PoStnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno K 60'— polletno K 30-— četrtletno K 15-— posamezna številka K 2'50		Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Pri 1 X objavi ‘/t str- 1200 K „ V, . 600 K . . lU .* 300 K . 1 s » 150 K . . „ . 75 K Pri 12 kiatni objavi 5°'0, pri 24kratni o >javi l()*'0 popusta	
V. letnik.		V Ljubljani, dne 15. avgusta 1922.		Štev. 16.
Ivan Reljek:
Trda volja je napol izvršen sklep!
Tega reka se je držalo «Občeslovensko obrtno društvo* že od leta 1920., ko je sklenilo prirediti obrtno razstavo v Celju. Razume se, da je po tem sklepu prešla vsa prireditev na ramena «Razstavnega odbora*, ki se, je izvolil meseca marca t. 1. Delo tega razstavnega odbora danes dozoreva, ker če pogledamo na krasno poslopje naše celjske «Osnovne šole*, vidimo, da je ista popolnoma predrugačena. Tekom zadnjih dni je delalo na sto in sto rok, da se je ta šola izpremnila v lep razstavni prostor. Ne samo prireditev razstavnih prostorov je dala toliko življenja, ampak razstava sama, oz. razstavljalci, so se kosali od zore do mraka, kdo bo prej gotov in kdo prinese na razstavo najboljši izdelek. Kritiko o naši obrtni razstavi prepustimo veščemu strokovnjaku.
Nekaj, kar naj bi dalo smernice naši prihodnjosti na obrtnem in industrijskem pokretu, si dovoljujem že zdaj omenjati.	*
Na razstavi se bo videlo, reči smem, 90 odst. domačega izdelka. Kar je inozemskega, so razstavile večinoma le veletrgovine, katerih izdelkov se pa pri nas sploh ne izdeluje in ravno to naj bi bil kažipot, ki naj bi vodil naše obrtniške in industrijske organizacije do gospodarske osamosvojitve. Dasi se kolo časa osobito v naši Jugoslaviji v najhitrejšem tempu vrti, vendar bo še stalo mnogo truda, da dosežemo cilj, ki nas mora pripeljati do popolnega uspeha. Ta uspeh je pa odvisen, prvič od obrtništva samega in pa od merodajnih činiteljev, kateri bi morali upoštevati nujnost napredka, za katerim stremi razvoj uma in pa volja do dela. Tako rado se poudarja agrarni pomen naše države in tudi preveč ravno Slovenije, kar bi smel trditi po mojem mnenju za nekako nepravilnost in zakaj? Zato ker kakor hitro smo bili Slovenci osvobojeni avstrijskega gospodarstva, z istim trenutkom je izgubilo agrarstvo v Sloveniji svoj pomen, ker če primerjamo .agrarstvo na vzhodu ali sredini naše države, se zapazi takoj, da ta lepi del naše države ni ustvarjen za to, kjer se naš narod muči kakor srednjeveški tlačan, da si na tej borni zemlji pridela vsaj deloma svoj vsakdanji kruh. Položaj Slovenije namreč
kaže vse kaj druzpga, s čemer bomo mogli našemu narodu nuditi ugodnejše življenske pogoje in to je na polju obrti in industrije, saj je vendar vsa lega Slovenije naravnost ustvarjena za to.
Imamo vse prirodne potrebščine, n. pr. premog, vodne sile, {aznovrsten les in rude. Potrebujemo le še nekaj strokovnih šol in pa kapitala, katerega bi naj eventuelno tudi država oskrbela, saj bi bil vendar ta kapital naj-plodonosnejši.
Dasi razstava kaže pestro sliko slovenske energije, bo vendar za napredkom stremeči obrtnik našel še mnogo, kar bi se dalo napraviti v svrho dovršitve svoje popolnosti. S tem bo pa ta razstava dosegla svoja dva namena.
Prvič bodo obiskovalci razstave spoznali kraje in tvrdke, kjer se dobe domači, dobri in ne predragi izdelki, katerih še vedno mogoče preveč uvažamo iz sosednjih držav, osobito Avstrije.
Drugič bo obrtništvo šlo s podvojeno silo na delo, da si za prihodnje čase pripravi tako, da se še to malo, kar je danes vidnega tujega izdelka, odstrani in nadomesti z boljšim domačim, s čemer bo moglo biti zaposlenega zopet tisoče našega naroda.
Širši krogi naj bi narod izpodbujali na ta obisk, ker isti ni samo v interesu razstavljalcev, ampak kdor pomen razstave pravilno pojmuje, je to interes celokupnega narodnega gospodarstva.
Da bi te moje skromne vrstice našle dobrohoten odmev, kličem našemu osobito malemu obrtništvu ob priliki otvoritve prve slovenske obrtne razstave v Celju, rek našega slavnega pesnika:	*
Ne plaši se znoja, ne straši se boja,
Saj moško dejanje krepčuje moža,
A pokoj mu zdravje, moči pokonča...
Obrtnik in bolezen.
Organiziranemu obrtništvu je uspelo, da izdeluje osrednja vlada v Beogradu načrt zakona o zavarovanju za slučaj bolezni in starosti samostojno pridobitnih-slojev, torej v prvi vrsti obrtnikov in trgovcev. Poskrbljeno je, da bodo vsi interesenti prejeli tožadevni zakonski osnutek na vpogled, preden bo o njem sklepala narodna skupščina, tako da je pričakovati, da bo zakon o bolniškem in starostnem zavarovanju obrtnikov vseboval vse
Obrtniki, posstite obrtno razstavo v Celju cd 12. do 22. avgusta 1922!
utemeljene želje obrtnih organizacij in bo plod vsestranske diskusije prizadetih činiteljev.
Toda že danes imamo obrtniki priliko, da smo, četudi nezadostno, pa vendar deležni dajatev iz zakona bolniškega zavarovanja. Izvršilna naredba ministrstva za socialno politiko k zakonu o zavarovanju delavcev urejuje med drugim prostovoljno zavarovanje za slučaj bolezni.
Odgovoriti hočemo na naslednja vprašanja zaradi prostovoljnega zavarovanja obrtnikov:
1.j* kateri obrtnik se lahko prostovoljno zavaruje zoper bolezen in kako?
2.) kakšne dajatve prejema v bolezni?
3.) kakšne prispevke plačuje za zavarovanje?
ad 1.) Od samostojno pridobitnih slojev se morejo prostovoljno zavarovati:
a) osebe, ki se bavijo š hišno (domačo) industrijo;
b) osebe, ki se bavijo z industrijo, trgovino, prometom \ ali svobodnimi poklici ter delajo brez pomožnega
osobja;
c) osebe, ki delajo v obrtu kot delodajalci, a ne zaposlujejo več nego dva pomočnika in skupno ne več
nego pet delavcev in vajencev.
Torej se more zavarovati zoper bolezen obrtnik, ki zaposluje največ dva pomočnika in tri vajence. Če ima uslužbene tri pomočnike in dva vajenca, se že ne more zavarovati, četudi je vsega skupaj pet nameščencev.
Izmed zgoraj pod a) do c) naštetih oseb pridejo za zavarovanje v poštev le osebe, ki še niso dovršile 40. leta starosti; izjemoma se do dne 1. oktobra 1922. pripuščajo k zavarovanju osebe do 65. leta starosti.
Priglasiti se morajo reflektanti za prostovoljno zavarovanje pri pristojni poslovalnici okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Tam dobe posebno tiskovino, ki jim jo je izpolniti. Čim reflektanta preišče blagajnični zdravnik in spozna, da je njegovo zdravstveno stanje ugodno, postane dotičnik prostovoljni član okrožnega urad za zavarovanje delavcev.
ad 2.) V slučaju nastopivše bolezni ima prostovoljni član pravico do zdravniške pomoči, do zdravil, do ba-biške pomoči in do oskrbe v bolnišnici. Iste prispevke ima rodbina prostovoljnega člana.
Pravica do pomoči se prične prostovoljno zavarovanim članom ob bolezni čez 14 dni po vplačilu prvega prispevka, ob porodu pa čez 9 mesecev po tem vplačilu.
Dajatev v denarju prostovoljni člani ob bolezni ali porodu ne prejemajo, temveč le zgoraj naštete dajatve v naravi.
4 ad 3.) Prispevki za prostovoljno bolniško zavarovanje niso v vsakem slučaju enaki, temveč odvisi njih višina od obsega obrata, ki ga poseduje obrtnik prostovoljni član.
V	splošnem se vrši prostovoljno zavarovanje v onem mezdnem razredu, ki ustreza eni četrtini največje zavarovane mezde; ker znaša največja zavarovana mezda dnevno 40 Din, je splošni razred za prostovoljno zavarovanje deveti, z zavarovano mezdo 9-60 Din; mesečni zavarovalni prispevek v tem razredu znaša 12-48 Din (mesec = 30 dni). V tem (devetem) razredu se zavarujejo osebe, ki se bavijo s hišno industrijo.
Obrtniki, ki delajo z največ dvema vajencema, se zavarujejo v XIII. mezdnem razredu z mesečnim zavarovalnim prispevkom 26 Din.
Obrtniki, ki pa zaposlujejo že enega pomočnika ali pa več kakor dva vajenca, torej tri vajence in več, se uvrste v na j višji mezdni razred (XVII), v katerem znaša mesečni zavarovalni prispevek 52 Din.
Zavarovalni prispevki se bodo vplačevali po poštnih položnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Prvi prispevek zapade v 8 dneh po priobčitvi, da je oseba sprejeta v prostovoljno zavarovanje; nadaljnji prispevki pa se plačujejo vnaprej vsakega prvega v mesecu.
Prostovoljni zavarovanec mora redno plačevati prispevke, če zaostane z njimi več kakor štiri tedne na dolgu, izgubi pravico do vsake pomoči. Vendar je podana prostovoljnemu članu, ki trenutno ne razpolaga z denarnimi sredstvi, ^možnost, da se obrne na okrožni urad s prošnjo za odlog plačila. Okrožni urad sme na podlagi utemeljene prošnje rok plačila odgoditi na največ šest mesecev. Ako zamudni član tekom šestih mesecev plača vse zaostale prispevke, si pridobi zopet pravico do pomoči, in sicer 14 dni po zadnjem vplačilu zaostalih prispevkov.
Zoper vsako odločbo okrožnega urada v zadevi prostovoljnega bolniškega zavarovanja ima prizadeti obrtnik pravico do pritožbe na osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Preradovičeva ulica 44/11), zoper odločbe tega urada pa na ministrstvo za socialno politiko v Beogradu. Pritožbo je vložiti pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani v osmih dneh po priobčitvi dotičnega odloka. Pritožba se vloži brez kolka pismeno ali se pa poda na zapisnik pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
*
V	predstoječih izvajanjih smo hoteli obrtnike seznaniti predvsem z določbami novega delavskega zavarovalnega zakona o prostovoljnem bolniškem zavarovanju. Vzdržali smo se zato vsake kritike zakonitih in nared-benih predpisov.
Omeniti hočemo le, da so delodajalci v ravnateljstvu in v vseh odborih okrožnega kakor osrednjega urada za zavarovanje delavcev zastopani po polovici. S tem je podana možnost, da bodo mogli uspešno uveljavljati v teh zastopih interese obrtnikov in se torej tudi zavzeti za izboljšanje prostovoljnega bolniškega zavarovanja v okviru zakona o zavarovanju delavcev, dokler ne bomo imeli lastnega zakona o bolniški in starostni preskrbi obrtnika.
Odgoja in zaščita obrtnoindustrijskega naraščaja.
(Elaborat iz ministrstva za socialno politiko, ki nam ga je dal na razpolago minister n. r. g. dr. V. Kukovec.)
(Dalje.)
E.	«Gajret», Sarajevo.
Gajret je društvo, ki ima svoje središče v Sarajevu, a podružnice v Mostaru, Banjaluki in Tuzli. Tudi to društvo nosi na sebi nedostatek, da se naslanja na gotovo veroizpoved, to je na muslimansko, zaradi česar ne more zahtevati priznanja nestrankarstva.
Društvo se bavi v prvi vrsti z zaščito in preskrbo siromašne muslimanske šolske dece in obdržava v to svrho v omenjenih mestih lastne domove. Iz doneskov rednih članov, z nabiranjem prostovoljnih denarnih in naturalnih sredstev vzdržava svoje domove in daje svojim gojencem podpore. Gojenci so v domovih popolnoma preskrbljeni in društvo jim nudi vse pomoči, ki so za izšolanje potrebne.
Poleg šolske dece pa je sprejelo društvo v svoj dom v Sarajevu tudi večje število siromašnih, odnosno osiro-
telih vajencev. V tem domu, ki je naravnost vzorno opremljen in vzdržan, ka.r se mora posebno naglasiti, skrbi društvo za telesno in duševno izobrazbo vajencev. V domu samem se morajo vajenci izobraževati tako v. elementarnem kakor v strokovnem pogledu. — V domu je ljudska šola, so razni tečaji in predavanja, katera vodijo stalni učitelji.
Društvo se nadalje bavi z nameščenjem muslimanske dece v obrtu in industriji, s podpiranjem v dobi učenja in s stalnim nadziranjem svojih varovancev. Namerava pa ustanoviti v gori omenjenih mestih večje in moderno urejene vajeniške domove, v katerih bi bilo mogoče preskrbeti vse vajence in mladostne delavce dotičnih mest, ako bo uspelo s svojim stremljenjem, da dobi od privatnikov in države zadostno podporo.
Kdor je videl omenjeni dom v Sarajevu, mora priznati, da je društvo v resnici na pravem potu modernega negovanja in skrbstva mladine, in mora podpirati njegovo strmljenje. Tudi vodstvo društva je v zelo srečnih rokah in upanje je upravičeno, da bo Gajret v bodočnosti mogel veliko koristnega napraviti za dobro obrtnega in industrijalnega pomladka.
F.	«Društvo za varstvo vajencev«, Ljubljana.
V	Ljubljani obstoji posebno društvo za varstvo vajencev, katerega delokrog pa ne sega preko me^ta Ljubljane in je edino društvo v Sloveniji, ki se stvarno in dejansko, akoprav v majhnem obsegu, bavi z zaščito in preskrbo vajencev. Tudi to društvo razteza svoja krila le nad siromašnimi vajenci in ne nad mladinskimi delavci.
Društvo je že staro, a se zbog stalnih materialnih težkoč ni moglo dvigniti preko višine lokalnega pomena. Tekoče stroške krije z doneski rednih članov, z dobro-voljnimi podporami in državnimi subvencijami, katere pa so tako malenkostne, da bi jih v naštevanju lahko prezrli.
Društvo vrši v prvi vrsti vzgojno delo in le kolikor mu pripuščajo skromni dohodki, nudi tudi materijelno pomoč. Društvo vzdržuje dve ustanovi.
1.) vajeniško zavetišče, ki ima namen, podajati vajencem v prostem času (ob večerih in nedeljah) vzpodbudno opravilo, pospeševati njihovo splošno in nravno izobrazbo, vzbujati veselje do obrtnega poklica in zavest do stečenih pravic in dolžnosti. To izkuša doseči s poučnimi predavanji, vajami v govorništvu, s petjem in tamburanjem, telovadbo, strokovnimi poučnimi tečaji, s poučnimi ekskurzijami, z gojenjem varčnosti in zabavnimi prireditvami. Gojenci prihajajo v zavetišče edino k prireditvam in nimajo v zavodu življenske preskrbe.
Pouk, upravo in nadzor vrše člani odborniki društva brezplačno. Stalnih učiteljev seveda zaradi skromnih sredstev ne more vzdrževati. Stroški vajeniškega zavetišča so znašali v pretečenem letu 18.900 kron.
2.) Vajeniški internat, ustanova društva, kjer imajo siromašni vajenci tudi popolno oskrbo s stanovanjem in hrano. Internat je v najetih prostorih rokodelskega doma in je provizoričnega značaja. V njem je prostora za 40 vajencev.
Poleg telesne oskrbe so. gojenci vajeniškega internata deležni vseh zabavnih in izobraževalnih prireditev gori imenovanega vajeniškega zavetišča. Pouka se torej udeležujejo oboji gojenci skupno.
Društvo vzdržuje najtesnejše zveze z delodajalci, pri katerih so vajenci internata nastavljeni in strogo nadzoruje njihovo pravilno zaposlenje in nravno'vede-
nje izven delavnice. Mesečno vzdrževalnino v internatu plačujejo deloma mojstri, deloma starši vajencev, in sicer 200 do 400 K mesečno. Lastni stroški društva za vsakega vajenca znašajo povprečno 700 K na mesec.
Društvo je hotelo že leta 1914. zgraditi večji vajeniški dom v Ljubljani za približno 300 vajencev in je bilo že zelo blizu realizacije tega načrta s pomočjo bivšega kranjskega deželnega zbora, ki je sklenil dati brezobrestno posojilo za zidanje doma in vsakoletno večjo podporo. Zalibog je vojna tudi ta načrt pokopala. Za izvršitev načrta bi bilo v današnjih časih potrebno približno 15,000.000 K brezobrestnega posojila in za vzdrževanje vsakoletna večja stalna podpora.
Mnenja sem, da je v Sloveniji to društvo edino, ki se je do danes resno bavilo z negovanjem in skrbstvom vajencev. Zaradi tega bi zaslužilo to društvo, da se ga vsestransko podpira, in da ono raztegne svoj delokrog po vsej Sloveniji s pomočjo večjega števila članstva in z izdatnejšimi podporami od merodajnih strani.
G.	«Savez hrvatskih obrtnikov«, Zagreb.
To društvo se ne bavi izrecno z negovanjem in skrbstvom vajencev. Ako ga h koncu tudi navajam, storim to le iz razloga, ker ono namerava na svojem stavbišču v Zagrebu v bližnji bodočnosti zgraditi vajeniški dom za približno 100 vajencev. V njem bodo imeli nastanjeni vajencf popolno oskrbo, dvorano za predavanja, učne prostore, kino, knjižnico, čitalnico itd.
Savez hrvatskih obrtnikov je mnenja, da je skrajna potreba, da se zgrade vajeniški domovi v Zagrebu, Osijeku, Karlovcu in na Sušaku, in z vztrajnostjo podpira vsa stremljenja, ki gredo tem pravcem. Seveda je tudi savez mišljenja, da brez izdatne državne pomoči ni misliti na ustanovljenje teh prepotrebnih domov.
Iz navedenega se vidi, da niti ena naštetih ustanov ni tako popolna, da bi mogla odgovarjati modernim zahtevam pravilnega negovanja in skrbstva vajencev ter mladoletnih delavcev, da niti ena teh ustanov ni usposobljena, da bi mogla prevzeti organizacijo ustanove, ki bi obsegala vso državo, v svoje roke.
Večina teh ustanov je danes le bolj lokalnega pomena in je zgrajena na ozkosrčnem, ako ne naravnost reakcijonarnem programu. Velikopoteznosti in daleko-vidnosti ne zasledimo ni na eni ustanovi in pri vseh pogrešamo tisti moderni duh, ki preveva slične inozemske obrtne organizacije v vprašanju izobrazbe in skrbstva za obrtni in industrijalni naraščaj.
Vkljub temu pa bi se dalo na temelju teh imenovanih ustanov in na temelju dobre volje državnih oblasti skovati organizacije, ki bi odgovarjale vsem potrebam in ki bi zagotovile naši obrti in industriji polnovreden naraščaj. Kako, to hočem povedati v prihodnjem odstavku.
Razno.
Veliki sejem v Ljubljani. Glede opreme prostorov naj si vsak razstavljalec že danes poišče dekoraterja, ker na koncu vsled preobilnega zaposlenja isti najbrž ne bodo mogli sprejeti nobenega dela več. Pripominjamo, da ni upravičena prevzeti reklamna in dekoraterska dela za Ljubljanski velesejem samo tvrdka Milan Auman & Comp., Krško, kot je ona to že pomotoma objavila, marveč si naj vsak razstavljalec poišče sam tvrdko, za katero misli, da mu bo delo najokusneje izvršila. Priporočamo pa v lastnem interesu strank, da si opremijo prostore na sejmišču umetniško, ker s tem svojo firmo
zelo reprezcntirajo. — Permanentne legitimacije se bodo dobivale pri naših razprodajalcih (bankah) v vseh mestih v Jugoslaviji in pri naših generalnih zastopnikih v inozemstvu, kakor tudi v vseh uradih večjih inozemskih velesejmov za ceno 40 Din za komad. Posestnik legiti-. macije je upravičen do polovične vožnje na vseh železnicah in vseh razredih osebnih vlakov v Ljubljano in nazaj, permanenten prost vstop na sejmišče in na obisk historične razstave slovenskih slik. — Dnevne vstopnice za ceno 10 Din se dobivajo pri dnevnih blagajnah na sejmišču in upravičujejo do enkratnega obiska vseh prostorov Ljubljanskega velesejma in historične razstave.
—	Stanovanski odsek preskrbi na zahtevo stanovanje v hotelu in privatno. Navesti je treba razločno napisano ime in koliko časa ostane dotični posetnik v Ljubljani. — Vse one, ki želijo imeti v svojih razstavnih prostorih na razpolago telefon, prosimo, da to nemudoma javijo uradu Ljubljanskega velesejma. Instalacija telefona stane 600 dinarjev, najemnina za aparat pa se mora plačati enomesečna, ker se za manj časa aparat ne oddaja v najem. Ker vsi znaki kažejo, da bo promet na letošnjem velesejmu zelo živahen, priporočamo vsem interesentom, da se poslužijo tega prometnega sredstva, da jim bo poslovanje na ta način uspešneje in olajšano.
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani naznanja svojim članom, da se v slučaju bolezni takoj prijavijo pri blagajniku g. I. Kersniču, Resljeva cesta 1, kjer se dobe vse potrebne tiskovine za zdravnika in zdravila.	Odbor.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do
17. septembra.) Nagrada za najlepše okrašeno okno ali balkon. Razstavni odbor naznanja, da bo za časa razstave (od 8. do 17. septembra) hodila po mestu posebna komisija, ogledovala s cvetlicami okrašena okna in balkone. Strankam, ki bodo imele"najlepše okrašena okna, se bodo doposlale posebej v to svrho izdelane diplome. Za najlepše okno pa se bo priznala krasna nagrada. Pričakujemo, da bodo vrle Mariborčanke med seboj pridno tekmovale. — Vsem vrtnarjem in razstavljalcem priporočamo, naj pridno negujejo za razstavo določene vrtne pridelke in naj animirajo v tem smislu tudi druge vrtnarje, ki se morda še niso prijavili za razstavo. Prijave se še vedno sprejemajo. Vsi tozadevni dopisi naj se pošljejo na naslov: L. Kegel, vrtnar na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. — Obrtniški kongres ob priliki pokrajinske obrtne razstave se vrši dne 10. septembra 1922. ob 10. uri dopoldne. Lokal objavimo še pravočasno. Vse predpriprave za ta kongres je prevzelo Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Poživljamo vse in vsakega posameznega obrtnika iz cele naše države, da se tega, za vse važnega in velepomembnega obrtniškega zborovanja zanesljivo udeleže. Vsa obrtna društva opozarjamo in prosimo, da že danes začnejo pripravljati in zbirati materijal, tako da bomo lahko stvarno in točno obravnavali vse obrtniške zadeve. Čim večja bo udeležba, tem večji bo uspeh. Obrtniki, pridite polnoštevilno! — Razstava vajeniških del. Opozarjamo ponovno vse mojstre na razstavo vajeniških del. Dajte, svojim vajencem priliko, da izvrše primerno delo za to razstavo. To ne bo le v Korist Vašim vajencem, ampak v čast Vam samim, ker s tem sami pokažete svojo zmožnost, da ste dobri mojstri in vešči vzgojiti zdrav obrtniški naraščaj. Prijavnice je poslati pravočasno razstavnemu odboru. Opozarjamo ponovno, da je razstava vajeniških del brezplačna. Brez prijavnice ni mogoče dodeliti prostora.
Najboljša vajeniška dela se bodo nagradila. — Delo na razstavnem prostoru pridno napreduje. Če ne bo nobenih nepredvidnih ovir in če bodo vsi razstavljalci z dopošiljanjem razstavnega blaga točni, bodo vse predpriprave do otvoritve izvršene. Zato prosimo vse razstavljalce točnosti! — Popust na železnici uživajo vsi obiskovaci razstave, ki se izkažejo z legitimacijo in znakom, ki se te dni razpošljejo. 50% popusta velja tudi za razstavno blago, če je naslovljeno na: razstavni odbor pokrajinske obrtne razstave v Mariboru. — Dovoz razstavnega blaga. Ponovno opozarjamo vse razstavljalce, da mora biti razstavno blago najkesneje do 3. septembra na razstavnem prostoru v svrho razvrstitve na dodeljenih prostorih. Pozneje došlo razstavno blago je izključeno od ocenitve. — Ocenitev razstavnega blaga in po-delitev diplom, oziroma nagrad. Ocenitev bo izvršila posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov obrtne zljprnice v Ljubljani in v Zagrebu ter potrebnih strokovnjakov. Vsi razstavni predmeti se ocenijo tik pred otvoritvijo razstave, tako da ne bo nobenemu članu znan producent, vsled česar je izključen vsak očitek pristranosti. Oceni se pa samo ono blago, ki dospe pravočasno na razstavni prostor, to je najkesneje do 3. septembra. Zato naj zunanji razstavljalci pravočasno odpošljejo svoje predmete.
Izenačenje neposrednih davkov v državi. Enakopravnost državljanov je najbolj vidna, če so v državi največje pravice in najtežje dolžnosti pravično in enakomerno razdeljene. Zato ni čudno, da provzroča v Jugoslaviji davčni vijak toliko strupene kritike ne samo zaradi močnega pritiska, marveč zlasti zaradi neenakosti v eni ali drugi pokrajini. Vsaka pokrajina meni, da plača največ davka in da drugod sploh ne plačujejo davkov, ali pa le prav malo. Veliko resnice je na tem instinktivnem občutku državljanov; saj je pa bila naša nova država sestavljena iz toliko različnih zemelj, s tako različno zakonodajo, da ni čudno, ako bo preteklo še mnogo let, preden bodo vsi zakoni izenačeni ter tako izenačene vse pravice in dolžnosti državljanov. Davčni zakoni in davčni sistemi so brezdvomno zakonski predpisi, ki režejo najglobokejše in vsaj najbolj vidno v meso državljanov. In v Jugoslaviji nimamo nič manj kot pet različnih davčnih sistemov z zelo velikimi razlikami v načinu in višini obdavčevanja.
V	Sloveniji in Dalmaciji velja avstrijski sistem, ki je danes brezdvomno najokrutnejši. Na- Hrvatskem in v Vojvodini imajo madžarski sistem. Poleg teh so še srbijan-ski,. črnogorski in bosanski davčni sistem, po katerih se danes pri nas obdačuje. Da se vprašanje neposrednih davkov in njih enakomerne porazdelitve na državljane čimprej na splošno zadovoljnost prebivalstva reši, je sklical finančni minister dr. Kumanudi pri finančnem ministrstvu komisijo priznanih strokovnjakov na polju davčne zakonodaje iz vseh pokrajin. Kot prvo nalogo ji je naročil izdelati načrt, po katerem naj bi se višina davkov v vseh pokrajinah izenačila na podlagi obstoječih davčnih zakonov. Druga njena naloga naj bi bila izdelati za Jugoslavijo en sam enoten zakon o neposrednih davkih. Komisija je sedaj končala prvo nalogo. Po dolgi razpravi, katere se je udeležila cela vrsta najboljših teoretikov in starih politikov, je prišla do zaključka, da izenačenja davkov na podlagi obstoječih različnih davčnih sistemov sploh ni mogoče izvesti. Tako davčno obremenitev niti abstraktno ne bi bilo mogoče računsko ugotoviti, kaj šele praktično, ko zavisi neposredno obdačenje od neštetih konkretnih prilik in okolnosti. Tudi bi bil uspeh takega poizkusa izenačenja davkov
zelo dvomljive vrednosti, ker bi se z njim na novo začele razprave, pojavili dvomi o enakosti in pravičnosti ter vneli boji za izboljšanje. Komisija je iz teh razlogov izročila ministru za finance utemeljeno mnenje, da je iz političnih, fiskalnih in drugih razlogov najboljše, da se delnoi izenačenje davčnih bremen popolnoma oprosti ter rajše takoj izdela enoten davčni zakon za vso državo. Ako bi finančni minister, odnosno ministrski svet prejel ta predlog komisije, se bo komisija takoj lotila izdelave zakonskega načrta o uvedbi enotnega davčnega sistema za vso državo. Sodeč po duhu, ki vlada v komisiji, bo tvoril bržčas bosanski zakon o neposrednih davkih podlago za sestavo novega enotnega finančnega zakona. Sedaj bi bil čas, da bi se tudi ljudje iz Slovenije oglasili s svojimi nasveti in predlogi glede izenačenja davčnega sistema, da ne bodo zopet šele potem vpili in razsajali, ko bo že davčni eksekutor rubil po — novem enotnem davčnem zakonu.
Iz Ljutomera. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru naznanja svojim članom, da ima v nedeljo dne 27. avgusta 1922. svoj redni občni zbor v prostorih g. Vaupotiča v Ljutomeru. Začetek ob V2IO. uri dopoldne. Ako ob navedeni uri zbor ni sklepčen, se vrši ob Vali. uri drug občni zbor, in sicer ob vsakem številu navzočih članov (§ 14. drilštv. pravil). Dnevni red: 1.) Poročilo načelništva; 2.) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3.) poročilo blagajnika; 4.) volitev odbora; 5.) slučajnosti. — Opozarjamo, da člani plačajo letno članarino pri blagajniku g. Fr. Sršenu ali pa na napovedanem občnem zboru. Kdor še nima legitimacije z društvenimi pravili, jih dobi pri blagajniku ali pa pri tačasnem tajniku Horvatu v Ljutomeru. K polnoštevilni udeležbi vabi	Odbor.
Z Bleda. Kolektivna obrtna zadruga na Bledu je imela dne 18. junija 1922. ob dveh popoldne v ljudski šoli na Bledu svoj občni zbor. Navzoči so bili gg.: načelnik Fran Jemc, podnačelnik Leopold Lebar, v odboru Urban Plemelj, Jože Kolman, Fran Šmajdek ter 32 članov. Gospod načelnik pozdravi gospode zborovalce. Ker ob dveh, za kateri čas je bil zbor sklican, ni bilo zadostno število Članov, otvori načelnik zborovanje po § 18., predzadnji odstavek, zadružnih pravil ob treh popoldne. Preden preide k dnevnemu redu, se spominja umrlega zaupnika g. Jožeta Odarja, nakar so zborovalci vstali v znak sožalja. — Dnevni red: L) Poročilo načelnika in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo o računu iz leta 1921. 3.) Delovanje zadruge. 4.) Proračun za leto 1922. 5.) Volitev načelnika. 6.) Volitev odbora. 7.) Volitev računskih preglednikov. 8.) Imenovanje zaupnikov. 9.) Iz-prememba pravil. 10.) Razni nasveti. — Načelnik Jemc preide k prvi točki dnevnega reda ter poroča, da se je letošnji občni zbor nekoliko zakasnil vsled preobilnega dela v zadrugi in drugih okoliščin, nato prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se brez debate odobri. K točki drugi, račun o letu 1921., poroča nastopno: Bilanca leta 1921.: Stanje koncem leta 1920. K 77F40, dohodki v letu'1921. K 7795T0, skupaj K 8566*50; stroški v letu 1921. K 8198T0, preostanek K 368-40. — Pregled v denarju: Poštni ček K 342-08, gotovina 368-40, skupaj K 710-48. — Po kratkem pojasnjevanju se blagajniško poročilo odobri ter sta računska preglednika podala načelniku absolutorij. Nato breide načelnik g. Jemc k tretji točki o delovanju zadruge. — Pri zadrugi «e je vpisalo 183 vajencev, in sicer 40 krojačev, 40 čevljarjev, 1 jerhar, 7 kolarjev, 2 tesarja, 6 pekov, 37 mizarjev, 4 sedlarji, 18 ključavničarjev, 7 šivilj, 18 kovačev, 1 slikar, 2 mlinarja, 1 slaščičar in 1 orglar. — Oproščenih je bilo
94 vajencev sledečih strok: 1 pek, 29 čevljarjev, 14 ključavničarjev, 22 krojačev, 2 slikarja, 12 mizarjev, 3 kolarji, 8 kovačev, 1 sedlar, 1 urar in 1 klepar. — Preizkušnjo so napravili večinoma z dobrim uspehom. — Obrtni listi so bili pri kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici izdani sledečim obrtnikom: 20 čevljarjem, 18 krojačem, 9 mesarjem, 1 brivcu, 6skovačem, 1 kolarju, 2 šiviljama, 1 pletarju, 7 strojnim pletilcem, 1 gostilni, I sodarju,
1 tovarni za sukno, 2 slaščičarjema, 1 urarju, 1 kleparju,
2 slikarjema, 1 elektromonterju, 1 žavarju, 1 mlinarju, 1 ključavničarju, 1 izdelovalcu različnih žičnih pletenin, 1 prevaževalcu oseb z avtomobilom (autotaksa) in 1 trgovini z lesom. — Vajeniške preizkušnje so se redno vsak mesec vršile, iz česar je razvidno, da je pri zadrugi bilo tako v obrtni kakor tudi v industrijski stroki obilo posla.
—	Nato sc je razvila ostra debata o tovarniških delavcih na Jesenicah, ki delajo osem ur v tovarni, drugi čas pa privatnim strankam ter s tem škodujejo zakonito upravičenim obrtnikom. — Poročilo1 za leto 192 2.: Načelnik poroča, da je zadrugi treba pri današnjih razmerah zvišati proračun, ker drugače je vsako delovanje nemogoče. Za tajništvo sc je izdajalo mesečno reci in piši K 300-—; za tako malo vsoto ne more nihče delati. Vajenci plačujejo za vpis ubogih K 10-—, kar stane dandanes samo učna pogodba; inkorporacijska pristojbina še vedno znaša samo K 25'—, kar znači 50 prejšnjih vinarjev, dočim je prejemala zadruga pred vojno K 10-—. Pisarniške potrebščine so se 50krat podražile. Mnogo se je potrošilo za znamke, ker jih nihče ne priloži, tako da se mnogokrat še odgovoriti ni moglo1. Posamezni člani, ki pišejo zadrugi, naj brezpogojno prilože znamko za odgovor, ker to stori vsak posamezni član lažje, kakor pa zadruga za vse. Proračun se brez debate odobri. Točka peta: Volitev načelnika. Sedanji načelnik Jemc odklanja nadaljnje vodstvo kolektivne obrtne zadruge ter prosi zborovalce, da si izvolijo drugega, ker je sedanji načelnik obenem tudi predsednik «Obrtnohranilnega in posojilnega društva na Bledu». Znano je vsakomur, da je tudi on obrtnik in ne more izvrševati obeh funkcij obenem. Načelnik Jemc apelira na zborovalce, da si izvolijo novega načelnika, ker je to v interesu njih samih in v prospeh zadruge. Po desetminutnem odmoru se z vzklikom izvoli za načelnika g. Matevž Jan, krojaški mojster na Bledu (Rečica). Novi načelnik takoj prevzame predsedstvo občnega zbora ter se zahvali za izvolitev. Točke šesta, sedma in osma se sprejmejo brez izpremembe. — Ker je bil občni zbor premaloi zastopan, se ni moglo celokupnega odbora in zaupnikov izvoliti, zategadelj je ostalo pri starem. Izvolil pa se je odbor na Bledu, in sicer: za podnačelnika Fran Jemc, za odbornika pa Leopold Lebar namesto Jožeta Černeta, sedlarskega mojstra, in Valentin Gracelj, pletarski mojster na Bledu, namesto Avgusta Erata. Jože Černe in Avgust Erat sta včlanjena v njihovih strokovnih zadrugah. Ostala stara dva odbornika pa ostaneta. Namesto umrlega zaupnika Jožeta Odarja iz Bohinjske Srednje vasi se izvoli Jože Gašperin, kovač iz Starih Fužin. Za pregledovalca računov se izvolita: Milan Poličar, tovarnar pohištva na Bledu, in Franc Šmajdek, ključavničarski mojster na Jesenicah. — Točka deveta: Izprememba pravil. Načelnik g. Jan poroča, da je na vsak način treba pravila v toliko izpreme-niti, da se poviša inkorporacijska pristojbina od sedanjih K 25-— na K 250-—, vpis vajencev od K 10-— na K 60-—, oprostnina vajencev od K 20-— na K 100*— in preizkušnja od K 12"— na K 60-—. Predsednik preizkuševalne komisije naj dobi namesto K 2-—, katere je dobival do sedaj, K 12-—, prisedniki pa po K 8-— za vsakega vajenca. — Podnačelnik Jemc omenja, naj se izprememba
pravil izroči v najkrajšem času kr. okrajnemu glavarstvu, oziroma pokrajinski vladi za trgovino in obrt, v skorajšnje odobrenje. Pri točki deseti, razni nasveti, je gospod Jemc poročal, da ima letos obrtništvo radovljiškega okraja svoj izstavni lokal na Bledu, v katerem so izstavili za časa sezije razne obrtniške izdelke. Tujci, ki po-sečajo naš prelepi Bled, vidijo, kaj se pri nas izdeluje. Teli izdelkov se je tudi že precej prodalo. Izstavili so sledeči obrtniki: Tovarna pohištva «Vintgar», Ivan Pretnar, mizarski mojster na Bledu (amerikansko pisarniško pohištvo), Valentin Gracelj, razne pletarske izdelke, Matevž Jan, kovač, in Franc Golc, kolar, pluge in vozičke. Nadalje je izstavil mizarski mojster Odar iz Bohinjske Srednje vasi lesna merila, Vinko' Jan, Gorje, kravje zvonce in deška ročna dela, naša specialna obrt pa gorjuške pipe in razne druge izdelke. — Dnevni red je bil ob 18. uri izčrpan, nakar se je občni zbor zaključil.	<
Deželna zadruga dimnikarjev za Slovenijo. (Nadaljevanje poročila rednega zadružnega zborovanja dne 29. junija.) K točki 8. pripomni načelnik, da se je vložila na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve, na prošnjo okoliških mojstrov v Sloveniji vloga glede periodičnega ometanja kurilnih naprav na deželi. Prošnja je bila utemeljena s tem, da so se pojasnile težkoče dimnikarja na deželi, ki je vezan na obrtniški in kazenski zakon, ako ne vrši svojih dolžnosti v redu. Nasprotno pa so se navedle vse okoliščine, ki ovirajo -pri njegovem rednem in natančnem izvrševanju njegove obrti. Poudarjalo1 se je tudi, koliko nepotrebnih potov, zamude časa in stroškov ima dimnikarski mojster, ki pošilja v teh neurejenih razmerah pomočnika v po več ur oddaljene vasi, ki ne zasluži niti toliko, da bi si pomočnik lahko kupil iz dnevnega zaslužka potrebno prehrano, mojstru pa sploh prav ničesar ne preostaja za kritje prispevkov za bolniško blagajno in za zavarovalnino, ki jo mora plačevati za pomočnika. Vrhu tega pa mora plačevati mojster iz lastnih sredstev mezdo pomočniku. Visoki davki, potrebno orodje in druge potrebščine, katerih pri takih razmerah mojster nikakor ne more prenašati brez zaslužka, pa privedejo mojstra naravnost v velikanski dolg. — K t o č k i 9. Načelnik poroča, da se je pričelo dne 27. aprila 1920. pogajati z ministrom trgovine in industrije glede pavšaliranja kurilnih naprav, to je za mesta dimniki in štedilniki, za ostalo pokrajino pa tudi odprta ognjišča in kuhinjski kotli. Oddelek imenovanega ministrstva je tozadevno vlogo odstopil delegaciji ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, izjavljajoč, da spada prošnja finančni upravi. Na večkratno urgiranje načelstva pri imenovani delegaciji se je poročalo dne 22. oktobra 1921., da nasprotuje naš zahtevelf po odbitnosti pavšaliranih prispevkov za ometanje kurilnih naprav pri odmeri hišne najemnine v Sloveniji veljavnim zakonitim predpisom. Imenovana delegacija poudarja, da je postavno poklicano' izpremeniti ta zakon, oziroma te predpise po ustavi samo zakonodaj-stvo. Finančni delegat nam je obljubil, da bo izkušal pri ministrstvu financ, generalna direkcija neposrednih davkov v Beogradu, uvesti v finančni zakon, da se hišni posestniki ne obdavčijo pri najemnini z onimi postavki, ki so določeni za kanalizacijo, vodovod itd. Začno pa je odposlala tudi zadruga sama na imenovano ministrstvo tozadevno vlogo. G. finančni delegat, kakor tudi pokrajinski namestnik g. minister Ivan Hribar sta priporočala, da mora za enkrat zadruga sama sporazumno s člani stopiti v stik z interesiranimi hišnimi posestniki, ako naj se uvede takojšnje izvenzakonito pavšaliranje.
Prošnjo glede pavšaliranja kurilnih naprav je načelstvo vložilo na poziv nekaterih mojstrov, ki so se sklicevali in dokazovali, da imajo v Nemški Avstriji pavšaliranje zakonitim potom v veljavi. G. finančni delegat je bil baje takrat mnenja, da izpremembe v drugih pokrajinah in državah ne morejo biti merodajne za tukajšnje izvrše-valne organe. Ob priliki občnega zbora leta 1921., meseca aprila se je podala deputacija s 27 člani in zastopniki Udruženja hrvatskih dimničara v Zagrebu, na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki je naglašala vse težnje dimnikarske stroke, proseč, da se uvažujejo naše upravičene zahteve, nakar je g. predsednik Klement Gensberger podal g. dvornemu svetniku dr. Marnu sliko glede že obstoječega pavšaliranja na Hrvat-skem. Ravno tako je podal g. Gensberger tudi na omenjenem občnem zboru jasno in temeljito sliko. Pri nadaljnjih razpravah ministrstva financ se je načelstvo zadruge sklicevalo na že obstoječe pavšaliranje kurilnih naprav na Hrvatskem. G. finančni delegat, ki nam je hotel iti vsestransko na roko, je zaprosil načelstvo, da doprinese zakonito temeljito podlago, na kakšen način se je izvedlo pavšaliranje na Hrvatskem in da le tedaj se more izvesti pavšaliranje, ne da bi se obstoječi finančni zakon izpremenil. Načelstvo je takoj odposlalo enega delegata v Zagreb, v svrho tozadevnih informacij. Ker se je izkazalo, da ne obstoja nikaka zakonita naredba glede pavšaliranja kurilnih naprav, pač pa je obstojala nekaka privatna pogodba med dimnikarji in mestnim majfistratom v Zagrebu, je načelstvo mesta Zagreba izdalo razglas o pavšaliranju kurilnih naprav. To pavšaliranje se pa končno ni obneslo, ker je bilo brez zakonite podlage. — Ker so zahtevali pomočniki fiksne tedenske plače, je sklicalo načelstvo po nasvetu pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja vse ljubljanske mojstre k sestanku, katerim se je cela zadeva glede pavšaliranja temeljito razložila in pojasnila in se jim je predložil tudi načrt glede inkasiranja dimnikarskih pristojbin s tozadevnim hišnim redom. Na tem sestanku so pooblastili ljubljanski mojstri načelstvo, da stopi v stik z društvom hišnih posestnikov in najemnikov v Ljubljani. Imenovano društvo je pristalo na predlog načelstva in se je izjavilo, da je pripravljeno ugoditi ljubljanskim dimnikarskim mojstrom pavšaliranje dimnikov in štedilnikov, in sicer tako, da bo dimnikar pristojbine za izvršena dela inkasiral sam po izvršenem delu pri najemnikih stanovanj. Nadalje je poročal predsednik društva hišnih posestnikov, da če se predlagani načrt sprejme, bi odpadlo marsikatero nesporazumljenje med hišnimi posestniki in najemniki, kakor tudi med dimnikarskimi mojstri. Nato je načelstvo ponovno sklicalo sestanek ljubljanskih mojstrov ter jim naznanilo mnenje obeh imenovanih društev, nakar se je predlog teh društev vsled interpelacije tovariša Andreja Udoviča z večino glasov začasno zavrnil. Pač pa je predlagal g. Andrej Udovič, da naj načelstvo društvo hišnih posestnikov obvesti, da bolje pazi na hišni red, dimnikarji pa naj vsak slučaj nerednosti od strani najemnikov naznanijo pristojni obrtni oblasti. Tudi ta predlog g. Udoviča je bil z večino glasov sprejet.	(Dalje	prih.)
Industrijcem in obrtnikom, ki uvažajo potrebščine za svoje industrijske in obrtniške potrebe naznanja trgovska in obrtniška zbornica, da se imajo kolkovati po obstoječih novih odločbah prošnje za izdajanje potrdil v svrho carine prostega uvoza, počenši s 1. avgustom 1922., s kolkom za 3 dinarje in potrdila s kolkom za 10 dinarjev. Zbornična taksa-»pa znaša tudi za naprej le 5 dinarjev.
Zgradba državnoželezniških delavnic v Ljubljani.
Trgovska in obrtna zbornica je intervenirala v zadevi pospešitve gradbe železniških delavnic v Ljublani pri ministrstvu saobračaja in je prejelo obvestilo, da se izdelujejo pri zagrebški direkciji izvedbeni načrti in se bo še tekom letošnjega leta pričelo z zgradbo delavnic.
Krajevna razstava industrijskih in obrtnih izdelkov v Apatinu (Bačka) sc bo vršila od 26. avgusta do 17. septembra 1922.
Izvoz sladkorja in koksa iz Čehoslovaške. Trgovska in obrtna zbornica opozarja vse interesente, da bo glasom odloka Cehoslovaškega trgovskega ministrstva pri-čenši s 1. oktobrom 1922 izvoz sladkorja iz Čehoslovaške pristojbine in izvoznice prost. Isto ministrstvo je dovolilo z odlokom št. 61.189 prost izvoz koksa iz Čehoslovaške, in siccr je stopil ta odlok s 15. marcem 1922 v veljavo.
Opozarjamo vse obrtnike, da je dopisovanje z okrožnim uradom za zavarovanje delavcev v Ljubljani (prej okrajna bolniška blagajna) in z vsemi njegovimi poslovalnicami poštnine prosto. Priporočamo, da se na kuverto (levi kot, spodaj) napiše: «Po § 191. Z. Z. D. poštnine prosto.« Oprostilo od poštnine pa uživajo le navadna pisma, ne pa rekomandirana ali ekspresno oddana, kakor tudi ne poštni paketi ali brzojavi.
Tečaj za čevljarje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti v Ljubljani prikrojevalni tečaj za čevljarje. Interesentje, mojstri in pomočniki, naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do sobote 19. avgusta t. 1. pismeno ali ustmeno v .pisarni Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.
Zveza obrtnih društev za Slovenijo. V nedeljo 20. avgusta ob 9. uri se vrši v Narodnem domu v Celju ustanovni občni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo. Na sporedu zveznega zbora je: 1.) Poročilo o pripravljalnem delu. 2.) Volitve. 3.) Razprava proračunov. 4.) Ureditev zveznega tajništva. 5.) Določitev kraja za prihodnji zvezni zbor. Na ustanovni zvezni zbor se priključi splošen obrtniški shod, na katerem predavata gg. Ivan Bizjak in Ivan Mohorič o predmetih: «Obrtniške zahteve glede mojstrskega in delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja« in «Naše prometne razmere«. Ta shod je velike važnosti za obrtništvo in je pričakovati za označeni dan izredno veliko število obrtništva v Celje. Prilika za to je tem ugodnejša, ker se zborovanje vrši med obrtno razstavo in imajo vse osebe, ki one dni obiščejo Celje, pravico do polovične vožnje.
Dobava mesa. Dne 19. avgusta 1.1. ob 10. uri dopoldne se sklene v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi vojnega okruga v Celju pismena pogodba glede dobave mesa za garnizijo Celje za mesec september 1922. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava vreč. Dne 26. avgusta t. 1. se sklene v pisarni ekonomskega oddeljenja vojnega ministrstva v Beogradu pogodba glede dobave 100.000 komadov vreč iz jute. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
* Prodaja odpadkov. Uprava vojne odede IV v Zagrebu bo prodala dne 15. julija 1.1. od 10. uri dopoldne na ustni licitaciji odpadke od blaga, kovin, usnja itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava ekonomskega in knjigoveškega niaterijala, vreč in papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 26. avgusta t. 1. ofcrtalno licitacijo glede dobave ekonomskega in knjigoveškega materijala, na dan 2. septembra t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 400.000 komadov vreč iz jute in na dan 9. septembra t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 35 vagonov ovojnega papirja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in vzorci je -v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava kartona. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 28. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalno licitacijo glede dobave 52.000 kg kartona. Predmetni oglas z natačnejšimi podatki in vzorcem je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*.
Odgovorni urednik Engelbert Franchetti.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
 i________________________________
 ...........   Fotografski	in Ji
umetno slikarski atelje /iV^* V/6I*H6
Celje, Ljubljanska cesta 10 (prej V. Pick)
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene najnižje. Poveča do vsaki sliki. Slika v olju, akvarel, pastel, po naravi in po vsaki sliki, fotografira za društva najceneje. Restavrira stare umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privatnike itd. itd.
Za fotografe znižane cene.
P®
lAP/
<
&
v
Anton Černe
QRAVEUR
iSSit
l*n.
9, Dv0tw
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
^»>^>>>»»»^«««««<^
\n •> >• \n
*v
•s <*
v
•X*
v
v
v
<•
v
A
A
»'h
A
* ^ A
^ .
A * ^ A
JADRANSKA BANKA
Beograd.
Dionička glavnica: Din 60,000.000'— Rezerva: Din 30,000.000*—
. PODRUŽNICE:
Bled,	Jesenice,
Cavtat,	Korčula,
Celje,	Kotor,
Dubrovnik,	Kranj,
Hercegnovi,	Ljubljana,
Jelša, ,	Maribor,
Metkovič,
— AMERIKANSKI ODIO —
Prevalje,
Sarajevo,
Split,
Šibenik,
Tržič.
Zagreb.
Naslov za brzojavc: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA BANKA« Trst, Opatija, V/ien* Zadcr. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, Ncw-York City. Banko Vugo slavo de Chile,
Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
•s,*
V
A
* s
A
A
A*
aZ	«3?
«3?
«3?
<3*
«3?
«3?
«3?
»3?
<3?
dt
«3?
«3ff
t3?
«3?
«3?
<3?
<3*
«3?
«3?
«3?
<3?
<3?
<3?
<3?
«3?
C?
0«
»3?
«3*
«3?
«35
«3?
JC
o«
Obrtna banka
d Cjubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-ček. zauodu št. 12.051 «3«
Daje kredite d obrtne snrhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje use bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestuje počenši s 1. majem 1922. za 72 °/0 uišje, torej s
41
o
2 0
od dne uloge do dne duiga.
«3?
i3tf
«3?
<3*
«3?
t3?
«3?
as
«3?
j?
«3?
«3?
»3?
<3*
<3*
<3*
*3ff
«3?
t3*
«3?
<3*
«3?
«3«
«3?
«3?
«3?
«3?
tsS
«3?
«3?
O?
Tehniško in elektrotehniško podjetje
	Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. — Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike.— Na razpolago je hidravlična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev.	
G	lavno zastopstvo polnogumijastili obročev iz svotovnoznane tov.VValter Martiny v Turin	U
	Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2, tel. 588. Brzojavi: Kuštrin LjUbijana. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. 470. — Maribor, Jurčičeva ulica 9, tel. 133. — Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.