Številka I	jp^ JLetnik XII. 1967
GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
DAH "AVSTRALIJE
*	Pred 179 leti se je talco zvana "prva flota" - 11 majhnih jadrnic-
po dolgi in naporni vožnji iz Anglije zasidrala v sydnejskem zalivu. Ladje so pripeljale s seboj približno 1000 mož, žena in otrok, najosnovnejša živila in druge potrebščine ter nekaj domačih živali.
Tako je nastal nov narod, katerega rojstvo proslavljamo vsako leto 27« januarja.
Avstralija je še zelo mlada dežela. Leta 1788, malo več kot pred dvema generacijama, so se prvi naseljenci prišedši iz Velike Britanije pod vodstvom kapitana Arthurja Phillipa izkrcali na obali Hew South Walesa, da si osnujejo nove domove. Le 18 let pred tem je pomorščak-James Cook odkril vzhodno obalo Avstralije in jo imenoval Hew Sourh Wales.
Prav verjetno se je le malo teh prvih naseljencev zavedalo, da so seme novega naroda. Večina njih so bili obsojenci na izgnanstvo, nekateri za prestopke, ki danes niso več kažnjivi.
Začetki v negostoljubni in tuji deželi niso bili lahki. Prva leta po prihodu so živeli popolnoma odrezani od sveta v stalni nevarnosti, da pomro od gladu. Toda močna volja in trdo delo sta zmagala in eno generacijo kasneje, ko so prihajali naseljenci.v večjem številu, so se v Avstraliji odprie nove neštevilne možnosti. Toda Avstralija je še vedno bila dežela zelo oddaljena od zapadne civilizacije in to dejstvo je izoblikovalo značaj novih naseljencev.
Z razvojem radija in hitrejšega-transporta pa sta čas in razdalja izgubila svojo pomembnost in zavest geografične osamljenosti je počasi izginila.
Avstralija je najmanjši kontinent in največji otok na svetu. Medtem, ko so po drugih kontinentih ljudje"bili preko stoletij obličje zemlje obdelovali in spreminjali, jo 2,974«580 kvadratnih milj Avstralije ostalo deviško nedotaknjenih. Medtem, ko so naravni zakoni menjali živalstvo ter rastlinstvo po ostalih delih'zvota, so se tukaj ohranile edinstvene vrste živali kot kljunač, kenguruj, vombat in koala, katerih ne najdemo nikjer drugod.
Ta ista zgodnja fizična izolacija Avstralije je tudi povzročila enakoličje Avstralcev. Tako od enega do drugega konca komtinenta najdemo ljudi, ki govore isti jezik, isti dialekt, se oblačijo na isti način,imajo isti okus za pijačo in jedi ter iste običaje in navade.
Povojno naseljevanje pa je to stanje do neke mere spremenilo. Naseljenci, ki sedaj prihajajo z najrazličnejših strani sveta vnašajo>v avstralsko življenje več pestrosti in raznoličja. Ha ta način se je kljub bazičnemu anglosaškemu karakterju prebivalstva razvil v zadnjih desetletjih nov specifično avstralski narodni karakter.
V razmeroma kratkem času so se prebivalci Avstralije razvili v mlad, aktiven, v blagostanju živeč narod, ki danes šteje več kot 11 milijonov duš in^ki zavzema ugledno mesto v mednarodnem političnem, kulturnem, znanstvenem in športnem življenju.
Po drugi svetovni vojni smo se tudi Slovenci v večjem številu naselili po Avstraliji, kjer smo našli novo domovino in postali dol avstralskega naroda. Zato lahko tudi mi s ponosom glodamo na uspehe dosežene v borih 179 letih in na dobre izglede za bodočnost.
-nč
- 1 -
AVSTRALSKI SLOVENCI Ili SLOVENSKA TRADICIJA.
Pred nekaj tedni nas je obiskal v našem Domu naš rojak g. Calzi, ki je zvezni referent za emigrante pri Commonwealth Savings Bank. Na njegovo pobudo je banka v okviru svoje propagandne kampanje, ki naj bi pojasnila ljudem, ki potujejo v inozemstvo, kakšne ugodnosti jim banka lahko nudi pri njihovih potovanjih, organizirala tritedensko folklorno in turistično razstavo o Jugoslaviji v prostorih bančne centrale v Elizabeth Street v Melbournu? kjer si jo ta teden še vedno lahko ogledate. Bolje rečeno, uprava banke je podelila svoj blagoslov in dala na razpolago prostore, vse organizacijsko delo pa je dobil na svoja ramena g. Calzi, ki je s pomočjo enega ali dveh požrtvovalnih gospodov vso razstavo organiziral, nabiral in odbiral predmete ter sam uredil razstavne deske in omare.
Pred nekaj dnevi sem si plod njegovega prizadevanja in težkega dela ogledal. Razstava je bila zelo lepo in sistematično urejena in ena najboljših te vrste, kar jih je Melbourne kdaj videl in gospodu Kalcu gre naša prisrčna zahvala za vso njegovo požrtvovalnost in marljivo delo. Le Škoda, da sam ni mogel slišati/pohvalnih opomb avstralskih obiskovalcev, kot sem jih jaz, ki sem se pomešal med nje in vlekel na ušesa, da bi slišal njihovo sodbo.
V četrt ure sem slišal tri ljudi, ki so se pridušili, da jo bodo prihodnjič, ko bodo na poti v Evropo, mahnili v Jugoslavijo in Slovenijo in kakšna škoda, da niso vedeli poprej kaj več o tej deželi. Edina pritožba, ki so jo obiskovalci razstave imeli je bila ta, da ni bilo na razpolago tiskane informativne in ilustrirane literature, ki bi jo lahko odnesli s seboj za spomin. Velja zapomniti za bodoče.
Razstava je bila uspeh, na katerega je g. Calzi lahko ponosen in če nam on dovoli,, da se vsaj navzven okitimo s pavovim perjem, tudi mi vsi.
Toda med nami samimi nas je pravzaprav lahko sram. Ko nas je g.Calazi prišel pobarati, naj mu pomoremo nabrati nekaj tipičnih narodnih predmetov za slovenski kotiček razstave smo se vprav pripravljali na sejo. Kdo naj bi bil bolj poklican za takšno akcijo kot Slovensko društvo, prišel je na pravi naslov. Toda kako pomoči je bilo drugo vprašanje in druga pesem. Navdušenja ni manjkalo,toda kako praktično pomoči ni vedel nihče; polovica odbo±nikov je patetično strmela v steno, drugim pa je bil strop bolj všeč.- Iskali smo po naših spominih, kje in v kateri slovenski hiši smo videli kakšno stvar, ki bi.bila za razstavo primerna, pa skoroda brez uspeha. To stran naše slovenske tradicije smo popolnoma zanemarili.
Bore malo imajo slične robe naši ljudje v Melbournu in če ne bi bila slovenska kaplanija pomogla s svojo skromno zbirko slovenskega narodnega blaga in če ne bi turistični urad poslal nekaj lepih slik Slovenije bi bil slovenski kotiček prazen.
Koliko boljši in zavednejši od nas so naši bratje Hrvati, Srbi in Macedonci. Skoro vsaka hiša ima kakšen spominček,v usnje vezano Čutarico, opanke, dele narodnih noš, pletene pasove in ponosni so nanje in cenijo
jih kot. družinske dragocenosti. Mi pa - ničJBil sem .v hišah pri Ukrajincih - vsepovsod blazinice, celo posteljna pregrinjala v krasnih in mnogo-"barvnih narodnih motivih, otroci so bili v oblekcah, v katere so pridne materinske roke uvezle stoletja stare ornamente. V moji pisarni imamo Lat-vijko z univerzitetno izobrazbo - vsako opoldne med odmorom veze in plete in vedno je okrog nje krog gledalcev, ki se čudijo in navdušujejo nad lepoto njenih narodnih vezenin. In Busi, Poljaki, Madžari, vsi se ponašajo s kakšnim-delcom stare domovine, mi pa mislimo, da smo so spominu na domovino že oddolžili, če obesimo doma na zid kakšno diletantsko sliko Bleda ali Bohinja.
Preveč bi bilo pričakovati, da bi si kdo opremil stanovanje s starinskimi, čudovito poslikanimi omarami ali posteljami5 tudi slovenska zi-belj bi bila malo iz mode5 toda za nikogar ne vem, ki bi si bil izgradil hišo in opremil zajtrkovalno sobo. ali jedilnico v slovenskem slogu,s pravimi slovenskimi stoli z izrezanimi srci, našo mizo, našo skrinjo. Samo malo domišljije bi bilo treba in pridnih rok, pa bi se vse to z malo denarja dalo ustvariti in bilo bi stokrat lepše kot tista draga navlaka brez sloga, ki jo kupujete po trgovinah. In nikomur ni padlo na misel,- da bi si v hiši ostvaril naš tradicijonalni skromni "bohkov kot", kot ga je imela vsaka naša hiša na vasi, vsaj jaz ga v Avstraliji nikjer nisem videl, kot da je tisti fa briški kič. ki ga za drag deitar kupite, lepši in vrednejši. -
IJekateri ste spretni z žago, kladivom in dletom.Kaj ne bi mogel kdo napraviti vsaj majhen model slovenske izbe'Ž
Koliko nas je, ki si za Veliko noč vzamemo eno popoldne in okrasimo nekaj pisanic za našo praznično mizo.Doma so fantje in dekleta tekmovali, kdo bo napravil lepše in se bolj postavil.
Spominjam se, kako so se pred vojno v Ljubljani članice našega-dijaškega društva-dogovorile, da bodo uvedle slovenske ornamente in motive v svojo nošnjo. 1'Jjihove bluze, krojene moderno, toda z uvezenimi narodnimi okrasi sp bilo ponos in'dika dijaško promenade in nekatero brihtnejše -so si celo okrasile ovratnike in oprsja volnenih oblek5 rezultat je bil nad vse okusen in obleke iz cenenega blaga so izgledale dragocene. Trideset let je že tega5 danes si resda podobno okrašena'oblačila lahko kupite v Melbournu za drag denar - uvažajo jih iz Švedske, Danske in Norveške,> Naša dekleta so dosegle isto samo z dobro idejo in nekaj ur marljivega dela.
Res, treba je časa, boste rekli. Vendar je to jalov izgovor. Pol ali eno urico dela nekaj večerov si lahko privoščite. Vzemite ga kot razvedrilo in uspeh ne bo izostal. Nimate motivov in predlog, se izmikate. Ze res, toda ko pišete-domov in opisujete vse potankosti vašega>družinskega življenja, kako je Jožek dobil prvi zobek ali kakšno je Janezek "na-špilal" v šoli, dodajte nekaj vrstic in poprosite jih, naj vam pošljejo kakšno knjigo o slovenskih narodnih motivih^ morda vam lahko pošljejo tudi kakšne rezljane predmete, vezenine ali čipke, ki jih imajo doma?'lahko jih bodo utrpeli, vam pa bo to most preko oceanov do vaše prelepe Slovenije, vez s stoletno tradicijo vašega'naroda in košček'vaše domovine v
v sami vaši i2bi tukaj v tej oddaljeni deželi.
Morda komu vendarle delam krivico. Morda jo tu v Melbournu in v Avstraliji le kdo, ki na naše narodno blago in njegovo lepoto ni pozabil in jo zna ceniti°9 morda mu je uspelo preko let dobiti od doma stvari, ki jih čuva kot punčico svojega očesa in mu krase njegov avstralski dom.Morda je nanje kot Slovenec ponosen.Lepo bi bilo če bi Slovenskemu"društvu-to povedal m mu morda v bodočnosti, ko se spet ponovi prilika, da se pred publiko predstavimo kot narod z bogato tradicijo, pomagal.
- or
LETETI PLES SLOVENSKEGA DRUŠTVA.
. v Odbor Slovenskega društva-v Melbournu je mišljenja, da je že skraj-mcas, da tudi mi Slovenci v Melbournu priredimo enkrat na leto veliki elitni reprezentančni ples, kot ga imajo skoro vse narodnostne skupine,k* so vredne tega imena.
Mnogi od vas ste mnogokrat želeli in tudi izrazili željo,da bi društvo .organiziralo plesni večer, vsaj enkrat na leto, kamor bi lahko povabili Vase avstralske in druge prijatelje v večjem številu, brez bojazni, c.a bi zmanjkalo, stolov ali da bi morali sesti za polito mizo.
Z namenom, da tej želji ustrežemo, bo Slovensko društvo-priredilo svoj prvi veliki "Letni ples" v soboto, dne 27. maja I967 in eicer v Broaomeadovs Town Hall v Pascoe V^le Road (pri železniški postaji).
Vstopnice za to prireditev bodo samo v predprodaji in svetovali bi Vam, da se že sedaj dogovorite z Vašimi -prijatelji, s katerimi bi želeli sedeti pri isti mizi in da kupite vstopnice skupaj takoj, ko pridejo v predprodajo. Vsak sedež bo oštevilčen in v dvoraho bo vstop samo z vstopnico kupljeno v predprodaji. Vstopnina bo krila tudi večerjo,ki bo servirana na mize. Dvorana je ena najboljših, -kar jih je za slične prireditve v Melbournu na razpolago in društvo-Vam garantira, do, bo večer tak, kot je treba,	'
Vstopnice bodo v predprodaji pri vseh poverjenikih, ki so prodaj*-iili vstopnice za zadnje Silvestrovanje in pri novih poverjenikih,katerih imena bomo objavili v prihodnji številki "Vestnika".
Odbor S.D.M.
DROBNA VEST ZA NASE ŠPORTNIKE.
Košarkarji ljubljanske "Olimpije" so osvojili naslov državnega prvaka v letu 1966, to je, že petič po vojni. V prijateljski teloni so porazili prvaka Italije "Simental", ki je.tudi prvak Evrope.
NA V A SA SRCA TRKAMO.
SLOVENCI, POMA.GAJTEJ MLADA SLOVENSKA VDOVA IN ŠEST NEBOGLJENIH SLOVENSKIH OTROK POTREBUJEJO VAŠE POMOČI. IN POTREBA JE VELIKA.
PrejŠno nedeljo, 22/1/67, popoldne,se je naš rojak, 35 letni Stanko Tofant, rojen v Zabukovici pri Celju, z dvema od svojih šest otrok vračal z avtomobilom domov v Sunbury, ko ga je zatekla nesreča. Stanko je bil težko ranjen in je še isti večer v bolnici umrl. Pokopali smo ga prošlo sredo. Sinček Janko, 8 let star,še vedno leži težko poškodovan v bolnišnici.
Žena Angela je ostala vdova s šestimi majhnimi otroci, najstarejše dekletce ima 12 let, najmlajše dete pa je bilo rojeno^šele pred 5 meseci. Ostala je brez sredstev, brez nade, in kot je:videti tudi brez stanovanja. Pokojni Stanko se je že preteklo leto onesre-čil v tovarni, kjer je delal, in je bil skoro vse leto doma na okrevanju brez rednega zaslužka. Bolniški stroški so vzeli tisto malo, kar je bilo prihranjenega in družina ni mogla vzdrževati plačevanja najemnine. Odpovedali so jim stanovanje in koncm januarja bi morala cela družina na cesto. Sedaj pa ta tragedija.
Stanko je bil zavarovan pri pokojninskem fondu in nekaj odškodnine bo družina dobila; toda trajalo bo nekaj mesecev, prej ko bo izplačana in dotlej bo sedem ljudi brez beliča in verjetno tudi na cesti. Avstralske krajevne oblasti in lokalne socijalne ustanove so v soboto imele izredni sestanek, da se dogovore, kako družini pomagati. Spet lep primer avstralske širokogrudnosti, ki ne pozna narodnostnih razlik, če je treba človeku v nesreči pomoči.
Bomo mi Slovenci stali ob strani, ko naši ljudje trpe in je njihova stiska presunila celo tujce?
Pomagajte, s čimerkoli morete, s hrano, obleko, posebno pa z
denarjem.
Slovensko društvo v Melbournu smatra za svojo dolžnost,da pokrene akcijo za pomoč Tofbùtovi družini.
Pošljite Vaše prispevke na naslov društva:
Slovenian Association, 371a Park Street. NORTH CARLTON,
(in označite, da je Vaš prispevek za družino Tofant)
ali pa jih predajte ali pošljite v slovensko kaplanijo na naslov:
g. pater Bazili.i Valentin, Baraea Home. a'Beckett St., KBW.
IN NE POZABITE - DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA.
VSEM VOJAŠKIM OBVEZNIKOM V OPOZORILO
Od ministrstva za delo in narodno službo smo sprejeli razglas, ki opozarja, da je prihodnji rok za vojaško priglasitev med 23. januarjem 1967 in 6. februarjem 1967.
Vse moške osebe, ki prebivajo v Avstraliji, pa naj so bile rojene v Avd tirali j i ali inozemstvu In brez ozira na to, ali so po napodili pripadnosti Britanci ali še vedno državljani kakšne druge države in bodo dopolnili 20 let starosti v dobi med 1. januarjem I967 in vključno 30. junijem 1967 se morajo priglasiti za vojaško službo
med 23.I.67 in 6.2.67.
Obrazce za priglasitev dobite pri okrajnih delovnih uradih(Di-striet Employment Office) ali na vseh poštnih uradih. Točna navodila so natisnjena na formularj ih samih.
Vsi tisti, ki se jih zgornji razglas tiče, pa se ne bi prijavili do 6. februarja t.l. bodo kaznovani z globo do 100 dolarjev in bodo vpoklicani v vojaško službo ne glede na izid izbiralne komisije.
Edine osebe, ki so Izvzete, da se jim ni treba prijaviti so nekateri člani diplomatskega osebja, avstralski domačini in pa ljudje, ki so že polno zaposleni v mornarici, vojski ali vojni aviaci-ji.
SLOVENSKI ODER V MELBOURNU.
Naš režiser g. Ivan ValenČic in njegovi igralci se pridno uče vlog za naslednjo gledališko predstavo, ki bo predvidoma koncem meseca marca t.l. Odbor upa, da mu bo uspelo najti primernejšo in akustično boljšo dvorano kot je bila tista, v kateri so priredili "Desetega brata".
Igra, ki jo pripravljajo bo "Svojeglavček", izvirna slovenska komedija z naših gorenjskih gora. Zdravega vaškega humorja v igri ne manjka in od srca se boste nasmejali trmastemu kmečkemu dekletu, ki "mulo kuha" na svojega fanta, ker je v nedeljo popoldne pople-sal z neko drugo deklino in skoroda iz njune zaroke ne bi bilo nič, če ne bi bil fant pametnejši in je ne bi njene trme za vedno odu-čil.
In morda se bo kdo spominjal lepih časov, ko je sam vasoval, ko bo na odru videl, kako jo neki drugi fanté, ki. je prislonil svojo "lojtrco" pod napačno okence, skupi in si. v Čebru mrzle zdravi lice, ki mu je oteklo pod težo klofute klene ročice brhkega kmečkega dekleta.
Točen datum nove uprizoritve Vam bomo pravočasno javili v našem "Vestniku".
— o —
SLOVENSKO D--R- TT £-T-TT>- T".....U R N..JJ'
371a Park st., NORTH CARLTON, N. 4. Vìe.-- Telefonf~53""l679
SKUPINSKO POTOVANJE V DOMOVINO
Vsem rojakom" in članom S.D.M. sporočamo, da "bomo letos zopet organizirali skupinsko potovanje z letalom v Slovenijo in'Jugoslavijo. Odhod iz Avstralije bo predvidoma v začetku meseca julija 19&7«
Vsak potnik MORA biti član S.D.M. najmanj 6 mesecev pred datumom odhoda.
Potniki bodo imeli vsak svoj vozni listek in bodo torej neodvisni od skupine za ves čas bivanja v Sloveniji, ki bo trajalo 2-g- meseca; morali pa bodo odpotovati istočasne^ z istim letalom in se bodo prav tako tudi morali vrniti v skupini. Že bo kdo želel, mu bo organizator potovanja tudi uredil in pripravil vse listine in dokumente v zvezi s potovanjem.
Potovanje bo po znatno znižani ceni in nudi se Vam Izredna priložnost, da prihranite na denarju in na prevoznem času. Predplačilo v znesku 10$ celotne voznine boste morali vplačati 3 mesece pred odhodom» celotna cena pa bo morala biti poravnana en mesec ored odhodom.
če ste zointer3sirani na potovanju, izpolnite spodnji obrazec, odrežive »a in pošljite ga na gornji naslov ali enemu od obeh org-ntzacov.ie^ skrni nea Prijave sprejemamo do konca marca i96", Za oč oa'.e infornaci:a lahko telefonirajte vsak dopoldan m?, d 9- in 12= u.i.o, i.bi-fcn: 7084.
ODGOVORNI ORGANIZATOR ?XU?IK!?.s	KO-0RGANIZAT0R;
g. Tone SLAVIC, 63 I;; ire ris v rd. , g. S, JAKOB, 6a Derrimut st.,
HEIDELBERG, Vie, Tel. s 7034 SUNSHINE, Vic. Tel.; 311 4917
Želim potovati v Evropo in prosim, da mi pošljete prijavno polo za potovanje z letalom po znižani ceni:
Ime in priimek ...............................................
Število oseb ........ Štov: Ika članske izkaznice SDM .........
Nas lov .............................».... ................................
Telefons ____.......... Datum..................... 1967.
Podpis : ....... « ............ °.. *............ • •
PROSIMO. TISKAJTE Z VELIKIMI ČRKAMI i
TAJNIŠTVO S.D.M. POROČA
sok članov	^»T^.^ uvodol v spl-
samski fantje, a's^stì takletilS IfdrK S° P°Sta11 članl ^
i^eöernlilÄ^0!6!^ Žp^1966 V Wandln s punibile vstopnice^razprodane^Vz^'kar^gre^Dosebna^7 £ Pf°°e Vale s°
nizatorjem. Veselo r^nnwö«? g posebna zahvala vsem orga-lete 19Ž7-* u^\°n doSe^olS no^^lr^
smo imeli dobroMeSS kT-f^^t-' noäftni3 ""ž S»e 7.1.1*7 rater se ooravižiiiP v™	-Počitnicam. Nas kino-ope-
povzročila* SS ^"^oje^i^?^0^3 « S»*«9 * Vijena. Upravni odbor se mbiii „S 3 ' -,je seđa^ že Popra-S.B.M. za njihovo u^Ll^Ä	^^
" SAMoSavöek »,mzfkato?or^ n^0 i"1®11 SlGdal^ko uprizoritev Pridno pripravlja in uči vloge? slovenska igralska družina že
PLES ***fcL b0 27?anai°?Q°;	" VELIKI LETNI
bodo na razproda i samo v ^0^adows Town Hall. Vstopnice
prodajali vstopnice za Sin?'!lPr°da^ P?1 Poverjenikih, ki so
dodatnih povIrjeSkov bomo ob t v'?^^ ^ in naslov®
ka in moderno GrajenamLin li^ prihoc^lč- korana je velin i T	cij t^iia j IUXZ m Stnlnv hn	„„ T
to lahko vsakdo povabi vse svoiV =	razpolago ,za-
pripadnike drugih narodnolti.^ Prijatelje in znance, pa tudi
bo to istočasno%LSLvi?nfvScr0v°k.POtOVali, ^ Staro in znancev. OskrbitesizltnW^ so?odnikov, prijateljev lahko z Vašo družbolezervi^aL leÄIje?^^ ' d°kl9r Si Še
prosimo T PrilolLrLdrS^Sino'rMaZCletoarČŽan^VO ì^ • samci 2 ^.00 ) tnVr» ^ -T'ualJ-"u za eno leto ( Družine 0 1+.00.
izkaznico in ^^LlH	^ ^
?ovalB £ SÌ f 1f	'Af£
s pripombo"le^CÄ	M 5laBStTO
Tajnik
SLOVE USKO DEUSTVO V MELBOURNU
VAS VABI I A
**********		*****	*****		****	****	.*****■>, *	*****	****	*****
***	**	***	***			-a***	ir**-" "***	***	*	***
***	*	***	***		****	****	***	***	*	***
*** *		***	***		*** *	* ***	****	***	*	***
******		***	***		*** *	* ***		*** '	*	***
*** *		***	***		*** * * ***			****	*	***
***		***	***		*** * *	***	***	***	*	***
***		***	***	*	*** **	***	* ***	***	*	***
***		***	***	**	*** *	***	** «•**■!"	***	*	***
*****		*****	**********		*****	*****	* *********	*****	***	*****
***** *** *** *** *** ** * *** ***# *****
*** **********
* * * * * * *
*** *** *** * ****** *** * *** *** ***
** *
* **
*** * *** * ***
..**-*** * ********** *********V
**********
*** *** *** ***
f*****
**7s
** *** * ***
* **
*** * ****** *** * *** *** ***
** *** * ***
* **
''■***** * ********** *****
*** *** ***
*** rf-*** ********"
*** * *** * *** *
****
ki bo v soboto,dne 4.februarja 1967» ot> 7*30 uri zvečer v St.Brigid's Hall, 378 Nicholson Street, Nth. Fitzroy.
Na programu imamo sledeče filmes
II "Doma je najlepšo"
2. "Prepredeni Jurček" -
Barvast film, ki ga jo nas. član g. Ljubo Pirnat posnel o priliki obiska v Sloveniji Z ozadjem slovenske narodne glasbe.
Slovenski "barvasti lutkovni film za o troke.
'3. "No čakaj na maj" -
Slovenski zvočni film iz ljubljanskega študentovskoga življenja.
Prispevki za kritje stroškov-in odplačilo Slovenskoga Dornas
odrasli s 60 centov, otroci :30 centov.
VLJUDNO VABLJEiJI J
Če želite postati član Slovenskega društva v Melbournu, jLzpolni-te spodnji obrazec in pošljite ga na naslov:
SLOVENIAN ASSOCIATION, 371a Park st., North Carlton, N. k. Vic.
I I I ! ! ! I ! I I I I I I I I I I I I ! ! ! I ! ! I I I I I I ! ! ! I t I I I I 1 ! I I ! I I ! I I t ! ! I I ! t I I 1 t I !
PRIJAVNICA v članstvo Slovenskega društva v Melbournu
Ime in priimek...................................
Kraj roj stva ..............................Datum
Narodnost .................... Državljanstvo
Stalni naslov l.........................
Poklic .............. Stan ............ Telefon
Ime in priimek članov družine ..................
• C oooooooooooooaaooo
Zanimam se za; ________________ . .
(šport, petje, literaturo, dramatiko, glasbo itd.)
Podpis ........
Odreži in pošlji kot potrebnoj
SPREMEMBA NASLOV A
Podpisani: .....................
obveščam, da je moj novi naslov:
Moj stari naslov je bil:
Podpis. ..............
PROSIMO, TISKAJTE Z VELIKAMI ČRKAMI J
- 9 -