Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. Uredništvo ie v JVlariboru, Ruška cesta, poštni preda! 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Ezhajs vsako sredo in sobočc. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para, Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 38. Sreda 8. maja 1929. Leto IV. Konferenca dela v Ženevi. V »Praiger Press e« je napisal daljše razmotriivanje o bodoči dvanajsti konferenci dela v Ženevi dir. Rudbilf Tetšik, v katerem razlaga veliki poimen letošnje iklonfe renče dtela). Mednarodna konferenca dela v Ženevi je za delavstvo važna ustanova. Imamo dlanes že mnogo mednarodnih ustanov, toda vse so sklepčne le ob soglasje vseh zastopnikov, ta je obveljfajo ■satmo titsiti sklepi, pri katerih se doseže soglasje aili sporazum. Edino konferenca) dela je malo bolj demokratična. Konferenca! dlela sestoji iz polovice zastopnikov raznih vlad, druga polovica delečai-tov se pa dleli po polovici med delojemalce in delodajalce, to je na konferenci dela imajo delodajalci eno četrtino, delojemalci pa eno četrtino zastopnikov. 'Važrto pa je, dia se na teh konferencah sklepal o predlogih z večitto glasov, česar, kakor smo omenili, pri d'rugih mednarodnih u-stanOvah ni. Medtoairodna konferenca se je v kratki dobi lepo uživela in je za so-cijalni napredek velikega pomena že danesi, ibb pa še večjegai, če delavstvo dobi več vplival na zastopnike raznih vlad, ki zastopaj jo ctanes večinoma interese kapitalizma. •Konferenca d^la, ki se bo vršila koncem meseca, ima na dnevnem redu te-le važne točke: 1. Varnostni ukrepi zoper nezgode delavcev. 2. Varstvo delavcev pri nakladanju in razkladanju ladij,. 3. Prisilno delilo. 4. Delovni čas zasebnih nameščencev. Pri prvi točki dnevnega reda bo urad dela priporočil poseben načrt o potrebnih ukrepih, ki se naj načeloma sprejme. Zlasti povdlarjai načrt mlmimum varnostnih ukrepov, pouk o preprečevanju nezgod, prvo pomoč. 0 vsem tem' naj se poučujejo delavci v društvih in nadaljevalnih šolah. Vzigoja dlelavcev, oziroma nameščencev mora privesti do tega, da bodo delavci sami dtaijali inicijativo nadzornim oblastem; naložiti se pa mora kot dolžnost tudi delodajalcem, da skrbe za varnost delavcev. Poučiti je'tudi delavstvo o nalogah nezgod^ nega zavarovlatnjlai (kar naj store zlasti strokovne organizacije). Poenostavili je sedanjo nezgodno statistiko. Za uvedbo varnostnih naprav naj bodoi od^ovomj ravnatelji tovarn; prt izdelovanju strojev, prodajah in montažah se mota obenem strogo paziti na mlontiranje vamlolstnih naprav in pouk o njih .porabi. Druga točka d;nevnetg|a reda se tiče bolj pristaniških delavcev. Za obmorske dlržatve je ta točka važna, ker pristaniški delavci nimajo skoro nobenega varstva. Nekaj povsem novega je tretja točka dnevnega reda, ki se bo bavi-lai o prisilnem dlelu. Kakor vemo, so delavci v kolonijah domala sužnji gospo da lije v. Domačini v kol onijah nimajo delovnih pogodb, marveč so čisto odvisni od! svojih kloneesijomira-nih gospodarjev. Zaradi tega je potrebni©, da se tudi v kolonijah napravi .nekaj, dla bo domači delavec enak kolonistu, to je dla bo tafrko sklepal kot svoboden delaivec delavno pogodbo z delodajalcem. Konferenci se predloži posebna vprašalna pola, in če konferenca v njej navedene teze sprejme, se bo o tem vprašanju na Konferenci 1930 definitivna sklepalo. Pozabiti pa ne smemo, da je to vprašanje jako težavno zaradS finančnih irteresov. Če pomislimo, da imajo Anglija. Zedinjene države, Francija, Španija, Italija, Portugalska, Nizozemska in Belgija večje ini manjše kolonije, kjer so zainteresirani v iprvi vrsti veliki kapitalisti teh dlržatv, nam bo takoj jasno, da se bo marsikatera država upfflraillai ureditvi tega vprašanja. Kot četrta točka dnevnega recJa se bo obravnaval! osemurni delavnik 7,a nameščence. To vprašanji je da-Itkosežmega pomena. Osemurni delavnik za nameščence je že marsikje uveden, toda miallokje točno izveden. Tukaj je treba pozitivnih sklepov in določb. Konferenci se predloži načelno sestavljena vprašalna pola;; definitivno se bio pa obravnavala zadeva na prihodbji konferenci dela 1930. Iz te dispozicije dnevnega reda je raizvidbio, kako smotreno delo opravlja konferenca dela. Uspeh1 teh konferenc bo pa tern večji, čim večji bo moralni: vpliv delavskih organizacij nanje. Omenjeni člankar pa že v svojem razmotrivamju izrečno izjavlja, diai bodlo čehoslovaški delegati prvi, drugi in četrti točki dnevnega redla pritrdili brez ugovora. Tretja točka dnevnega reda se pa Čehoslotvaške ne tiče, ker n{ obmorska država. Čehoslovaškla se itoTej zavzame /Ja uredlitev navedenih slocijainoplolitič-nih vprašanj. Pričakujemo, da bo iistio storila tudi nfeša država, ki je' kot članfifca maile antante’ nje politična zaveznica. koliko so se avstrijske meščanske stranke v zadnjih letih naučile im če hočejo resno računati z najmočnejšo politično stranko v Avstriji ali V Avstriii imajo novo vlado. Po daljši vladni krizi in iskanju kanclerja iv Avstriji so se meščanske stranke zedinile ter izvolile , na seji narodhega sveta novo vlado /. 89 glasovi. Proti novi) vladli je gla- ] sovalo 59 poslancev, odsotnih pa je i bilo 17 poslancev. V novi vladi so: 1 kancler dr. Streeruwitlz, podkancler Schumi, pravosodni minister dr. [Slama, naučni minister dr. Czermak, minister socijalne politike dr. Resch, finančni minister dr. Mittelberger, minister zai kmetijstvo in gozdarstvo Fodermayr, za trgovino in promet dr. Scbiirff, za vojsko Vaiugoin. Z novo vlado je ustvarjena koalicija meščanskih strank — proti1 zahtevam socijaldemokratične stranke. Novo vlado so sestavile meščanske stranke ob precejšnjem nesoglasju in je pričakovati kaj kmalu iizpremembe v vladi. Soc ijalnod e mak r a t i čn a stranka je sprejela novo vladlo s hladnostjo ter izjavlja, dia se bo odločno borila proti neodkritim metodam političnega 'bojat, ki ga je vodil bivši kancler dr. Seipel. Socijalni demokrati stoje na stališču, da se mota nova vlada poprijeti resnega dela, če je za to sposobna. Vlada uvide vanja in sporazumevanja mora to biti; z Vaugoiinom pa noče socijahra demokracija imeti ničešar opraviti in Je za njegova dela odgovoren kancler. Socijalna demokracija je pripravljena prispevati h konsolidaciji parlamenta in javnega življenja, če bo za to razumevanje na oni strani, ter da se bo vodila napredfna socijalna politika, ne pa reaikcijonarna, kakršna je biila za časa* prejšnjega kanclerja. Avstrijska socijalna demokracija ostane torej v opoziciji. Kanclerjeva politika pa 'bo 'kmalu pokazala, ne. Socijalni! demokrati bodo sedaj v prvi vrsti branili parlamentarno demokracijo in socijalne pridobitve de-lavistiva. Konec berlinskih nemirov. V Berlinu so se komunistični iz-jiredli nadaljevali še par večerov po prvem: maju, pri katerih: je zopet padlo nekoliko človeških žrtev. Do-sedaj je vseua skupaj mrtvih 24 oseb in 135 težko ranjenih. Veliko število komunistov je aretiranih, od katerih bo baje 19 sojenih pred posebnim sodiščem. Trdi se, da je nemire organizirala Moskva, ki je horendine vsote denarja potrošila. Aretiran je neki Rus, ki je baje elan znane G. P. U. Sedaj, ko je precej nedolžne krvi poteklo, agitirajo komunisti strastno za generalno stavko. Pa ne bodo dosegli svojega namena, kaju le neznatno število delavcev je pripravljenih iti v stavko. Neumna je ter naravnost zločinska taktika, od katere se komunisti za nobeno ceno nočejo ločiti, namreč; da je treba žrtev, da mora teči kri, češ, potem se ravnodušno maso podžge za boj. Ako bi naj te žrtve doprinesli povečini izkoriščevalci delavskih množic, potem bi naj še bilo. Toda laž je, da sie indiferentne mase s tem pridobi za borbo. Prej ko slej je pogoj izobrazba ter razredno prepričanje. Čas bi tedaj že bil, da bi komunisti svoje obrabljene rekvizite zavrgli, kajti s temi sred-stvi niso do-segit nikjer niti najmanjšega uspeha. Eno pa. kar smo v berlinskih bojih videli, je to, da je berlinska policija mnogo drugače nastopala kot je na primer dunajska Schoberjeva. Kajti, če bi bila berlinska policija nastopala po vzgledu dunajske od1 15. ili 16. julija, tedaj ne bi bilo samo 24 mrtvih ali pa 90 kot jih je bilo na Dunaju, marveč tisoče. Gotovo je to bila ukazana taktika, s katero vodje v Moskvi morda niso popolnoma zadovoljni, četudi je berlinska policija prekoračila v nekaterih primerih predpise. Bili so n. pr. tepeni ljudje, ki niso radi starosti ali onemoglosti mogli dovolj hitro teči. Tudi je bil neki tuj? časnikar od policista ustreljen, ker ni razume! povelja, da naj dvigne obe roki. pa j‘e dvignil šamo eno. a drugo je stegnil vodoravno proti stražniku, ki ga je ustrelil. Tudi fotografi in drugi časnikarji so nastradali. Torej žrtev je bilo precej takih, .ki niso bile niti najmanj na bojih' udeležene. -hi. V L ubfjani se bije boj za občinski proračun. Gospodje, ki so v ljubljanskem občinskem svetu hoteli na vsak način preprečiti sklenitev proračuna, so zlasti utemeljevali svoj nastop s tem, da se v občini slabo gospodari. Recimo, da se v vsaki občini slabo gospodari, zato se tudj v Ljubljani. Takia kritika je običajna povsod!, valžno :je le, v čem vidijo kritiki slabo gospodarstvo. Ta opozicija je med!' drugim očitala občini plače nameščencev, stroške za socijalno skrb in stanovanjsko akcijo. Gospodje opozicijorialci pač mislijo, dia' je trenutek važen. Hočejo Ubiti vsakršno socijalno polit, akcijo občine in even-tirall.no se tudli sami dbkopati do u-prave mestne občiine. Občina je res nekaj investirala, kar se bo občini v pridi splošnosti bogato rentiralo, če se bo prav porabljalo. Ljubljana ima okoli 120 milijonov do liga in šteje okoli 70.000 prebivalcev, dočim ima Beogradi nad 500 milijonov dolga) ter šteje le 226.000 prebivalcev. V primeri z Ljubljano je torej Beograd znatno bolj in za neproduktiv. svr-he zaldoižen. Te podatke smo navedli zaradi tega, ker odseva iz nastopanja ljubljanske opozicije 'borba altruizma z egoizmom v škodo socijalne edinice občine,, čeprav so gospodje opoziitijonalci jako pametni in dobro vzgojeni možje. Zmaguje piač materi-jaliistični instinkt. Ali se jim meša pamet ali kaj? Gospodarsk: krogi k Sovražniki parlamentarne demokracije se pojavljajo po vseh kapitalističnih državah. Med te so zašli seveda tudi maši »gospodarski krogi« in čujte im strmite, tudi (aikozvantii krščanski socialci. Bi v Si deželni glavar Šivklje je povedal v svoji razpravi v Času« {glasilo Leonove družbe), da je slovenska klerikalna stranka že ob posvetovanjih o vidovdanski uistavi predlagal«! na--mesto .političnega parlamenta gospodarski parlament. In sedaj pa pride še krščansko socjijatna »Pravica«, ki tudli zagovarja celo ■/. vnemo fašistični parlamentarizem ter pripoveduj«. da je bil krščanski socijalec dr. Gosar tisti', ki je iz,delal tak naort za ustavo. Kaj pomeni to? Že zadnjič smo povdarili, da je iznajdba korporativnega ali gos podbrškega parlamentarizma delo velikega kapitala in njegovih agentov, ker hoče s takim parlamentarizmom uvesti kapitalistično diktaturo nad ostalim človeštvom. V zdravi politični demokraciji prevladuje ideologija, prevladujejo problemi, ki so izrasli iz razvoja na podlag« spoznavanja in kulturnega napredka, dočim ima gospodarski parlament artizem namen, uveljaviti svoje egoistične kapitalistične interese in onemogočiti navadni svobodni razvoj. V gospodarskih parlamentih bol odločevali kapitalistično močni številnejši zastopniki, nebogati del o v rti in meščanski stoji bi .Kili številčno slabo zastopano; njih pravične zahteve bi bile odvisne le od! milosti. Tako za delavce ponižujoče stanje naj po- vprašanju parlamenta. lem sankcionira še ustava! Ali ne bi pomenilo tako stanje nezdravih razmer, ali ne pomeni ta ko stališče odo Wrav anja realkcijo-narneiga korLzervativizma, s katerim s« naj zavre sviobodni razvoj taiko politični1 kiakor goispoidarski? Vsekakor je torej problem gospodarskega pari a mentarizm a reakcijo-naren ter ima namen, ustvariti1 oibliko, v kateri bodo negospodarski >kro|Si brez dejanskih pravic, torej sužnji sistema. Člankar Šuklje zagovarja dva parlamenta. Političnega, ki bi bil le nekak forum za razmotrivanje poliHIkle, -i»\ gospodarsko zbornico, ki bi delala vse drugkj'. V gospodarski zbornici naj bd ibilo 200 članov; od teh naj bi imenoval .polovico kralj, drug® pa gospodarske organizacije. To stališče je napačno. Politični parlament naij odloča o vseh stvareh, v kolikor se zlaga z ustavo, ker ie ta gibčnejši1 tudi v razumevanju splošnih interesov. Naši klerikalci in krščanski socijalci, ki vedno govore o demokraciji, o razrednem boju, o pravičnih zahtevah socijalizma, hočejo po teh svojih načrtih prodati svobodo delovnih slojev. Ti ljudje, iki imajo lepe be-sedfe n« jeziku, se torej pripravljajo, da izdajo svobodni razvoj delavskih množic in družbe sploh, ter dia jih uklenejo v spone patentiranega kapitalizma', ki bi po njihovem načrtu našel v ustavni zakonodaji absolutno moč, dočim bi bili obsojeni ostali državljani za dolgo dobo na manjšinske trabante v parlamentu, a zunaj parlamenta pa bi jim ibila vzeta možnost ' vsakršne akcije, tudi za izboljšanje svojega položaja. Ljudje, ki zagovarjajo take probleme, delajo očitno v roke organiziranemu svetovnemu kapitalizmu. Izgovarjanje, da je politični parlamentarizem slab, je sleparjenje javnosti. Celo vrsto držav imamo, kjer parlamenti delajo ter politikam niti na misell ne pride, da bi na tak način podtedili delovni narod diktaturi kapitalizma. Vzrok takim idejam pri naših klerikalcih in krščanskih socijalcih Je iskati v njih srednjeveški suženjski ideologiji. Le poglejmo Belgijo, Anglijo, Holandijo itd., kako trden je politični parlamentarizem; ali Francijo, Nemčijo, Avstrijo itd., kako se tudi klerikalci in krščanski soci- jalci odločno postavljajo na stališče parlamentarne demokracije. Ni treba več dokazov, S tem je dokazano, da se krščanski socijalci enako kalkor klerikalci zavzemajo absolutno za solidarnost s kapitalizmom. Njih besede o socija-lizmu in razrednem boju so le fraze, ki imajo namen zakriti pravi naimen. V čigavem interesu pa vse to delajo, je jasno že danes, še jasneje nam pa bo pokazala bodočnost. Če kratko označimo stališče krščanskih socijalcev, pravimo: Kdor dela za okrepitev politične moči kapitalizma, ne dela za svobodni razvoj in okrepitev politične moči produktivnih slojev, to je delovnih plasti. Dnevne novice. Pogreb sodr. Komavlija pred sodiščem. kaplan proti rdeči zastavi — državni pravdnik toži sodruga Bblima. Celje, 6. maja 1929. ampak za simbolom svoje,vere. Isto velja za brezkonfesijonalce, ki so tudi priznani v naši državi in so se dejansko udeležili pogreba pokojnega Komavlija, ter niso hoteli iti za križem, ampak za rdečo zastavo. Izpodriniti ni nihče iiotel križa in križu samemu ni nihče ničesar storil, ne ga zasramoval, ravno tako ne nosilca križa ali duhovnika. Križ v sprevodu pogreba sploh ni nikak obred katoliške cerkve in je kaznjivo le ono zasramovanje križa, ki je naperjeno proti češčenju križa kot takega. Kaj podobnega >pa nihče ni storil, ko kaplan Granfola sam priznava, da je debatiral z obtoženim in ostalimi v povsem dostojnem tonu in da se je izvršil sprevod v popolnem miru in redu. Rdeča zastava ni nič sramotnega, ampak ravno tako simbol ideje. Ako bi imeli pogreb večih oseb, ki bi pripadale različni!t veram, katoliški, pravoslavni, izraelitski, V soboto se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem zanimiva razprava proti sodrugu Cirilu Bohmu, bivšemu tajniku krajevne organizacije socijalistične stranke v Celju, ki ga je zastopal g. dr. Reisman. Državno pravdništvo je namreč obtožilo Cirila Bohma, da je dne 6. januarja t. I. v Celju kot glavni aranžer cerkvenega pogreba za pokojnim voditeljem celjskih socija-listov, Valentinom Komavlijem, dal dvakrat postaviti rdečo socijalistično zastavo na čelo pogrebnega sprevoda in na ta način izpodrinil križ s čela sprevoda. S tem- bi naj obtoženi Bohm v smislu § 303 k. z. zasramoval in skušal omalovaževati šege in naprave v državi zakonito priznane rimo-kato-iiške cerkve. Ko je prišel omenjenega dne kaplan Ivan Granfola v ornatu pred hišo j Ur. isw. + : t ... - i i , v u i tl i i i. ivctiuiisrvi, im a vgmu v iii. i/-iatmoi\i, ^ rln / t r - t " cek. sprevoda mesto | mMslimanski< budistični ali nobeni veri in bi pogrebnega knza rdečo zastavo, je zahteva, , b| za vsc sk ,, k , se t() dostikrat ? S&ZSL&Si 1*TJSZ*ŠS2 **m * mmrnm v na čelo sprevoda križ. Ko pa sodrug Bolim tega ni hotel storiti, je zahteval kaplan I Granfola isto še od nosilca križa, ki se je j tudi postavil na čelo sprevoda. Toda pri ko- I lodvoru so socijalisti z rdečo zastavo križ j prehiteli in se je v tem redu nadaljeval , bil na čelu sprevoda ravno križ. če bi bili ostali pokojniki drugih veroizpovedi. Tudi v takšnem slučaju bi nihče ne mogel trditi, da bi zagrešil pregrešek po § 303 k. z. oni. ki bi razporedil enbleme drugih veroizpo- , , , , .... , ; vedi v pogrebu pred katoliški križ. Pogreb sprevod skoz, mesto do pokopališča, med- , j d £ dbj£ |K)kojnika aU druK;hi ki tem ko je bil kriz daleč zadaj, ker je večina Dogrebcev šla za zastavo. Del ljudi se je j baje radi tega zgražal iu godrnjal. Kaplan ga naročijo in plačajo sodelujoče in imajo zato le-ti pravico, da istega aranžirajo po svojem okusu in prepričanju. Kaplan Grati- „ . I. . » 3VWIV.HI tmimtl 111 pl LLII IV.CIIII U. ivaplilll Ulim- Granfola je potem se na pokopališču za- j j0|a v tem siu^aju sploh ni bil naročen k hteval, da bi vsaj tam šel na čelo sprevoda križ, kar pa so aranžerji tudi odklonili. Ko j,e kaplan opravil pri grobu molitve, se je hiši, ampak šele na pokopališče in torej rti imel pravice odrejati načina pogreba izven pokopališča. Če mu aranžma obtoženega ni ........ | . . jAJIVUUillloCcl. vV, 11114 <11 til IZ, 11 Iti UlHU//CIILhje premislila in ga za jako zmerno ceno prodala, tako da ibo vsak reflektant, ki bo vzel tako hišico, neodvisen lastnik hišice in stavbišča. (Podobno kakor so se oddale v odplačevanje hišice v novi mestni stanovanjski naselbini v Mariboru.) Po .različnih eksperimentih, po katerih se je ugotovilo, kakšen tip hišic v danem slučaju najbolj odgovarja, se je začelo leta 1925. zidati. Do 'danes je gotovih 1200 posameznih, ivilam podobnih hišic, in so izvršene vse potrebne komunikacije in urejeni javni nasadi. Hišice so iprijazne, zračne in svetle, urejene po vseh predpisih higijene, obdane i (vrtovi in zelenjem. Vsaka hišica stoji popolnoma sama zase, ločeno, ne ka-4ior v mariborski koloniji, kjer je dvajset tesnih stanovanj pod isto streho in si človek) v njih zaman želi miru. Investiralo se je dosedaj v naselbino Sporilov 200 milijonov Kč, iki se jako zmerno obrestujejo, tako, da stranke niso 'preobremenjene z. odplačevanjem. Po gotovi dobi preidejo hišice iv njih posest. S to naselbino sta si obe mestni hranilnici pridobili velikih zaslug pri odpravljanju stanovanjske bede v veliki Pragi. Kdo ve, ali bodo kedai naši denarni zavodi sledili temu zgledu? obhfbe se bodo delavci vseh dežel 1. maja Med prijateljicami: »Svetujem Vam, draga gospa, da vzamete za pranje perila SCHICHT-ov »RADION«. Poglejte današnji oglas!« Kultura. Talpa: Glose k akademiji »Svobode« v Mariboru. 4. maja je priredila mariborska »Svoboda« s sodelovanjem drugih delavskih društev v Ootzovi dvorani nad vse pričakovanje uspelo akademijo, ki je morala radi pestrega programa in izredno dobrega izvajanja nekaterih točk zadovoljiti vsakogar. Vkljub splošnemu dobremu vtisu pa je naša dolžnost, da opozorimo sodruge tudi na nekatere nedostatke, ki jih bo treba izkoreniniti. Predvsem je bil program mnogo, mnogo preobširen in bi zadoščal v tej ob-širnosti za dve akademiji. Tudi za nas bi žs. moralo obveljati načelo, da je, treba dati malo, a to naj bo res skrbno izbrano in na višini. Na programu so bile pevske in glasbene točke ter telovadni nastopi. S petjem so nastopili kar štirje zbori: pevski odsek pekov (pod vodstvom s. Fiillekrussa), »Kna-kost« (pevovodja Nerat), pevski odsek »Svobode« (L. Gomelli) in »Frohsinn« (Co-melli). Dobra je bila zlasti »Enakost«, a tudi »Frohsinn« kaže pod novim pevovodjo lep napredek: zadovoljni smo bili tudi s pevskim odsekom »Svobode«. — Podčrtamo pa naj ob tej priliki dejstvo, da ne pomenjajo kar štirje pevski zbori nič drugega kot — cepitev moči. Prej ali slej bo — vkljub vsem izgovorom na slavno tradicijo - moral priti čas, ko bo treba iz vseh dosedanjih zborov ustanoviti en sam zbor (ali kvečjemu dva: enega za slovensko govoreče, drugega za nemško govoreče sodruge): takrat bo mogoče glasovni materija! prebrati in ustanoviti zbor, ki bo stal na umetniški višini. In čim preje pride ta čas. tem bolje bo za našo pevsko kulturo. —• Tudi izbira pesmi nas ni inogla povsem zadovoljiti. Delavska kulturna društva bi morala gojiit našo, proletarsko kulturo: vsi zbori pa so imeli na programu pesmi, ki bi jih s pridom lahko zapelo tudi vsako meščansko pevsko društvo. Prav je, če goje na*a društva narodno pesem, gojiti bi pa morala tudi izrazito proletarske peismi — ne pa razne sentimentalnosti, ki iim je proleta-rijat v vseh drugih državah že davno napovedal boj. Glasbeni del programa sta izčrpali dve društvi: Železničarska godba pod vodstvom vrlega kapelnika Schonlierra in tamburaško društvo »Elektra«, ki ji je kapelnik s. Pre-mužak. Nastop obeh društev moramo omeniti s pohvalo. Mnogo pažnje so poslušalci posvetili zlasti Schonherrovi skladbi »Revija«, a tudi »Elektra« je prav dobro izvedla svoj program. Z veliko radovednostjo smo pričakovali telovadne nastope »Svobode« iti reči moramo, da so telovadci »Svobode« s preciznostjo gibov in idejo svojih vaj dosegli, če ne celo prekosili, nastope že starih meščanskih telovadnih društev. Predvsem moramo pohvaliti vaje nit železnem obroču: za njimi pa niso prav nič zaostajale proste vaje dece. Dvoje točk pa naj omenimo na koncu, dasi bi zaslužili prvo tnesto. To je bil otroški pJos »Detoljuba« in pa mladinske vaje naših proletarskih fantov in deklet. Te točke programa nam kažejo pot v bodočnost, pot kolektivne proletarske kulture, ki ne pozna in ne prizna posameznika, teiinveč samo skupnost, našo proletarsko skupnost. Pri teli nastopih ni fungiral na odru noben mena-žer, ki bi dirigiral ali štel: mladina je sama rajala svoj veseli ples; in pri fantih in dekletih smo videli desetorico teles, združenih v trdno, neomajno skupnost, v en sam gib, v eno samo voljo: proletarsko voljo po svobodi. Ko smo videli to, v kolektivnem duhu vzgojeno mladino, se nam je utrdil up v našo zmago. Sodrttgom in sodrttžicam, ki nam vzgajajo tako mladino, moremo samo čestitati! In prej ali slej bodo morali tudi starejši sodrugi kreniti na pot, ki nam jo kaže mladina: to je pot zanikovanja pretiranega individualizma. Po uvodni koračnici je imel s. Eržen v slovenskem in nemškem jeziku govor o razmerju delavstva do kulturo'. Razpoloženju je bilo med publiko prijetno in domače. j Talpa: i Pota in cilji moderne ! proletarske književ-; nosti, (Odlomek.) »Ni umetnosti radi umetnosti, ni lepote radi lepote. Ničesar ni, !kiar je samo sebi namen. Vse ije včlenjeno v društveni tok in je živo, ak:o koraka z življenjem, mrtvo, akio obstaja ob poti! In vse služi višjemu cilju. Živo, da oblikuje življenje, mrtvo, da ga iztirja in zadržuje.« Branko Filipovič v Novi literaturi 3. zv. str. 90.) Prav do konca svetovne vojne je bila prepojena vsa umetnost in torej tudi književnost z duhom meščanskega razreda, bila je popolnoma ujeta v njegovo ideologijo. Proletarcu je bila ta umetnost tuja, zato ni mogla nikdar prav zaiti v široke plasti naroda. Po svetovni vojni, ki je vse jasneje začrtala obrise obeh razredov, 'posedujočega in delavskega, pa se je tudi dotlej po svojih stremljenjih enotna svetovna književnost razcepila v dva mogočna toka: poleg meščanske književnosti se je začela (pri vseh narodih razvijati še izrazito proletarska. Obe književnosti obstojate pri vseh narodih ločeno druga od druge, se medsebojno ne vplivate, ker sta si povsem različni po svojih stremljenjih in ciljih. Povojna meščanska književnost hodi deloma še vedno po poti smešnega idealizma in omledno-solzave sentimentalnosti ali pa je dekadentna, opisujoč nam z naslado in z vsemi mogočimi besednimi trikiperverznosti bogatašev velikih mest (n. pr. Italijan Pitigrilli). Prvo je berilo mladoletnih in z strogo, v doanačem družinskem krogu vzgojenih gosk, drugo pa mestnih degenerirancev — oboje pa jasno predočuje propadanje meščanstva z njegovo »boljšo« družbo vred in njegove cenjene kulture. Obstoji pa še tretja vrsta meščanske književnosti, ki se lovi za »poduihovljenjem«; te vrste knjig pišejo degeneriranci, ki se, prenasičeni od telesnih uživanj, spovračajo v duševno dekadenco, v mistiko ter zaidejo tako do nejasnih simbolov katolicizma. To vrsto književnosti imenuje »Dom in svet« mo: derno katoliško literaturo. Povsem drugačna pa je moderna proletarska literatura, ki je namenjena delavskemu razredu. Delavec, ki je dnevno osem ur vprežen v stroj, zahteva drugačno berilo kot pa dama iz »boljših krogov«, ki se valja ves dan po zofi in šminka svoj gobček. Naša književnost je odsev delavskega življenja, njegovih upov in stremljenj, njegovih nasprotovanj družabnim privilegijem — vse to pa opisuje z močno bojno noto; njen namen ni samo zadoščati estetičnim užitkom, marveč buditi delavske mase iz apatije, klicati jih k aktivnosti, v boj za oblikovanje Novega človeka. Prav zato pa so proletarski pisatelji zavrgli brezciljni l’art pour lar-tizem (= umetnost naj se goji , radi umetnosti same, radi njene lepote), načelo, ki so ga proglašali in ga še danes proglašajo brezkrvni meščanski J poetje za najvišje umetniško načelo; i pri tem se boje kot hudiča vsake ten-I dence, izogibajo se vseh idej, češ, da j so ideje, da je tendenca umetnini samo v kvar, da jo ponižuje v deklo »političnih strank«. Radi teh in sličnih nazorov postaja meščansko pesništvo vedno bolj bledikasto, izgublja se v »gojitev« zunanje oblike, v golo lepotičenje; življenski sok je iz te umetnosti izginil in, kar je ostalo, so samo še papirnate rože. — Proletarski umetniki so postavili umetnost v službo modernih socijalnih idej. Po vojni' so to načelo v umetnosti naravnost ipnogramatično utrdili v Ameriki Upton -Sinclaire s knjigo »Zlata veriga«, v Franciji Henry Barbusse, v Rusiji pa cela vrsta literarnih teoretikov in kritikov. — Kritiki meščanskih listov očitajo našim umetnikom neprestano tendenco, ne pomislijo pa, da je bila meščanska umetnost v dobi, ko je bil meščanski razred še mlad, ko se je šele trgal z naročja feudalizma, prav tako borbena, kot je danes naša. — Vsak razredno zavedni proletarec ■ ■: ■ 1 @ (« 'I v RADION P ere sam ! Moje stanovanje se kar blešči od snage, “ pravi mlada gospa Mica. „RADION m; olajšuje delo, ke: pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla Vse to čisti RADION brez truda in hiiro." I se mora zavedati, da je umetnost eden izmed glavnih faktorjev napredka ali reakcije, zato .ne bo upogibal kolen ipred nobeno lepoto, temveč vprašal se bo vedno: komu ona služi? Ali onemu, ki vznemirja z njo svoje živce po uspešnih borznih transakcijah, ali pa nam, ki se borimo za boljši družabni red. Kajti gola lepota je prav tako namenjena le sitim kot — recimo — rivijera. Moderna proletarska umetnost je zavrgla tudi individualizem, ki je produkt liberalno-meščanskega 19. stol., ter ga je nadomestila s kolektivnostjo. Naši pisatelji ne doživljajo več posameznega človeka kot v se zaključene enote, marveč občutijo le stisnjeno moč mas. Moderni umetnik se ne pogreza več v lastno duševnost, ne poje več o lastnih duševnih depresijah in ne brska več po lastnih bolestih, ki so postale spričo vseobče boli — malenkostne — in milo rečeno — prav smešne. Iz vseh modernih besedinih umetnin so izginili tudi glavni junaki, ki — kot se je zdelo —• so bili doslej potrebni in okoli katerih se je sukal ves svet kot zemlja okoli svoje osi. V modernih romanih, dramah in pesmih je nositeljica vsega dejanja masa, to ogromno telo tisočerih gibov. Za primer kolektivnega romana naj navedem znamenito delo Amerikanca Jon dos Passosa »Manhattan Transfer«, ta sijajni poem nju-jorškega življenja, ali pa najboljši roman, ki ga je producirala povojna doba; to je Fjodora Gladkova »Cement«, čigar glavni junak je ruska masa. Ideji kolektivne umetnine pa se je še bolj približal Rus Tarasov Rodijonov z romanom »Februar«, ki nam v njem popisuje pohod stotiso-čev revolucionarjev na caristični Petrograd. Pri Slovencih je ustvari-telj kolektivnega pesništva Tone Se- liškar z zbirko »Trbovlje«, kolektivne drame pa Rudolf Golouh (»Kriza). V obeh delih nam kaže slovenski pro-letarijat svoj trpeči in razbrcani obraz. — Nositeljica nove, naše literature je torej masa; iz nje izhaja (saj se javlja pri vseh narodih vedno več književnikov iz delavskih vrst) in njej je namenjena. Njen cilj je zgraditi Novega človeka, kolektivnega po čustvovanju in materialističnega po svetovnem nazoru. Novi umetniški struji, ki se je razen v književnost usidrala tudi že v slikarstvo in glasbo, so skovali nemški kritiki že tudi ime; to je takozva-na »nova stvarnost« (die neue Sach-lichkeit), dbčim je v Rusiji — vsaj za književnost — zmagalo ime: socijalni realizem. Od realizma 19. stol. se loči razven v tem, da opeva maso, tudi po tem, da opeva rada moderno tehniko, industrijo, stroje. Te vrste umetnost že sama po sebi ubija romantiko in vse njene rekvizite: pomladanske občutke in počutke, zeleno travico, lastovke — skratka vse ono, kar so že do ogabnosti premleli pesniki Stritar-Gregorčičevega kova. Današnjega umetnika ne zanima narava sama po sebi, zanima ga v prvi vrsti človek in njegov boj z njo. To je pogled od brezdušne narave v proizvode človeškega duha in rok, v stroj. Zato opevajo moderne pesmi prav tako kot moderne slike geometrijo novodobnih stavb, ipolnih solnca, tovarne —, svetišča strojev, vertikalno linijo fabriških kaminov, smelo vzpete mostove, cilindre plinskih cistern, pred vsem pa lesketajoče, v polnem pogonu nahajajoče se stroje in njih dušo. To je svet industrijskega pro-letarijata! V že omenjenem romanu Gladkova govori mehanik Brinsa prijatelju Glebu, kažoč mu na stroje: »Le poglej, ipdjatelj, te hudiče! . . . Jih vidiš, kakšni so? Kako so čisti v moji oskrbi — kot mlada dekleta . . . Samo besedo: Brinsa začni! In ves veseli ta organizem se bo začel vrteti, bo zopet bobnal svoj veseli marš. Stroji potrebujejo isto disciplino, isto živo roko kot tvoja vojska ... In če sem zopet pri stroju — postanem sam stroj . . . Pojdite vsi skupaj k hudiču z vašo politiko, lakoto, prepiri. Bojujte se, razbijajte si lobanje, poginjajte v krvi, vrag vas vzemi, a vse to mene nič ne briga. Zame obstoji samo eno: stroj in jaz; kot ena duša hiočeva biti!« — To je industrializacija umetnosti, ki se je za>-čela razvijati najprej v Ameriki; njen utemeljitelj je Walt Whitman, v novejšem času pa kritik-materijulist Louis Lozowick. — Med Slovenci se je približal tej umetnosti poleg Seliškarja (n. pr. »Šarabanka«) še najbolj delavski pesnik, rudar France Kozar (glej njegove pesmi »Pod lipo« leta 1928!). Odi naturalizma se loči nova umetnost po tem, da ne išče zavestno gnilobe in spolnih zablod. V njej živi zdrava, polnokrvna spolnost delavskega razreda, ki se ne izčrpava niti v sentimentalnih izvirih niti v perverznosti prenasičene civilizacije. — Slog, jezik naše umetnosti ni iskan in izumetničen, temveč je ves naraven, neposreden, povzet večinoma iz krepke in trde delavske in slikovite kmetske govorice. Hurlbor. Silen časopisni boj za Vfahovičevo parcelo. Na oslu Aleksandrove ter Meljske ceste v Mariboru se je pričela graditi nova j ce, pri čemur je potrebno med tema dvema stavba. To pa je dalo nekim nepoznanim 1 ulicama napraviti predor pod železnico. Na ljudem povod za ostro kritiko ter izpade I ta način dobi Melje tretjo zvezo z mestom na mestno upravo, ki baje nima smisla in interesa za pravo regulacijo mesta, ker ni j zabranila zazidavo omenjenega ogla, namesto, da bi se večji del Viahovičeve par-i cele rezerviral za razširitev Meljske ceste. : Časnikarska borba se je začela v »Mari-| boter Zeitung«, nakar je sledila spomenica, j ki je bila baje od 30 »uglednih« meljskih i prebivalcev podpisana ter predložena go-1 spodu županu in celo tudi velikemu županu, j Anonimni nasprotniki zazidave omenjenega prostora rotijo merodajne faktorje, da bi naj le-ti za božjo voljo takoj ukazali usta-| vitev nadaljnih gradbenih del in da bi se gradbeni načrt mesta Maribora na omemje-: nem prostoru izaremenil, tako, da bi. kot že rečeno, skoraj ves Vlahovičev kompleks odpadel na javen svet. Omenjeni neimenovani strokovnjaki za regulacijo mesta se • le — menda iz gole previdnosti — niso ho- ; teli podpisati. — »Spomeničarji« so v mno- ■ gib člankih nagromadili silnih argumentov, i s katerimi so skušali podpreti svojo za- < htevo. ki pa so zelo šepavi. Pri tem so , celo Maribor primerjali svetovnim mestom ter se sklicevali na važno križišče severa z jugom ter vzhoda z zahodom, ki je baje ravno tam pred tem nesrečnim Vlahoviče- > vim kompleksom, ali bolje rečeno, celo pod njim samim, kajti do danes se ta posestnik niti malo ni zavedal, na kako »važni« sve-* tovni točki se nahaja njegova parcela! Pa šalo na strani. 'Anonimni arhitekti ter inženirji iz Melja pravijo, da bi se predvsem i moralo videti frančiškansko cerkev, ko se pride izpod železniškega viadukta. Ta argument pa je že strašno važen! Nadalje, da se bo skoraj v Melju zgradil čez Dravo most, nakar se bo promet v tem delu me- l sta silno pomnožil in da je že sedaj toliko ■ , in toliko industrije v Melju. To je vse ‘ | lepo in res. Toda vse to ne bo zahtevalo, < j da bi se morala ravno pri Vlahoviču sicei | nad vse ozka Meljska cesta za mnogo-j kratno razširiti, dokler ni možnost dana, ■ da se ista tudi naprej razširi. Sicer pa je j ta cesta ravno nad žel. mostom že seda) ; dvakrat tako široka kot je v ostalem1 delu I od: mosta naprej. Najvažnejši argument pa ! je ta, da postoja načrt, ki ga je samo treba I izvršiti, in sicer, da se Marijino ulico podaljša preko Mlinske do Kacijanerjeve uli- in to bo pa nadaljnih sto let zadoščalo. Ako se argumentira z novim mostom1, tedaj je treba temu nasprotno povedati, da pride in mora priti v doglednem času do naprave novega kolodvora na Tezmu, kar bo glavni kolodvor razbremenilo skoraj za polovico. Sicer pa sc mesto Maribor širi proti jugu in se severni del ne bo bolj. obremenil kot je priličrio že z vso ono pritlikavo industrijo v Melju, na katero se meljski in-teresentje sklicujejo. Na koncu bi samo to še pripomnil, da ima mesto Maribor svoj mestni načrt, ki je in mora biti merodajen za vse zgradbe in je tedaj žalostno za tiste anonimne inženirje, ki vidijo hibe tega na- j dovljici pri Kunstlju. Ples; šaljiva se začne s kopanjem ! prosta zabava. Čisti dobiček je Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v ,CANKARJEVI družbi*! S praznovanjem 1. maja |je torej dle-1 a-v sit v o vsa j t o po-kazjalo, dia si 1 - maja kot praznika ne da vzeti. Radovljico. i temeljev za nove stavbe, namesto, da1 bi se j že preje potrudili ter omenjeni načrt pro-: učili ter stavili svoje, nasvete. Končno se bodo ti nepoznani »strokovnjaki« morali ■ prepričati, da ne bo onega »ostrega« ogla, ! ki ga oni napovedujejo, ob novi,- Vlahovičev! ' hiši. B. Dramatični odsek »Svobode« v Mariboru e-klictije za sredo,, dne 8. t. m., ob pot 8. uri zvečer v Ljudskem domu« članski sestanek. Obravnavalo se bo .predvsem na-> daJjnje delo. Tudi se sprejemajo še novi člani. Vsi člani naj se 'sestanka sigurno udeleže. Ljudska univerza. V petek, 10. maja: Švedski pisatelj g. Langlet o Danski, na podlagi filma. Na dan 1. maja se je izgubila na poti od Selnice do Ruš srebrna ura z verižico in sesalka za kolo. Pošten najditelj se prosi. da odda to pri vratarju Tvornice za dušik v Rušah proti nagradi. logarje ob Soul Dne 1. maja 19259 se je praznovalo pri rudniku, kamnolomih', ligovioe so bile zaprte. Priredbe so bile prepovedane, vsled tega ni bilo ne shodov, ne sprevoda in ne veselice. Manjše grupice delavcev so napravile izlete v okoliške kraje- Prvotno se je skušalo pridobiti delavce, da1 bi tudi 1. maja dlelali. Posebno v kamnolomu 1 pri rudniku so se trudili, dla bi jih pregovorili za delo, ali brezuspešno. Eksportna hiša „LUNA“ Maribor, Aleksandrova cesta Najc;en ejši nakup gaDnterije, vezenine, otroških igrač ter pletem te domačega izdelka: otroške nogavice od Din 5*— naprej -ibmske „ „ . 7— „ . / moške nog (sok n ) - „ h- - Vezenine „ „ r— čipke. l-— puloverji, cen id# pleteni telovniki. z rokav obleke, perilo za dame in gospode, oprem za novorojenčke lastnega izdelka-. Nadalje j nudim; kravate, samo veznice. svilene trake, i gumbe i sploh vse potrebščine, za-, šivilje j in krojače po brezkonknrenčnih cenah 1 1. HnriborsKn delavska peHomn »v Vabilo rta izredni občni zbor ki se vrši dne 26. maja 1929 ob 8. uri dopoldne V prostorih pekarne s sledečim dnevnim redom: i. Prečitanje zapisnika. Računsko poročilo. Absolutorij. Porf-čiio revizije Zveze gosped-šrskih'zadrug. V lite v upravnega in nadTrrst/enega sveta. Sprejem članov. 3 -i. 5. r. 7. Zadružno. Načelnik. Podružnica kovinarjev v Lescah priredi na binkoštno nedeljo veselico v Ra- iva pošta- in namenjen za brezposelne delavce. Studenci pr! HaMboru. Telovadni odsek »Svoboda« v Studencih je priredil v nedeljo 5. t. m. popoldne na vrtu poleg svoje telovadnice svoj pomladanski nastop, ki je pokazal lepe uspehe: tako proste vaje članov kakor gojencev, zlasti pa še nastopi na orodjih so bili zelo dobri. Po nastopih se je vršila dobro obiskana vrtna veselica s sodelovanjem naše železničarske godbe. Delavsko pevsko društvo »Enakost« je istočasno priredilo svojo veselico s pevskimi nastopi pri »Sinicu« v Studencih. Pevski zbor pod’ novim pevovodjem zelo dobro napreduje. Ali bi ne bilo mogoče v prihodnje med posameznimi delavskimi društvi, ki na- • meiravajo prirediti kako prireditev, doseči sporazuma v tem smislu, da bi se ne vršili dve delavski prireditvi v istem kraju in ob istem času? Ker na ta način, delavec ne ve. kje naj bi se udeležil in prireditelji imajo škodo. Šport. S. K. »Svoboda« : »Villacher Athletik Sport-klub«. Ob proslavi K) letnice kulturne organizacije »Svoboda« v Ljubljani odigra ljubljanska »Svoboda« revanžno prijateljsko tekmo s sodrugi iz Avstrije. Ljubljanske sodruge in sodruge delegate, ki bodo prišli k proslavi 10 letnice iz raznih krajev naše države prosimo, da se navedene tekme udeleže in tako pokažejo razumevanje za de-lavsko-sportne organizacije, posnemajoč sodruge iz Avstrije, Nemčije, Belgije itd. K proslavi pride kot zastopnik avstrijskih športnih in kulturnih organizaciji sodrug dr. Deutsch, ki bo v imenu teh organizacij pozdravil športnike tudi na zelenem polju. Pokažimo, da je tudi pri nas nekaj razumevanja in se udeležimo gornje tekme, ki se vrši na igrišču Ilirije v nedeljo, dne IG. maja. ob pol 16. uri. Pred tekmo, je koncert železničarske godbe. Listnica uredništva. I. P., Tržič: Tvojo pesem »Milijoni vstajajo«, nismo mogli iz znanih vzrokov uvrstiti v majsko številko, zato jo bomo pa prinesli v eni izmed prihodnjih številk. A. T.. Dolnji Logatec: Tvoja črtica »Mihor« je prav lepa, pozna se ji pa. velik Cankarjev vpliv. V majsko številko jo radi pomanjkanja prostora nisnto mogli vzeti, prinesemo pa jo prihodnjič. Naš upravnik ti je poslal pismo, ki pa je prišlo- nazaj z označbo »nepoznan«. S honorarji je pri nas težko, ker ne razpolagamo s kapitalom kakor meščanski listi. Naši dopisniki sodelujejo brezplačno. Zbirafie za tiskovni sklad Ali ste že krilil svoj* potrebe v tiskovinah m MALA NAZNANILA. Ia gonilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Pr&HuktiVD& iMtm mizarskih maistrov r. z. z o. z. Maribor, Vetrinjska ulica IB. na izdelava vseli vrst pohištvu rl vk/CIS^C« (.d navadne do najrintjše izdelave, i/ meiikt;;.i. trdeči. kakor tudi i/ eksotičnega lesa, po /naino /ni..oijij Kilah, /.elo solidno m dobro de!/. Eno leto Earancijt. Marno pri Prociitkliviii *lrus:l mi/ttrbbili Maribor, VeJruijhU« ulica 18. Elektrotehnična delavnic« PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg it. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, djmamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševainica, točna in ku-iantna .postrežba, zmerne cene, nakup m prodaja porabljenih motorjev In dj-namo-strojev. / Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica št. 20 Tvornica štampiljk in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin j T. Soklič Maribor, Aleksandrova c. 43. Važno za vse! Vsakovrstna popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, dvokoles in motorjev, emajliranje in poniklanje. Shranjevanje dvokoles in motornih koles čez zimo, vse to nudi in izdeluje mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica 14, Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans (iiiutlier u. Dr, P. Stuker in sicer: Radioe.vperimente, M k 3.80; Radio-tecTiniscltes i.exison, Mk 3.60; Wo steekt der Pehler? Mk 4,— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico Jo premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in l b (šiling) za pošto in zavojnino. Prav nic Vas ne stane ako si-ogledale letošnjo bogato zalogo vsevrstnega spomladanskega in letnega mannfakturnega' blaga pri tvrdki L ORNIK, Koroško cesto 9 Velika iz-bira -prekrasnih desenov za obleke >n plašče pravtcj.r dospele iz. največjih angleških in češk h to.arn Vsled lega so tudi umevne NAJNIŽJE CENE kljub plačilnim olajšavam. Kovčekt za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri m po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. I. MAKUtOtt^KA DELAVSKA PEKARNA R. Z Z O, Z. Usom. )*y* MAMBOn, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36 -38 Te'efon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. IS Moderno in higijensko urejena pekarnn,— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno perivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D, P, liska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.