235. številka. Ljubljana, v četrtek 15. oktobra. XVIII. leto, 1885.
Iihuja vsak dan ivctfer, iziniši nedelje in praznike, tor volja po p o št. i prejeman za avstrijsko-ogorsko dežele zu vgo l«to 15 trld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez poftiljanja. na dom za vse leto 13 gld. za ćotrt leta o gld. 30 kr., za jeden UHMM 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po
10 kr. za m«:nec, po . 0 kr. za četrt leta. — Za tuje doz ele toliko već, kolikor poštnin« znaša. Za oznanila plačuje »e od četiristopne petit vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ue trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj h- izvolč frankovati. -- Rokopisi se ne vračajo.  Uredniitvo in upravniiKvo je v Rudolfa Kirbiša bifii, „GU-iiališka stoiba". Upravnifitvti naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vso administrativne utvari.
Državni proračun za 1886.
Finančni minister Dunajevski predložil je včeraj proračun za 1886. 1. V njem proračunjene so
vse potrebščine na..... 513,582.710 g d.
pokritje pa na...... 500,939.788 „
torej bi bilo primanjkljaja   .   .      6,642.922 gUl.
V finančnem zakonu za leto tekoče bilo je vseh potrebščin 520,198.772 gld., in če se prišteje dodatni kredit 520,234.772 gld. Ker je bilo pokritih le 504,961,495 gold., znašal je primanjkljaj 15,237.277 gld.
Primanjkljaj za bodoče leto je torej za 8,630.355 gld. manjši, nego je bil za tekoče leto proraču-njen. Od vseh potrebščin za leto 1886. spada v ordinarij 407,996.337 gl. v extra-ordinarij 45,586.337 gld. Redni državni troški so se v primeri z 1. 1885 za 2,772.080 gld. zmanjšali, redni državni dohodki pa za 1,793.809 gld. zvišali.
Primerjamo le redne državne izdatke z rednimi državnimi dohodki, kaže se nam 22,972.762 gld. prebitka. S to vsoto bode se pokrila večina onih državnih potrebščin, ki so sicer v extra-ordi-nariji zaračunjene, a se leto za letom ponavljajo, n. pr.: cestne in vodne zgradbe, uravnanje rek, izredne potrebščine za Bosno in Hercegovino, za vojake ob Limu itd.
Če so bilanca za 1. 188G sestavi po istem načinu, kakor se je delala za leto tekoče, in se izločijo tudi iz nje le tiste vsote, ki se tičejo velikih investicij, potem treba izločiti naslednje zneske: 1. Za železniške zgradbe 7,392.787 gld. 2. Za po laganje tiru mej Grvbovem in Novim Sandezom (investicija, ki zaradi znatnih troškov spada v isto vrsto, kakor velike železniške zgradbe) 700.000 gld. 3. Za monumentalne stavbe 400.823 gld, vkupe 8,493.610 gld.
Od te vsote pa se morata odračuniti dve izredni točki, namreč: a) deželni doneski za zgradbe železnic, to je 275.000 gld., b) znesek, ki ga ima plačati Cesar Ferdinandova severna železnica, da se je odložila pripadna pravica glede nekaterih prog, to je 1,314.732 gld. Znesek, ki ga treba izločiti, da se določi primanjkljaj, znaša torej 0,903.878 gld. Primerjamo li ta znesek s primanjkljajem v znesku 6,642.922 gld., vidimo, da za leto 1886 sploh ni
LISTEK.
Sredec in Plovdiv.
(Iz potopisa Louisa Legčra.) I.
Sredec ali Sofija.
Na prvi pogled na zemljevid zdi se nam Čudno, da so Sredec izbrali Bolgari za svojo stolico. To mesto je na jugozapadnem voglu kneževine, jednako oddaljenem od Dunava in Črnega morja. Po zemljepisnem položaji in po drugih okoliščinah imelo bi biti stolica Trnovo, ki je naravno središče, jednako oddaljeno od Timoka in Črnega morja, od Dunava in Balkana ter je bilo stolica bolgarskih carjev. Toda bolgarski domoljubi neso brez premisleka izbrali Sredec za svojo stolico. Kneževina bolgarska, kakeršno jo ustanovila Berolinska pogodba, stoje sr-mo 1,200.000 Bolgarov izmej 4 ali 5 milijonov, ki jih biva na Balkanskem poluotoku. Sredec postane jedro bolgarske državo, kadar se k njej pridružijo polosvobojeni Rumelljcl in pod turškim ižesom zdihujoči makedonski Bolgari. To mesto je ob potu,
pravega primanjkljaja, ampak da je celo 260.956 gld. prebitka.
Primanjkljaj, ki se bode uporabljal za gori navedene investicije in ki je proračunjen na 6,642.922 gld., pokril se bode po članu VIII. finančnega zakona iz preostankov v blagajnicah, kar je možno, ker bode še tekom tega leta Severna železnica upla-čala po pogodbi zapale vsoto. Torej za leto 1886 ne bode treba nobene kreditne operacije.
Če si ogledamo posamične podatke, vidimo, da je izredna potrebščina za Bosno in Hercegovino in za vojake ob Limu ostala neizprenienjena, namreč 4,338.950 gld. — Ministerstvo notranjih zadev potrebuje 238.016 gld. več, večinoma za vodne zgradbe v Gorenjej Avstriji, Galiciji in Ceskej.
Več nego letos potrebuje deželnobrambeno ministerstvo, da se polagoma dopolni brambovska konjica. Ravno tako tudi ministerstvo za uk in bo-gočastje, mej dotičnimi vsotami je tudi 315.759 gld., kot posledica zakona o dotaciji katoliške duhovščine.
Pošta in telegraf donašala bodeta 864.990 gld. več, ker promet vedno narašča, dohodki za sol in za tobak zvišani so v proračunu za 169.500 gld. in 1,258.000 gld., iz česar se sme sklepati, da se cena soli v bodočem letu še ne bode znižala. Od kolekov pričakuje se za 1886. leto 200 000 gld. več, nego letos.
Za pokojnine ustavljenih je 348.661 gld. več, ker se penzijonisti vedno množe. Tudi poljedelsko in pravosodno ministerstvo imata večje potrebe, to pa zaradi novib stavb itd.
Zakonodavstvo sedanjega državnega zbora.
A. Osnove.
I.
I. (Iz 2. seje posl. zbornice, 28. septembra). Minister deželne hrambe predlaga postavo o naboru vojakov za 1 H8f>. leto.
II. (Iz 2. seje posl. zbornice, 28. septembra). Dr. Menger in tovariši predlagajo postavo, ki bi predrugačila določila §-a 75 postave z 8. marca 1885 o nedeljskem in prazni&kem počitku ter naredbe, tej postavi dodane. Določevala naj bi, da se imajo v bodoče določila §«a 75 postave z 8. marca
ki bode prej ali slej zvezal Belgrad s Carigradom in Solunom. Ker je pred vročimi vetrovi varuje 2500 metrov visoka gora Vituš, odlikuje se to mesto z zdravim in prijetnim podnebjem. Res da nema velike reke, pa to nič ne dene v deželi, ki ima tako reko kakor je Dunav. Minulost Sredca ni brez vse slave. Pod imenom Serdok bil je stolica Scrdov, frankovskega plemena; v četrtem stoletji se je bil tukaj zbral cerkveni zbor. Ko se ga v 9. stoletji prisvojili Bolgari, postal je kmalu potem prestolnica njih vladarjev, pozneje pa stolica Itu-melije. Dobra pota ga vežejo z NiŠem, Lomom, Vidinom, Plevno, Solunom in Plovdivom.
Razumljivo je, da se pod turškim gospodstvom mesto ni posebno razcvitalo. Francoz Blanqui, ki je bil obiskal to mesto 1841. leta, nazivlje je „batic en bois sale et infeete". Zdaj se je preobrazil in podoben je pravim zapadnoevropskim mestom. Vendar ima še vedno dvojno tizijognomijo : na jednoj strani staro turško mesto z ozkimi ulicami, obsojenimi z vrbami, lesenimi hišami, v katerih bivajo špnnjski zid jo, Armenci, Turki in tudi I Bolgari; na drugi strani jc novo mesto s širokimi j ulicami, zidanimi hišami elegantnim parkom, pra- I
1885 itd. uporabljati le pri obrtnih podjetjih, ki se tovarniško zvršujejo.
III. (Iz 3. seje poslanske zbornice, 2. oktobra). Minister trgovine predlaga postavo o investicijah za garantovano cestovje avstrijske severo-za-hodnje železnice.
IV. (Iz 3. seje poslanske zbornice, 2. oktobra). Minister trgovine predlaga postavo, naj bi se pomnožil vozni park državnih železnic.
V. (Iz 3. seje poslanske zbornice, 2. oktobra). Minister trgovino predlaga postavo, da država prevzame obrat železnice Praga-Duhci in Duhci-Bodenbach, eventuvalno dajo izkupi.
VI. (Iz 3. seje poslanske zbornice, 2. oktobra). Dr. Herbst, dr. Menger in tovariši predlagajo: Zbornica naj sklene, da izvoli se odbor 24 poslancev, ki ima zdelati osnove postav za reformo pot rosa rine, pri tem pa ozirati se na to, da bodo državljani obremenjeni jednakomerno ter da se od potrošarinstva odstranijo neprilike, oznamenjene v državnega zbora resolucijah s 3. dne februvarja 1883.
VII. (Iz 3. seje poslanske zbornice, 2. oktobra). Richter in tovariši predlagajo ukreniti, da naj vlada kakor hitro mogoče predloži postavo, s katero bodo v duhu časa predrugačen red eksekucije, zlasti tako, da se zavre zapravljanje zemljišč ter se tudi omeji eksekutivna pravica do premičnin, kakor to veli človekoljubje in narodno gospodarstvo.
VIII. (Iz 3. seje poslanske zbornice, 2. oktobra). Poslanci Fjsner, Suess in tovariši predlagajo ukreniti, da naj vlada hitro predloži osnovo postave, s katero bode direktna volilna pravica uvedena v okrajih Sechshaus in Hernals.
IX (Iz 3. seje poslanske zbornice, 2. oktobra). Poslanci Hevera in tovariši predlagajo postavo, da se podaljša do konca ls90. leta veljavo postave z 11. dne junija 1881. o p r i s t o j b i n a k i h olajšavah pri kon verto van j i hipotečnih terjatev.
X. (Iz 3 seje poslanske zbornice, 2. oktobra.) Poslanci dr. Jaipies in tovariši predlagajo postavo, ki bi omejila zavarovanje in eksekucijo proti plačam zasobno služeči h, potem proti plačam, pokojninam, braninam in vzgojninam, katere zavodi, sodružja in društva dajo svojim članom ali le-teh ostalim. — S to postavo bi se predruga-čil § 2 postave z 29. aprila 1879., ki določuje, da
vim „Grand Hotelom" in kneževini dvorcem, kateri je stal tri milijone frankov, katerega bi so ne sramovala nobena prestolnica. Inozemci začeli so se pri-seljevati sem. Poleg nemške restavracije stoji ve liki francoski bazar in slovanska tiskarna, katero vzdržujejo Čehi. Še nekoliko let, pa bode Sredec imel podobo prave evropske stolice.
Turki so ga bili zaseli leta 1383, osvobodili so ga pa Rusi 1878. leta, pet stoletij bil je tedaj zaprt vsakej civilizaciji.
Jedno najstarSih poslopij jc polupodrta cerkev svete Soiije, po katerej se mesto Sofija imenuje. Ta cerkev, zidana v bizantskom slogu, stoji sedaj za mestom, iz česar se da sklepati, da je mesto poil turškim ižesom se premaknilo. Turki so bili cerkev predelali v mošejo; davno že opuščena, vrnila se je sedaj v roke kristijannm. Pokrita z mahom stoji sedaj mej drevjem na opufice* nem trgtt. Dva koraka proč zidajo novo gimnazijo, ki ima pripraviti bolgarskej mladeži novo življenje. Izmej mnogobrojnih mošej je samo jedna odprta za pravoverne: okrožnic jo galerija in njeni zidovi so modro pobarvani in okrašeni z arabeskami, katere prepletajo stihi iz korana. Vse ostale tnosejc so že
se sme plača zasobno, a trajno služečih z ekseku-cijo obložiti le, kolikor znaša čez 600 gld., tako, da Iti se v bodoče smelo istim plače z eksekueijo obložiti le tretjina, a da bi tudi tedaj moralo preostati letnega dohodka 80o gld.; potem § 7 lit. I) iste postave tako, da bi se tudi zastrau postava, ga preživita ne sme hi vsa plača eksekutivno vzeti, nego le toliko, da eksekutu ostaja :>00 gold. čistih na leto. Novo bi bilo utesttjenje eksekutivno pravice do plač, pokojnin itd , katere zavodi itd. dajo svojim članom v zasobni službi ali nj.li sirotam.
XI. (Iz S. seje poslanske zbornice, 2 oktobra). Poslanci dr Kronavvotter m tovariši predlagajo ukreniti, naj vlada predloži osnovo postave o službeni pragmatik!, ki bode obsezala vse pravice in dolžnosti državnih uradnikov in službenikov, iziinši iste stanu sodniškega.
XII. (Iz 3. s^je poslanske zbornice, 2. oktobra). Poslanci dr. Jaipies in drugi vprašajo celo ministerstvo, da-li namerava z novelo dati določila, katera bodo uradnikom, težjo službo opravljajočim, žago-tovila kot pokojnino vso aktiv itetno plačo že kadar izpolnijo 3o. leto svoje službe. — Taka novela bi se odnašala na železniške, poštne, brzojavne, rudniške in druge take uradnike, ki v svoji službi zastavljajo vse svoje moči, trpijo velike nevarnosti, torej prej zaslužijo pokoj, nego-1: uradniki, ki svoje službe opravljajo zgolj po pisarnah.
XIII. (Iz 4. seje poslanske zbornice, 3. oktobra). Poslanec Keil in tovariši predlagajo, da bi se do konca 1801. leta podaljšala veljava postave s 3. marca 1868, ki določuje oproščenj e od pristojbin in ko lokov pri o k rože van j i zemljišč.
XIV. (Iz 4. seje posl. zbornice, 3. oktobra.) Poslanca grof Coronini in dr. .hupies predlagata postavo, ki bi predrugačila nekatera določila državno-zborskega volitvenoga reda z'J. aprila 1S73. ter postave z 12. maja 1873. o opravilnem redu državnega zbora. Ta osnova veli mej drugim: Razi oka, ali je veljavna ali ni veljavna volitev, ki je zoper njo uloženo prerekanje, ali pa, ki se tiče poslanca, kateremu se ni hotela izročiti poverilnica, pristoji sodišču za prerekane državno-zborske volitve. To sodišče se sleherne volit-vene dobe državnozborske postavi za vso to dobo in sestoji iz po troje članov najvišjega sod-njega in kasacijskega dvora, državnega sodišča in upravnega sodnjega dvora. Ti član. se določijo z žrebom v občdi sejah rečenih sodišč.
Politični razgled.
Udiranje dežele.
V L j ubijani 15. oktobra.
Moravski Nemci so se pokazali nekoliko sprav« Ijivejši, nego češki, kar se tiče volitev v delegacije. Ponudili so Cehom jeden mandat in poslednji bodo kandidovali dr. Fanderlika. Češki đržavnosbov-»Iti klub določil je za delegacijsko volitev, ker Nemci nese vsprejeli kompromisa, sledeče kandidate: Riej.ua, Devina, Nadhornvja, Matuša. Adameka, (Ire-gra, Jirecka, Hlavko, Sindlerja in Moravca dr. Mez-nika, za namestnika pa poslanca Hevero in Fischerja. Moravski Ćehi bodo tedaj v delegaciji imeli dva poslanca, jednega bodo volili Moravci, jednega Čehi.
Viianje <li /av<\
Kako je mnenje v llolcnrijl, se razvidi iz časopisa „Trnovska Konstitucija", kateri izhaja v Sofiji. Ta 1 ist piše mej drugim: „Kateri nagibi naj se tudi navajajo za personalno unijo obeh bolgar skih dežel, naše gospodarsko stanje govorilo bode vedno za združenje. Povod poslednjim dogodkom v Bolgariji je ekonomiški položaj obeh dežel. Ta položaj nas tira k popolnemu (»slabljenju in propadu. Tu sta samo dve sredstvi: jedno vodi k materialnemu propada, drugo k vRpešnomu iM/vnju ali k smrti na bojišči. Drugo sredstvo je že v narodovih rokah in narod je pripravljen zanj postaviti se s svojo častjo. Ako se sporazumljenje ne posreči, imamo že orožje v rokah. Mi se povrniti ne moremo, ali združenje ali pa pogin. Ako hočejo Turki pridreti v našo deželo, naj le pridejo, kajti mi smo prepričani, da se slavno ne bodo povrnili. Status quo in personalna unija nesta vredna našega naroda. To rešitev smo že 18. septembra nemogočo storili." Nek veljaven Bolgar se je pa izrazil proti dopisniku nekega nemškega Dunajskega lista tako-le: „Ako Turčija ne bode hotela priznati sjedinjenja Bolgarske, navstale bodo velike zmešnjave na Balkanu, katere bodo nam le koristile. Makedonija je popolnem mirna, ker tajni odbor želi, da je Makedonija mirna in to vprašanje ostane na strani, da se združenje hitreje posreči in se Evropa preveri o naši lojalnosti. Ako se pa bodo obotavljali priznati zje-dinjenje, spuntala se bode kakor jeden mož ona Makedonija, ki je sedaj tako mirna. Vodstvo tajnega odbora, ki deluje v Makedoniji, je v naših rokah. Nesmo zastonj pomladi v južnoj in severnej Bolgarskej pritrjevali makedonskih taborov, ki so hkratu pripravljali pot zjedinjenju Bolgarske. Neso zastonj na meji Makedoni e sami prostovoljci) katerim zapovedujejo stari hajduki. Kakor hitro poči prvi strel pri Mustnpha paši, bode se, kakor na povelje, spuntala vsa Makedonija." V Bolgariji sta se že osnovali družini črnogorskih in makedonskih prostovoljcev, ki bosta pomagali Bolgarom bojevati se za z jedi njen je.
Skoro največjo preglavico deia diplomatom SrEnijjj s svojim oborožonjoin.   Ko so se Bolgari zjediuili, hoteli so Srbi takoj  porabiti to priliko, da razširijo svoje meje. Posebno vladnim pristašem in kralju je to jako uuajalo, kajti s tem so si hoteli pridobiti popularnost.   Znano je, da Milanov stol ne stoji preveč trdno, in s tem so ga hoteli podpreti. Da bi pa Srbija dobila podporo evropskih vlastij. izjavila je, da se hoče potegovati le za status quo ante, ako bi se pa ta ne dal obdržati, pa za ravnotežje na Balkanu.   Posebno so se Srbi zanašali na Avstrijo. Res da je poslednja odločno izjavila da ne bode podpirala srbskih teženj, toda teihij je bilo že prepozno.   Kralj storil je prvi ko rak in prisiljen bode storiti druzega, sicer uprl bi se mu nevoljen narod in spodil ga s prestola. Baš to je uzrok, da vsa diplomatička prigovarjanja nič ne izdado v Belem gradu.  Kakor se govori, bodo Srhi še ta teden prestopili mejo.   Prav nič se pa ne ve, ali mislijo Srbi napasti Bolgarijo ali Turčijo. Prvo je skoraj verjetnejše, kajti že precej časa prihajajo poročila iz Belega grada, da Bolgari rušijo mejo. Zilaj se poroča, da so tu bolgarski prostovoljci ali srbski emigranti prestopili mejo, zdaj zopet tam. S tem najbrž Srhi le iščejo uzroka, začeti vojno.  Bolgarija je tudi slabši, kakor Turčija, zategadelj se jo manj boje napasti.   Bolgari imajo skoro vse čete zbrane v Vzhodni Rumeliji, še le zadnji čas poslali so nekatere batalijone na srbsko mejo. Na vprašanje Arrili paše, odgovoril jc srbski zastopnik v Carigradu, Grujič, da so povod srbskemu oboroževanju dogodki v Vzhodnji Rumeliji. Kak namen ima to oboroževanje, to je pa že Garašanin dovolj pojasnil v svoji noti. Srbija noče braniti svoje interese na Balkanu, katerim preti nevarnost, ker se je rušilo razmerje, katero je ustanovil Berolinski
dogovor. Ako se začne vojna, bode, kakor se govori, kralj pr-vzel glavno poveljništvo.
Tiireijsi z nenavadno energijo in hitrostjo
skupaj spravija vojske. Koncem tega tedna bode že 150.OC0 vojakbv imela zbranih v Evropi. Parniki privažajo vedno nove Vojske iz Azije. Albanske redi fe je tudi sklicala.
Francoski minister notranjih zadev objavil je v ministerskem sovetu, da je zvedel od pretektov, da monarhisti jako hudo agitujejo za ožje volitve. Trdijo namreč, da bodo dobili večino. Volilcem obetajo veliko znižanje davkov, pomanjšanje vojaških bremen in druge nemogoče stvari. Dne 4. oktobra je več merov delovalo za monarhiste. V občini Por-tel zaukazal je mer v volilni gobi klicati: „Živio cesar I" Vlada je sedaj več takih merov odstavila in na vse prefekte poslala okrožnico, v katerej za-bičujc, da imajo vsi javni fitnkcijonarji ostati nevtralni, kajti ne bode trpela, da bi na kak način ruvali proti republiki.
Dolgo bo trajala pogajanja mej angleškim komisarjem sir Drumondom vVolffom in turškimi državniki zastrau lO^ipiu. Sedaj se je pa neki doseglo popolno sporazumljenje. Vsa državna, vojaška in finančna uprava združila se hode v jedno ustavo, katera bode postavila egiptovsko vlado na lastno noge, da se bode mogla sama pogoditi s Sudanci. Turčija ne pošlje vojakov v Egipet in angleške čete bodo, kakor hitro bode mogoče, ostavile to deželo.
v razvalinah. Na jeilnej ni strehe, drugoj manjka kuplje, podrl se je že tudi jeden del zidu; tretjo, ki se je boljše ohranila, so premenili v ječo, v če-trtej se je naselilo jedno uredništvo. V najlepšej mošeji Baak-Džaba je sedaj ministerstvo nauka, državna tiskarna, narodna biblijoteka in muzej. V državnoj tiskarni dela kakih 60 osob. Tiskarna ima parni stroj in je po najnovejšem tehniškem načinu prirejena.
Na drugem konci mošeje je narodna biblioteka, ki broji že 12.000 zvezkov ter je vsak dan, tudi ob praznikih odprta. Bolgarska zbornica dovolila jej je 15.000 frankov podpore na leto. Hkratu s tem začeli so nabirati starine za muzej. Zgodovinska tla stare Mezije imajo gotovo obilo arheo-logiškega bogatstva. Želeti bi bilo, da bi se v muzej nabirale tudi mohamedanske starine. V tem je Leger opazil V Sredci v mestnem pomesti turbeze, t. j. nagrobne spomenike, ki so bili pokriti z umetnimi arabeskami in nadpisi. V več omarah v muzeji so spravljeni arabski, perzijski in turški rokopisi, katere je semkaj prinesel jeden poslednjih mufte-šerifov, Jeden del teh rokopisov je prinesen iz Samarkanda — Leger posebno opozarja na to
% llurja 14. oktobra. [Izv. dop] Velikanske nevihte, dež na dež, jedva je krma zakrita, že razdira piš v drugo z velikim trudom nekoliko za silo popravljeno poslopje!
Kar ri vihar pokvariti mogel, pomaga mu po-vodenj. Komaj jedna odide, že nastopa druga uničujoč nado trudapolnega dela.
Ne zdi se barjanu, da bi bil potomec taistih, katerim je Bog zatvorivši jim vrata v raji, boj s prirodo s potnim obrazom napovedal, kajti takšen boj bije tu kaj še n kmetovalec radostnim srcem, a tu velja: „v vodi stoječ polil se bodeš z njo za ostanke poškodovanega ploda."
Da te bom še bolj pokoril, zaradi greha, da si upaš vse svoje moči v to napeti, da velika planjava neplodnega sveta obdeluješ da te more dav-kar z bremeni obkladati, da utikuje tudi priklada vedno bolj in bolj globoko v tvoj žep grabljive svoje roke, oslepel te bom, da boš za svoje gospodarstvo može volil, kateri te bodo zasmehovali, ako jih boš opominjal na njih dolžnosti. Ti bodo imeli denar na razpolaganje za druge drage naprave, a tebi bodo očitali, da delaš predrage načrte za zboljšanje svojega sveta. Dokler bodo troski za to stvar na milijon preračunjeui, toliko časa se naj ti nikar ne sanja, da bi ti oni pomagali.
Na prošnjo za pomoč zatrtemu kmetijstvu, odgovarja se: Saj vaše zemljišče še toliko vredno ni, kolikor bi za vaše potrebe radi.
Močvirsko ozemlje znaša blizu 18.000 ha. in ako se ha. na počez nizko cenjeno zastavi na 180 gld. znaša njega vrednost 3,240.00. Vsaki prostor, kateri se zaradi vedno nastopajočih povodenj ne da umno obdelovati, nema niti tretjine vrednosti, katero bi imel, ko bi voda vsacega kulturnega dela ne preprečevala. Ali da se ne bo nikdo računa preveč ustrašil, recimo, da usušeni svet pridobi dvojno vrednost, toraj bi pridobili pri dovršenem usuše-vanji samo 3,240.000 gld., naša latvica se bi torej
zbirko orijentaliste. Čitalnica biblioteke olepšana je z dvema portretoma kneza bolgarskega in carja Aleksandra II.
Sredec pa ima tudi nekoliko knstijanskih spomenikov. Največji je stolna cerkev. Sicer nema niti kuplje niti stolpa, kakor vsa zidanja, ki so se zgradila za turške vlade, a se odlikuje s harmoničnim zidanjem mnogo bolj, kakor Belgradska stolna cerkev, ki preveč spominja na slog avstrijskih jezuvi-tov. Znotraj je jako okusno okrašena, jako lep je metropolitski prestol s hrastovim baldahinom, ki je lepo izrezljan. Sploh bolgarski narod ni brez umetniškega okusa, tega se vsakdo lahko prepriča, ako ogleda njegove stavbe. Tak okus vidi se tudi v obleki ravno tako pri moških kakor pri ženskah. Mej družim Leger omenja umetni njih narodni ples. Gledališča še nemajo v Bolgariji, vender se sem-tertja dajo gledališke predstave, zlasti se prebivalstvo v Sredci zato jako zanima.
Časnikarstvo se jako hitro razvija, v Sredci imajo že nekaj politiških listov, izmej katerih jeden prinaša francoske in ruske članke. Ta izhaja tudi jeden turški list. Izdajanje tega lista so že dovolili kristijani.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiaki romati. — Češki spisal Svntopluk Oech.1 (Dalje.)
XII.
Nisem je naletel same. Sedela je v bogatem venci dam, ki so jo posetile. Znaš gotovo motiv, predstavljajoč maleno skupino mnogo žensk, zapeljivo položenih okolu jasnega basina. Videl sem ta motiv v dveh podobah. Na jeduem bile so ženske več ali manj nage, na drugem prikazovale so se v lepih odejah. Predstavi si drugo to podobo in imaš družbo, v kojo sem bil ustopil. Želel bi bil seveda še vročeje, da bi se bila premenila v prvo podobo. Toda i tako sem bil od njih ves očaran. Vse so cvele v takem krasu, da je bila tvoja vdova inej njimi liki vodna kraljevičina v pravljici mej svojimi sestrami in da sem se, Bog ve, zaljubil v vse na-krat. Veš, da sem kot jedini mož mej tolikimi krasnimi ženami imel nelahko ulogo. A izvel som nelahko ulogo izvrstno. Sam ne vem, kje sem nabral toliko duha, obratnosti, zabavnosti in sosebno šaljivosti. Kadarkoli sem jim začel govoriti, smijali so se vse srčno. Tako smo prebili v šali, smehu in
potem v ceni veliko več povzdignila nego bi najbolj napeti troški znašali.
Da je račun, kateri je načrtnik Podhagski naredil močno pretiran, ne more nobeden, količkaj v tacili stvareh izveden, tajiti.
Davki po novi ucenitvi iz leta 1880 znašajo povprek na ha najmanj 1 gld. 90 kr. več, nego po stari ucenitvi, kajti novi davki za našo okolico znašajo 32.000 gld. več, nego prej. Ker so se pa po trdem in po hribih zdatno znišali, navalilo se je vse to breme na močvirca. Po navedenih faktorjih plačuje zdaj močvirec 34.200 gold. več nego prej. Ako računimo na naklade 60% 12.820 gld. kapi-talizovano 256.400 gold.
Za deželne potrebe plačuje torej barijski kmet na leto 12-820 gld, več, nego pred globenjem Ljubljanice in Cesarskega grabna, ali v kapitalu 256.400 — Deželni ku turni zaklad je pa plačal za navedene zboljševalna dela 1860 1. 76.000 gld. Je H še kedaj dežela Kranjska novce tako dobro naložila, kakor jih je za zboljšanje barijske lat-vice, kjer znaša dobiček 180.400 gld., kjer izdani denar donaša 17°/8 obresti. Gotovo ne dobiva naša dežela od nobenega zavoda niti l°/o obresti. Je li torej opravičena štedljivost, ako se ne mara za močvirje vse mogočih močij napeti, da se zboljša? Ni težko preračuniti, da bo po dovršenem usuševanji, namreč, ko se bo struga skozi mesto in v Cesarskem grabnu poglobila, kar bi morebiti jedva 1,000.000 stalo, dežela kranjska po novi ucenitvi zopet mnogo pridobila, ako plača slabo tretjino ali 3oO.OOO gld. v sklad.
Neizpeljivost črteža, kakeršuega nam si. c. k. ministerstvo nasvetuje, je gola domišljija, možje pa, kateri zdaj zvršitev s praznimi izgovori zadržujejo, naj si nekoliko ogledajo druge dežele, koliko one za prospeb kmetijstva žrtvujejo, pa ne, da bi imeli tuli gotov dobiček, kakor se kaže v barji. Ako bar-jan od dežele podpore zahteva, ne sme se mu očitati, da je bilo to neopravičeno moledovanje, kajti barjan je opravičen, v blagor cele dežele izpeljavo novega črteža za osuševanje barja zahtevati. Preverjen je, da ga bode si. c. k. miuistersvo dobrohotno podpiralo, ker je prepričano, da bodo troški v kratkem z obilnimi obresiimi poplačani.
Gotovo se bo tudi mestni zastop z veseljem lepe priliko poprijel, da se zdravju mestnega prebivalstva škodljivih mijazen in čestokrat pol leta trajajoče megle iznebi, vrhu tega pa mesto v njega osrčji olepša,
Možje pustite neplodna posvetovanja, saj potrebo vidi vsaki, kdor nema oči j z mreno mrzenja do kmetijskega napredka preraščenik.
Kdor to zadržuje, ni prijatelj kmetskoga stanu, ne svojega naroda. Pomnite, da vsaka po vodenj močvirca na tisoče obuboža.
I/. llo*»H<iBika 15. oktobra. [Izv. dop.] V 21. dan t. m. bode pred Celjsko okrožno sodnijo obravnava zaradi tepeža pri neki svatbi. To je že šesti jednaki slučaj v dolenji Savinjski dolini, pri katerem je bil pisatelj teh vrstic sam prisoten, seveda le kot priča. Uzrok tem tepežem je davek, ki je menda samo tukaj običajen, vsaj ne vem, da bi kje drugje bila taka kričeča razvada. Pri nas mora namreč ženin na nevestinem domu, potem pa tudi na svojem domu plačati ponočnjakom in pre-
ževcem gotovo vsoto v denarji. Večkrat zahtevajo kar naravnost odstotke od obestranskega premoženja. Malo premožnejemu ženinu 15—20 gld. za ta davek ne zadostuje. Ponočnjaki in preževci tega denarja ne uporabljajo v blagodejne namene, temveč zapije se v kaki malopridni krčmi. Ker pa na svatbi ne dobe vsekdar toliko denarja, kolikor so žejni, ali pa v krčmi na žganji dolžni, začuo svatom zabavljati, jih psovati in žaliti in kmalu nastane prepir, poboj, potem preiskave, potovanje v Celje, Obravnava in naposled obsodba. Naj bi rodoljubi, katerih v Savinjski dolini ni malo število, delali na to, da se nepotrebni in nenravni ta davek odpravi Z davkom odpravljeni bodo tudi tepeži, poboji in vse iz teh izvirajoče sitnosti in troški.
% (liorcii j s kog; a 14. oktobra [Izv. dop.] „Prva gorenjska kmečka posojilnica v Podbrezjah" je registiovana in ker je za uradovanje že vse pripravljeno bode 19. oktobra uradovati začela. V začetku bodo uradni dnevi vsak ponedeljek popoludne, če bode pa v ponedeljek zapovedan praznik, pa po prazniku tisti dan. Ker jo vse dobro urejeno, premoženje ne majhno, odbor in nadzorništvo iz veljavnih mož sestavljeno, se je nadejati, da se je bodo zelo, posebno pa izposojevalci udeležovali, ker so pri izposojevnnji nizke obresti določene. Njeni delavni udje ali odborniki so gospodje: predsednik Anton Zamik iz Naklega, blagajnik France Pavlin iz Podbrezja, predsednikov namestnik Aleš Pavlin iz Podbrezja, odbornika Anton Keršič iz Pod-brezja in .Janez Arneš iz Žej.
Nadzorniki so g.: predsednik Josip Traven iz Naklega zapisnikar Toiuaz Šliber iz Dupelj, predsednikov namestnik France Zavrl iz Naklega, drugi udje nadzorništva Andrej Jeglič iz Podbrezja, Anton Urbanec iz Zadrage in Jarnej Lončar iz Žigane vasi.
Domače stvari.
— (V d e 1 e g a c i j e) so izvoljeni: za Kranjsko grof Hohenvvart, namestnik K lun. Za Goriško: dr. T on ki i, namestnik Valussi. Načelnikom davčnega odseka izvoljen je dr Poki u k ar.
— (Komisija Postojinske jame) dobila je v 10. dan t. m. naslednji dopis:
„Nj. c. kr. Visokost, presvetla cesaričina nad-vojvodinja Štefanija izvolila mi jc dati nalog, da izrečem slavni komisiji „Jame" za poslani jej iztis Schmidovega opisa „Jame" in za tintnik v Njenem Najvišjem imenu srčno zalivalo.
Laksenburg 0. oktobra 1885.
Bombelles m/p."
— (Odlikovanje.) Gosp. M. Ambrožič, slavni naš gorenjski čebelar v Mojstrani bil jc letos zopet na 4 razstavah odlikovan. V Kodanji dobil je veliko srebrno svetinjo za zasluge, v Budimpešti veliko svetinjo za zasluge in diplomo, v Legnici veliko srebrno državno svetinjo (prvo odliko), v Charlottenburgu pa prvo darilo, tako, da ima že nad 40 zlatih, srebernih in bronastih svetinj in odlikovanj.
— (Imenovanje.) Gosp. Jos. Wurzbach pl. Tannenberg imenovan je konceptnim praktikantom v politiški Upravi na Kranjskem.
— (Iz Ptuja) se nam piše 14. oktobra: Včeraj se je pri nas podružnica društva sv. Cirila
in Metoda za Ptuj in Ptujsko okolico ustanovila, tukaj je za to velevažno društvo vse zavzeto; nadejati se je tedaj najboljšega vspeha.
— (Gosp. Anton vitez Klodič) deželni šolski nadzornik bode namesto dr. Gnaila nadzoroval pouk v slovenščini na srednjih šolah na Primorskem, kar je za slovenščino veselo znam nje.
— (Za p o s o j i 1 n i ce.) Letošnji obrni zbor zveze slovenskih posojilnic bode dne 15. novembra t. 1, t. j. v nedeljo ob 3. uri popoludne v čitalnični dvorani v Ljubljani. Dnevni red bode objavila prihodnja številka „Zadruge", ki izide koncem tega meseca. Ako želi katera posojilnica ali kateri zadružnik v zvezi stoječih posojilnic, da bi se o tej ali onej zadevi posvetovalo oziroma sklepalo, naj se to naznani načelništvu zveze slovenskih posojilnic v Celji vsaj do 'JO. t. m., da se stvar more postaviti na dnevni red.
— Kmetijsko predavanje) ima tajnik c. kr kmetijske družbe gosp. (iusta v Pire v nedeljo 18. t. m. v Gradu (na Bledu) po popoludan-ski službi božji v šolskem poslopji.
— (Pobalinstvo.) Preteklo soboto po noči ometali so neznani pobulini napis nad sv. Cirila tiskarno v Mariboru.
— (O m est ni h v o I i t v ah v Trstu) piše »Edinost*; Mestno volitve se bodo, kakor so kaže, začele še le 23. novembra t. I. — 18. t. m. pa bode pri državnem sodišču na Dunaju obravnava 380 reklanmntov proti mestnemu zboru Tržaškemu, da jih ta upiše mej volilce, lteklatnante bodo zastopal odvetnik dr. Rabi, in od izida te obravnave je skoro -največ odvisen obraz: prihodnjega mestnega zbora.
— (Občnega zbora pevske zveze Tržaške), udeležilo seje preteklo nedeljo premalo okoličanov, ker je bilo vreme preslabo. Zbor preložil se jo na Vseh svetnikov dan, 1. novembra, točno ob 10. uri dopoludne v prostorih ..Delavskega podpornega društva". V isti dan bode zjutraj pri novem sv. Antonu maša, za vse pokojne ilruštve-nike omenjenega društva. Zaradi tega povoda se je nadejati, da hode prihodnji zbor obilno obiskan.
— (Italijanska temeljitost.) V Trstu izhajajoči časopis „1/Indipcndente", glasilo Tržaških irredentovcev, poroča v 8. dan t. m. prav resnobno, daje Lloydov parobrod „Juno* odplul iz Trsta v Knin, da ondu ukrca vojakov. Ker vsak gimnazijalce ve, da je mej morjem in mestom Kninom precej kršnega gorovja, Id nam J/ Indipen-dente" storil posebno uslugo, ako pove, kako je parobrod „Junou od morske obali dalje plul preko „kršne Bukovice" itd.
— (Račja kuga) pomorila je vse rake v Pesnici na dolenjem Štajerskem in njenih stranskih pritokih.
— (Živinska rastava v Kranjski gori) bila je v 12. dan t. in. Premije so dobili: Za bike: g. Miha Etazinger iz Podkorena državno premijo in diplomo; g. Alojzij S ch rey na Jesenicah državno premijo in diplomo; Primož Kocijančič z Dov-jega deželno premijo in diplomo; Jerica Pečar iz Podkorena diplomo. Za telice:gosp Andrej \Vill-mann z Dovjega državno premijo in diplomo; g. Simon Zima z Dovjega državno premijo; g. J. Košir iz Belepeči državno premijo,; g Jakob Jančar
duhapolnem pogovoru božanski večer in pri odhodu sem jim moral obljubiti, da pridem zopet k bodoči njihovi besedi. Prišel sem zopet in dosegel jednaki vspeh kakor prvikrat. Igrali smo različne družabne igre in pri tem sem občudoval njihovo divnost; dasi so se sicer vedle dosti prosto in živo, se mi vendar ni hotela nobena odkupiti s poljubom za živo silo svoje zastave. Omenil sem mimogrede, da se dam fotografovati, precej so me poprosile vse za fotografije. Tu jih imam polno pest. Hotel sem se fotografovati v profilu cele postave, a fotograf mi je svetoval, da se dam raji fotografovati en face in samo do podprsja. Poglej jo. Mni se mi res, da me je fotograf skazil. Ne razume, mislim, svoje grobe umetalnosti. Hotel sem na primer držati sešitek svojih pesnij na srci; on pa je opazil, da se pre roka ne poda na prsih na fotografiji. Prosim te! Kakor bi ne bil videl najmanj dvanajstorico takovih fotografij z rokama. In potem, kje so moje brke? In konečno ta nos, — človek bi ga kar gledal 1" Vojteh je sicer opazil, da fotografija prijatelja bolj laska in razjasnjeval si je nedostatek brk na nji z bledostjo in redkostjo tega, kar je Ezop na-zival brke; toda nehteje užaliti njegovo sainoljub-
nost, kazal in pridejal mu je samo, da se more pri vsem tem fotografija porabiti iz spoštovanja do na-značenega namena.
„No dobro" govori dalje Ezop, ali prišel sem k tebi še" z drugim opravkom. Dal sem za te fotografije poslednje svojo denarje. Jutri bodo zopet družba pri vdovi. Moram si kupiti nove rokavice, korobaček in druge reči. Na dolg seveda tega ne morem vzeti. V tej stiski prišlo mi je na misel, da bi mogel po tebi tvojemu mecenatu ponuditi svoje zaljubljene pesni in precej za založbo počakati nagrade. Ako je res tak, kakor si mi ga slikal, izpolni gotovo mojo prošnjo. Kaj rečeš temu načrtu?"
Vojteha je ta želja neljubo zadela. Niti sam za sebe si ni upal poprositi Brzobohatega za za-ložbino, da si bil je jako potreben. In vender bil bi nerad odrekel pomoč svojemu prijatelju, ki se nedavno vedel proti njemu tako prijazno.
Čez nekaj časa odgovori počasi: „Zadržek je samo ta, da Brzobohatv ne misli zalagati pesnij."
„In kaj bode izdaval?" „Za sedaj le romane."
„No, naj mi da založhino na roman; začnem ga pisati še danesc.
Po daljšem premišljevanji vpraša Vojteh: „In koliko potrebuješ ?"
„Z:idostuje mi pet zlatov; mislim, daje to na roman jako malo."
„Mnogo to seveda ni. Bodi, rečem Brzoboha-temu in ne dvomim, da ti da* založhino."
„Zakaj bi je no dni; vsi zalagatelji dado za-ložbino in store to radi."
„No, pa pridi jutri v tem času po denar."
Ko Ezop odide, premišlja Vojteh, kako bi reč polepšal odloči se slednjič, da poprosi Brzobohatega za nekako nagrado za sebe in da odplača od te pet zlatov prijatelju.
Pozneje, da Ezop spiše kos svojega romana, lahko sam poprosi za nagrado.
Po tej odločitvi odide Vojteh srčno gori.
Brzohohati pogleda s presenečenjem na neobičajni pohod, Drugače prihajal je Vojteh samo na njegovo željo v delalnico.
A, gospod Koudela," zakliče." Usedite se gospod Koudela!"
(DhIjo prili.')
z Dovjega, g. Franjo Cuznar iz Fodkorena in g. Josip Uabie iz Kranjske gore vsak po jedno premijo občine Kranjska gora; g. Josip Krsnik iz Loga diplomo. — Za krave: g. Janez Pleše iz Podkorena državno premijo; gosp. Blaž Ar tel j iz Kranjske gore državno premijo; g. Janez Cuznar iz Fodkorena deželno premijo; gg. Jakob Košir in J Robič oba iz Kranjske gore, vsak po jedno premijo občine Kranjska gora. Gg. Alojzij Schrev iz Jesenic in Janez Jakelj iz Kranjske gore diplomi kmetijske družbe.
— (Izvestij S.-Peterburgskago Slo-vjanskago Obščestva) došli sta nam 7. in 8. štev., ki prinašata sledečo vsebino: I. Dejstvija S.-Peterburgskago Slavjanskago Blago-tvoriteljnago Obščestva. Protokoli zasedanij Soveta i obščih sobranij. — Soobščenje Izdatelja Komisiji o merah k razprostranenji ruskoj literaturi in ruskago jazika v zapadno-slavjanskih zemljah. — Stihotvorenja: 1. Izobretenje slavjanskih pisjmen, 2. Pamjati sv. Mefodija. — Kruževni cerkovni sbor v polžu nuzdajuščih Slavjan.  Biblijoteka obščestva.
II. Slavjansko obozrenie. 1. Vibod v otstavku Gladstona, A. A. Kirejeva. 2. Slavjanin na parla-mentskom poprišče, D. P. Nikoljskago. 3. Iz pojezdki v Čehiju. IV.—VII. A. Stepoviča. 4. Pravoslavnaja srbskaja cerkev v Avstro-Vengriji. 5. Pisma iz Pragi (po povodu jubileja sv. Mefodija). Č. G. Iz Nitri, korrespondencija. 7. Iz Belgrada, korrespondencija. Ž.
III. Slavjanskija bibliografiona izvestija. 1. Materiali dlja biografiji bratjev Miladinovih, P. A. Srbu. 2. Vstupiteljnaja lekcija po slavja-novedeniju prof. Lui Leže v Pariže ego že. 3. Slav-janstvo o svojih pesnjah, sbornik L. Kubi, pec. A, Stepoviča. 4. Zivopisnaja Possiaja no českom jazike, 5. Bibliograficeskij ukazatelj Kirillo-Mefodievskoj literaturi, izd. žurnala „Bibliograf, rec. prof. A. I. Sobolevskago. 6. Bolgarskij slovar prof. A. Djuver-nica. 7. Manija Serbo-Lužickoj Matici IV. Objavljenja. Priloženje: „Raznosti pravoslavnih i papi-stov u učenji o cerkvi", soč. A. A. Lebedeva.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Budimpešta 15. septembra. Finančni minister predložil danes poslancem proračun za 1886. Vsi izdatki, redni, prehodni, investicijski in izredni vkupni troški znašajo 344,651.674 goldinarjev, vsi redni in prehodni dohodki pa 329.790.397 gold., torej primanjkljaj za 1886 proračimjen na 14,861.277 gold. V primeri s primanjkljajem 1885. 1. v znesku 11,883.763 goldinarjev, je primanjkljaj za bodoče ieto za 2,977.514 gold. narastei.
Carigrad 15. oktobra. Porta izročila včeraj veleposlanikom novo okrožnico zaradi grških in srbskih oboroževanj. Danes odpelje se štiriinštirideset vagonov streliva v Drino-polje. Na okrožnico odgovarjajoča kolektivna nota veleposlanikov predložila se je včeraj. V njej se obžalujejo dogodki v Plovdivu ter se izreka nada, da rušenje Berolinske pogodbe ne bode prekoračilo sedanjih mej, (labode porta spravljivo postopala.
Pariz 14. oktobra. „Temps" poroča: Poslaniki v Carigradu podpisali so predvčeraj v Carigrada zapisnik, v katerem je sklep, da se v Vzhod-nji Ilumeliji zopet ustanovi status quo ante. Ta sklep se bode naročilo izvršiti Turčiji, katera ima v to porabiti svoje čete. Evropski komisarji bi v tem slučaji spremljali čete. Danes so vlasti neki brzojavno potrdile zapisnik.
Atene 14. oktobra. Večerni listi poročajo, da so kandijoti proglasili zjedinjenje z Grško. Ta vest pa oficijalno ni potrjena. — Pomorski minister dal je bvojo ostavko, nadomestit ga bode bivši pomorski minister Bouboulis. Misli se, da bi bil Rusiji „statua <juou ljubši, nego razširjenje Grške proti severu. Oficijalno se računi, da bode mobilizacija dala 70.000 mož.
Rim 14. oktobra. V provinciji Palermo včeraj 134 ljudij za kolero zbolelo, 50 umrlo, izmej teh v mestu Palermo 91 zbolelo, 42 umrlo. V provincijali Aleksandria, Massa-Carrara, Parma, Regio-Emilia in Rovigo 11 zbolelih, 4 umrli.
Hamburg 14 oktobra. Ob B. uri popoludne podrlo se je na trgu „Speckplatz" novo, štiri nadstropja visoko poslopje. Do 7. ure izvlekli so dva mrtva in dva težko ranjena. Kakih šest osob je še
zaSlltih. (jJoKcoKc >KcoKcXBcc<aooSoofte
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnik ■..
Meieorologično poročilo.
J	Cm opazovali j a	Stanje barometra v mm.	Toid-poratura	Ve-f-.u	Nebo	Mo-krina v m;ii.
14. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	786*17 n. m 67 *». 78947 m.	81" d 12-2 C 11-0° C	si. szh. al. svz. si. ISO.	obl, obl. obl.	57 rutr. dežja. i
Mesarski učenec
v spre j me se takoj.
Oglasiti M je pri g. Franu Hlovši, po domače Seliiim, P«l|HIINkM cetitn It. 41. i)Ol
Št. 15.900.
Srednja temperatura 10,5°, za 1 3° pod normalom.
Vremensko porodilo 14, oktobra.  Po vsej Ev-ropi se je povzdignil zračni tlak in je po srednej Evropi stanje barometra Jako jednakomerno (759 do 7o2 mm.), dočim je najvišje na vzho lu, kjer kaže barometer od 7*^7 do 77-'. Vetrovi so slabši in od raznih strani vlečejo. Nebo večinoma oblačno, z lahkim dežjem na jugu planin. Temperatura se je le malo premetiila — Ob 7. uri zjutraj se poroča: V Parizu 6*1, Biarriei 7 8, Toulonu 7, Brestu G 1, Scilly-ji 94, Kodanji 9-3, Stockbolmu 72. Peterbnrgn 79, i Moskvi 68, Kijevu '87, Berolinn 7-9, Monako vem 3 4, Cu- . rihu 2-f), (ileichenbergu 8 B, naDunnji 9 2, v Bukarešti! 13 5, 1 Genfu 6, Kimu 15, Napolji 16, na Mnltl 231° C.  Morje se še mirno giblje. — Pričakovati oblačno vreme nrez pre-membe temperature.
__ i
I
ID-CLiiajsfea "borza
dne 15. oktobra t. 1
(Izvirno telegraficno poročilo.)
Papirna renta ..........
Srebrna renta ..........
Zlata renta ...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London .... ....
Srebro...........
Napol. .....
C kr cekini . ....
Nemške marke ... 4°/0 državno srečke iz 1. 1854   '250 gld Državne srečke iz 1 1864        100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka proBta Odrska zlata renta 4°/„   . . .
„    papirna renta 5°/0.....
5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečke 5°/n . 100 gld Zemlj. obč avstr. 4'/i0/o z'Ht' ZH8t '>8t' Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prlor oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 gld
Rtldolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 „
Trammway-rlrušt velj. 170 gld a. v. . .
Natečaj.
(590—3)
80 gld. 65		kr.
81 ,	20	i
108 „	5C	n
97 „	80	i)
	—	n
277 ,	20	b
125 „	85	!»
n 10 n	05	n n
5 „	96	n
61 ,	85	
126 ,	50	»
l«9 n		•
108 „	25	n
W n	90	
88	Ki	n
104 „	—	■»
115 ,	—	
125 ,	40	
U5 „	70	
108 „	—	■
174 ,	7."i	
17 „	60	it
94 ,	—	
180 „	75	n
Na tukajšnjej c. kr. velikej realki izpraznjeno je mesto šolskega sluge, ob jednem laboranta, s katerim mestom je spojena letna plača 35o gld. in stanarina letnih 80 gld.
Služba podeii se za jedno leto provizorično, po jednoletnem marljivem in točnem poslovanji pa stalno.
Za to mesto razpisuje se natečaj do SI. «lnc oktobra t. 1.
Prosilci naj svoje prošnje z dokazili o dosedanjem poslovanji, telesnem zdravji, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, ulože do zgoraj določenega dneva pri podpisanem magistratu.
Mestni Magistrat v Ljubljani,
dne 30. septembra 1885.
Župana namestnik: Vončina.
V
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbratiih Hpisuv stoji:
I. zvezek, nevezan po......... gld. 1*—
elegantno vezan po......... „ T60
II. zvezek, nevezan po......... „ 0'70
elegantno vezan po......... n 1*20
III. zvezek, nevezan po......... „ 0*70
elegantno vezan po......... „ 1-20
IV. zvezek, nevezan po......... „ 0*70
elegantno vezan po......... , 1*20
V. zvezek, nevezan po......... „ 070
elegantno vezan po......... „ 1*90
Ako pa tudi od-      *----Naročnina za VI.
dajemo vsak posarai-   / do  X. zvezek stoji
čni zvezek, vender Be / \ same 3 gld ; za ele-
gantno vezanih dragih pet zvezkov iVI.—X. zvezek) samo 5 gld. 50 kr.
Naročnina za I. do X. nevezani zvezek stoji h k1<1. Z.i vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa 11 kUI. — Naročnina se pošilja rmjprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: gospod J o s. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5.
Naročniki prejemajo knjige franco. (22—35)
Dijaki dobivaj o Jurčičeve „Zlirane spise" ]io ISO kr. izvod, ako si iiuročč skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. SI are t u v Ljubljano naročilno svoto
6 so1"- Odbor za Jurčičev spomenik.
priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I.—V,|neve-zani zvezek Sigi. 50 kr. Za vseh prvih pet lepo
vezanih zvezkov fi A,
v X^jiit>y»iii
so izšle in Be dobivajo sledeče knjige:
Pariz v Ameriki.
Roman.  Francoski spisal liem! Lefebtre.  Poslovenil * * * Stat nominis umbra.   Ml. 8*. 535 stranij.   Stane SO kr., po pošti 70 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest lz življenja kitajskih pogozduikov.   Spisal A. J. Maksiinov.  Poslovenil J. P.  Ml. 8n,  141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 80 kr.
linez Serehrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
•lunak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cona 40 kr., po pošti 45 kr.
I¥ o v.
Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. \falovrh. ~ Ml. 8°, 32 pOl.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
DiitirovNki.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 k\\, po pošti 30 kr.
Časnikarstvo in naši časniki.
Spisal j * *   Stat nominis umbra.   Ml. 8", 19 pGI. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
Zet znižano ceno
se morejo še dobiti slo-ieče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič,.
— Životopisje, spisal liajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisnl Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Jvlachiavelli, Bpisal dr. Iiibič.
— Pisma iz Rusije, spisal oV. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak. — Čegava bode, novelira, spisal ./. Oyri»ec. Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega i Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega' Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherlndiez, posloveuil Davorin Hostnik. Velja ................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. lievicre, poslovenil Davorin Hostnik, — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal JS, Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke nuj se priloži še 15 kr. poštniuo, za posamezne zvezke pa 5 kr.
2. ~. i
n I
„ 7T
- n
trg
Ci a
O _
»S
F* ■
W .„ w ?
Z n
S z 5. ~
9 % V- (t
3 7 S 3.
11 i F H
or"
« B a r g f S* fr m
c ~
— 7
7T i
I
I I
5 t 3
i? i a
V t" c
:•:
c_j.
P!
C_l.
N
EUSTEIN-ove
poslndlcorjeiie
KRI ČISTEČE PILE
I SVETE ELIZABETE.
Holjši od vsoh podobnih iidolkov, nimajo to niutiljo u(č sko<IIJiv<y<i v sebi; tKiJunpi.inrji' Sf rithfjo 7.opor bolezni v organih spodnjoRU dola tolosa, proliajnlno mrzlico, bolezni na koži, v mo£-jimih in zeimk« liolezni; Ultijo kri in lebko odpravljajo blato. Ni ga zdravih, ki bi bilo boljšo in pri tem popolnem noakodljivo zopor
telesno £aprelje9
gotovi vir violi boloznij. Kor 10 posladkorjono, uživajo jili radi tudi otroci. To pilo bo odlikovano z jako i-anttiim pismom dvornega svetnika 1'itha.
OV '/"'Oki skutljiea s IS pitami velja t It kr. - Zavitek, onem škatljte skupaj, 1HO pil, velja
samo 1 yltt, a. e, (58.—2)
Qvnriaiiin1 Vtalu ikjtUjlc«, Id nima flnne: Apomtkemtm OValJollJOi hetUgen Leopold in na zadnjoj struni naše varstvene znamke, je ponarejen«, ter Bvarimo, naj bo no kupuje.
~   y7   f .^^S J'axltl se mora dobro, da kdo ne dobi slabega, neupltv-
^^<S$C*->;tSf£j±*+' nega alt relo škodljivega Izdelka   Vsikdo naj izrecno zalitova
'—tj   , '' ^       Keustvlnmdh Mlzabetltilh pil, to imajo na zavitku ter MTOdUn
na rabo poleg stojeel podvts.
Glavnu zaloga na Uuiiaji: Apotheke ,,/.uui helligen Leopold" des iMi. Nemteln« Stadl* Eoke de* Planken- and BptegelgaMe. v i.iiiiiijani se dobivajo pri gospodu lekarji Gabrlfel PioeolL
Lastninil in tisk .Narodne Tiskanu1'
14^0
H8F