VOBODNA SLOVE NI JA LETO (AÑO) XLVI (40) Štev.: (No.) 49-50 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 17. decembra 1987 Naj narod odloča Oseba in svoboda - temeljni kamen Zadnje čase, morda zaradi preteklih volitev v Zbor zaupnikov SLS, se spet večkrat pojavi vprašanje, zakaj so v zdomstvu potrebne politične stranke. O tem je bilo že večkrat pisano in govorjeno, pa je vseeno' prav, da stvar ponovno premislimo. Recimo, aji bi politična emigracija, mogla o-hranjati svoj značaj, če ne bi gojila med seboj politične dejavnosti? Odgovor je jasen. Seveda je res, da delajo to lahko tudi posamezniki in ne lef stranke. Vendar, ali ni naravno, dla se podobno misleči rojaki shajajo in razpravljajo o slovenski sedanjosti in prihodnosti? Ali ni celo njihova dolžnost, da svoje poglede poglabljajo pa pri tem seznanjajo svet in rojake s slovensko problematiko? Celo mednarodni demokratski organizmi upoštevajo in sprejemajo v svojo sreido navadno prej politične organizacije z jasno usmerjenostjo kakor še tako delavne po,edince. Pri tem pa so v večini primerov prav poedinci tisti, ki jim ti organizmi lahko nudijo največja oporo, kadar so v nevamošti njih temeljne pravice. Čei v emigraciji ne bi bilo demokratičnih političnih strank, bi jih bilo treba ustanoviti, kajti nasproti organiziranosti komunističnega totalitarizma v Sloveniji ni dovolj dobra volja posameznikov. Zelo pogosto je mnenje, da povzroča obstoj strank v družbi medsebojno nestrpnost in „kreganje“. Kdor zasleduje delovanje slovenskih det-mokratičnih strank v zadnjih 45 letih, lahko vidi, da te sicer ohranjajo svojo individualnost, ne dlai bi bil to vzrok za spore. Kljub različnosti pogledov na to ali ono vprašanje so-glitšajo v bistvenem, to je v zahtevi po demokratizaciji slovenskega javnega življenja. Njihovo sodelovanje v Slovenskem narodnem odboru j.e lahko marsikomu zgled. Pri tem je prav, da pokažemo na podobna spoštovanje različnosti pa enotnosti v bistvenem tudi med1 slovenskimi oporečniki, ki sio pred nekaj leti pričeli s poskusi javnega plu- Ko se bliža božič, pohitimo za nekaj hipov domov, tja, od koder smo izšli in od koder smo prišli v prostor našega sedanjega bivanja! Kako je trenutno doma? Zadnje čase je v poročilih o Jugoslaviji najbolj pogosta beseda „kriza“. Gre za krizo menda malone vsega, kar sestavlja tamkašnje življenje: najprej za gospodarsko krizo, ki dobiva vedno bolj zastrašujoče mere (inflacija, zunanji dolgovi, nižanje življenjske ravni), potem pa za krizo odnosov med tamkajšnjimi narodi (Kosovo, slovenski sindrom), krizo kadrov (nesposobnih rešiti gospodarski položaj), krizo sistema (partiji se je položaj izmuznil iz rok), krizo pravnih odnosov (prednosti partijcev na vseh ravneh), krizo nravnosti (ni čuta ogovornosti, delovne morale, vsevprek se podkupuje, množijo se škandali po zgledu A-grokomerca) itd. Najgloblja križa, je pač v tem, da je partija jugoslovanskim narodom vsilila materialistični svetovni nazor, ki skrči človekovo bivanje na zemlji v golo proizvodnjo in porabo. Človek, ki odpiše nebo, je podrl tudi medčloveška razmerja in ustvaril kaos. Kot ironija se zdi dejstvo, da prav družba, ki prisega na snov, ni sposobna urediti snovnih odnosov, medtem ko družbe, ki prisegajo na duha, tudi na področju snovi uspevajo. Receptov za pot iz krize je tudi v domačem tisku na pretek. Skupni imenovalec vseh je klic po demokratizaciji družbe. A z demokracijo je tako kot z resnico: ali je ali pa je ni. ralizma sredi jugoslovanskega totalitarnega sistema. Z njimi se je demokratičnost, ki jo je skozi desetletja ohranjala emigracija^ pričela prebujati tudi v mejah slovenske zemlje. Ali je s tem političnih dolžnosti naše zdomske skupnosti konec? Nikakor. To, kar se dogaja v domovini, je clsebno tveganje nekaterih roja-kov, nel pa zagotovljena; pravica vsega ljudstva. Vendar že dejstvo, da raste enotnost ob različnosti ne le v dialspori temveč po vsem slovenskem svetu, kaže na politično dozorevanje naroda. Spet in spet nas sprašujejo, kakšno korist imamo zdomci od političnega dela. Jasno, da ne drugih kot tiste, ki jih daje mirna vest ob izpolnjevanju dolžnosti. Politične stranke so sadi dela preteklih sloveni skih generacij. Opravile so med narodom veliko- delo, niso klonile ob navalu komunističnega totalitarizma, čeprav ga niso mogle ustaviti. To narodovo lastnino! Slovenci v emigraciji hranimo, razvijamo in poglabljajmo, da jo nekoč, ko bo čas zrel, svojemu rodu vrnemo. Kdaj bo to? Ne vemo, vsekakor pa je! ta čas veliko bližji, kakor je bil skozi desetletja^ ko ni bilo videti razpok v sistemu, ki oklepa glavnino našega narodnega občestvaL Kako se bo to zgodilo? Ne bi bilo primerno sanjariti, dlovolj je, da opazujemo znamenja/ časov in da smo velikodušno odprti do vsega dobrega in resničnega, kar raste iz zdravih korenin našega naroda, če bomo skrbno hranili in razvijali svoje, bomo od tega nekoč lahko nudili drugim. Seveda je vedno kdo, ki dvomi, da bi narod hotel in potreboval družbene poglede, ki jih zagovarjajo različne politične smeri v zdomstvu, čeprav smo prepričani o aktualnosti mnogih od teh idej in o pravilnost lastnih nazorov, je edini primeren odgovor na tak dvom: pustimo, naj narodi, ko bo spet imel svobodo odločanja, tudi o tem odloča sam. O večji ali manjši demokraciji ni mogoče govoriti, prav tako kot ni mogoče govoriti o večji'ali manjši resnici. Mogoče je govoriti le o večji ali manjši kršitvi demokracije. In da enopartijski sistem ni in tudi ne more biti demokratičen, o tem ni menda nobenega dvoma. In da se v takšni družbi zagovornikom drugačnih družbenih ureditev slaba piše, tudi ne. Profesor Bučar je v Celovškem Zvonu (junij 1987) primerjal položaj sedanje oblasti doma zadregi opice, ki je vtaknila roko v steklenico, v kateri se nahaja banana: če hoče opica banano obdržati, ne more izvleči roke iz steklenice, če pa roko izvleče, se mora odpovedati banani. Če hoče partija obdržati monopol o-blasti, krize ne more rešiti, če pa hoče krizo rešiti, se mora odpovedati monopolu oblasti. V tem je edini in dokončni ključ do rešitve iz krize: opica se mora banani odpovedati. Bog daj odgovornim toliko pameti, poguma in ljubezni do svojih narodov, da se čimprej odpravijo na edino rešilno pot! Naša luč, št. 10, 1987 SMO NA RAZPOTJU... ...Znotraj naših subjektivnih sil, predvsem Zveze komunistov, poteka spopad, ki bo prej ko slej pokazal, kdo bo zmagal v temeljni bipolarnosti jugoslovanskega političnega vsakdanjika: etatizem ali resnično samoupravljanje. .. M. Horvat; Delavska enotnost, 16. oktobra Delo slovenske politične emigracije obsega tudi važno postavko; seznanjati svet s problemi v Sloveniji, ki so v zadnjem času postali vedno bolj pereči in važni. Največji pomen ima seveda seznanjati z njimi center današnje moči, to je ali Evropo ali Združene države. Tako je pred kratkim član Slovenskega narodnega odbora in Slovenske ljudske stranke Jože Melaher iz Clevelanda naslovil pismo na ameriški parlament in sicer na tisti oddelek, ki ima za glavno nalogo opazovanje in analizo izvrševanja Helsinških dogovorov. Imenuje se „Commission on Security and Cooperation in Europe“ — Komisija za varnost in sodelovanje Evrope. V tem pismu z dne 25. oktobra je Jože Melaher najprej soglašal z namenom komisije, da pregleda položaj v Vzhodni Evropi in kako naj ZDA odgovorijo na zadnje spremembe v vzhodnem bloku. Obenem pa tudi kot ameriški državljan in Slovenec opozarja komisijo, naj se podrobno pozanima tudi za položaj v Jugoslaviji, predvsem za njen ekonomski in politični razvoj v zadnjih letih. Tudi naj nato izdela načrt, kakšen naj bo odgovor ameriške vlade na vsako možno situacijo, ki bi zrasla iz takega negotovega položaja, v katerem se zdaj nahaja Jugoslavija, da ne bodo ZDA ostale nepripravljene. Na to pismo je J. Melaher ju odgovoril predsednik komisije Steny Ho-yer z dne 2. novembra. Prevod sledi : OB ROBU Društvo časnikarjev Slovenije je ob svojem dnevu 30. oktobra, priredilo v veliki dvorani na Gospodarskem razstavišču „Veliki časnikarski ples“. To je po več kakor štiridesetih letih prva prireditev te vrste, ki je v predvojni Ljubljani spadala med najbolj elitne in je bila vedno pomemben dogodek v ljubljanskem družabnem življenju. Igralec in pevec Yves Montand pravi, da je doumel zgodovino, zato svarj: „Že od Leninovih časov naprej pravijo komunisti, da je naloga njihove partije ločiti Evropo od A-meričanov in naščuvati Evropejce drugega proti drugemu. Dosedaj se še niso spremenili, toda če hočejo ohromiti našo obrambo, pa le morajo slabo gospodarstvo popraviti.“ Na teološki fakulteti prav sedaj teče teološki tečaj za študente: vsak večer se jih zbere od 500 do 800 in poslušajo predavanja, ki trajajo eno uro, nato pa debatirajo še dve uri — do enajstih zvečer... Na vrsto pride vse, tudi stvari, o katerih se doslej ni smelo govoriti: o Rožmanu in Kočevskem Rogu itd. Sploh je pri nas zdaj velika sprememba. Komunistična ideologija je obljubljala raj na zemlji — zdaj ga pa imamo: inflacija 200%, dinar je padel za četrtino, mnogo je brezposelnih, mnoge tovarne stojijo, ker ni surovin... V Sloveniji še nekako gre, na jugu države je pa res že hudo — in to prihaja tudi k nam. Krivo je seveda to, da je „vse naše“, da ljudje niso motivirani za delo: kdor ne dela, nima nič, kdor pa dela, pa tudi ne — razen če se znajde1— to se pa lahko tudi brez dela... K sreči so se mnogi zavedli, da same materialne dobrine ne rešujejo ničesar, in iščejo duhovne; tudi mnogi ko- Dragi g. Melaher! Najlepša hvala za vaše pismo in se Vam zahvaljujem za pozornost. Kot veste, Komisija za varnost in sodelovanje Evrope spremlja izvrševanje raznih določb Helsinškega končnega dogovora po 35 podpisnicah. En član našega odbora se popolnoma posveča vprašanjem, ki se tičejo Jugoslavije. Informacije, ki ste nam jih poslali, smo hvaležno registrirali. Prilagam tudi članek o Jugoslaviji, ki je bil natisnjen v zadnjem poročilu Komisije, ki odraža Vsi že dalj časa vemo, s kakšnimi težavami se morajo boriti Slovenci na avstrijskem Koroškem. Vemo pa tudi, koliko jim koristi slovenska šola, tako osnovna kot gimnazija. Dosedaj so imeli šole dvojezične, vsaj na slovenskem manjšinskem ozemlju. To je pomenilo, da so otroci — tako slovenski kot nemški — obiskovali skupaj razred. Medtem ko so se slovenski otroci učili slovenščine, so lahko to poslušali tudi nemški otroci. S tem so se nekako privadili slovenščini, oziroma so se strpno sprijaznili z njo že od mladega. Slovenci so jim postali sosedje. že dalj časa pa so hoteli prenapeti nemški nacionalisti temu narediti konec. Poskušali so na razne načine, a slovensko vodstvo se je vedno u-prlo in zahtevalo še nadalje obstoj dvojezične šole. Na noben način niso hoteli ločitve ali česa podobnega. Sedaj pa je treščilo- z jasnega. 18. novembra letos so vse tri glavne avstrijske stranke od 'leve do desne: socialistična, ljudska in svobodnjaška sklenile sporazum, da predlagajo vladi in parlamentu nov načrt šolstva za Koroško — in to ne da bi kaj vprašale slovensko manjšino: predlagale so namreč dejansko ločitev šolstva na nemški in slovenski del, na strogo ločitev otrok. S tem. bi izvedli nekako pregrado med obema jezikoma in narodnosti-ma in bi s tem onemogočili mirno sožitje. Spodžagali bi korenine gimnaziji za Slovence v Celovcu in ves problem bi se nadaljeval tudi na drugih poljih. Tako da bi končno nemški hajmatdinstovci in prenape-teži lahko slavili popolno zmago. Takoj se je dvignil ves zavedni del slovenstva, tako- na Koroškem kot v republiki Sloveniji. Korošci so začeli protestirati, skli- Slovenije munisti se očitno približujejo veri. Nekateri jo najdejo, drugi vsaj niso sovražno razpoloženi. Mladina je pa najbolj zmedena: z ene strani so siti vseh izmišljotin, s katerimi so jih pumpali, z druge strani pa ne vedo, kam. Večina se jih prepušpa lahkemu življenju, nekateri so pa našli vero, so tako odlični, da človek komaj verjame, da je to možno. Žal pa biološko Slovenci upadamo: otrok je premalo.. Na dan vseh svetnikov smo šli zvečer na pokopališče na Žalah, kjer je bila mladinska ura molitve v novi cerkvi (bilo nas je okoli 400). Nato smo šli na pokopališče in se ustavili pred grobovi nadškofa Pogačnika in Vovka ter J. Ev. Kreka. Odmolili smo, potem pa zapeli Marijine in narodne pesmi. Bilo je enkratno, prav ganilo me je, ko je na grobovih gorelo na tisoče sveč, posebno pa še o-koli kapelice, kjer je bilo vse v svečkah in se je tudi videl precej velik napis: Kočevje 45... našo skrb ob resnih dogodkih v tej državi. Zlorabe človekovih pravic se ne smejo tolerirati v. nobeni držav in po nobeni državi. Take zlorabe omajajo zaupanje, na katerem morajo biti osnovani bilateralni odnosi. Spoštovanje osebnih pravic in svobode mora služiti kot vogelni kamen konstruktivne mednarodne izmenjave ter postavlja temelj za, ostvaritev Helsinških ciljev. Še enkrat, hvala za pismo, vaš cali so tiskovne konference, kjer so vodje obeh krovnih organizacij, kakor tudi državni poslanec Smolle protestirali in zahtevali, da se v tako važnem vprašanju kot je manjšinsko šolstvo upošteva mnenje manjšine, in da je s tem dogovorom prekršen člen 7. državne pogodbe. Zagrozili so, da bodo protestirali tudi pred mednarodnim forumom, predvsem pri Jugoslaviji kot sopodpisnici državne pogodbe. Tudi v Sloveniji je zavrelo. Spontano so se pričele manifestacije v Ljubljani, kjer je predsednik ljubljanske SZDL Osterman izročil protest avstrijskemu konzulu. Vse take manifestacije so tudi pritiskale na jugoslovanskega zunanjega ministra Dizdareviča, ki je bil ravno na obisku pri avstrijskem kolegu Mocku, naj se postavi v bran. Pod takim pritiskom se je Dizdarevič res pogovarjal z Mockom, a kaj več ni dosegel, saj je minister Mock dejal, da je to šele medstrankarski dogovor, da bo pač debata potekala v parlamentu. Ko je Dizdarevič zagrozil, da bo spravil zadevo v mednarodne arene, ga je Mock nekako zavrnil, da bi v takem slučaju debata ne potekala demokratično. (Mislil si je, da pač vsi poznajo Jugoslavijo.) Državni kancler Vranitzky je včasih zatrjeval slovenskim interesentom, da nobenega odloka o šolstvu ne bo, ki ne bi dobil konsenz manjšine; isto je nekoč tudi zatrjeval Jugoslaviji. Sedaj pa je pozabil na vse to in Mock ni hotel o tem nič slišati. Tudi delegaciji Slovencev ni posvetil pozornosti in ji je le klatil prazno slamo. Protesti so se nadaljevali, tako v Avstriji kot v Sloveniji; pa celo nemški Južni Tirolci so stopili na stran Slovencev. (Kaj bi bilo, če bi Italijani ravnali z njimi enako kot Nemci s Slovenci?) Slovenska pokrajinska škofovska konferenca je poslala celovškemu škofu Kapellariju pismo, v katerem nadškof dr. Šuštar piše: „Z veliko zaskrbljenostjo spremljam razvoj dogodkov na področju dvojezične šole na Koroškem v Avstriji. Bojim se, da nedavni dogovor med tremi političnimi strankami na Dunaju brez sodelovanja slovenske manjšine na Koroškem ne pomeni nič dobrega. Nastaja vtis, kot da hočejo iti mimo upravičenih in utemeljenih zahtev slovenske manjšine. Če se kot ljudje in kot kristjani zavzamemo za človeške pravice, svobodo, mir, sporazumevanje in prijateljsko sožitje različnih skupin, narodov in kultur povsod po svetu, moramo to storiti tudi na Koroškem. V zadnjem času se nam je v Cerkvi posrečilo, da smo v skupnem prizadevanju doživeli nekaj učinkovitih znamenj medsebojnega razumevanja in prijateljstva, tako v romanju treh dežel, v slovesnosti ob začetku jubileja sv. Eme in v pripravi na srečanje s papežem Janezom (Nad. na 6. str.1)’ -žar Edina pot iz krize - demokracija Pismo iz Steny Hoyer, predsednik Smrtni udarec SLOVENSKE DVOJEZIČNE ŠOLE NA KOROŠKEM BO KONEC? „KAR PRIDITE!“ NASE ZDRAVJE IN NAS LETNI ODDIH Povzetek po Koledarju Zborniku 1967 Leto za letom sem na pismena vprašanja, če je še kaj prostora v.počitniškem domu, prejel z obratno pošto odgovor: „Kar pridite! Vaš vdani Hanželič.“ Saino teh nekaj besed, a za njimi sem čutil njegov nasmeh in sporočilo: Pridite v ta kraj miru in počitka. Naužijte se gorske lepote ! Lepote! Pred leti sem ob reki Dolores naletel na neznanega slikarja, ki je stoječ na vzpetini na veliko platno nizal razkošje luči in barv slikovitega predela. Nehote sem segel po kameri in sprožil. Slikar se mi je nasmehnil, segel v torbo in mi del vizitko: Clemente Lococo, Gran Cine Opera. Priporočil se mi je za fotografijo. Ko sem čez mesec dni temu lastniku vrste kinodvoran prinesel nekaj posnetkov, se mi je ginjen zahvalil, rekoč: „Poznam sko-ro vse dežele sveta in najlepše predele. Ogromno sem potoval, a tale reka Dolores v Punilli je ena najslikovitejših!“ Nič čudnega, če je v dolini Ongamira neki prehod z imenom „Puerta de Cielo“. Za ljudi z odprtimi očmi je ta pokrajina s sončnimi planinami in bistrimi vodami odsev nebeške lepote. Vabi nas v svoje zeleno osrčje. Se posebno s toliko ljubeznijo in žrtvijo zgrajena domačija dr. Hanželiča nam govori: Kar pridite! -šič Pri skrbi za zdravje igra važno vlogo naš redni letni dopust. Ni vseeno, kako, kje in na kakšen način ga preživimo. Za zdravje je potrebno skrbeti stalno, ne pa šele takrat, ko se pojavijo bolezenski znaki. Zato je potrebno, da so naše počitnice čas resnične osvežitve v naravi z vsemi možnimi aktivnostmi. SLABE ZDRAVSTVENE RAZMERE Zdravnik Marko Gerbec (1658-1718) navaja v svojih spisih šest „nenaravnih stvari“, ki ogrožajo zdravo, do’go in zadovoljno življenje: Slab zrak, nepravilna prehrana, pretirana izčrpanost, pomanjkanje spanja, oziroma počitka, zaprtje (zapeka) in razburjanje. Te ugotovitve danes po 300 letih še bolj držijo — le da je hrupa in slabega zraka še veliko več. Ne bomo se spuščali v podrobnosti množičnih bolezni, ki stopajo čedalje bolj v ospredje. To so obenem tudi družbene, socialne bolezni, kakor bolezen srca in ožilja, sladkorna bolezen (diabetes). Ljudi s povečanim krvnim pritiskom je čedalje več, prav tako so rakove bolezni bolezni našega časa. Ali so te bolezni neizbežna usoda, ali jih lahko preprečimo? Zlasti so tu vredni premisleka zgoraj navedeni razlogi: preobremenjen je pr* delu, premalo počitka, ««istrezna prehrana in slab zrak. PREPREČEVATI JE BOLJE KOT ZDRAVITI škodljive okoliščine okolja,v katerem živimo, zagrenjenost in razne razvade imajo precejšen de'ež pri pričetku in razvoju bolezni. Zlasti so nevarni nikotizem, alkoholizem in čezmerno uživanje zdravil. Poleg tega še kvarni vplivi sodobnega življenja, predvsem poplav dražljajev in trušča. Med poglavitnimi grehi proti zdravju je premalo gibanja na svežem zraku, premalo pravega počitka (nenaravne ure spanja) in slabo u-porabljen prosti čas. Zlasti je nevarna enostramoist, ki pretirano obremeni in okrni telesne naravne dejavnosti. S tem pa podere delovanje ravnovesja vsega organizma. To pa pripelje do bolezni. SPROSTITEV IN GIBANJE V NARAVI Bistvene sestavine pravega počitka so sprostitev in gibanje v naravi. Telesno mirovanje ni dovolj, če si želimo temeljitega oddiha. Zmerno telesno gibanje je najbolj zanesljivo za telesno in duhovno zdravje. Na letnem dopustu imamo veliko možnosti za hojo, plavanje, šport, igre in življenje na čistem zraku. Tam je priložnost za zdravo razvedrilo. Zlasti pri hoji spremlja telesno gibanje še doživetje narave. Seveda pa ne smemo pretiravati, čeprav je človek po svoji naravi bitje gibanja, mora biti to pravilno, zmerno in izravnano s potekom vsega leta. LJUDJE POTREBUJEMO SPREMEMBE Sprememba je tisto, kar potrebujemo, saj tako preženemo lastne skrbi in težave. Na počitnicah imamo sijajno priložnost, da stopimo iz vsakdanje rutine in sivine. Tam i-mamo možnosti, da se snidemo z ljudmi, ki so nam sicer neznani, a imajo svoj svet in svoje probleme. Za vse, zlasti še za samske osebe, je važno, da pridejo v stik z drugimi, da ne bodo videli samo svojih osebnih težav. Ob težavah drugih pa se nam bodo lastne zdele manjše. ZLATA PRILOŽNOST Vse naše telo in organi so naravnani na mnogostranost. Naš letni oddih je zlata priložnost za spremembo. Zlasti za gibanje, oddih, drugačno prehrano, spremembo okolja, družabnost in zdravo razvedril«. Samo od nas zavisi, kam bomo šli in kako bomo izkoristili ta oddih. ■■„TO LETOVIŠČE VPLIVA KOT ZDRAVSTVENA TERAPIJA“ Slovenska zdravnica dr. Marjana Kužnik Peternelova o letovišču dr. Hanželiča. Hitro se pomika kazalec na uri. Ne tako dolga vrsta malih bolnikov na hodniku bolnišnice. Vrste se drug za drugim z zaupanjem na pomoč. Astma, slabokrvnost, težka obolenja pljuč in še in še. .. Skoro avtomatično jim pišem navodila za zdravila, po možnosti najcenejša. Moja dolžnost je tudi nalsvet. Pri zdravljenju bi pomagala sprememba zraka, če je mogoče v gorskem okolju. Skoro vedno- mi je odgovor žalosten nasmeh, ki mi vse pove. Neštetokrat mi takrat nehote pridejo v spomin gruče nasmejanih slovenskih otrok, ki jim je bilo vse dano v obilni meri. Kopanje v bistri vodi potoka, uživanje svežega gorskega zraka pod borovci, utrjevanje mladih mišic pri vzpenjanju na hribe s podporo izdatne domače hrane. V letih, ko -sem bila v počitniškem domu dr. R. Hanželiča v pomoč v kuhinji — d e.ret jih je bilo zapovrstjo — sem gledala na vse to kot neprijetne počitnice, del zabave. Danes po dolgih letih pa jasno vidim, kaj vse je pokojni dr. Hanželič s svojim trdim delom in dobroto dal slovenski mladini. Nadomestil j.e stotine zdravniških tablet in injekcij z zdravim življenjem v njegovem gorskem kraljestvu. To letovišče ima sijajno geografsko, za zdravje izredno ugodno lego. Obdan od gora, poglobljeno v svsto tišino-, ki vpliva kot zdravstvena terapija. Te- vrstice naj bodo majhno, osebno pozno priznanje človeku, ki je poznal dobroto in jo delil odprtih rok: DR. RUDOLF HANŽELIČ! a govoril tjlAn «a prostem, večerji si m umaknit med oljčne nasade, da bi se tam pripravi! na trpljenje. Opazoval si brezskrbno življenje ptic. Občudoval si bele cvetove lilij. Z veseljem si hodil med polji in s spoštovanjem jemali v roke žitno klasje. V mladikah vinske trte si videl čudovit primer naše povezanosti s Teboj. Vedel si, katero drevo bo rodilo dober, katero slab sad. Nisi se bali viharja na morju. Reševal si ovce, ki so se zapletle v trnje ali padle v prepad. Tudi nas ubija življenje v mestu, pločevina avtomobilov in beton tolpnic. Želimo si v naravo. Daj, da jo bomo znali občudovati in ljubiti kakor Ti! Daj, da nas bo vsak delček nafrave spominjal na nebeškega Očeta, na njegovo vsemogočnost, modrost, lepoto, dobroto in ljubezen! Daj, da nam hrt pogled na življenje v naravi pregnal skrbi za jutrišnji dan! Daj, da se bomo na, sprehodih in izletih spominjali tudi Tebe, Tvojih čudovitih besed in prilik in bomo postajali vedno boljši in plemenitejši ljudje! ROZA GANTAR KAKO JE PRIŠLO DO POČITNIŠKEGA DOMA DR. R. HANŽELIČA? V lepem gorskem kraju — 1000 m nadmorske višine je pokojni dr. Hanželič v letih 1956-1958 kupil velika zemljišča s starimi poslopji. Storil je to na prigovarjanje mnogih rojakov, ki jim je ugajal tih kraj z bistrim potokom v bližini, obdan z venci planin,, čeprav je bil svet poln trnja, proda in kamenja — in cena zato ni bila previsoka, je za dr. Hanželiča bil tvegan korak. S svojim denarjem in posojili rojakov, pa tudi domačinov je plačeval dolgove. Obnovitvena dela so terjala ogromno napera, volje in garanja. Pa še stroškov. Samo za nasade je moral navoziti 60 tovornjakov zemlje, napeljati vodovodne cevi. Vzidati je moral nad 80 oken in vrat, napraviti 450 m2 novih tal, naid 400 m2 novih streh itd. Da je nastal ta lepi slovenski počitniški dom, ima dr. Hanželič velike zasluge: da je svet sploh kupil v taka lepem kraju. Drugič, da se je lotil osebno njegove zgraditve. V ta dom je dr. Hanželič vlagal tudi vse; svoje kaplanske in profesorske plače, vse dohodke kolonije, intenci-je in dohodke mnogih duhovnij vaj. Samo tako je mogel vračati posojila in dom do svojega odhoda tudi VODITI IN VZDRŽEVATI. Mnoga leta je garal za dva ali tri in pri tem škodoval svojemu zdravju. — Dr. Hanž.elič je s svojim počitniškim domom izvršil veliko- socialno delci, saj vsako leto stotine otrok, družin in posameznikov najde tu v osrčju gora svoj prijeten oddih. V OSRČJE KORDOBSKIH GORA IN PLANIN ! SLOGA PRIPOROČA IN SVETUJE Pred vami je posebna priloga „Svobodne Slovenije“, ki jo MUTUAL SLOGA posveča Počitniškemu domu dr. Rudolfa Hanželiča v vasi Dolores v kordovskih gorah. Z njo želi MUTUAL SLOGIA posredovati svojim članom in vsem rojakom nekaj informacij o počitniškem letovanju v tem Domu. Zavedamo se namreč, da počitnice za ljudi, ki vse leto trdo delajo, niso kak luksus, ampak življenjska potreba. Prav gotovo je Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča idealna in odlična slovenska ustanova, ki zasluži vso pozornost in podporo. Ta priloga n'!j bo skromen prispevek k tej slovenski domačiji, ki je bila zgrajena s toliko ljubeznijo. Občudovanja vredna je vzgojiteljska modrost ustanovitelja dr. Rudolfa Hanželiča, ki je že takrat dobro vedel, kolikšnega pomena za duševno in telesno zdravje naših družin in posebno mladih ljudi je, da prežive počitnice v zdravem domačem slovenskem okolju. Precej rojakov še ne pozna prelepih krajev, kjer je ta Počitniški dom in vseh udobnosti, ki jih nudi. Tu so sijajne možnosti za resničen oddih ob domači hrani, v zdravem podnebju in prijetni družbi. Počitniški dom je tudi edinstveno izhodišče za sprehode, kopanje in krajše ali daljše izlete. Navadno se mnogi pripravijo na počitnice z varčevanjem tako, da skozi vse leto po malem vlagajo prihranke na hranilno vlogo, tako je laže spraviti potrebno vsoto skupaj. A včasih tudi to ne zadošča; v takih primerih pa SLOGA lahko priskoči na pomoč, članom, ki trenutno ne zmorejo kriti celotnega plačila, nudi možnost hitrega osebnega posojila. Letos je članom, ki imajo KARTO SLOGA, na razpolago še posebno ugodno posojilo do A 1.500.- brez garanta, na izredno nizke obresti in s plačilom v do 10 obrokih. Našim članom in vsem rojakom res lepo priporočamo, da pri načrtovanju svojih počitnic pomislijo tudi na to, da bi jih preživeli v prijetnem Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča. Pozanimajte se čim-preje o vseh pogojih, ki so prav gotovo boljši kot kje drugod. Predplačila in vse druge ugodnosti pa lahko uredite v glavni pisarni MU-TUALA SLOGA v Ramos Mejia, Bme. Mitre 97 v uradnih urah vsak dan od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure 'ali v podružnicah v slovenskih domovih v San Martinu, Slovenski vasi, Castelarju in San Justu. Upravni odbor Mutuala SLOGE I. Krajši sprehodi (pešpoti). 1. Iz letovišča dr. Hanželiča a) Po stari cesti do kopališča v San Esteban, čez potok Dolores in nazaj po poti na drugi strani potoka (ali obratno). b) Isto, le po stari železnici do San Estebana. c) Fo cesti mimo slovenskega kopališča (ob železnici) proti Aguas Azules in nazaj. d) Po cesti mimo ex Apeadero Punilla, ¡čez Rio Dolores proti Cerro Péncales, bodisi mimo Tomšičeve hiše ali više gori po raznih stezah. Razgled po dolini Punilla in planinah. o) Obisk pokopališča v Dolores' (grobovi dr. Hanželiča in Lojzeta Pirca). 2. Iz Capilla del Monte a) El Zapato ali naprej po poti do Cajón del Rio. b) La Toma: čez Rio Calaba-lumba (kjer se gre na Uri-l.orco) po stezi levo ob reki skozi gozd in nazaj (naravni park). c) Los Mogotes in Paso del Indio (ozek prehod med navpičnimi stenami): z avtom do Rio Dolores, nato peš. d) Los Paredones: Z vozilom do postajališča pod mostom čez ruto 38, naprej peš. e) Los Terrones (odcep iz Que-brade de Luna): z avtom do postajališča z gostilnico, naprej peš do potočka in navzgor ob njem; krožna pot; več železnih lestev. f) La Toma: Do konca poti, nato čez potok; več poti v gozd in hrib; ob obeh potokih so, steze. 3. Iz Los Cocos: a) Cabeza del Soldado in odcep do kapelice; gozdna pot, šipek. b) Pokopališče v gozdu: grob pisatelja Mujiča Láinez. c) Cruz de Landajo: Krožna gozdna pot (pod parkom El Descanso). 4. Iz La Cumbre: a) Do Kristusa; Križev pot (delo Slovenca. b) Dique San Gerónimo, estancia El Rosario. II. Daljši sprehodi in izleti v naravo (za pol dne ali ves dan) 1. Od letovišča dr. Hanželiča: a) Po bivši, stari cesti proti Capilla del Monte. b) Po kravji dolini v Los Cocos. 2. Iz La Toma - Capila del Monte: a) Na Cerro Uritorco (1950 m). b) Na Dique Los Alazanes. c) Na Huertas Malas. 3. Iz Los Cocos: a) Mimo Santa Teresita na Mástil in Anteno. b) Na Mástil in Los Gemelos in mimo Cabeza del Soldado nazaj v Los Cocos. III. Možnosti za kopanje: 1. Rio Dolores: a) San Esteban; b) Apeadero Punilla (pod letoviščem dr. Hanželiča); c) Aguas Azules; d) Aguila Blanca; e) Cajón del Río; f) Los Mogotes; g) Los Paredones. 2. Río Calabalumba: a) Capilla del Monte; občinsko kopališče (2 bazena); b) La Toma: Tolmuni na obeh potokih. HUUUiHUlU» POČITNICE SE BLIŽAJO IN NAS KLIČEJO! KAM?' V OSRČJE KORDOBSKIH HRIBOV IN PLANIN! VABI POČITNIŠKI DOM DR. RUDOLFA HANŽELIČA • Najlepša priložnost za vaš oddih v zatišju Počitniškega doma dr. R. Hanželiča. • Izredno zdravo planinsko podnebje na 1000 metrov višine. • Možnost lepih sprehodov in daljših izletov. • Nova in preurejena stanovanja s kopalnicami s toplo vodo. • Vrtovi in borov gozdič za počitek v prijetni družbi. • Zdrava domača hrana. • Slovenska knjižnica. • Vsakodnevna sv. maša v cerkvici Matere božje. • Zmerne cene, ki jih drugje ne boste našli, plačljive v obrokih, za družine z otroki popust. • Stroški za stanovanje in hrano vplačano v SLOGI do 15. 12. 1987 so .sledeči: Stroški za stanovanje in hrano vplačano v SLOGI do 15. 12. 87 so sledeči; ODRASLI: OTROCI od 1-2 let od 2-6 od 7-16 1. Nova stavba A 25,— 6.— 18.50 22.-- 2. Chaleti A 23,— 4.50 16.50 20.— 3. Stare stavbe A 20.— 3.— 13.50 17,— Dojenčki zastonj! Popust: na 3. in 4. otroka 5'} f — od petega otroka naprej 10%. 'Možnost vplačevanja s karto SLOGA. Po 15. decembru se računajo stroški za hrano po dnevnih cenah. Pismene prijave poslati na; Počitniški dom dr. R. Hanželiča, R. L. Falcon 4158, 1407 Bs. As. Za informacije vam je na uslugo: Rant France T. E. 629-3016; Jerman Ivan T. E. 769-0976. 3. Los Cocos: Občinsko kopališče (bazen s skakalnico). 4. Río Pintos: a) Pod Cuchi Corral (pot iz La Cumbre); b) blizu San Marcos Sierra (imenovan Río Quilpo); c) Kraj Río Pintos (pot iz La Falde). 5. Río Soto: a) Villa de Soto; b) La Toma de Soto. 6. Cascada de Olaen pot iz La Falde. 7. Las Tres Cascadas: (Pot iz La Cumbre v Ascoehingo). 8. Embalse Cruz del Eje. IV. Izleti za ves dan z avtom (krožne poti) V. Nabiranje zdravilnih zelišč 1. 'Šipek (rosa mosqueta); mesec februar. a) ob Rio Dolores; b) v Los Cocos ob stezi na Cabeza del Soldado in ob stalni strugi. VII. Razni zanimivi izleti v bližini (z avtom) a) San Salvador: polnjenje steklenic z mineralno vodo (izvir). b) Cuchi Corral (Mirador): Lep razgled na dolino Rio Pintos; v nedeljah popoldne šport: zmajarji (ala delta). 1. La Cumbre — Mirador Cuchi Corral — Río Pintos — San Marcos Sierra — Capilla del Monte. 2. La Cumbre — El Rosario •— Candonga — Ascochinga — Tres Cascadas — La Cumbre. 3. Capilla del Monté — Quebrada de Luna — Ongamira — Santa Catalina — Ascochinga — La Cumbre. NASE ZDRAVJE IN NAŠ LETNI ODDIH ,,Bolezni nas ne zadenejo z vedrega neba. So nasledek naših grehov proti naravi.“ Hipokrat 1 Počitnice v gorah, v prijetnem domu dr. Hanželiča, so nekaj edinstvenega. Že lega doma v Dolores — 1000 m nad morjem — v zeleni dolini Punilla, je odlična. Venci gora in planin varujejo pred hudimi vetrovi. Podnebje je izredno ugodno, suho in zdravo. Dom je sijajno izhodišče krajših sprehodov ali daljših izletov. Nekaj minut pod letoviščem te,če prijazna in slikovita reka Dolores, ki je ena najboljših možnosti za kopanje in sprehode ob njej. Vsaka izletna točka je doživetje zase. V središču Doloresa kraljuje stara, ljubka cerkvica Žalostne Matere božje. V njej se v teh mesecih razlega slovenska pesem in molitev. Kdor je imel srečo, da je le enkrat dobro izkoristil počitniški oddih v tem prelepem kraju, se bo rad ponovno vra-čal. Kajti teh prirodnih lepot s čistimi vodami, gorskimi stezami ni mogoče opisati. Treba jih je doživeti! 2. Peperina (menta piperita) —• oib poti na Uritorco, na Dique Los Alazanes, na Huertas Malas. 3. Meta (menta oficinalis): ob stari poti proti San Esteban okoli cementnega mosta. 4. Vodna kreša — (berro): pod letoviščem ob vodnem izviru in naprej ob njem; ob stezi mimo Rantove hiše, zadaj za hišo redovnic. VI. Kaj se more kupiti v različnih krajih a) Estancia El Rosario: alfajores, mermeladas, dulces. b) San Marcos Sierra: (v začetku februarja: “Fiesta provincial de la miel”); med, fige (sveže in sube). c) Quebrada de la Luna: fige (sveže in suhe), kozji sir, granatna jabolka, grozdje, tunas, moho itd. VIII. Znamenite jezuitske cerkve 1) Santa Catalina; 2) Candonga; 3) La Candelaria. SLIKE V PRILOGI: L Vas Dolores z nadmorsko višino 1000 m. V ozadju 2000 m visoke planine. 2. Stara cerkvica žalostne Matere božje — sredi slovenske domačije. 3. Pogled na osrednji del poslopij Slovenskega počitniškega doma (1963). 4. Graditelj in ustanovitelj doma dr. Rudolf Hanželič razkazuje okolico na vrhu vodnega „mlina“. 5. Naravna kopališča na reki Dolores. 10 minut pod Domom. Pogled na glavni bazen. 6. Los Terrones — čudovit pogled na skupine naravnih skalnih skladov. 7. Zgodovinska cerkev Santa Catalina. 8. Slapovi Las Tres Cascadas na poti v Ascoehingo. 9. Cerro Calcequín (1575 m) — pogled iz Puerto de Cielo v dolini Ongami- • KARTA SLOGA omogoča vedno večje ugodnosti. Ta nov in praktičen sistem številnih uslug je zasluga solidarnosti. KARTA SLOGA d) San Esteban: puloverji pri Nemki; granja biológica: domač '**■ kruh, mermelada. e) Villa de Soto: med Calandra 12. 13. ra. Cerro Uritorco (1950 m) — Pogled s sosednje gore Los Gemelos. Los Mogotes in Paso del Indio. Cajón del Río. Podzemske jame v dolini Ongamira. • Samo do 31. decembra 1987 KARTO SLOGO lahko dobe člani, ki imajo v navadni hranilni vlogi A 150.- do 18. leta starosti in A 200.- odrasli. • Po 1. januarju 1088 bodo zvišane podpore, zato bo tudi potrebna višja naložba. • Dosedanjim imetnikom KARTE SLOGA pa ne bo treba nič doplačevati: obresti na njihovo naložbo za to zadoščajo. • Okrog 900 članov je s KARTO SLOGA že deležno: lepih socialnih podpor; hitrih osebnih posojil brez garanta;. prostega vstopa na letovišče vse leto.i • Pridružite se jim tudi vi! Vse informacije in vse potrebno lahko uredi-' te v naši glavni pisarni v Ramos Mejia in v naših podružnicah: v SLOVENSKEM DOMU — San Martin, na SLOVENSKI PRISTAVI v Castelarju, v NAŠEM DOMU v San Justo in v SLOVENSKI VASI v Lanusu. NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENCI V ARGENTINI ŽALEC — Hmeljarji so letos zadovoljni. Nabrali so kar 300 do 400 ton več hmelja kot lani. LJUBLJANA — Lutkovno gledališče je osnovalo spored za prihodnjo sezono. Predstavljena bodo dela: Polonce Kovač Kaj mora sova opraviti jeseni, Darke Čeh Utrinek, Ivana Predmerskyja Petnajst, Jožeta Pengova Mali strah Bavbav, Puškinova pravljica o carju Sultanu, Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico, Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Aristofana Lizistrata in pa obnovitev: Zajček Peter, Snežna kraljica, Sapramiška in Martin Krpan. LJUBLJANA — Založba Borec je v Cankarjevem domu predstavila letošnji mladinski program. Nove knjige so: Češnje Karla Grabeljška, Telefon Ele Peroci, Uh, kakšne laži Neže Maurer, Majhnica in Katrca škratelj-ca- N. Grafenauerja, Zarika iz Zarje Jožeta Snoja, Mali bombaš z junaškim srcem Mihe Mateja,, O dedku in medvedku Leopolda Suhadolčana, Petra in gazela Frčela Zdenke Žebre, Velika ptičja zadeva Mateja Dolenca, Zidamo dan Miroslava Košute, Igrajmo se gledališče Miroslava Slane in Srečanje z umetniki Kristine Brenkove, med drugimi. LJUBLJANA — Doktorji znanosti so postali: Ivan Mahne, dr. bioloških znanosti (naslov dela: Vzorci respira-cijske porabe mineralnih ionskih oblik dušika); Slavko Ziherl, dr. znanosti s področja psihiatrije (Samospoštovanje alkoholikov in njegova vloga v razvoju sindroma odvisnosti od alkohola); Mihael Toman, dr. bioloških znanosti (Vpliv raztopljenega kisika na bioce-nozo v biološki čistilni napravi); Ana Pogačnik, dr. s področja tumorske ci-tologije (Morfološke značilnosti karcinoma dojke v vzorcih aspiracijske biopsije); Dušanka Turk, dr. znanosti s področja pediatrije (Glutenska entero-patija pri otrocih — klinični in histološki aspekti); Peter Tancig, dr. elektrotehniških znanosti (Računalniško razumevanje slovenskega jezika); Gabi Vogrinčič, dr. psiholoških znanosti (Psi-hodinamični procesi v družinski skupini); Zdenko Medveš, dr. pedagoških znanosti (Odnos med splošno in strokovno izobrazbo v razvoju šolskih sistemov); Jerneja Petrič, dr. literarnih znanosti (Avtobiografije slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike); Katarina Košmelj, dr. informacijsko-upravljalnih znanosti (Razvrščanje enot v skupine z upoštevanjem dodatne razsežnosti); Boris Čeh (Priprava, kemijska in strukturna karakterizacija tetrahalodiamino- Letošnja sezona Slovenske kulturne akcije je — poleg drugih predavanj — bila v znamenju gostov: prišli so iz Severne Amerike, Evrope in Primorske. Zadnje predavanje pa je nudilo možnost, da poslušamo priznanega kulturnika iz matične domovine dr. Andreja Capudra. V petek, 11. decembra zvečer, je pred polno zasedeno malo dvoranico Slovenske hiše pozdravil gosta in njegovo ženo predsednik SKA Ladislav Lenček. Za njim je na kratko predstavil novo knjigo slovenskega prevajalca iz Argentine Karla Rakovca tajnik SKA Andrej Rot. Knjiga z imenom Posneti soneti prinaša vrsto prevodov raznih sonetov iz svetovne književnosti pa tudi lastnih. Rot je v kratkem nakazal življenjsko pot prevajalca in pozoren pogled na umetnine. Knjiga je bila kupcem na razpolago. Zatem je vodja literarnega odseka pesnik France Papež predstavil gosta poslušalcem. Ne da bi naštevali vse njegovo literarno delo, naj omenimo le celotni prevod Danteja kakor tudi drugih klasikov, njegove romane in pesmi, kakor tudi soured-ništvo Celovškega zvona itd. Prav malo pred odhodom v Argentino je tudi postal izredni profesor za francosko literaturo na ljubljanski univerzi. Sledilo je pričakovano predavanje: dr. Capuder je pred publiko ponovil svoje letošnje predavanje v Dragi Pot v Kanaan, ki je povsod vzbudilo volframatov (III) z različnimi kationi) in Eva Žerovnik (termodinamika prehoda glicina in oligoglicinov iz vode v vodne raztopine alkilsečnin), dr. kemijskih znanosti. PTUJ — Oltar boga sonca, Mitra, so odkrili pri zasipanju toplovodnih cevi. Vedno več je dokazov, da se arheolog Mihovil Abramič ni motil. Pred več kot pol stoletja je trdil, da je imel perzijski bog Mitra največ vernikov v rimskem Ptuju. Abramovič je bil direktor arheološkega muzeja v Ogleju, ko so na Ptuju odkrili že tretje svetišče Mi-tru, in po njegovih zaslugah so ta mitrej uredili in pokrili, da je še danes ena največjih arheoloških znamenitosti Ptuja. Abramičevo trditev pa so sedaj še podkrepili z odkritjem petega mitreja. Na marmorju stoji zapisano: Deo Soli Invicto Mithrae — bog sonca, nepremagljivi Mitra in, in da ga je dal postaviti uradnik v Puhlici Portorii Sta-tio Poetovio (državni carini v mestu Ptuju). -LJUBLJANA — Usmerjeno izobraževanje že dalj časa peša in vse kaže, da ne bo dolgo časa živelo. To je bilo opaziti ob poročilih iz seje sveta za vzgojo pri predsedstvu RK SZDL, ko je bilo kar 70 predlogov za spremembo 2-36 členov zakona o usmerjenem izobraževanju. Najvažnejša sta pač ta, ki predlagata, da bi visoke šole in izobraževanje odraslih imeli posebno ureditev, neodvisno od tega zakona. LJUBLJANA — Pri Literarnem leksikonu sta izšla dva nova zvezka: Janka Kosa Predromantika in Marka Terseglava Ljudska povest. Leksikon ima zdaj82 zvezkov. VOLJČJA DRAGA — Posebne tkanine iz tovarne Okroglica bodo poskusile srečo na zahodnonemškem trg-u. Ta prodor je omogočil podpis dolgoročne pogodbe s firmo Vileda. Predvsem pridejo v poštev kasirane tkanine za izoliranje kablov, oplemenitene tkanine s posteljnimi premazi, nanosi in penami; zdaj mislijo še na proizvodnjo samople-tilnih trakov za okrepitev šivov na čevljih in copatih. LJUBLJANA-— AIDS (sida) je do 25. septembra pokopal v vsej Jugoslaviji štirinajst bolnikov. V Ljubljani so odkrili dva bolnika. Vseh okuženih naj bi bilo v Jugoslaviji okoli 700, zato naj bi na milijon prebivalcev prišlo 0,9 bolnika. (V Avstriji 10, ZRN 20, Švici 40.) LJUBLJANA — 261 ljudi je bilo lani odvisnih od mamil (toliko jih je zdravstvena služba zasledila). Od teh jih je 3-2 jemalo opij, 24 canabis (mari- veliko zanimanje. V kratkih besedah bomo skušali podati njegovo vsebino. V glavnem gre za religiozno poetično in filozofsko premišljevanje o poslanstvu in poti, ki jo vsak sam ali kot skupnost opravimo na tem svetu. Kot začetek je za zgled vzel primero iz ¡Biblije, ko je Bog dal obljubo izvoljenemu ljudstvu, Judom, ki jim je dal odrešenjski projekt, pokazal pot v Obljubljeno- deželo. To so Judje razumeli kot nalogo zavzeti prostor, ga zasesti in obvladati, zato je cilj posvečeval vsa sredstva. Pot ali projekt posameznika se je povezala z soobčani v snop, ki je z gojitvijo pripadnosti in z absolutnimi predpisi ustvaril videz čvrste posn-opitve, moči in uspeha. In ta način potovanja, posnopitev, so pozneje prevzele druge ideologije, ki so v svoji „fascizaciji“ pravzaprav negirale vsako duhovno in posameznikovo pot proti Bogu. A zgodovina je šla dalje. Na ta snop, na to deblo judovstva se je prijel cepič, ki je zraste-1 iz Ješue, Kristusa. Zrasla je nova krošnja, nova rast, ki je zakrila staro deblo. A Cerkev je ohranila se marsikaj iz starega modela, rimsko togost, judovski fanatizem. Nastopila je pot v svet, v njeno obljubljeno deželo. A je dosegla tudi sunek iz sveta nazaj, postala je popredmetena. Pohod v svet — topos, se je končal z u-topij-o, sanjami, ki so se sprevrgle v tlačenje. huana) in LS-D, eden pa kokain; drugi iso jemali pomirjevalna sredstva ali za ublažitev bolečin. LJUBLJANA — Rektor ljubljanska univerze, dr. Polde Leskovar, je umrl. Mesto.je nastopil 8. septembra letos, prej pa je bil tudi dekan fakultete za strojništvo. KOPER — V Perzijskem zalivu je umrl 35-detni Vladimir Miloš, prvi oficir na tankerju s panamsko zastavo. Umrl je na posledicah opeklin ob napadu tankerja z raketami. 'LJUBLJANA — Bo-ju proti alkoholizmu je bil namenjen mesec november. Rdeči križ -Slovenije je priredil v ta namen ustni časopis o problemih alkoholizma. Tu so predstavili načine zdravljenje alkoholizma in narkomanije. LJUBLJANA — Petdnevni simpozij Reformacija na Slovenskem, je bil na ljubljanski univrzi. šlo je za mednarodno in interdisciplinarno znanstveno prireditev, s katero se končuje nekaj-letno razpravljanje o Primožu Trubarju in reformaciji na Slovenskem. LJ-UBUANA — Smučarski sejem, osemnajsti po vrsti, je bil na Gospodarskem razstavišču. Sodelovalo je sedem tujih in 70 domačih organizacij in zasebnikov. Kupcem je bila na razpolago tudi rabljena smučarska oprema. UMRLI SO OD 24. okt. do 2. nov. 1987: LJUBLJANA — Slavka Dobravec; Mihael Žitnik; Erna Terčelj roj. Der-novšek; Viktor Kink; Terezija Ribarič; prof. dr. Roman Savnik, 85; Fani Vajda; Ivan Bahovec; Marija Šeblaj; Štefan Štimac, 76; Angelca Kovačič roj. Dolanc; Marjan Biščak, 76; Melita Ste-leJMožina; Jože Kovač; Anica Janežič; Franc Pleško, 55; Suzana Ilič; Radis-lav Gorkič; Ana Gašperšič; Alojzij Novak; Pepca Rus roj. Štrukelj; Ivan Marter; Neža Novak, 97; Anton Cimerman; Franka Kovič; Anton Martinc, 92; Gabrijela Gvardjančič, 88; Alojzij Točaj; Gizela Cerjak, 93; Ignacij Kos, 81; Marija Kuclar roj. Rotar (Molavčeva mama); prof. dr. Polde Leskovar, 61; Marija Ka-mnar roj. Jamšek; Ivo Pečnik; Marija Grčar roj. Kastelic; prof. dr. Franci Kranjc; Jožefa Valentinčič roj. Alič; Jože S-hweiger; Marija Šušteršič roj. Križnič, 64; Franc. Pengal, 81; Marija Ka-lin, 94; Marjan Horvat; Vid Čepin; Vladimir Draksler; Martin Bel-cijan. RAZNI KRiAJ-I — Marija Tomažin, 58, , Raka; Frančišek Šinkovec, Krka; Marija Vehovar roj. Usenja-k, Želimlje; Jože Istenič, 78, Alojz Savšek in Florjan Uhl, Novo mesto; Slavica Jenko in Mirko Grk, Jlirska Bistrica; Martin Stanc, Vipava; Marijana Žibert, Borovnica; Jernej Gortnar, Bela pri Kranju; Frančiška Predovič roj. štuibler, Bušinja vas pri Suhorju; Mitja Kocjan, Dane pri -Sežana; Anka Korbar, Domžale; Vili Seibitz, Pliberk; Viktorija Godnov roj. Koželj, Tržič; Franc Gosar in Marička Benda roj. Kosmač, Mengeš; Franc Vesel, Draga; Sonja Pečnik roj. Covnik, 63, Celje; Stane Samastur, Dobrova; Pavla Sekne roj. Štefe, 84, Šenčur; Franc Volf, Dol. Toplice; Angela Tonin, Kamnik; Ivo Benčič, Izola; Marija Mr- Sovjetska utopija je zadnja krščanska herezija, s svojskimi metodami, svojo tehnizacijo in mitom množičnosti. Kje je prava pot v Kanaan? To je pot človekovega lastnega projekta, lastne poti. Po njej moramo vsi, a vsakf po svoji. Pot nam je pokazal Kristus, ki ni nastopil kot rešitelj judovstva ali mogočnež. Nastopal je v obrobju, med revnimi in preprostimi. In On nam je pokazal, kako se mora vsak sam in zase bližati božjemu bistvu — kar je naša prava pot. Ni naš pravi zgled vloga tragičnega viteza, ki gre v boj za vero, ampak viteza vere, ki se spopade s sovražnikom s posebnim o-rožjem; lastnim in skritim odnosom do Boga. Težave so v tem, da smo istočasno v snopu — skupnosti — a da mu ne pripadamo. Da se dvignemo iz njega in se vrnemo bolj čisti, močnejši. In kakšna naj je pot Slovenca v sedanjem času? Kakšen doprinos more dati temu krščanskemu izročilu naša slovenska izkušnja? Tu je podal predavatelj o-znako, ki je -obkrožila že ves svet: da zadnjih 40 let dihamo- samo z eno polovico pljuč. Vprašanje je, ali se ta mali slovenski snopič lahko obrne navzven in hkrati zagotovi navznoter svojim udom neokrnjeno rast brez tiranije in fašistoidnih posegov? Odgovor na t-o je že celoten program. A zavedati se moramo, da je tu potreben boj za kvaliteto. Doma. se pojavlja takoimenovani slovenski sindrom, a je vprašanje, ali je to za-drgnjenje ali sprostitev. Slovenec in Osebne novice Krsta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena Erika Marija Malovrh, hčerka Alberta J. in ge. Lilijane B. roj. Vignola. Botra sta -bila Marko Malovrh in ga. Silvija Vignola Sabate-Ha. Krstil je France Cukjati. V Bariiločah pa je bila krščena v cerkvi Marije Pomočnice Marijana Jerman, hčerka Matjaža in ge. Marte roj. Malovrh. Botrovala sta Marko Malovrh in Janika Jerman. Krstil jo je Branko Jan GM. V župni cerkvi sv. Marjete v Bou-logne je bil krščen Friderik Wilken, sin Franka in Kati roj. Komar. Staršem iskrene čestitke! Poroka: V soboto, 12. decembra, sta v slovenski cerkvi Marije Pomagaj sklenila zakonsko zvezo Marjana Šušteršič in Lojze Rezelj ml. Poro-eno mašo, med katero je pel mladinski zbor Slomškovega doma, in obrede je opravil dr. Jure Rode ob somaševanju Franceta Cu-kjatija. Priče so bili starši lic. Tinka in Marjan Šušteršič ter Marinka in Lojze Rezelj. Novoporočencem želimo veliko sreče! Novi diplomantki: Na buenosaireški medicinski fakulteti je 11. decembra končala študije Anči Kokalj in postala kinesiologinja. Čestitamo! Gdč. Helena Klemenc je končala študij in postala profesorica plastične u-metnosti. čestitamo! mIu > I I CARAPACHAY Gotovo se vam zdi čudno, da že nekaj časa ni nobenega glasu iz naše srenje. Vendar s tem ni rečeno, da Dom spi. Sledeče vrstice vam bodo v potrdilo in upam tudi v zadovoljstvo. Družinska čajanka — 15. novembra Šola J. Jurčiča pod vodstvom A-nice Klemen in učiteljic Metke Slabe, Monike Jeretina in Marije Slabe je pripravila- prijeten popoldanski program z učenci vseh razredov, da so svojim staršem pred zaključkom šole pokazali na -odru, kaj so se nau- šek, 85, Rakek; Franc Žižmond in Josip Gruntar, Kobarid; S-ilva Bertoncelj, Tržič; Alojz Kosič in Jože Klanš-ček, Nova Gorica; Ani Hauptman roj. Hauptman, Stična; Anton Kašnik, 63, Ločna; Angela Vačovnik, Rečica ob Savinji; Pavel Iglič in Alojz Jeretina, Radomlje; Slavka Kolenc roj. Mrazek, 53 in Jože Fekolj, Trebnje; Franc Avbelj, Radeče; Frančiška Šraj roj. Vehar, Vrhnika; Anton Perko, Kopanj; Miha Ferme, Gabersko; Edi Lipičar, Tolmin; Jože Žibert, 78, Dol pri Borovnici; Jože Hočevar, Turjak; Janez Pavli, Krtina; Re-migij Košec, šmarjeta pri Rimskih Toplicah; Miran Brumec, Maribor. Slovenka si želita širine, želita negovati svoj osebni in narodni sp-o-min, želita si družbe, ki bi podpirala družino in ki ne bi degradirala žene z uničevalno zaposlitvijo. Predavatelj je končal svoje predavanje z globoko mislijo: Odgovor prihaja iz globočine slehernega od nas. Postanimo dajalci življenja! Tu skozi pelje pot v Kanaan! Poslušalci so aktualno in vizio-narno predavanje sprejeli s ploskanjem in zahvalo, nato pa se je razvila precej dolga debata, ki je v zanimivih, vsestranskih in globokih vprašanjih, odgovorih ali komentarjih pritegnila vso dvorano. Zvrstila so se vprašanja o povezavi posameznika in skupnosti, osebe s svetom, o potovanju posameznika in sprejetju poti drugega, -o problemu elite in množice, manipulacije, poglobitve v svojo notranjost in božja prosojnost v njej, na častno reševanje bolečih narodnostnih točk itd. Težko je navajati izredno bogato in pestro debato, ki se je vseskozi odvijala na visoki ravni. Gotovo smo soglašali s predavateljevo tezo o potrebi osebnostnega gledanja na pot proti Bogu, na čast o-sebe in na religiozno poglobitev. Zato smo hvaležni dr. Andreju Capudru, da nam je kot prvi laik iz matične Slovenije, ki je predaval pri Slovenski kulturni akciji, podal vrsto pogledov, njegovih lastnih in njegove generacije iz domovine, da se tako bolje spoznamo in lahko tako — sicer vsak zase, a vseeno skupaj — potujemo v Obljubljeno deželo — Kanaan. TDml. čili v pretekli šolski dobi. Kot prvi prizor so otroci 1. in 2. razreda zapeli dve pesmi v zahvalo svojim staršem za veliko potrpljenje. Nato so deklice-perice zapele prisrčno pesem svojim mamicam; oba prizorčka, sta bila v izvedbi Ani Klemen. Sledil je prizorček igre Jurček, 7. in 8. razreda, v pripravi Marije Slabe. Za muziko so poskrbeli harmonikarji, skupina Viktorja Jenka, s pomočjo Silve Blazinšek. Prijeten prizor „Mica copatarica“ so zaigrali deklice in fantki 3., 4., 5. in 6. razreda v zamisli Monike Jeretine. Petje treh pesmi vse šole je zaključilo popoldanski program. Sledil je družabni del te družinske čajanke. Zadovoljni obrazi staršev in ostalih prisotnih je bil dovoljšen dokaz lepega in uspešno pripravljenega programa. Naše iskrene čestitke in zahvala neutrudljivim učiteljicam za tako plemenito in požrtvovalno delo! Kovačev študent 28. novembra s-o zopet gostovali v našem Domu pristavski pevci pod vodstvom Miha Gaserja. Predstava te spevoigre je hitro privabila naše ljudi, da so napolnili dvoran-o in potem uživali prijetno ubrano petje. Močan aplavz ob zaključku vsakega dejanja je bil dovolj izrazit dokaz splošnega zadovoljstva. Po zadnjem dejanju je splošen aplavz prijetno prisilil pevce, da so ponovili skoraj polovico tega dejanja v zadovoljstvo cele dvorane. Sledila je večerja in petje pri omizju; posledica Kovačevega študenta! Prijetno presenečenje večera nam je nudil Marjan Golob, ki je v zadovoljstvo vseh zaigral na klavir stare in vedno aktualne melodije. Družini GoLob tudi lepa hvala za posojilo klavirja. Zaključek šole in sv. Miklavž Kratek program dne 5. decembra pred prihodom sv. Miklavža, se je začel s pesmijo Oče, mati... Sledila je razdelitev spričeval učencem naše šole in predaja zastave fantov, ki so dokončali osnovn-o- šolo. V zelo izbranih besedah je Marija Slabe izrekla slovo obema fantoma. Prisrčen prizor Mucek in kužek, potem tudi palčki, so nudili ljudem vso čisto iskrenost otrok. Originalen prizorček —• Cvetke se predstavijo — je še poživilo vso pestrost programa. Nato so otroci ponovili prizorček Muca copatarica in zapeli za zaključek: Zaplula je barčica moja, Zeleni gozd in Barčica. Zaključni govor šolskega leta je imela voditeljica šole Ani Klemen. Zahvalila se je staršem in učiteljicam za vso dobro voljo in ljubezen do slovenstva. Za vso pomoč in vztrajnost med letom. Zaključila je z besedami: „In pomnite! Naša skupnost bo živela, dokler bo v naših srcih žarela ljubezen d-o- vsega, kar je slovensko! Zato je pri vzgoji otrok važno sodelovanje staršev, ker učitelji brez te pomoči lahko uspemo malo ali nič. Le z združenimi močmi lahko dosežemo zaželeni uspeh." Sv. Miklavž je nato obdaril vse: male, mlade in nekatere ne več tako mlade! M&k KOVAČEV ŠTUDENT V soboto, 21. novembra smo san-martinčani imeli veliko veselje, ker so nas obiskali Morončani s svojo spevoigro Kovačev študent pod vodstvom Miha Gaserja. V imenu odbora jih je pozdravila Mari Planinšek-Keržičeva. Vesele pesmi, dobra scenografija, lepi glasovi, odlični igralci, vse to je naredilo, da smo imeli v sanmartin-skem Domu zelo lep večer. Po igri smo se zbrali pri pogrnjenih mizah in po domači večerji smo vsi skupaj peli naše lepe pesmi, posebno tiste, ki nas spominjajo na vinske trte in trgatve. V imenu Doma se je vsem prisrčno zahvalil za vso požrtvovalnost predsednik Marjan Boltežar, posebno pa moronski skupini pod vodstvom Miha Gaserja in njegovi ženi Anki. Še enkrat, hvala! Pot v Kanaan MALI OGLASI IŠČEM žensko osebo za pomoč starejši gospe, plače po dogovoru, informacije na telefon 762-1280. ROŽMANOV DOM (Zavetišče) — sprejema nove stanovalce. — Podprite to potrebno socialno ustanovo! ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682. PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 36 - Tablada - T. E. 652-8159. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656. KNJIGE Knjigarna ŠEME vam nudi vezavo knjig in fasciklov, za božič pa izbiro kartic - jaslic - okraskov - daril. Av de Mayo 2414, R. Mejia, Tel. 651-1242. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656. ARHITEKTI arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-sco 168 — San Isidro; T. E. 743-5985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. TRGOVINA Delikatesa Franc V ester — Gana 119 - Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek). SMRTNI UDAREC (Nad s 1. str.) Pavlom II. 25. junija 1988 v Krki. Bila bi velika škoda, če bi ravno sedaj slovensko prebivalstvo na Koroškem, ki ima prav tako svojo domovinsko pravico v Avstriji kot drugi državljani, moralo doživljati, da njihove želje, zahteve in pravice niso dovolj upoštevane.“ Celovški škof Kapellari je takoj odgovoril ljubljanskemu metropolitu, da je on v popolnem soglasju z njim in da se je vedno trudil in se še trudi, da se vzpostavi sožitje obeh narodnosti na Koroškem. Prof. dr. Anton Stres je kot predsednik Komisije Iustitia et pax poslal protest avstrijskemu konzulu v Ljubljani, kjer enako protestira in zahteva enakopravnost in spoštovanje slovenske kulture in njegov svobodni razvoj. Poleg teh so koroškim Slovencem poslali solidarnostne izjave: Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN, Institut za politične ve- Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aix«s - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 664-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder). Cena največ štirih vrstic A 4.- za enkratno objavo, izb ves mesec — 4 številke i— A 10.-. de na univerzi v Innsbrucku, Visokošolska zveza Dunaj, nekateri avstrijski poslanci, itd. Okoli 100 mladih je v protest 26. novembra zasedlo poslopje koroške deželne vlade v mirni demonstraciji, dokler jih ni policija nasilno odstranila. Naslednji večer pa se je kakih 1000 Slovencev zbralo v Mladinskem domu, kjer so uprizorili protestno zborovanje. Dr. Silvo Devetak, direktor instituta za narodnosti v Ljubljani, je povedal, da bo institut o ravnanju avstrijskih strank in oblasti obvestil ustrezne institute in druge inštitucije v svetu in vprašanje poskusa ločevanja otrok nia avstrijskem Koroškem predstavil tudi komisiji za človekove pravice, ki bo zasedala v Ženevi. V Ljubljani so se sestali predstavniki koroških Slovencev- s komisijo za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri SZDL in se izrekli proti poskusu ločevanja otrok. In kaj pravi jugoslovanska vlada? Dosti ne. Sicer je Dizdarevič plaval nekako v sredi, miril Slovence in pritiskal na Nemce, a kaj res določenega ni izjavil. Morebiti bo ves ta vihar in pa obveščanje svetovne javnosti o „demokraciji“ v Avstriji — ki ima mimogrede povedano za vratom še Wald-heimov primer — le pripomogel, da se bodo stranke premislile in pod pritiskom notranje slovenske opozicije, jugoslovanskega pritiska in svetovnega mnenja le spremenil svoj načrt in se o šolskem problemu dogovoril s slovensko manjšino. ODDAM V NAJEM HIŠO V BARILOČAH za februar ali marec Informacije na Tel. 665-1582 i i 1 Zveza slovenskih mater in žena in Vi n cen rijeva konferenca 5 ■ S 8 vabita vse rojake na ! : VSAKOLETNO BOŽIČNICO i \ Slovenska hiša ■— 19. decembra po sv. maši ob 20. uri. ts* te vabi na ■u o 30 MLADINSKO 0 SILVESTROVANJE m ■ 22.00 Večerja H v» 24.00 Napitnica in pričetek plesa > 1.00 Šaljiv prizor "H 6.00 Skupni zajtrk N SODELUJE ORKESTER > INTERVJU — MLADINA (Ljubljana) št. 33 (1) Sadeži z drevesa spoznanja France Bučar: „Sovražnik? Ge ga ni, ga pa naredi, kot sveti Mlati ja led.“ Lani je pri založbi Obzorja Maribor izšla knjiga Resničnost in utvara, v kateri njen avtor France Bučar analizira glavna področja našega družbenega življenja, kot jih uravnava partija. Z analizo kateregakoli ključnega segmenta našega sistema (volitve, samoupravljanje, družbena lastnina, obveščanje, razumništvo in šolstvo) vedno znova trči ob leninistično logiko partije, ki jo postavlja pod vprašaj. Čeprav je bilo pred izidom knjige nekaj zapletov, ni bilo potem, ko je končno izšla, nobenih reakcij ali „dodatne reklame“, kot jo je bil na primer deležen njegov prispevek v 57. št. Nove revije: Pravna, ureditev položaja Slovencev kot naroda. Ob tezo o vprašljivosti legitimnosti vodilnega položaja KP so se najbolj množično spotikali prav borci, sklicujoč se na svojo vlogo pri ustvarjanju te države, kar seveda ni noben argument, saj je bil tudi France Bučar partizan in udeleženec NOV, vendar se od svojih kritikov razločuje po tem, da v svojih tekstih in knjigah skuša razmejevati resničnost od u-tvar uradno deklarirane politike in to je počel tudi v pričujočem intervjuju. Kdaj ste se priključili NOV in kakšno je bilo takrat vaše politično pren pričanje? V OF sem začel delati že leta 1941. Moja pot je bila podobna večini takratne študentske mladine. Za mladega, narodno zavednega in politično nevezanega študenta, je bila to odločitev, ki se je zdela kot nekaj samo po sebi umevnega. Bili smo polni notranjega naboja, da je nekaj treba storiti, se upreti ponižanju okupacije, pa tudi spravljivosti takratnega slovenskega političnega vodstva. In OF je te možnosti edina odpirala. Bil sem krščansko vzgojen, in kot rečeno, narodno zaveden študent, brez slehernih političnih izkušenj, še brez vezanosti na kako politično stranko ali politično usmeritev. Ko so me v partizanih v letu 1944 povabili v partijo, sem vabilo dvakrat odklonil. Pa ne iz kakega načelnega razloga — saj nisem imel pojma, kaj je partija in kaj pomeni — le politično se nisem hotel nikamor vezati. Šele ko sem dobil prijateljski namig, kako nevarno igro se grem — o čemer seveda tudi nisem imel pojma — in ko so mi zagotovili, da moje versko prepričanje ni nikaka ovira za članstvo v partiji, sem vabilo sprejel. Vodstvo Koroškega odreda, kjer sem bil takrat, je bilo menda resnično prepričano, da je to dvoje združljivo. (Pri- merjaj: Ivan Jan, Kokrški odred, III del). Da je kasneje nujno prišlo do kratkega stika, je samo po sebi razumljivo. In po vojni? Po vojni je bilo osebno najbolj pomembno vprašanje, kako čimprej' dokončati študij. Po takratnem pojmovanju političnega vodstva je namreč za partizana in partijca pomenil študij luksuz, ki si ga ne more privoščiti Treba je bilo opravljati dolžnosti, ki jih je 'odrejala partija. Tako sem moral med službo skrivaj, večinoma ponoči, študirati, kolikor je bilo to še sploh mogoče. Po diplomi leta 1947 sem dobil siužbo: na republiški zakonodaji in zame je bil to pravi privilegij usode. Ob mentorstvu izjemnih pravnih strokovnjakov je bila zame ta zaposlitev prava nova visoka šola. Pa tudi „poguba“. Začel sem jesti od drevesa spoznanja. Teh spoznanj seveda niste zadržali' zase in takoi je prišlo do vašega „problematičnega'“ nastopa na simpoziju o odgovornosti, ki ga je organizirala kranjska šola za organizacijo dela. Zakaj so vas takrat označili za sovražnika? Za znanstveno posvetovanje je še kako zaželjeno, da pride na dan čim več pogledov in stališč, različnih ali podobnih, tako tudi o tako spornem in nerazrešenem vprašanju, kot je vprašanje odgovornosti v sodobni, visoko kompleksni družbi, in s katerim se po vsem videzu precej neuspešno ubadamo tudi pri nas. Brez tega je sleherni simpozij samo zgub- OBVCSTILG ČETRTEK, 17. decembra: - Seja upravnega sveta ZS ob 20. uri. SOBOTA, 19. decembra: Božičnica ZSMŽ in Vincencijeva konferenca v Slovenski hiši. NEDELJA, 20. decembra: Koncert božičnih pesmi z božičnim večerom prireja ¡Mladinski zbor iz Ramos Mejije. ČETRTEK, 24. decembra: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj v božični noči ob 23. uri slovenska polnočnica. BOŽIČ, 25. decembra: V Slomškovem domu božična sv. maša s petjem mladinskega zbora ob 10. uri. SOBOTA, 26. decembra: V Slovenskem domu v Carapachayu družabno srečanje. Darujte v tiskovni sklad! Počitniška kolonija bo potovala z vlakom „Rayo del Sol“ iz Retira (Mitre). Vlak odpelje 27. 12. ob 21. uri. O-troci naj se zbero vsaj pol ure pred odhodom. Na Radio América bodo v nedeljo od 14.30 do 15.30 na slovenski radijski oddaji — Slovenski kotiček — predvajane slovenske božične pesmi. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak mi. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987: Za Argentino A 85; pri pošiljanju po pošti A 100; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TAT.T.KRES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, H01 - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215 PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! i ■ S ■ ■ s ■ ■ ■ s Naš dom San Justo na starega leta dan, 31. decembra ob 21.30 tradicionalno SILVESTROVANJE Vstopnice v predprodaji pri odbornikih. Igral bo orkester “ZLATA ZVEZDA” Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča vošči vsem rojakom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto ter spufoea sledeče: Zaradi porasta cen hrane, so stroški od 15. dec. 87 do 15. jan. 1988 naslednji: ODRASLI OTROCI od Stanov. + hrana = Skupaj 1-2 let 2-6 7-16 i. Nova stavba 10 + 16.50=26.50 7.— 20.— 24,— 2. Chaleti 8 + 16.50=24.50 5.50 18.— 21.50 3. Stare stavbe 5 _L i 16.50=21.50 4.— 15.— 19.— Dojenčki zastonj! Popust: na 3. in 4. otroka 5% od petega naprej 10%. Možnost vplačevanja s karto Sloga. Pismene prijave: Počitniški dom dr. R. Hanželič, R. L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires. Za informacije £ta vam na uslugo: g. Rant T. E. 629-3016, g. Jerman T. E. '769-0976. ljanje časa ali pa parada uradnih resnic ob navidezni znanstveni kuli-seriji. Samo ta druga vloga simpozijev je za stalinistično gledanje „sistemsko funkcionalna“. Več stališč ne pomeni, da se mora partija ali kdorkoli drug odreči pravici iskanja tistega edinega odgovora, ki ga smatra za najbolj ustreznega, in da se v tem iskanju bori proti in sooča s stališči, ki jih smatra za nesprejemljiva. Toda to pomeni aktivno prizadevanje v ustvarjanju novih odgovorov, saj prirejamo znanstvena posvetovanja, zato, ker dotedanji odgovori ne zadovoljujejo. Stalinistično izhodišče pa je obratno. Partija ne išče, ampak uči in vodi. Vodi zato, ker odgovore že vnaprej ve. Iz take vednosti izvaja tudi svojo legitimnost. Drugačnih stališč in pogledov ne u-porablja kot gradivo za ustvarjanje svojih lastnih novih odgovorov, pač pa jih smatra kot izziv svojemu vnaprej danemu, edino pravilnemu odgovoru, ki je izveden iz njene ideologije. Zato so vsi nosilci drugačnih pogledov sovražniki, s katerimi je treba obračunati. Zato je tudi v tem primeru partija (konkretno Miha Marinko) naročila Romanu Albrehtu, da je napisal posebno brošuro, ki so jo sindikati brezplačno delili, s katero je „obračunal“ z vsemi glavnimi avtorji „nesprejemljivih“ stališč. Med* temi „sovražniki“ sem se znašel tudi jaz. To so sicer stare zgodbe, ki jih ne bi bilo vredno pogrevati, če ne bi bile še kako aktualne tudi danes. Po dobrem desetletju dela v upravi ste prišli na Pravno fakulteto, kjer se je zgodba ponovila. Je bila knjiga Podjetja in, družba, ki ste jo takrat napisali, vzrok ali samo povod za odstranitev iz fakultete? Ta knjiga je bila samo povod, saj je izšla že več let pred tem. V njej ni ničesar, kar bi danes celo z vidika uradno deklarirane politike ne bilo sprejemljivo. Pravi razlog je bil v tem, da je treba z univerze odstraniti ljudi, ki so pokazali, da svoj poklic univerzitetnega profesorja jemljejo resno, da skušajo mladim posredovati resnico, do katere so se sami dokopali in da niso pripravljeni biti samo podaljšek partijskega agitpropa. Moja odstranitev, kot že poprej odstranitve vrste učiteljev s Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, naj bi bila predvsem opozorilo drugim, ki svoje poslanstvo na univerzi enako pojmujejo. Važno je ubogati, se prilagoditi, sprejeti vlogo instrumenta. Borec NOV, ki je z dejanji dokazal, da ima lastno hrbetnieo, je za tako vlogo še posebej neprimeren. Seveda pa je taka zahteva povsem v skladu s filozofijo avantgardizma: nemogoče je z direktivami usmerjati ljudi, ki hočejo misliti z lastno glavo, ki se nočejo odpovedati svoji osebnosti. Treba jih je odstraniti in z zgledom njihove usode primemo „poučiti“ druge, kako se je treba, obnašati. Zato so cenjeni predvsem tisti, ki svojo vlogo temu primarno razumejo.