ventana. Bremen; Pr»-»i-dent Adams, Cherbourg; Zeeland. Cherbourg.
13.	septembra
Thuringia. Hamburg; Finland. Cherbourg-, Hamburg.
>4. septembra Muenchen. Bremen.
15. septembra	4
Saxon la, Cherbourg. Hamburg; Rocham-beau. Havre; President Koseevelt. Cherbourg. Bremen; Ohio. Cherbourg. Hamburg; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Con te Verdi. Genoa.
18. septembra
Mauretania. Cherbourg; Suffren Havre; President Fillmore. Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. J 1»- septembra
France. Havre; President Monro«, Cherbourg. Lapland, Cherbourg. . 20. septembra
Hanaa, Hamburg: Mongolia, Cherbourg^ ; Hamburg; Bremen. Bremen. '21 septembra ■ America. Genoa. I 22. septembra
President Harding, Cherbourg, Bremen . Orbita. Cherbourg, Hamburg: Majestic, I Cherbourg; Veendam, Boulogne. ] 25. septembra
Berengaria Cherbourg.
28.	septembra
Lttconla, Cherbourg, Hamburg; Pre«. Van Buren, Cherbourg; St- Paul, Chsr. bourg; GIullo Cesare, Genoa.
27. septembra
Mlnnekahda. Cherbourg, Hamburg.
29.	septembra
Albania. Cherbourg; L.affayette, Havre Olympic, Cherbourg; Rotterdam, Boulogne; Columbus, Bremen.
2. oktobra I*lttsburgh. Cherbourg. Bremen.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA (prsko Genove} Najboljša in najkrajša pot po Sredozemskem molju s našimi veličastnimi parni k i,
COLOMBO ....... 11. sept......25. okt.
AMERICA ....... 21. sept.....31. okt.
•GIULIO CESARE (novi) ...... 26. sept.
*D(JtLIO tprvokratno ndplutje) .. 20. nov. »Največji in najhitrejši italijanski parnikk. Udobne kabine tretjega razreda z S. 4 ln I posteljami za drutlne ln lenske. Prt okusnih obedih je vino brezplačno. Za podrobnosti vpra&ajte nafiega agenta v vafiem mestu aH pa naravnost prt
mmm mm mm
Italis-Amerlca Shipping Corporation
1 Stat« Street General. AgenUNew York
Nail sastopnlkl v Juaoslavlji: Jadranska
Banka, Belgrad ln njene podružnica
msuucHunF
•»mravnost v J ugoglarij«
Edino direktno spomladno odplutja
Otvoritvena voinja uiMtt MARTHA WASH. — 8. sept.; 10. nov. PRES. WILSON — 11. okt.; 30. nov.
BELVEDERE ............ 31. oktobra
v Dubrovnik ali Trst.
ŽclazDln« v notranjost zmerna. Nobenih vi-uwv Vprašajte pri bližnjem sgentu al« prt --------tOS. Se CO.. 2 W«>( St.. N. Y.
PHELPS brc
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
VFIT.mi vainostl ga potnika K da je natanko poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh, ki so t zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne lakuSnJe nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najbolj** parnlke, ki Imajo kabine v
m. rasredn.
Ako ate w namenili potovati v stari kraj, -nam plitte ker feo te ▼ V ado korist.
Tudi oni, ki is niso amsrlik! državljani, smejo potovstl v stsrl kraj na oblak In IIm Je dovollsno vrniti ee. Ns tel Jo dajemo vssksmuSte. sadavna pojasnla.
Kdor ieU dobili aorodnlka ali
nance Is starega kraja, naj nam pile na navodila, kajti Število priseljencev je omejeno. Za potne strofike izplačuje po na-na naročila Jadranska banka tudi
? dolarjih.
I Frank Sakser State Bank
82 Certlandt Stresi New ¥erk Glavne zastopstvo Jadranska bsnks
M
M lili Prav vsakdo—
kdor kaj iš5e; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Qlas Naroda".
BAVH0KAK JI UtLL
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najaovajla ilustrovana isdaja Vsebuje 908 gtraal BF Cena s pol talna fl —« ^ SLOVmO FUBUSHZHO OOg ti Oor*laadt Btraafl, Tork Ottyt S. T.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblsščemi nabirati na-roč-nino /a "(fUis Naroda", »i: Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravmištvo.
TZPLAGILAvAMERiŠKIH DOURJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to Je približno $200.— ia enega potnika.
V slučaja, da naalovljenec za ls-plačllo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči Izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poSiljati čeke t Jugoslavijo.
SploSno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v.dolarjih Izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln
izplačajo take čeke v dinarjih 9ele potem, ko dobe Iz Amerike potrdilo, da ao jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji počtl brez neprilik.
Twl za nabavo potnega Usta 1— (posa) Je najprlpravneje poslati
dinarje. Dokler namreč potni list
nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi a dlnarjL
V	Italiji in zasedouca
ozemlju —
ao veljavne povsem drugačne odredbe ter. lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je
pa namenjen denar le m potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Ia-
plačatl le, ako naslovnik potuje. Vsled naraRnjoOh atrofkov smo
se morali odločiti prevredltl pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Za Izplačila do 920. računamo po 75 centov; od |20. naprej po 3%, to je po 8 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj be tMm mm-
Cene: Izplačati v dolarjih.
Ta pristojbina je veljavna aa dolarska 1 vplačila t Jugoslaviji ln
Italiji
FRANK SAKSER STATE RANK
82 Certlaadt St, New York City
AOVZRTIIK IN ••! Aa NARODA".
DRiLORENZ
643 Penn Ave., PITTSBURGH ■mm SLovtNtM aovona&i »ravnik ftPBcuALirr SNMKIN nlkzni.
Maja 1pafca Je atravUrnja alraitaia ta kmiSal
skuAnje v
vas —dravtai ln vrnem mot u« Nravja sfcuSaJs prt aaSrevlJanjtt msikth
Ne eSMajta^