lii TRST. torek 25. januarja 1955 Leto XI. . Št. 21 (2950) PRmuhsKI DMEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37 338 [0 siR^^ISTVOX "JL- MONTECCHl Si. S, III. nad. — TELEFON 93*0« IN »4-63« — Ri sim predal » UDravni inrT OGLASI: od 8-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338. — CENE OGLASOV: Z a vsal 539 — UPRAVA * i upravni im n, io._ta. — reicion ji-ojo. — vco-sc, oolasuv: /.a vsak mm višine [Sčl osmrtnice 90 lir - Za FLKJ ra vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž i m* prt* ■ajdi tal* vol* lil* V f topi* kov« /al»* va* VVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» —.Ttl; NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, pol etna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10:mesečno 210m. v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoč! račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državi.a z •• GORICA, Ul. S. Pellico 1-1L. Tei. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska u. zuz . ZDA odločene ščititi Čangkajška kitajska pa poudarja svojo pravico do Formoze ra ovi' »ni* i « ■evl ;o: ne< tod c v m«! ral ii| ki ■kid iti f e* po«1 irf > P* d: udi loži« ral« ioi* -o. J 0W iti* igli 'senhower zahteval od kongresa pooblastilo za uporabo ameriških oboroženih yl proti kitajski akciji za zasedbo Formoze - Čuenlaj poudarja, da je vprašanje orinoze kitajska notranja zadeva in zahteva takojšnji umik ameriških sil z otoka si^£fGT°N- 24-.- Pred- ob la čitsenhovver je danes PoveH=»ri poslal kongresu na-v ka* ? posebno poslanico, za 'eri zahteva pooblastilo ženik -i °. ameriških oboro-in p f > da zaščiti Formozo p5®skadorske otoke. PoslanL,ednik. gOVOri v svoji h,lc> najprej o političnih Parlrn-® 1 dogodkih na tem L p *u in pravi, da bi izgu-onr/;1?1026 Pomenila »resno eelo.nanje varnosti ZDA in liku. ga« Področja na Paci-PreriJ ,*-^nenja smo, pravi Sarndf dalJe- da Združeni *«stino ? v. .skladu s svojo ten n v.nastopijo na pnmc-vr.fc?«** za Prehehanje so-ti na tem področju. 2 naklonjenostjo spre-pobudo s strani i Mi 0%,tako pa . -*e POložaj poda nf°ka^ kritičen in nas sili ženit. cakamo na akcijo Zdru-od i?. harodov ter zahtevamo r*soirgr«a, da sedaj z jasno Pih , 1J° st>deluje pri ukre-ta n.7 lzJoljšanje perspektiv vaj; -r' T1 vtkrepi bi vsebo-bo ’.5e ... Potrebno, upora-za ženskih oboroženih sil skadnr.t^0 Form°ze in Pe-Slede v . .otok°v. Ukrepi ZDa Katerih morajo biti ®i Mi Pravljene, so različ-'i' DriT.m°^amo na primer bi-'aiskiwileni Pomagati (tkivo razn da na no- je sue^Poredi in okrepi svo- ,rebno’ N6. se t0 zdi P°- sr> rar’,..-- atere °d leh sil kih f; ..ene po raznih nto- stir,- Idi. imajo nacionali- č.ia. Kitajsko topni- turska vlada predlagala egip-| s?re. Je mar.ai otok, Oumen je da-•'ovski vladi, naj bi pristopila j gim poudaril: i . . ■ i. l.n ; ; i.: -■ S ITI O. Q<1 .^O prli osvoboditi Formozo, da zašči-(veščenih krogih zatrjuje, da, legat, če vladni predsednik ti suverenost in ozemeljsko : se ameriško sedmo brodov.ie | Nuri Said ne bi mogel se priti, celovitost Kitajske ter da bra-] že približuje otočju Tašen. za-j Za jutri pričakujejo prihod ni varnost in mir na Daljnem ■. to da bo pripravljeno za eva-, dveh iraških delegatov, vzhodu. ZDA pa morajo s svo- ; kuacijo kuontintanškin sil s ! Uradno se je izvedelo, da je je strani prenehati s sleher-j. tega otoč, nim vmešavanjem v notranje | štvo na ot zadeve Kitajske in umakniti j nes obstreljevalo kuomintan-’k turško-iraški obrambni po- svoje oborožene sile s Formo-' ške položaje na otoku Tašen. ; godbi. Ravnatelj za arabska t ormoškega preliv i.! kuomintanško letalstvo pa je : vprasnja v egiptovskem zuna-bombardiralo nekatere kraje i njem ministrstvu Riad je iz-ob kitajski obali. j javil, da je egiptovska vlada ________■ [vabilo zavrnila. Vabilo je egiptovski vladi sporočil turški poslanik, ki je tudi izjavil, da je Menderes pripravljen sestati se z Naserjem v Kairu, Ankari, ali kje drugje. ze in iz uporabi sile za vzpostavitev enotnosti razdeljenih dežel«, kakor na primer Koreje in Nemčije in da velja isto za Kitajsko. Vendar pa so proti vsem ukrepom, ki bi menjali sedanji položaj Čangkajška. V. zvezi s Formozo pa je danes podal daljšo izjavo tu-ai kitajski zunanji minister Cuenlaj, ki jo je oddajala | Iz Londona javljajo med- agencija «Nova Kitajska«. Vitem, da bo britanski zunanji svoji izjavi pravi Cuenlaj, dal minister Eden opdal jutri v njegova vlada «ne more ' na j spodnji zbornici izjavo o bri-noben način sprejeti zatrjeva- j lanskem stališču glede For-ne ustavitve ognja z izdajal-i moze. Danes je predstavnik sko kliko, ki jo vodi Cang- j Foreign Officea izjavil, da se kajšek in ki jo je kitajsko i londonska in ameriška vlada predsedniki arabskih držav r.o ljudstvo zavrglo«. Odreka tu-I s tem v zvezi stalno posve- — di OZN , sleherno pravico po-1 tujeta. Novozelandski ministr- sredovanja v zadevi osvobo- ski predsednik Holland pa,- je 1 danes v i\ew Yorku obiskal Predsednik Tito odpluje danes v domovino MI SORE. 24. — Fo dvo- dnevnem bivanju v glavnem mestu država Misore je predsednik republike maršal Tito s svojim spremstvom danes zujtraj odpotoval z avtomobilom v Bangalore, od tu pa z vlakom v pomorsko oporišče Kočin, kjer se bo vkrcal na «Galeb» in odpotoval v domovino. V govoru na banketu, ki ga je včeraj v njegovo čast priredil guverner države Mi-sore, je marša! Tito med dru-«Prepričani Zasedanje v Kairu KAIRO. 24. Ministrski zeori^. sde zasedene bolj iz ^vinskih vzrokov kakor v 7rab.ask'k- Zaradi položaja .raku, ki je nastal v tem Dorti-k-. ’ Je nastal v mm kitaU^u’ bi bila evakuacija in ni? nacionalističnih sil 1 "Jul nova razporeditev tež-ttle 5?^?dljiva brez pomoči a-'SKih oboroženih sili« ®oramo tudi vršiti naj-. h„°Zje nadzrostvo nad sle-ra,n° lconcentracijo ali upo-5il °, .kitajskih komunističnih j'j, ki bi imela namen ola.j-t0 °apad na Formozo, in za-spr^aramo biti v stanju, da iaštJtnemo vse primerne vo-i.ai .JiHrepe. Ne prea.,gam, °i«i'amk raztegnile svoje obveznosti preko k°v, to Peskadorskili oto-i!h PredvirI„Prek0 določb, ki a‘ora biti g pogodba, ki na žal-., ratificirana. T-> Še nsvarnost oboro- Ilas e.I- V O (JUUl UL' pagrafsjj; ■ da upoštevamo .rajev, u,, P°ložaj nekaterih ne*ana na ,r'b us°da je po-f ^skadorctiv180«*0 Formoze in i rtl° akei; ,ot°kov. ter sle-k°liščinah i 3, b' v sedanjih peh ali abko povzročila Pada«, n®uspeh tega na- k°ngreslastil0> k« drUgače n116 bi (hinam zdlh VaP°8°jih' ki 01 \ } n-anaHa so sestavni i°Zaiem na T?T°U giavnim PO' 0rskih otnv 3rmoz! in PesKa' Za tak al1 k°t pnpra-^Pderes nB ^.apa1d' dokler se • se ia, 0 lahko izrekel. 3ati kaUi^.photavljal spre-moiih . ukrep v okvi-> ki hi avnih poobla-fPrejeti v 53...11''* prisiljeni roosti ZDA»SClt° piavic ln ^.izrednoaV1„pru?sednik' na'* ,acasno in n p°oblastilo bilo 1 k° bo iPm! Preneha velja-laliko sporočil kon-sta bila mir in V, ...jena pndročju za- l’0?°jih sn-;P.° mednarodnih naPad: a na to področ- bi se ga dal izvajalo ?**tto'st"na t*3 ?°tQvljena 1,em ^nDodtriJ°" -r«THi ?o l°?*enostio ’ ??. bi z odov, ki bi u. Združenspre.ie!e akci-Sa PriveHi nai'odov, ki bi ražnosti ia 0 prenehanja ,2atem U na tcm Področju. a ZDa , pravi predsednik !cebiti SVOje Pameravajo spre- di ,e.ga ataerilkicne zahteva Politike in zara- Šiških Poveč obori a povečanj ožeti ih sil ^ednj:ca"«a obrambni Ce til pl > Pa bi prišlo «io S?a^"OK.. . ditve Formoze. »Kitajska vlada, je izjavil Cuenlaj, je večkrat poudarila odločnost kitajskega ljudstva, da osvobodi Formozo. Po nedavni osvoboditvi otoka Ji-kjangšan so ZPA prekinile svoje izzivalne vojaške operacije m se pripravljajo. ' da' izvedejo zaroto za zatrjevano ustavitev ognja * okrilju OZN, zato da se vmešavajo v osvoboditev Formoze po kitajskem ljudstvu.« Cuenlaj poudarja nato, da predstavlja osvoboditev Formoze notranjo zadevo, v katero ni dopuščeno nobeno tuje vmešavanje, ter dodaja, da listina OZN ne dopušča niti Združenim narodom niti drugim državam, da se vmešavajo v to zadevo. Zatem zahteva Cuenlaj umik ameriških sil s Formoze in pravi, da je prav bivanje teh sil na tem področju vzrok povečanja napetosti na Daljrrem vzhodu, kakor tudi je treba to napetost pripisati sklenitvi varnostne pogodbe med Wa-shington in Tajpehom. ((Odločenost kitajskega ljudstva, da osvobodi Formozo, je nadaljeval Cuenlaj. ni povezala mednarodne' napetosti, ker gre v tem prime,u za izvajanje su-’ verene pravice. Poizkus pre- j» bilo danes objavljeno, meli danes dve seji. Navzoči so vladni predsedniki Sirije, Libije. -Jordana. Egipta in Sau-dove Arabije Jemenska vlada glavnega tajnika OZN; opazo- j ni še sporočila, kdo jo bo za-valci so mnenja, da je bil [ stopal. Egiptovski zunanji ini-njegov obisk v zvezi s polo- j nister je Irajkemu poslaniku ža.iem okrog Formoze. v Kairu 'poročil, da bi iraško Medtem se v ameriških ob-1 vlado lahko zastopal drugi de- BEOGRAD. 24. - Po vesteh iz parlamentarnih kro- smo, da bo prijateljska Indija s svojim naglim razvojem presenetile ves svet, kajti povsod smo videli trdno odločnost. visoko zavest in prepričanje indijskega ljudstva o bodočnosti svoie države«. Tite sprejel vabilo Cotyja MAJSUH, 24. — Predsednik gov bo v začetku aprila pri- j Tito je sprejel povabilo, naj spela v Jugoslavijo delega-1 letos obišče Francijo. Dan sirijskega parlamenta cija njegovega obiska Franciji Jugoslovanska parlamentarna j , * , . . » , , delegacija bo vrnila obisk v bo določen sele ob njegovem maju. j povratku v Beograd. Uradno vabilo Scelbi naj obišče Washington Scetbu in Martino bosta prispela v glavno mesto ZDA -*• marca in ostala tam štiri dni - Razpravljanje o incidentu zaradi fašističnega izsiljevanja v poslanski zbornici - Rrefuri med monarhisti težav v vladnih strankah, sti med demokristjani. Obenem pa prihajajo iz raznih krajev Italije vesti o sestankih «lcve opozicije« v KPi. Ta (deva opozicija« je sicer v glavnem neorganizirana in morda tudi v precejšnji meri neorientirana, poraja pa se vendar iz , spoznanja, da je_ politika vodstva KPi vse preveč privesek sovjetske zunanje politike in da zanemarja konkretne probleme italijanskih delovnih množic. Iz krogov te opozicije je 'slišati hude očitke na račun Togliattija, ki ga obtožujejo, da je'birokratski despot in da rajši čaka na povelja iz , Moskve, kot da bi usmerjal svojo politiko po konkretnem italijanskem j političnem in socialnem po-j ložaju. I Glavna preskušnja za vladne Stališče zahodnonemških socialistov v Ollenhanerjevem pismo Adenauerju Voditelj socialdemokratov zahteva od kanclerja, naj da pri zahodnih velesilah pobudo za začetek pogajanj z ZSSR o nemški združitvi še pred ratifikacijo pariških sporazumov Po mogočni stavki porurskih rudarjev in železarjev BONN. 24. — Kot je že v soboto napovedal izvršni odbor zahodnonemške socialdemokratske stranke, je pred-sennik stranke in vodja opozicije v Bundestagu Erich Ol-lenhauer poslal včeraj kanclerju Adenauerju pismo, v katerem mu je prikazal stališče svoje stranke do mednarodnega položaja Nemčije. hauer — vsebuje, kar se tiče i splošna zaostritev v rnedna-organiziranja splošnih volitev rodnih odnosih, v vsej Nemčiji, predloge, ki j Ze v nedeljo pa je Ollen-nudijo mnogo boljše možnosti j hauer v izjavah novinarjem zi pogajanja kot pa so obstajale med berlinsko konferenco januarja 1954. ZSSR je nadalje prvič pristala na zamisel mednarodnega nadzorstva nad volitvami. Ni mogoče j vnaprej trditi, da bo ZSSR V pismu, katerega besedilo j urzala to ooljubo ln da bo med ljudsko republiko | trjuje Oilenhauer. da «niso bi si ..m—--------------- jj storjeiu vsj mogoči poskusi. d« bi se pred ratifikacijo pa- Cangkajškovo kliko pome pravo intervencijo v ki- tu ir.1 a in ni tajske notranje zadeve in odtujitev dela kitajskega ozemlja. Z druge strani se ZDA zatekajo k vojnim grožnjam in grozijo z uporabo atomskega orožja, zato da bi prisilile kitajsko ljudstvo, da dopusti zasedbo Formoze s strani ZDA, da prizna varnostno pogodbo med W ashingtopom in Tajpehom ter da s tem privoli v uporabo Formoze za ameriško vojaško oporišče v pripravah za novo vojno.« ((Kitajsko ljudstvo — je zaključil Cuenlaj — odločno nasprotuje vsemu temu in mora mogoče doseči .sporazum o zares, sprejemljivem volilnem zakonu. To bo mogoče ugotoviti le med pogajanji. Zato je riških sporazumov prišlo .g če- j treba zdaj prijeti ZSSR za he-tvornimi pogajanj: do zdru- i red,o, ne pa storit; kot leta zitve Nemčije«. Voditelj opozicije zahteva od Adenauerja. naj čimprej naredi te korake in sicer: 1. zahteva naj od zahodnih velesil, naj se pogajajo z ZSSR na osnovi sovjetskih predlogov od 15. januarja; 2. sporoči naj zahodnim velesilam željo zahodnonemške republike, da bi do teh pogajanj prišlo pred ratifikacijo pariških sporazumov. ((Sovjetska izjava od 15. januarja — nadaljuje Ollen- 1952, ko je bila zanemarjena možnost, da se ugotovi resnost sovjetskih predlogov« Ne moremo ponovno prevzeti odgovornosti pred nemškim ljudstvom za podobno zanemarjanje«. Oilenhauer dodaja, da kaže sovjetsko stališče, da pogajanja o nemški združitvi po ratifikaciji pariških sporazumov ne bi imela možnosti za uspeh. To bi pomenilo, da bi se razdeljenost Nemčije vlekla v nedogled, spremljala pa bi jo Nepričakovano sklicanje zasedanja Vrhovnega sovjeta Ugibanja o pomenu neobičajnega februarskega zasedanja - Mikojan podal ostavko na mesto ministra za trgovi no • Ponovno poudarjanje prednosti za težko industrijo MOSKVA, 24. — Kot poroča Tass, je podpredsednik sovjetske viade in minister za trgovino Mikojan podal ostavko na funkcijo ministra za trgovino. Agencija dodaja.-da je prezidij Vrhovnega sovjeta sprejel Mikojanovo «zahtevo» in imenoval Dimitrija Pavlova za novega ministra za trgovino. skih držav. Drugi spet sodijo, da gre morda . za notranja vprašanja in ne izključujejo tudi možnosti, da bo proračun pripravljen že do tega zasedanja. Glede notranjih vprašanj opozarjajo zlasti na članek. ki ga je danes objavila »Pravda« in ki zatrjuje, da sedanji mednarodni položaj in stadij razvoja sovjetskega Dimitrij Pavlov, ki bo na- spodarstva nalagata KP ZSSR nike v Parizu, Londonu m Teheranu Vinogradova, Zaru-bina in Lavrentjeva z visokimi sovjetskimi odlikovanji. dolžnost, da posveti vso svojo pozornost razvoju težke industrije. sporočil kon- 2Val • če v čimJekdn!-!e kongres, naj r:«° Poin-i^ aisem času izre-šk Ule!? .1' kl !e bila skle- da01?' htd ZDA >n Cangkaj-,. bO(j0 na koncu -.»Jim. -i ostale dumestil Mikojana v ministrstvu za trgovino (nekateri opazovalci sodijo, da. poroetn Mikojanov odstop povratek k . Avtor članka Dimitrij Cepi- 1 lov. ki je član CK KP /,S>i*R in velja za enepa izmeri vo* sPote' Jene dejal, «zveste kat C*la-ter da bodo «pri-rešiti mednarodne tirnimi sredstvi«. b,ca Ož\bveznost|m Pfavp-. bl«l1?Lk« ^ Predsednik m °3° Poslanico preje pred- ?.e<4rtifc . , ... ,____- ltlčnegat’eni!,lneBa zunanjepo-!Ihenu _ °dbora predložil v • h stra^pme senatorjev o-? PredsPi' resolucijo, ki da-ilastili u zahtevana oo-sViL ok za uporabo °bcroz.enih til. la Vazložhfma aahteve in -ib-Predsedm!, kl -'ib vsebuje bahjepnh\ aVa Pos*anica Zu-K fn' Odbor predstav- il meri-Resoluoi- Cljo zbornice je Ze odobril. mačiio°°blaJščeJnih kr°e>h to)-co Predsednikovo poslani- 1'«vemnSin:USlu’ «?a s,a otoka v Po dr, -’n .^lac'1 vkujučena Zaščim ^a’ so v zvezi z da Alo>'moze. Dodam se. itškiK A, ne bocl° cačele vo-e** b akcij blizu teh otok. ,*>f ni mogoče braniti i it i/ c« n» v“5‘J u“zu len otokov, akch» v?-1?0- P10,1'. njim začeli 'ja j ^"ajci. ZDA so mne- k'°k' *k0v CeuL keg So preblizu kitajske ‘Udi h V- teh kr°B>h pravijo Vsi Eisenhovver zahte- 'ir»«f00f)'astdo za čredne u-da ker so ZDA mnenja, alccim Sedaj Kitajska začela jiJO za zasedbo Formoze ;”atje zatrjujejo v teh kro-da ZDa eih. be. ko člani politbiroja niso bili komeretno zadolženi z mi- ] rjjimj, nistrstvi in upravami), bo imel predvsem nalogo, reorganizirati notranjo trgovsko mrežo, na račun katere so sovjetski listi v zadnjem času objavili precej kritik. Pavlov doslej ni opravljal ministrskih funkcij: na XIX. kongresu KP ZSSB oktobra 1952 je bil izvoljen za kandidata CK. ' Včeraj pa je bil objavljen ukaz predsednika prezidija Vorošllova o sklicanju Vrhovnega sovjeta za 3. febiuar. Sklicanje je povzročilo v moskovskih diplomatskih krogih precejšnje presenečenje, ker Vrhovni sovjet v tem času navadno ne zaseda in se sestane šele marca ali aprila za odobritev proračuna. _ Mnogim je padlo v oči, da so bili obenem skupno poklicani na poročanje v Moskvo sovjetski veleposlaniki v Parizu, Londonu in \Vashingto-nu.kar se ni zgodilo od junija 1953. ko je bil aretiran Berja. Glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo opazovalci, je v tem, ali bo Vrhovni sovjet obravnaval zunanja ali notranja vprašanja. Nekateri menijo. da bo zasedanje Vrhovnega sovjeta služilo za pomembnejši okvir za nov korak proti Zahodu, morda v obliki konkretnejših predlogov za izvedbo vsenemških volitev in združitev Nemčije ali za sestanek štirih, obenem pa tudi za ponoven poudarek sklepov novembrske moskov-«nasprotujejo ske konference vzhodhoevrop- to resolu- sov.ietskih teoretikov, kritizira one. ki so po letu 1953 (se pravi, po Stalinovi smrti i kazali težnjo, da bi se težišče nreneslo na razvoj lahke industrije na škodo težke, j Cepilov zatrjuje, da je ta te- j n°sti.» za «grobo pačenje« osnovnih | voru po radiu. Avstrijski Poziv kanclerja Raaba DUNA.J, 24. — V zvezi z aietacijo tolmača dunajske občine Kokolovsicega, ki ga je aretiralo sovjetsko poveljstvo, je avstrijski kancler Kaab včeraj pozval avstrijsko prebivalstvo, naj ne sodeluje v vohunskih akcijah, naperjenih proti katerikoli okupacijski velesili. ((Izpolnjevanje dolžnosti proučili , ob Sodelovanju avstrii-l skin oblasti. prikazal svoje stališče do A denauerjevega sobotnega govora, v katerem je kancler gladko zavrnil predloge iz sovjetske izjave od lo. januarja. «Adenauerjevo stališče do zadnje sovjetske izjave in do socialdemokratične kritike njegove politike — je dejal Oilenhauer — ni samo povsem nezadovoljivo, temveč vsebuje tudi lažno razlago sovjetske izjave, ciovjet.ski dokument ne govori o volilnem zakonu, ki je v veljavi v Vzhodni Nemčiji, temveč o načrtih vseneroškega volilnega zakona, ki sta jih leta 1952 izdelala Bundestag in vzhodnonemška zbornica«. Oilenhauer je nadalje izjavil. da ne gre za to. da se sovjetski predlogi sprejmejo v celoti, temveč za to. da se o-r.jih diskutira, in ponovil zahtevo. naj bonnska vlada da pobudo pri zahodnih velesilah, da bi se začela pogajanja z Moskvo o teh vprašanjih še pred ratifikacijo pariških sporazumov. V bonnskih vladnih krogih OUenhauerjevega pisma zaenkrat ne komentirajo, dajejo pa razumeti, da bo Adenauer v kratkem odgovoril nanj. Pač pa se je oglasil tiskovni urad demokristjanske stranke, ki v svojem komentarju pravi, da bi bilo dobro, ko bi se socialni demokrati vprašali, zakaj Kremelj ' po polomu EOS tri mesece sploh ni več govori] o združitvi Nemčije, in zakaj se je nanjo spet spomnil prav 23. oktobra lani. na dan podpisa pariških sporazumov. Demokristjanski tiskovni urad pripisuje zaslugo za to dejstvo «dosledni politiki zahodnih velesil in zvezne vlade«, medtem ko bi «pot, ki jo nakazuje opozicija, pomenila nevarnost, da Zahodna Nemčija izgubi zaupanje in pomoč treh zahodnih velesil, to zaupanje in pomoč pa poti ebuje. če hoče doseči združitev dežele«. Ta komentar demokristjanske-ga tiskovnega urada seveda ni bil potreben za sklep, da bo Adenauer Ollenhauerjeve zahteve odklonil, saj je to praktično storil ze v svojem sobotnem radijskem govoru. Pač pa zatrjujejo v krogih, j ki so blizu vladi, da namerava Adenauer takoj začeti z zahodnimi velesilami razgovo-rc^ ki nai bi pripravili teren za sestanek z ZSSR po ratifikaciji pariških sporazumov. Glavni namen teh razgovorov bi bil, da se ustvari-, skupna fronta zahodnih velesil in bonnske republike, ki bi brez medsebojnih nesoglasij nastopil? proti ZS-SR na morebitnih razgovorih. O tem svojem namerni je Adenauer baje že govoril s francoskim ministrskim predsednikom Mendes-Franceom. ko sta se 14. januarja sestala v Baden Bade-nu in Mendes-France je baje izrazil načelno soglasje. Angleške in ameriške vlade Adenauer,, kot kaže. še ni obvestil o svojih načrtih, verjetno pa se bo to zgodilo po normalnih diplomatskih poteh. Iz Moskve pa poročajo, da je sovjetski zunanji minister Molotov sprejel vzhodnonemškega veleposlanika Rudolfa Appelta. Kot pravi uradno poročilo, ki ga je objavila a-gencija Tass. je bil razgovor v zvezi s pariškimi sporazu Nemčiji še vedno odmeva velika sobotna stavka porurskin rudarjev in zeiezar.iev. Točnega števila delavcev, ki jir. je stavka zajela, še ni bilo mogoče ugotoviti, računajo pa, da je bilo stavkajočih več kot milijon. Tudi po podatkih delodajalcev se je stavke udeležilo vsaj 90 odst, zapo-sien.h v podjetjih, kjer je bila stavka napovedana, liein-ricn Itnig. predsednik, sindikata rudarjev, je izjavil, da jo bila stavka «si.iajna demonstracija discipline in odločnosti delavstva«. Danes pa je Zahodnonem-ška sindikalna zveza sjiuroči-la. da nameravajo sindikat; začeti z akcijo za povišanje mezd. Povojna poht ka mezdnega premirja, piše glasilo sindikatov, je končana. List dodaja, a;t ogromni napredek industrijske proizvodnje v Zahodni Nemčiji, ki je bil dosežen v zadnjih letih, opravičuje mezdne zahteve de- lavcev. Obenem se med sindikati ponovno precej ostro pojavlja odpor proti načrtom o priseljevanju tuje deiovne sile. Kot je znano, je minister za gospodarstvo Erhard med Vanonijevimi bonnskimi razgovori obljubil, da bo vlada omogočila zaposlitev določenega števiia italijanskih delavcev. Znano je obenem, ua minister za delo nasorotuje najemanju tuje uelovne Sile in zastopa isto stališče kot sindikati, namreč da je v Zahodni Nemčiji še dovolj domače delovne sile, le da ta živi v krajih, kjer dela primanjkuje. medtem ko se drugod v nekaterih industrijskih panogah opaža pomanjkanje delavcev. V Zahodni Nemčiji je trenutno kakih 600.000 brezp selnih. Zagovorniki uvažanja tuje delovne sile zatrjujejo, da bo Zahodna Nemčija kmalu dobila vojsko, ki bo štela 500.000 mož in da bo takrat zmanjkalo prav toliko delavcev (Od našega dopisnika) Rim. 24. — veleposlaništvo ZDA je danes izročilo predsedniku viade Scelbi vabilo predsednika Eisenhovverja, naj uradno obišče ZDA- Sceiba je tudi že odgovoril, da vabilo sprejema. Na poti v VVashing-ton ga bo spremljal zunan* minister Mgrtmo. Sceiba in Martino bosta prispela v VV.ashiugton 27. marca zvečer; v glavnem mestu ZDA bosta ostala kot Eisenhovver-jeva gosta do 30. marca in imela, v tem času razgovore s predsednikom, z državnim tajnikom Johnom Fosterjem Dul-lesom in drugimi predstavniki ameriške vlade. Nato bosta obiskala Nev/ York in morda te nekatera druga a-mery,lca^,mesta. . Glavni napien.7 ki .ga bo Sceiba sku'a‘ j stranke je vprašanje zemljiških dilngtoiiu. 00 P‘-d . r . Dc \larzio ni ravnal na lastno pest. temvej po sklepu skupine.. To pomeni, da se br-do podobni primeri verjetno ponavljali. kar zastavi; p problem, ki ga ho moralj predsedstvo zbornice rešiti Vendar seje predsedstva ni bilo. ker je predsednik zbornice Gfonchi bolan. J.ato je Gronchi predpoldne ssp.no posamezno sprejel predisednike poslanskih skupin in sb z nji-mi razguvarjal o polci^aju. O zadevi je razpravljala r.a dve i precej dolgih sejah tfi&di de-niokristjanska poslamtfa- skupina. Mnogi pa sodijo, da. je Gronchi jeva bobzen samo pretveza za zavlačevanje odločitve, ker so se N«*ie med demokristjani pokazale i tendence, naklonjene popuščanju fašističnemu izsiljevali u.. V vladnem tisku se nadaliu- Djilas in Dedijer f obsojena na pogojno kazen Na osnovi čl. 118 kazenskega zakonika je bil Djilas obsojen na poldrugo leto zaooid pogojno zel tri leta• Dedijer pa na šest mesecev pegojnu za dve leti BEOGRAD, Zo. — Po razpravi, ki ie trnjula z enourno prekinitvijo od S. ure zjutraj do 24 J tl minut, je porotno sodišče v Beogradu obsodilo na-'osnovi čl. 118 kaze *-sktgi zakonika Milovana Ojilasa rta leto in pni zap-.ra pogojno za tri leta, Vladimir« Dedijera pa no šest niesc-. KAd. j.;. treu svetom petorice okrožnega sodišča v Beogradu se je danes zjutraj ob 8. uri z;.čel proces proti Milovanu Djilasu. upO' 'zinvp sb lille preračunane na to, da škodujejo ugledu Jugo-u: vije v tujim, dn izzovejo gonjo določenih inozemskih krogov proti Jugoslaviji, vmešavanje inozemskih krogov v kojencu, in Vladimiru Dcdijc- I notranje zadeve Jugoslavije ru, izrednemu honorarnemu i in pritisk na Jugoslavijo, naj profesorju beograjske univer- hi spremenila svojo notranjo ze. Milovana D.iilasa brani 'n zunanjo politiko. Dejstv; beograjski odvetnik • Kovačevič. Vladimira D dijera pa zagrebški .odvetnik dr- Ivo Foliteo. Oh začetku razprave sta Oba obtoženca izjavila, da zunanjo Veliko da sta dala svoje izjave prav je razpredanje pritmera išec-} so. preialeovaUrri organi ravnali chia, ki ga nekateri listi še \z "njjpii po zakonskih pred-obravnavajo ioa dolgo pisjh. vedno obravnavajo »a in na široko in v vs|čh mogočih kombinacijah. Ctprav odstavitev nekdaj Sk«raj vsemogočnega organizacijskega sekretarja KPI in njtegov ((izgon« v Milano za deželnega sekretarja nedvomna kaže na obstoj notranjih nejcglasij v KPI, je vendarle jgtsno razvidno. da je poudat.ianje in pogrevanje Secchieicga primera v vladnem tiffeu preračunano predvsem na to, da se odvrne pozornost od notranjih Javni tožilec mesta Beogra-dr zMe.ksandar Atanackovie je na- osnovi čl. 118 kazenskega med obiskom predsednika republike v Indiji in Burmi, dokazuje, da sta želela zmanjšati uspeh politike predsednika republike, ki prispeva k izboljšanju miroljubnega sodelovanja med narodi. Poleg tega so te izjave po obtožnici imele za cilj. da pokvarijo prijateljske odnose Jugoslavi- vržnem zu razvoj mednarnd nih odnosov Jugoslavije, z namenom. da spodkopljeta ljudsko oblast delavnega ljudstva, v' dogovoru dala inozemskemu tisku klevetniške izjave, s katerimi sta neresnično prikazala položaj v Jugoslaviji. Te 39 rudarjev mrtvih in 20 ranjenih zaradi eksplozije jamskega plina Huda železniška nesreča v Angliji terjala 16 žrtev CARIGRAD. 24. — Preteklo [ njene. Danes opolitne je število ranjenih znašalo (tkoli 50, od noč je v rudniku premoga v Ednguldaku, pristanišču ob Črnem morju v Severni Turčiji, eksplodiral jamski plin. pri čemer so bili rovi na petih krajih zasuti. Pri nesreči je bilo ubitih 39 rudarjev, drugih dvajset pa hudo ranjenih. V rovih je ostalo blokiranih še Več rudarjev. Nekatere a-gencije poročajo,, da znaša to število 60, druge pa govorijo o 15 rudarjih. Reševalne skupine so na delu, a je le malo upanja, da bodo pokopane rudarje rešili. LONDON, 24. — Včeraj popoldne se je na postaji Sutton Coldfielris, 10 kilometrov od Birminghama zgodila huda železniška nesreča. Brzi vlak York - Bristol je z veliko brzi-no vozil mimo male postaje, pred bližnjim predorom pa se je lokomotiva iztirila ter se katerih 27 v resmem stanju. Bojijo se. da bo šdtvilo mrtvih narastlo na 20. ker so med razbitinami vlaka opazili še 4 trupla. Prisebnosti sprl/vodnika vlaka, ki je bil v aaklnjem vagonu. se je treba zjJtvaliti, da ni prvi nesreči sle prevrnila. Od desetih vagonov. : iz katerih je bil sestavljen vlak, mi. Tass dodaja, da sta Molo- se iih -ie rtevet prevrnilo. Tatov in Appelt «obširno raz-« koi >so prihitele na kraj nesre-pravljala o vprašanjih, ki seldc reševalne skupine, ki so ra-ti?9.io vsega problema, in o rijence odpeljale v bolnišnico, vprašanjih v zvezi z odnosi ; pri nesreči je bilo 15 mrtvih med ZS8R in Vzhodno Nem-; in več ranjenih'. Danes zjutraj čijo«. Razgovoru je prisostvo- je eden od ranjenih umrl. Re-val tudi sovjetski veleposla- ! sevalne skupine so bile na de-avstnj- pik v Vzhodni Nemčiji Puškin, i !u vso noč ter so med razbitt-1 BONN, 24. — V Zahodni nami vlaka iskale mrtve in ra- je Voda v Seini začela upadati PARIZ, 24. -*• Tudi danes voda iz Scihie preplavila pariška predmestja in prizadejala novo razdejanje. Ze več tisoč ljudi je brez strehe. Vendar pa se fdi, da je nevarnost večjih poplav. Voda v regi je dane i ves dan padala V pariških jiredmestjih - je moralo več tis<)č ljudi zapustiti domove. V' vsej Franciji so v zadnjih dneh reke naraščale in povzročile večje po- zakonika obtožil Milovana Dji- j je z zahodnimi državami, laša in Vladimira Dedijera. da j po prečitanju obtožnice je sta decembra lani v trenutku, j sodišče na predlog javnega tp- žilca sklenilo, da se proces nadaljuje brez navzočnosti javnosti. V obrazložitvi tega. skJf-pa je sodni svet poudaril, da se je po izjavah Djilasa in Dedijera inozemskim listom sprožila v določenem inozemskem tisku velika gonja proti Jugo-j sl a vi ji z namenom, da uniči * njen ugled v inozemstvu, da j uniči ugled njenih ustavnih I ustanov in otežkoča njen med-■ narodni položaj. Ker se bodo i med procesom nujno morala I obravnavati vprašanja, ki zadevajo odnose Jugoslavije z drugimi državami, je sodišče smatralo, da bi javno obravnavanje teh vprašani moglo | škodovati odnosom Jugoslavi-I je z drugimi državami. Javnemu delu razprave niso prisostvovali inozemski novinarji, ker je sodišče smatralo, da njihovo dosedanje pisanje o primeru Djilas-Dedijer ne jamči, da bodo objektivno poročali o procesu. Ob 9.30 se je razprava nadaljevala za zaprtimi vrati. V sodni dvorani so ostali poleg obtožencev in njunih branilcev samo ožii sorodniki, zapriseženi stenografi in nekateri javni delavci. Zasliševanje Milovana Djila-sa je trajalo skoraj do prekinitve ob 16. uri. Razprava se je nadaHevala ob 17. uri z za. sliševanjem Vladimira Dedijera. Po njegovem zaslišanju je govoril javni tožilec, zatem odvetnika obtoženih in obtoženca. V času. ko poročamo, razprava še traja. B. B. plave. Na tisoče prostovoljcev sodeluje, da se kolikor mogoče omeji škoda zaradi popiav. Somoza grozi z novim napadom .SAN JOSE’, 24. — Preiskovalna komisija Organizacije ameriških držav je sporočila, da je bilo ukinjeno ucmiiita-i izirano področje med Kostariko in Nikaraguo. Ta ukrep je bil sprejet na zahtevo ko-stariške vlade, ker želi likvidirati skupine napadalcev, ki so zbežale na to področje. Komisija je hkrati pozvala obe vladi, naj sprejmeta potrebne ukrepe, da se preprečijo obmejni incidenti. Danes je komisija odpotovala v Ma-naguo, kjer je imela razgovor s predsednikom Somozo. Somoza pa je kmalu zatem sporočil, da je začel pošiljati na mejo svoje čete, češ da je z ukinitvijo demilitariziranega področja nastal «zelo nevaren položaj«. Zagrozil je tudi morebitnim novim napadom: «Ce se bo prelila samo kapljica naše krvi, je dejal. pomeni vojno«. Kostari-ški predsednik Figueres je obtožil Nikaraguo. da še dalje oskrbuje napadalne čete. Poljska trg. delegacija prispe danes v Beograd BEOGRAD, 24. — Jutri bo prispela v Beograd poljsKU trgovinska delegacija pod vodstvom načelnika za trgovinske sporazume poljskega zunanjega ministrstva Aleksy-ja Wolynskega na pogajanja za sklenitev trgovinskega in plačilnega sporazuma. Jugoslovansko delegacijo bo na pogajanjih vodil svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve Vladimir Sajačič. IIVKVI Na današnji dan je bil leta 1863 rojen v Trčmunu pesnik Beneške Slovenije Ivan Tripko. Danes, TOREK 25. januar)* Sprecb. sv. Pavla. Kosava Sone vzide ob 7.36 in zatone ® 16.59. Dolžina dneva 9.23. UP vzide ob 8.01 in zatone ob 1°3 Jutri, SREDA 26. januarja Polikarp, Vsevlast xz\HTi;tii IM) 7-unsTUTNEM /iIŠA1.Ili PdH^DTiMIII P 1.4c Zasedanje sindikatov Delavske zbornice Jutri celodnevna stavka v industriji testenin in mlinih Rim še vedno ni nakazal jute za tržaško ko* nopljarno - Danes skupščina odpuščenik delavk Jutri bo v Trstu in v vsej Italiji 24-urna stavka delavcev industrije testenin, mlinarjev in industrije za phanje riža. Stavka je izključno ekonomskega značaj?. Delavci teh industrij zahtevajo že dalj časa 7-odstotno povišanje na poenotene plače ter zmanjšanje razlike med ženskimi in moškimi plačami. Gre za popolnoma upravičene zahteve, ki pa so jih delodajalci ponovno zavrnili. Znano je. da so delavci omenjenih industrij že večkrat stavkali zaradi teh zahtev. * * * Vprašanje zaposlitve 114 odpuščenih delavk Tržaške ko-nopljarne še ni rešeno. Zdi se. da lastnica konopljarne baronica Segre ni mnogo o-pravila v Rimu, kjer je bila te dni in zahtevala nakazilo jute za delo v tovarni. Včeraj je bila baronica Segre sprejeta pri generalnemu vladnemu komisarju dr. Palama-ri, s katerim se je razgovar-jala glede tega. Danes ob 10. uri bodo imele odpuščene delavke skupščino. Po skupščini bodo ponovno šle na generalni komisariat, da zvedo, kaj novega glede bodoče zaposlitve. Kot je znano, se Tržaška konopljarna že mnogo časa bori s pomanjkanjem jute, kar je povzročilo zadnje odpuste z dela. Juto nakazuje tovarnam direktno rimsko ministrstvo za zunanjo trgovino. Zdi pa se, da so bili v zadnjih časih kontingenti zelo nizki in da tudi v bodočih mesecih ne bodo uvozili dovolj jute. Zato se bojijo, da bo morala konopljarna v juliju, ko se zaključi predelava vskladiščene surovine, ponovno načeti vprašanje odpustov. Vsekakor gre za važno podjetje, ki zaposluje še vedno okrog 600 delavk. Zato bi moral dr. Palamara odločno posredovati, da se to vprašanje reši. >1> * * Tudi.glede ponovnega obratovanja zaprte tovarne Koz-mann ni nič novega. Sporočajo, da na razgovorih med bodočimi - novimi lastniki tovarne in predstavniki vlade glede raznih finančnih in proceduralnih postopkov o nakupu tovarne, ni prišlo še do zaključkov. Zaradi tega je bil včeraj na uradu za delo pri dr. Levitusu predstavnik Delavske zveze, ki je zahteval, da se tudi to vprašanje reši in da se omogoči tovarni, da ponovno zaposli delavce, ki so ostali po zapori tovarne brez dela. Redni občni zbor ak. kluba «Jadran» V nedeljo dopoldne je bil redni občni zbor slovenskega akademskega kluba «Jadran», katerega se je udeležilo precejšnje število članov. Po či-tanju zadnjega zapisnika sta podala svoji poročili predsed- nik in tajnik dosedanjega odbora, ki sta poročala o uspehih klubskega delovanja ter kritizirala razne nedostatke. V diskusiji so prisotni razpravljali predvsem o vprašanju sprejema novih članov ter s tem v zvezi sprejeli določene sklepe. Po blagajniškem poročilu sta zastopnika dveh kandidatnih list, ki sta bili predloženi za volitve novega odbora, pojasnila program bodočega delovanja .pri čemer se je eden še posebno zavzel za prihodnji samostojni nastop slovenskih visokošolcev ob volitvah v univerzitetni svet tržaških študentov. Po tajnem glasovanju je predsednik občnega zbora razglasil naslednji rezultat: zma- gala je druga lista, in sicer z 31 glasovi, medtem ko je prva lista dobila 26 glasov. V izvršni odbor so bili potemtakem izvoljeni Joško Pivk za predsednika, dr. Tonči Gašperšič -podpredsednik, Cene Baša -tajnik. Mitja Volčič, Božo Filipovič. Slavoj Slavik in Iren-ka pa za člane. Novi odbor bo skušal predvsen poskrbeti za nove klubske prostore v centru mesta ter doseči, da bi vanje zahajala vsa slovenska inteligenca. V nedeljo se je zaključilo zasedanje generalnega sveta sindikatofv Delavske zbornice, ki so rattzpravljali o lokalnem gospodarskem položaju in na koncu sprejeli več resolucij. V njih obsojajo počasnost izvajanja, ukrepov za ublaženje krize. zahtevajo izboljšanje pristaniških naprav, začetek gradnje ljudskih hiš v žavelj-ski aoni, itd. Glede ustanovitve proste cone so predlagali naj vlada pošlje v Trst posebno komisijo, ki naj na mestu samem izdela načrt. O Dr. H Kloni, bivši predsednik RAI, bo od 1. februarja dalje novi šef tiskovnega uregka generalnega komisariata. Sefta-nji šef orof. Lefevre se bo vit/iil na svoje prejšnje meaio v Rfiin. Otvoritev dveh šoi m skrb in vzgojo otrok V nedeljo sta bili v otroški fboinišnici «Burlo Garofolo« otvorjeni dve različni šoli za skrb in boljšo vzgojo otrok. V obe šoli je sedaj vpisanih 22 gojenk. Na otvoritveni sve-J čanosti sta ob prisotnosti šte-' vilnih zdravnikov in predstavnikov oblasti govorila predsednik upravnega sveta bolnišnice primarij DEste in ravnatelj obeh šol PORAZNE UGOTOVITVE 0 TRŽAŠKEM POMORSKEM PROMETU ZA L. 1954 Dobičkonosno ,,razno” blago predstavlja komaj l/IO prometa MIKČAJ ZA OBČINSKEGA 1F.HMHA ZA IRI SfMMSSf. OBClIHE RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA v nasprotju z interesi prebivalstva Razpis ne predvideva, da mora novi občinski tehnik obvladati slovenšči' no, čeprav bo imel opravka s skoraj izključno slovenskimi prebivalci Pred prvo svetovno vojno je promet masovnega blaga dosegal komaj polovico prometa in pred drugo svetovno vojno eno četrtino Statistični podatki o tržaškem prometu leta 1954 so uradno znani ,in smo jih deloma objavtii tudi v našem listu. Po teh D.-.datkih bi na prvi pogled izgledalo, da se stanje prometa celo polagoma izboljšuje, saj st je lanski promet rahlo povtčal v primerjavi s prometom 1953. leta. Struktura tega prometa pa govori, da je stanje v resnici prav obratno. V tej zvezi je izredno pomembna naslednja statistična razpredelnica o strukturi pomorskih prihodov (ki so zabeležili omenjeni porast, medtem ko so se odhodi ponovno znižali): Vrsta blaga premog žitarice rude mineralna olja razno blago 1954 1938 30.4 13.0 11.2 10.9 15.9 24.4 32.5 26.0 10.0 25,7 100,0 100.0 Masovno blago je torej lani zavzelo že devet desetin v tržaško pristanišče pripeljanega blaga, medtem ko ga je pred drugo svetovno vojno le tri četrtine in pred prvo svetovno vojno niti polovica. Masovno blago pa prinaša pristanišču izredno malo zaslužka in se je zaradi takega razvoja pristaniška dejavnost Trsta v resnici močno znižala kljub optimističnim skupnim statističnim podatkom. Ta razvoj pa je spravil v resno nevarnost tudi celotni obseg prometa, saj je lani od 2.64 mhijona ton pripeljanega blaga, kar 1.66 milijona ton sestavljal premog za avstrijske potrebe. To pa so pošiljke, ki imajo začasni značaj in so rezultat sedanjega političnega stanja. Ni pa dvoma, da bo SVEČANOST V LADJEDELNICI SV. JUSTA Molocisterna ..Magdala" srečno spuščena v morje Splovitvi so prisostvovali številni predstavniki oblosti z dr. Palomaro na čelu - Ladjo grade za beneškega brodarja Scarpo Avstrija s padcem mednarodne politične napetostS in z ureditvijo gospodarskih odnosov z vzhodnimi državami ponovno dobavljala potifebni premog v Češki, Poljski iitd., kot jo to delala vsa leta v preteklosti. V takem položjaju vidijo celo »Ultime Not'inie» v včeraj objavljenem člaifsku edini izhod v mednarodni konferenci o tržaškem pristuUnišču. ki naj s pomočjo določfgnih žrtev z italijanske strani, omogoči dejanski razvoj proaneta prej, ko bi konkurenti šet ostreje posegli v tradicionalni o tržaško področje. Cas igra jbri tem izredno vlogo, saj s/S; Reka in vsa Velika severnla pristanišča prav sedaj trudijo, da bi pritegnila ne samo avstrijski promet temveč ludi j»romet CSR. Madžarske in deloma Poljske. V takem vjzdigšju se celo avstrijsko navdušenje za skupno rešitev prometnih vprašanj polagoma ohlaja, ker bi hud konkurenčni boj konistil predvsem Avstrij-tniska ladja «Homeric» je po m ] uspesni preizkusni vožnjo do Vse Ue ugotovitve pa pred- | Benetk.in nazaj včeraj popol-stavlja lo istočasno ostro kriti- dn<* odplula izpred Pomorske , ... .. i _ .i _: l. oostaie na svoio otvoritveno škodbo, se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga po izpra- niu prask odslovili s priporočilom 5 do 6-dnevnega počitka. --------- Razgovori o vprašanju razmejitve z bivšo cono B Polkovnik Cangini, načelnik italijanske delegacije za dokončno razmejitev med tržaškim področjem in bivšo cono B, se je včeraj zjutraj sestal s predstavniki oblasti v Trstu, ki so ga seznanili s svojim mnenjem glede vprašanja, ki ga rešuje mešana italijan-sko-jugoslovanska komisija. V teh dneh sta obe delegaciji redno nadaljevali z delom. „Homeric" odplul proti hlew Yorku Velika 24.000-tonska pot- ko odgovornih vladnih in tudi prav ta ko krivih odločujočih tržaških krogov, ker zavlačujejo »klicanje mednarodne konference in že vnaprej govore, d»t ne mislijo upoštevati najvažnejših zahtev zalednih držav. Po tej poti Trst ne bo mogel Okrepiti svoje osnovne gospodatrske dejavnosti in premostiti tsedanjo ostro gospodarsko krito. L / Odstop dveh predstavnikov iz komisije za prosto cono Predstuvnika Združenja trgovcev 5aa drobno in združenja ma’Ve industrije v komisiji za proučevanje vprašanja proste ctone, ki je bila ustanovljena pri trgovinski zbornici, sta p odala ostavko. Kot razlog ze svojo ostavko sta navedla, da komisija ni hotela sprejieti roka 15 dni, v katerem bi morala komisija zaključiti* svoje proučevanje in se iz,ueči za prosto cono. Dejansko sta predstavnika malih trjfovcev in male industrije s 1tem izrazila protest zaradi zavlačevanja komisije, da se izrtpče pozitivno o tako važnem vprašanju, kakršno je vprašz#nje proste cone. Z mcttorja pred hišo utradel svečo Ob povaratku iz gostilne v Nabrežini je neki policijski agent z devinskega komisariata zvečer 22. t.m. opazil, da so mu nežjnanci ukradli z motorja MV, ,ki ga je pustil pred vrati lokadja, svečo (del motorja). Agsi nt je hotel osetftio izslediti tu tu. kar se mu je tudi posrečilo. Nekateri so namreč opgazili nekega človeka, ki je pirišel iz gostilne in se nato oddaljil proti domu, Ker je agetit identificiral tatu za 30-letneiJa Josipa Legišo iz Cerovelj it' 17, je odšel k njemu na domj, kjer je res našel ukradeno (svečo. Legiša je kasneje nal komisariatu priznal tatvin.Og zaradi česar so ga prijavili sodnim oblastem. postaje na svojo otvoritveno vožnjo proti Nevv Yorku. Med potjo se bo ustavila v Palermu. Neaplju in v Genovi. Po nekaj potovanjih proti Zahodni Indiji, bo ladja začela vzdrževati redno potniško progo Quebec Southampton. 29. januarja TRADICIONALNI PLANINSKI PLE S Rezervirajte pravočasno mize v Ul. Machiavelli št. 13, od 19. do 20. ure tel. 36491. V nedeljo ob 10. uri so v ladjedelnici Sv. Justa splovili motorno petrolejsko ladjo »Magdaln«, katero grade za beneškega brodarja Alda Scarpo. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki oblasti, med njimi generalni komisar Palama-ra. predsednik sodišča Consal-vo, polkovnik Cammilleri. poveljnik pristanišča podpolkovnik Nani, direktor oddelka za proračun dr. Silvi-Antonini, direktor oddelku za zunanjo trgovino dr. Tiamarco, predsednik Tržaškega Llovda admiral De Courten, direktor Javnih skladišč dr. Bernardi, direktor pristaniškega poveljstva kap. Klodič, direktor ladjedelnice Sv. Marka ing. Cro-vetti in drugi. Motorna cisterna »Magdala« ima naslednje značilnosti; največja dolžina 76.95 metrov, največja širina 12 m, višina do glavnega mostu 5.90 m, grez ob polnem tovoru 5,36 m, brutto registrskih ton 2.569. netto registrskih ton. 1.595 in prostornina cisteren 2.870 kubičnih metrov. Ladja bo o-premljena z motorjem Diesel-Ansaldu, ki bo razvijal 1.350 konsikih sil in omogočili brzi-no 12 milj na uro pri polnem tovoru. Z leski ji padel Zaradi pacVa z dveh metrov visoke lestve*, si je 45-letni trgovec Avgusl o Borghetto poškodoval hrbtenico, zaradi česar so ga mi,orali s prognozo oklevanja v |li dneh pridržati na ortopedski) m oddelku. —2—4— Porezala se je Ob povratliu domov s ste klenico petroi eja v rokah je 10-letna Luisjp. Alagna iz Ul. degli Artisti perodno padla po stopnicah, pri čemer se je ste kleniea razbita in dekletce se je z drobci Jranilo po prstih desne roke. ( V spremsUZa svoje matere se Je zateklki v bolnišnico, kjer so jo sp iejeli na I. kirurškem oddelku!. Okrevalo bo v 10 dneh. — »-J5---- Deska na nogo Med delom Turi gradnji stavbe je 49-1 Rtnemu Antonu .luriševiču o njegov 44-letni prijatelj Maksimilijan Vekjet. tudi od Sv. M.M. Sp. št. 658 bori s smrtjo. Vekjet je namreč šofiral po omenjeni cesti motorno trikolo in poleg njega je sedel Mihalič. Da bi se izognil tablam z obvestilom o delu na cesti, je najprej ostro zavil na levo in nato še na desno, pri čemer pa je izgubil oblast nad voztlom, ki je zašlo s ceste in odletelo v meter globoko jamo. Tu se je vozilo obrnilo na levo stran in vrglo oba potnika na tla ter se nato poni.vno postuvilo na kolesa. Medtem ko Je Mihalič zaradi hudih poškodb na mestu iz-i dihnil, so morali Vekjeta od- peljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma hrbtenice in prebitja lobanje, krvavitve ter verjetnih notranjih poškodb pridržali na ortopedskem oddelku. Ker je njegovo stanje naravnost obupno, so si zdravniki pridržali prognozo. Do sedaj je njegovo stanje še vedno zelo resno in zdravniki so obupali nad njegovim življenjem. * * * V noči med nedeljo in ponedeljkom so morali sprejeti ne ortopedskem oddelku tudi 29-letnega mehanika Dina Pie-razzija iz Ul. S. Cilino, ki je med vožnjo z vespo v višini kamnoloma Faccanoni nesrečno padel in se ranil po čelu in ustnicah ter si tudi zlomil desno roko. Ker so mu ugotovili tudi notranje poškodbe, bo po mnenju zdravnikov o-krevat, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, v 30 dneh. Zenska bi se morala zagovarjati pred našim sodiščem zaradi obtožbe tatvine, s katero je povzročila 57-letni Lidiji Peressini vd. Spadon in njeni 35-letni hčeri dr. Luc-cilli Spadon por. Dabreni iz Ul. Roma 22 skoraj 1 milijon lir škode. Leuzzijeva je bila namreč aprila 1953. leta zaposlena pri družini Spadon kot kuharica. 19. istega meseca pa je nepričakovano in brez nobenega obvestila izginila in odnesla s seboj poleg velikega števila oblek in perila tudi staro bizantinsko ikono, 25 kosov srebrnega jedilnega pribora ter drugo srebrnino. Tatvino sta obe lastnici prijavili 21. aprila in že tedaj sta sumili v kuharico. Po poročilu o tatvinah v časopisju pa se je policiji prostovoljno predstavil 57-letni šofer avto-taksija Sirio Polanz, ki je pojasnil, da je Leuzzijevo 19. aprila odpeljal s taksijem do Portogruara. Leuzzijeve seveda niso mogli najti nikjer. Sele kasneje je prišlo iz Bozna obvestilo, da so jo aretirali. Karabinjeri so jo nato zaslišali in tatica je priznala svoje dejanje izgovarjajoč se, da ni ukradla vsega za kar so jo obtoževali. Leuzzijeva je nadalje pojasnila komu je srebrnino prodala in kupec, identificiran za trgovca iz Trevisa, je zadevo priznal in dodal, da se je ženska predstavila kot begunka. Obtoženko bi morali sedaj pripeljati na razpravo, vendar je po karabinjerskem poveljstvu sporočila, da jo lahko sodijo tudi v odsotnosti kar se je tudi zgodilo. In njenim starim In novim računom je sedaj tržaško sodišče dodalo nov, ki po meni za ljubiteljico tuje lastnine Beatrice Leuzzi poldrugo leto zapora več in plačilo 15.000 lir globe ter sodnih stroškov. Preds.; Fabrio, tož,: Pascoli, zapisn.; Petrocelli, obramba: odv. Romano. Trstu niso začeli izvajati posebnega statuta ampak se je omejil na pozive na borbo za uveljavitev statuta na obeh straneh. Nato je Vidali izjavil, da je KP za deželno avtonomijo, ki naj obsega samo sedanje tržaško področje. V tem okviru je zahteval ustanovitev upravnega teritorialnega telesa, ki bi moralo biti izvoljeno po proporcionalnem volilnem sistemu. Teritorialni svet bi moral imeti večjo oblast, kot jo imajo deželni sveti v Italiji. Za takojšnjo demokratizacijo civilne uprave pa je zahteval, da se spremeni sedanji volilni sistem povezanih list s proporcionalnim sistemom, ter da se skličejo nove volitve preden poteče štiriletni rok sedanjega mandata. Hkrati pa je zahteval volitve pokrajinskega sveta. Nato je govoril o njihovem občinskem programu, omenil razočaranje prebivalstva nad italijansko oblastjo, češ da je pričakovalo večjo' demokracijo in naštel razne policijske in druge protidemokratične ukrepe. V borbi proti fašizmu, je dejal Vidali, je treba biti dosledni, treba se je združiti, da se napravi iz Trsta antifašistično mesto. V ta okvir je vključil tudi njihovo borbo za statut in dejal, da si želijo, da bi se vsi Slovenci združili v eno samo demokratično fronto, ki naj bi branila njihove narodnostne pravice v tesni povezavi z Italijani. Takoj nato pa je predložil predlog CK, da se od sedaj naprej začasno naziva partija «Komunistična partija Tržaškega ozemlja*. Medtem ko je glede bivše cone B govoril, da je bila ta priključena Jugoslaviji,' da je bil londonski sporazum dokončna in ne začasna rešitev, je ob drugih prilikah in še posebno kar se tiče naziva partije, mnogo poudarjal začasnost. Igral je na občutljivosti Tržačanov, ki se še niso sprijaznili s priključitvijo k Italiji, da jim vlije upanje «začasnosti» rešitve tega vprašanja. Zato je tudi napadel razne italijanske stranke, organizacije in italijansko vlado, da niso protestirali proti »jugoslovanski priključitvi bivše cone B». Glede perspektiv rešitve gospodarske krize, je omenil u-stanovitev integralne proste cone in druge finančne in davčne ukrepe, ki bi jih morala podvzeti rimska vlada, da pomaga tržaškemu gospodarstvu Sele proti koncu se je Vidali dotaknil vprašanja delavske enotnosti in izrazil prepričanje, da bo ta enotnost napravila korak naprej, ko bo večina delavcev orga-nično združenih. Zato je pozdravil iniciativo CGIL za sklicanje sindikalne ustanovne skupščine, ki mora predstavljati enotnost vseh delavcev ne glede na njihovo politično ali narodnostno pripadnost. Pred koncem je ponovno poudaril nujnost ustanovitve enotne slovenske fronte. Hkrati pa je dejal, da so vse italijanske stranke v Trstu, razen KP, PSI, UP in Združenja Cipriano Facehinet-ti, v krizi. Zakaj se je Vidali tako potegoval za slovensko enotno fronto? Ali hoče Vidali navezati Slovence na izključno narodnostno borbo in jih s tem odtrgati od borbe za socialne pravice vsega delavstva? Ta »slovenska enotna fronta« bi morala služiti Vidaliju za netenje narodnostne mržnje med Italijani in Slovenci v Trstu, in mu nuditi priliko, da bi lahko še vedno trdil, da je Trst obmejno mesto, ki leži ob »nemirni meji«, kot je poudaril v svojem govoru. Na konferenci je govoril tudi član vodstva KPI Senator Scoccimarro, ki je prikazal sedanji resni gospodarski položaj v Italiji, ki so ga povzročili zasebni monopoli in politika vlade, ki te monopole podpira« Zavzel se je za nacionalizacijo vseh ključnih proizvodnih sil, ki naj bi iz ločila zasebni monopol in la ko omogočila večjo in cenejšo proizvodnjo, hkrati pa večjo zaposlitev in s tem rešila vprašanje 'brezposelnosti. CLASBENA MATICA v Trstu priredi v sredo 26. t. m. ob 20.30 uri v Avditoriju JAVNI NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE s sodelovanjem tržaških dijakov, ki študirajo v Ljubljani. Poleg solistov nastopita tudi šolski pevski zbor in orkester. Na sporedu so dela skladateljev: Chopin. Debiis-sv, Dvorak. Gallus, Grieg, Haydn, Laharnar, Liszt, Moszkowski, Morlacchi, Mozart, Medved, Ravnik, Schubert. Vilhar-Vodopi-vec in Wenzel. Sporedi so na razpolago v Ul. Roma 15/11 (SHPZ) ter v Glasbeni soli v Ul. R. Manna 29/1. Ponovitev nastopa bo v nedeljo 30. t. m. ob 15. uri v gledališču v Sv. Križu. Vabljeni vaščani in okoličani. Ljudska prosvete OBČNI ZBOR SLOVENSKO-HR-VATSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU SHPZ v Trstu sporoča vsem včlanjenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da bo VIII. redni občni zbor dne 30. januarja 1555 ob *.s0 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. P. D. »Ivan Cankar«. Vabljeni so vsi odborniki PD «Ivan Cankar« na odborovo seio, ki bo v petek 28. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Morvtecchi št. 6 Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 26. t. m. ob 20. uri važna seja upravnega odbora. NOVE SLOKENSKE KNJIGE Obro lir 2.000 De Vries: Mačeha zemlja, platno lir 1.350 Hawthorne: Hiša s sedmimi pročelji, polpl. lir 1.200 Josip Murn: Zbrano delo, II. del. pl. lir 1.180 Fran Levstik: Zbrano delo, IV. del, pl. lir 1.200 Kirin: ABC otroška slikanica, broš. lir 400 Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu. Fenice. 15.30: icBrezskrbna I® N. Taranto, A. Manginl. Naziouale. 16.30: «Upor !>?, ? ku II«. N. Brand, E. M« maire. Filodrammatiro. 16.00: «K0C» sin«, R, Hudson, B. Rusk Supercinema. 16.00: «Sledite1 mu človeku«, B. Blier. * di-ni izpod 16 let prepove® Arcobaleno. 15.30: # Poša® Ulice Morgue«, mladini ® 16 let prepovedano. Astra Rojan. 15.30: »Kešjl*. bom«, I. Bergman. G. P*? Capitoi. 16.00: «Jetnik rutk1* G. Cooper, S Havvvard. Cristallo. 16.00: »Obleganje ’ mih strehe«, W. Holdeči Parker. GrattaCelo. 16.00. «12 m® ljubezni«, L. Bali, D. Arn* Alabarda. 15.30: »Sladka V* J. Wyman. Arlsto-n. 16.00: «Drevored >* tia». G, Svvanson, VV. Hojf Armoma. 15.00: «Pancho J1 vrni se!», P. Arni prodaj, Aurora. 16.00: «Rdeče A. Ladd. Garibaldi. 15.30: «Frine, w zana Vzhoda», E. Kleu*. Lees. Mladoletnim PrfPj Ideale. 16.00: «Ta-rzanov ® J. Weissmu*eller. I m pero. 16.00: «Rimljank»*» na Lollobrigida. Italia. 16.00: «Deset let 0» življenja«. S. Marco. 16.00: «Semi«nol**i Hudson. Kino ob morju. 16.00: na», J. Wayne. MladoM* prepovedano. t Moderno. 16.00: «Zgodba G. Millerja«, J.Allison, J. St**' Savona. 15.30: «Pri zlate*11 njičku«. B. Grable. M Viale. 16.00: «Junaki ArWjJ Vittorio Veneto. 15.45: ro», R. Montalban. Azzurro. 16.00: «Ena tisti**, to. Mladini izpod 16 * povedano. » Belvedere. 16.00: «TolP* držav«, S. Cochran. . , Marconi. 16.00: «z’arad. sem se vrnila«. VV. Birgeja Massimo. 16.00: «SamOfl*^ poslanstvo«, T. C ur tis. Novo cine. 16.00: «Pavl^' Young. j Odeon. 16.00: «Furija neW* ka», J. VVeissmueller. w Radio. 16.00 :«Avtobus & R. Cameron. Secolo. 16.30: «tPreganjanc*' Douglas. d, Venezia. 15.30: «Skrivnost r G. Ford. Skedenj. Danes cb 20.30 “ stava SNG. j Kino na Opčinah 18.00: valna roka«. TOREK, 25. januar j* r n» r n. 11.30 Lahki orkestri: J Predavanje; 12.10 Za vsa*; nekaj; 13.00 Glasba po fj 14.00 Poje Josephihe Baker;: Kulturni obzornik; 14.25 1 ameriški ritmi; 17.30 Ples1", janka; 18.00 Delius: Kon«f( violino in orkester; 18.25 lioz: Menuet; 18.40 KoiK^j nerista Pavla Pjkcrnyj+« Sola in vzgoja: Kdo je k*«) vzgoja ne uspe ? 19.15 glasba; 20.00 Šport; 20.05 šek: Orglar: kantata za zbor in orkester; 20.25 ven: Adagio iz Sonate 5 20.30 Hutton: »Morilec« - 4 3 dej.; 22.00 Priljubljene > melodije; 22.30 Brahms:^ nada v A-duru; 22,47 ' ples. T it k r . Vse naročnike na naš list v Jugoslaviji, ki do-sedaj še niso poravnali zaostalo naročnino za leto 1954 ter naročnino za januar in februar 1955. vljudno naprošamo, da takoj nakažejo naročnino na a ADI T« - Ljubljana, Stritarjeva štev. 3/1. -tek. rač. 604-T-375. V nasprotnem primeru bomo primorani ukiniti nadaljnje pošiljanje. Posebnih položnic ne bomo razpošiljali. Po možnosti nakažite vsaj za 1-2 meseca v naprej, da nam prihranite delo in stroške. Mesečna naročnina je din 210.—. GLEDALIŠČA ) SNG Danes: ob 20.30 v Skednju «3 + 1». VERDI Danes: ob 20.30, «Zazš», zadnjič, za red C v parterju in na balkonih ter za red B na galerijah. 11.45 Komorna glasb*; j Orkester F. Ferrari-ja; 20.®| sti in glasba iz filmov:/ Giorgio Altarass: «Oseka«] di.iski dokumentarij; 21.+J G. Cergoli na klavir. K O H E It 254.6 m ah 1178 kf I Slovenska poročila: 6.J*> 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30-, Hrvaška poročila: vsak 0 20.00. j Italijanska poročila: 6.15> 17.00, 19.00 in 23.00. . * Slovenski pregled tisk»J dan (razen nedelje in P kal ob 6.50. ,( Italijanski pregled tisk* ^ dan (razen nedelje in ka) ob 6.15 ledar - vremenska 6.40 Jutranja glasba; dai 7.05 Jutranja glasba; sveti za gospodinje; - . ska ura; 11.30 Mladinski^ certnj oder: Narodne P+i ^ n'f 7.30 j ‘ ii.°° i priredbah; 12.00 Ritmi ih 12.50 Glasba po željah’, j Od melodije do melodij1^ Iz naših listov: 14.40 S/ zvoki; 15.00 Kulturno 'lJ na Primorskem; 15.15 J? f vanski ansambli in soliS" p našim mikrofonom; 15.30 j spored glasbenih uganki < Tečaj angleščine; 16.15 kogar neka,j; 17.10 “Zt glasba; 18.00 Glasbeni jjf skop; 18.50 Šport; 19.15 'f nem ritmu z orkestroth j) S m itn 11L * J Rossetti. 15.00 »Upor na Kalni«, h. Bogart, V Johnson. Excelsior, 16.00: »Pokvečena roka«, Van Johnson, G. De Ha-ven. Od včeraj do donos ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. in 24. t. m. se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 12 oseb UMRLI ŠO: 66-letni Glovinn. Godini, 62-lelna Natalia Ltg,>- vkh por. Piedimonte, 75-leina Filomena Mauro vd. Desiot, 80-ietna Adelaide Martin por. Puhalj, 60-letna Italia Ceschia poi. Mervar, 48-letni Costant no Pelos, 71-letna Gisella Bier por. Iltetterati, 60-ietni Carlo Pnpis, 54-letna Giorgina Lamia por. Persini, 67-letna Eleonora Biščak vd. ufar, 74-letna Jo.vpma Durn, 81-let,na Apollonla Mila- no vd. Milano. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 6.3, naj-ni/ja 2.3 ob 17. uri 5.1, zračni tlak 1024.1 st a nov 11 en, veter 34 km vzhod-sever-vzhod, vlaga 60 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8.4. NOČNA SLUŽBA LEKARN Benus-sl, Ul. Cavana II: Rdeči križ, III. Kellrfonlane 39; Pic-ciola. Ul, Orlani 2: Plz/ul Ci-gnola, Korzo Italija 14; Ravasilii, Trg Liberta 6; AUa Saiule, Ul. Giuha 1: Veman, Trg Vaimau-r» 10. Pastos; 20.15 15 minut ,yf z orkestrom MantovatULj« Jacpues Ibert: «Kralj DJjt . komična opera v 4 r> i.o t r; ,v i J* 254,6 m alt 1178 k« jj Poročila ob 5.00, 6.00, 7.^' 15.00. 17.00. 19.00 lil 22.00,, ji 11.00 Radijski koledaf'ff Glasbena medigra; 11.30'jJ stralni spored; 12.10 20 JJjjl Veselimi godci; 13.10 ski koncert: 14.00 Z* .jv pevce in godce; 14.20 J? | za razvedrilo; 15.15 Lahe? I ba; 15 45 Domači napeV"# Utrinki iz literature - J: Kolar: «Mi smo za P'š II. del; 16.30 Zeleh ste "it šajte; 17.10 Popoldanski..; nični koncert; 18.00 * j pregled; 18.10 ZborovskCw| be Blaža Arniča poje skl komorni zbor; 18.30 j tednik; 20.10 Venček *|0V narodnih; 20.30 Radijsk* J Ivan Tavčar: »Cvetje v w 21.20 Zabavna in plesna^/ Odgovorili urednic STANISLAV RENJf*;,' Tiska Tiskarski zavod ZT DEKLICE od 14 do najveij( s,zrasti iz okolice Cpčh ati totehnična tovarna. 1 upravo našega lista. ZENA SREDNJE STAR°y, zaposlitve kot gospodinj* K rejšem gospodu tudi * ut na dan. Naslov n* / lista. F o I o v a i o 1 f ji in turistični u ((ADRIA - EXpH*"||i Ul. Cicerone st. 4 ^ Telefon 29243 ^ prireja večdnevna 8 denska zimovanja skih krajih na P nji* na Pokljuki, v gori, na Bledu. v fjlt nju, Planici itd. P® j/f ugodnejših cenah. lega preskrbi v šem času indivi f turistične vizuth* y tranzitne vizume Preteklo leto se je za Švedsko in za njeno gospodarstvo končalo bolje kot za ostale skandinavske države. Ugodne mednarodne razmere so omogočile, da se je ,na Sved-s em obdržala popolna zapo-s enost in da se je realna yrednost plač dvignila, da se J« torej življenjska raven zvišala.. Kljub , temu pa so posamez-.1 Cementi, zaradi katerih žaf gospodarstveniki izra-aJo zaskrbljenost in govore o mnogih neprijetnih posledi-*">. do katerih bi lahko pri-0 v sedanjem razvoju gospodarskih razmer na Švedskem. Gre predvsem za neugodno *r£°vsko izmenjavo med v, sko in drugimi država-Po poročilu švedske dr-avne banke z dne 23. decem-V 50 v zadnjih 12 me-e°ih švedske devizne rezer-k® padle za 359 milijonov ron. Švedska je do vključno novembra uvozila blaga v LUpn* vrednosti 8 milijard R7o milii°nov kron. kar je za milijonov kron več kot istem obdobju prejšnjega **. Hkrati se je izvoz šved-a *ga blaga dvignil za 461 uijonov kron, kar pomeni, da se je trgovinska bilanca v H mesecih preteklega leta Poslabšala za 417 milijonov ■ton. Slika postane sicer ne-01^° ugodnejša, če se vza-eJo v poštev tudi drugi dr-.ayP^ dohodki, kot na primer ohodki švedske trgovske mor-arice, ki prevaža tuje blago, «imer zasluži toliko, da je la'113 zunania trgovinska bi-nea bolj pozitivna. Toda edska je imela tudi druge hdatke izven trgovinske bi-. c.e’ kot na primer devizne roške številnih švedskih tu-s ov v tujino. 23. decembra ::i^s e®a leta so rezerve tuni , ev*z v švedski nacional- liiardoki27naŽ r6 SkUPn° 1 rej 3sq milijanov kron, tg-milijonov manj kot ob k°ncu leta 1953. d^i so potrebne znatne l°. d; rezerve, predvsem za a bi obdržala ravnotež- onih v Plačilni bilanci tudi mesecih, ko zaradi ne- primernih vremenskih razmer proizvodov. Razen tega močne rezerve tujih deviz omogočajo borbo proti inflaciji in dvigu cen na domačih tržiščih. Evropska organizacija za gospodarsko sodelovanje (OEEC) je v svojem zadnjem poročilu ocenila gospodarski položaj Švedske kot zelo dober in poudarila, da bi manj razvite države članice OEEC lahko prosile Švedsko za posojilo. Švedski gospodarstveniki pa nasproti temu mnenju poudarjajo dejstvo, da je bila Švedska do pred nekaj leti prisiljena prositi Švico za OD MANNESMANNA DO REUSCHA - DOSLEDNO SKLENJENA VERIGA REAKCIJ Porurski proletariat v borbi proti napadom na delavsko soupravljanje Ozadje dogodkov, ki so privedli do velike stavke porurskih rudarjev in železarjev Bundestag naj uredi pravico delavskega soodločanja na vseh stopnjah vodstva podjetij V soboto je skoraj milijon zahodnonemških rudarjev in železarjev izvedlo 24-urno svarilno stavko kot protest proti napadom industrijcev na pravico do soupravljanja, za katero so se nemški delavci ves čas po vojni borili in si jo dokončno priborili leta 1951, ko je bila uzakonjena z zakonom, ki pa je izglasoval zvezni parlament. V ilustracijo objavljamo članek, ki ga je pod naslovom «Gospod generalni direklo• potvarja zgodovino» objavil socialdemokratski tednik iz Hannovra «Vorwaerts» od 21, januarja, torej še pred splošno stavko. svoje devizne razmere. Po mnenju švedskih gospodarstvenikov je Švedski potrebna mnogo večja stabilnost v njeni zunanji trgovinski in plačilni bilanci, da bi morebiti mogla dajati tudi posojila. Kar se tiče njenih notranjih gospodarskih razmer ne vzbujajo toliko vznemirjanja, pač pa opozarjajo, da bi bila potrebna večja opreznost. Ne preti sicer nevarnost inflacije, toda cene kažejo stalno tendenco po naraščanju. Na Švedskem so še vedno v veljavi razni upravni ukrepi o kontroli in določanju cen. Se leta 1947 je švedska vlada izdala zakon o kontroli cen, na čigar temelju bi se v primeru vojne, vojne nevarnosti ali izrednih pogojev izzvanih po vojni, stavil v pogon zelo širok aparat, s katerim bi država določala in nadzirala cene na tržišču. Ker ta zakon ne daje dovolj trdne podlage za sedanje nadziranje cen v nekaterih panogah, kot na primer glede stanarine in poljedelskih pridelkov, je minister za trgovino imenoval posebno komisijo, ki naj ta problem prouči. To novo komisijo sestavlja 11 strokovnjakov iz raz- —. ..---^-----„ ------- nih gospodarskih panog, na- 1 renehajo na primer gozdna [ čeluje pa ji predsednik sve- ln druga dela, ko se namreč . ----------------------------------- zn>anjša izvoz konjunkturnih | (Nadaljevanje na 4. strani) 20.000 rudarjev in jeklarjev v Oberhausenu je v preteklem tednu izvedlo 24-urno svarilno in protestno stavko. Povod za to spontano akcijo sredstva, da bi si izboljšala j delavcev, ki je presenetila celo vodstvo Zveze r.emških sindikatov, je bil izzivalni govor generalnega ravnatelja dr. Hermanna Reuscha na obenem zboru koncerna Gute-hoffnungshuette v Oberhausenu. V govoru, ki je bil tudi natiskan, je izjavil: «Pravica do soupravljanja v železarsko-premogovni industriji je rezultat brutalnega izsiljevanja sindikatov. Uveljavljena je bila v času, ko državna oblast še ni bila utrjena.* Za radikalnega glasnika neomejene oblasti podjetnikov se je kot' izračunano postavil prav tisti dr. Reusch, ki je 21.1.1947 v pismu o razpustitvi koncernov, ki ga je poslal takratnemu šefu upravnega urada za , gospodarstvo v Min-denu dr. Agartzu. napisal: ((Končno izražamo svojo iskreno (!) pripravljenost, da dopustimo delavstvu in sindikatom -popolno pravico do soupravljanja. Nočemo se zapirati pred zahtevami novega časa iri v celoti in popolnoma pristajamo na udeležbo delojemalcev pri načrtovanju in vodstvu, pa tudi pri nadzornih organih (torej holdingih, op. ur.) velikih podjetij železarske in jeklarske industrije.* Iz tega citata nedvoumno izhaja, da so v tistem . času podjetniki jn še posebej gospod Rausch, sindikatom prostovoljno ponujali soupravljanje. Govoriti danes o izsilje- t0v tnali simfonični orkester Glasbene Matice, ki bo jutri nastopil pod karja Kjudra na javnem nastopu gojencev glasbene šole v Avditoriju. G vodstvom Kjudra na javnem nastopu gojencev glasbene šole v Avditoriju. Gornja slika je bila posneta med vajo. vanju, ki da so ga zagrešili sindikati, je torej potvarjanje zgodovinskih dejstev. Nadalje se pokaže, da ta ponudba ni bila mišljena pošteno, temveč da naj bi služila kot sredstvo za dosego cilja, da bi v najtežjem času po polomu pridobili delavce za obnovo razbitih tovarn ob Renu in Ruhru. Toda rudar in plavžar sta ta nepošteni manever spregledala. Ce so mnogi krogi v politiki in gospodarstvu sodili, da delavstvo na pravici soupravljanja ni toliko zainteresirano. da bi se zanjo borilo, so jih zdaj dogodki poučili o resnici. Delovna kolektiva železarne Oberhausen in rudarske družbe Neue Hoff-nung (ob()je nasledni ‘ družbi razpuščenega koncerna Gute-hoffnungshuette) sta se čutila ob napadu gospoda Reuscha še posebej prizadeta. Kajti obe podjetji hoče uprava Gu-tehoffnnngshuette. kot je sama sporočila, čimprej ponovno vključiti v obnovljeni koncern. Obenem pa zahteva u-kinitev pravice do soupravljanja v vodstvu koncerna. Pred dvema letoma je začel napad neki predstavnik zaščitnega združenja za posestnike vrednostnih papirjev in to " govorici propagandnih oddelkov iz druge svetovne vojne. Dejal je, da gre za to. da se «izravna prednost, ki jo ima delojemalska stran*. Pod za-stavo tega združenja se je nato začel znani Mannesman-nov proces, s katerim so hoteli po tako imenovani ((pravni poti* odstraniti pravico do soupravljanja v nadrejenih družbah železarsko-premogov-ne industrije. Na osnovi prve razsodbe okrožnega sodišča v Duesseldorfu. preti kateremu je delojemalska stran vložila priziv pri sodišču za delo, je lahko Mannesmann (^veliko jeklarsko podjetje, znano med drugim po proizvodnji ■ brezšivnih «Mannes-mannovih* cevi' op." ur.) že začel polagoma omejevati soupravljanje. Zdaj pa se začenjajo slišati na vseh občnih zborih velikih porurskjh podjetij zahteve po ukinitvi soupravljanja. Predvsem naj bi na vrhu koncernov odpadla delavski ravnatelj in paritetna udeležba delojemalcev v nadzornem svetu. Po ustanavljanju novih kartelov, pri čemer prihajajo na staro mesto deloma spet nekdanji vodilni ljudje in sile, se je ponovno pojavila težnja f------ J ^JSAROPOPISCI AA C i:iUtLJA\SKi:T| Med Cerkljani se lahko naučite kako se iz skromnosti razvija blagostanje Materialna in nannlopisiia kultura - Duhoma kultura - Ljudska nuša in prehrana l. ?*G>d našega dopisnika) ljUL,.nar°dupisci slušatelji SjQ.ianske univerze in ku-biuz' - asistenti Etnografskega že "Ja.v Ljubljani — smo si etn znanci, ko njihove k.°krafske ekipe obisku-na° Vsako leto za mesec dni ške erenu osvobojene Gori-op ’ jo z bistrim očesom hoipOVanla >n s tankim slu-V . sprejemanja proučujejo *nJvnem bistvu, svojstvu, duh a'u’ v njeni socialni in °vni podobi. Te skupine ja leta delovale v Ko- oltarje (Štravs, Raspet, Ko- i nogo je obdelala Marija Za-kolj, Cej). Umetnik-intarzator godič). Tu so stari ljudski obi-je še živeči Metod Peternel i čaji, vraže, ljudska medici- zadn so BovJ,*°'Breeiniskem kotu, na šk-i, m in Trenti, v Gorili 1 Brdih in lani na Cerk-j-q sken\, pred leti tudi v i Perskem in Istri in na Do-nJskern. V5^aa>h se nam dozdeva, da j .ta raziskovanja po pusto-sk JU- v°jn, prihajajo je°rai prepozno, ko so «njive P°koše,pe», kulturni spo-razmetani. In vendar pr °. se vračamo k ljudskim sti obitnostim, k starožitno- i2,m in pogledamo v hrame, Por’ tesarne' kovačnice, na U^la, še odkrijemo davna »menja ljudske dejavnosti, ■ duhovne Ijudfke kulture. • is * Etnografska ekipa si je lani izbrala značilno Cerkljan- sk 'l0d Si slovenska-alp-ka umetnost gorenjske smeri • škofjeloške delavnice utr-® pot v Posočje in v Beneško Slovenijo, pa tudi šola oubicev jn zajela vrsto doma-c'n, obrtnih umetnikov, naj-Več na Cerkljanskem, da so vpeljali ljudsko obrt podobar-£ va, rezbarstva, da so posli-cerkve, postavljali zlate Cerknem. -Etnografska ekipa 12 sodelavcev pod vodstvom ravnatelja Borisa Orla se je ustavila na trgu v Cerknem odkoder so se zjutraj razšli v naselja pod Poreznom, tja pod Bukovo, Novake. Sebre-lje, Jagršče, Otalež, Orehek in se vračali po enem, dveh dneh v svoj glavni stan z navrha-no torbo zapiskov, risb. fotografskih posnetKov m predmetov. Delo so si razdelili po različnih panogah narodopisja. f. Materialna narodopisna kultura (Pri tej panogi narodopisja so več ali manj vsi sodelovali). Na Cerkljanskem so obdelovalci lesa, so mizarji, tesarji, rezbarji, ple-tarji, sploh mojstri v izdelavi originalnih lesenih, priročnih predmetov. V vsaki hiši je mizarska ali tesarska miza, povsod poje žaga, struže oblič, dolbe dleto. V nekaj dneh je nastala cela razstava nabranih in zarisanih predmetov: vinkle (val-či, strugle), banjki (skrinje z golobčki), pinje, motči, bur-kle, žehtarji, solnice, žčičniki, marajne (omare), intarzirane mize z ornamenti, zibke in postelje z ornamenti, tukači, tr-piži, greblice, kuhalce (po-dovnice, modle), moštrance z ornamenti še rešeta, cepci, o-sovniki in skledovniki, živinski zvonec burovž, stojalo za uro itd. itd- vsi izdelki domačih pridnih rok. Vsemu temu nadkriljuje pleten koš na hrbtu Cerkljanov kot njihov glavni simbol, 2. Duhovna kultura (To pa- na, ki jih je res poln cerkljanski koš v pristni domišljiji cerkljanskih hribovcev, že-nitovanjski — pustni običaji bi potrebovali posebnih opisov in razlag. Uroki proti boleznim, nezgodam, ki se vsak začne z «Urečem...», so originalni. Kako pokadijo repo, kako delajo prepih z vrati (trikrat pihnejo) proti vnetju kože. proti koliki, kako ječmen žanjejo s srpi, kako so se vedomci atukli s fagla-mi», ali kadar divja deklica pomaga in svetuje ljudem kako naj sejejo — ravnajo, ali kako se lovci na jlivji jagi spremenijo v divje, ker so lovili na kvaternico — vse to in še mnogo drugega je treba v Cerknem doživeti, da se tudi nam domišljija razvije in da lahko to prenesemo v pisane povestnice, četrce, legende. 3. Ljudska noša, prehrana (Obdelala Marta Ložar). Veliko starega oblačila je še ohranjenega po banjkih, ma-rajr.ah, kajti tod je marsičemu prizanašala vojna. Tako nam stare mamice pokažejo «čikle» (krila z modrci, ka-pute, cele obleke, doma stkane, vezene rute (čipke), moške š.io^e klobuke, tesne kratke hlače iz mežlana (raše-vine). Spomladi so posejali lan, jeseni ostrigli ovce, pozimi so zavrteli kolovrate, zaropotale so statve. Ponekod s p to še danes ponavlja, na Pečinah, na.Jagršču. kjer lan u-porabljajo za odeje. Največja obrt v izdelovanju bom- bažastih nogavic se je razvila na St. Viški gori. V eni zimi je nekoč spletla ženica 115 parov (navadno 3 pare na dan, pletejo na 4 igle ali «špice» — pri nas s 5 iglami). Nogavice so valjali v valjal-nicah za sukno. Barvarnic ni bilo, nosili so predivo drugam barvat. Sprva so modrc prisili h krilu, pozneje so ga ločili. Poročne noše so vse uničene. Svile ni — tabina ni več dobiti (to je »taft* — spremi-njevalna svila, nazvana «pre-livavc*). Zenske so nosile bele rute in bele nogavice in visoke čevlje — «čizme», moški kratke hlače z barvanimi nogavicami in visoke štivale. Prehrana .v prejšnjih časih pred vojnami je ustrezala v kolikor so se bili ljudje navadili na domačo jed. Suhe hruške in kislo mleko — temu pravijo «čežana» — zelje — »vriskovc*, sirkova, ajdova polenta, bolj podobna žgancem, ovsen kruh in iz pšeničnih otrobov nekvašen kruh — je bila dnevna hrana. «Osem-najstkrat zelje, pa bo spet nedelja* — s tem so Cerkljani začeli teden. Ob košnjah so zvaljali mlince, skuhali štruklje, spekli pisane potice (z ajdo in pšenico, vsako po eno plast). Po košnji imajo «pokošnice», #likof.» Dvakrat na leto so dobro jedli, ko bog ni vedel — o božiču, preden se je rodil, in ko ni videl o veliki noči, ko je umrl. Med Cerkljane bi šli in se naučili kako se iz skromnosti razvija blagostanje. i.. zoRZi r po nekontrolirani osebni oblasti, Ce preiščemo položaj teh gospodov, bomo na primer za gospoda Reuscha ugotovili naslednje: Reusch je predsednik upravnega odbora starega koncerna Gutehoffnungshuette, predsednik nadzornega sveta številnih družb-«hčera» predelovalne industrije kot MAN (motorji, op. ur.), Deutscne Werf (ladjedelnice, op. ur ), Schloemann A. G. (kovinski izdelki op. ur.) itd., obenem pa je še v številnih nadzornih svetih predelovalne industrije, elektrogospodarstva in Indu-striekredit banke v Duesseldorfu. Zvezo ima tudi z zavarovalno družbo Allianz-Versi-cherung. Nadalje je Hermann Reusch član upravnega odbora Zveznega združenja nemške industrije in član upravnega odbora Zveze nemških železarn. Podobno je z dr. Winkhausom od Mannesman-na in z mnogimi drugimi me-nažerji ob Renu in Ruhru. Edino nadzorstvo nad to mogočno gospodarsko koncentracijo oblasti v maloštevilnih rokah, iz katerih so v preteklih časih izhajali nevarni politični vplivi, je popolna' pravica soodločanja delavcev vse do vršičkov koncernov. Pravi vzrok za izpad dr. Reuscha so zaradi tega tudi sedanja posvetovanja v Bonnu, ki naj uredijo pravico do soodločanja tudi pri vodstvih koncernov. Ce je nemški industrijski zavod kot glasnik vseh delodajalcev medtem* poudarjal, da je Reusch samo imenoval stvari s pravim imenom, potem je razvidno, da se čutijo veleindustrijci ponovno dovolj močne za zavo-jevanje državne in parlamentarne demokracije. Ne gre torej za spodrsljaj osamljenega menažerja, temveč z» zavestno postavljeno zahtevo delodajalcev, da v zvezni republiki obnovijo ono svojo popolno oblast, s katero so nekoč spodkopali cveimarsko republiko. Od Mannesmanna do Reuscha — to je dosledna linija reakcije. Delodajalci pa so dokazali, da ne bodo vdru-gič dopustili, da jim brez borbe odvzamejo njihove pravice. Obenem pa je skrajni čas. da tudi Bundestag afero zaključi. Nedvomno in dokončno zajamčenje soupravljanja na vseh stopnjah železarsko-premogovne industrije mora biti brez odlašanja urejeno z ustreznim zakonom. primer Pred dnevi je umrl boljun-ški župnik Andrej Gabrovšek. S tem v zvezi bo naše čitatelje zanimalo; v kakšnih okoliščinah je škof Santin prisilil pokojnika, da' je ukinil edini slovenski katoliški tedni/c na Tržaškem. Kako se je začelo? 15. julija 1948 je eTeden» priobčil nekrolog o pokojhem Virgilu Sčeku. Skof Santin je nato zahteval, da se v naslednji številki s previdnostjo popravi «napaka» in opozoril Gabrovška, da bo ukinil list, če bi se nekaj podobnega ponovilo. Hkrati je Gabrovška obdolžil «naturalističnega krivoverstva», ker je baje, govoreč o Sčeku, postavil naravne in posvetne vrednosti (obrambo etničnih pravic slovenskih vernikov in duhovščine: op. ur.) pred verske in nadnaravne vrednosti (Santinovo podporo fašistične raznarodovalne politike; op. ur). Na to Santinovo pismo je Gabrovšek odgovoril, da je bil članek napisan po pravilu ude mortuis nil nisi benev (o pokojnikih le dobro), in da naj mu škof obrazloži konkretno, kaj naj bi še objavili v zvezi s Sčekom. Santin mu je poslal besedilo, ki ga je Gabrovšek moral odkloniti z razlogom, da bi njegova objava prej škodila ugledu cerkvene oblasti, ker bi verniki ohnffliljali preteklost in pokojnikove spore s San-tinom itr njegovo 'politiko do Slovencev. Z ato je bil Gabrovšek ■mnenja, dg je v tem primeru bolje molčati. Skof Santin pa je kljub temu zahteval, da Gabrovšek iznrši ukaz. Na tir ukaz je Gabrovšek odgovoril, da ne bo v imenu Usta objavil nobenega popravka, ker ga ne smatra niti za potrebnega niti zn primernega, in dodal: #Cc V.E. vztraja na tem, da se nekaj objaui, se bo objavilo s podpisom V.E. V tern primeru mora V.E. predložiti točno besedilo» Zadnje pismo, s katerim je Santin povzročil ukinitev edinega slovenskega katoliškega lista na Tržaškem, nam zelo nazorno priča o usodi, ki mora nujno doleteti tudi katoliški tisk, ki bi si domišljal, da more slovenska duhovščina v Italiji braniti narodnostne pravice slovenskega prebivalstva, ne da bi pri tem prišla v nasprotje s cerkveno oblastjo. To pismo se glasi: ((Odgovor, ki ga Vaše Blagorodje daje našemu ukazu, nas zelo užalošča. Nikoli ga ne bi pričakovali od urednika katoliškega časnika, ki izhaja z dovoljenjem cerkvene oblasti In če je taka poslušnost tistega, ki mora preko tiska de lati na tem, da «verniki ču tijo s Cerkvijo*, kaj naj pri čakujemo od ostalih? Z globoko žalostjo torej, preklicujemo s tem Vašemu Blagorodju dovoljenje, da .Teden’ urejuje in vanj piše.* Škofijska kurija + Anton, škof Trst. 16. avgusta 1948. Tako je bil pokojni Gabrovšek prisiljen ukiniti ((Teden*, ker ni hotel, da bi edi ni slovenski katoliški list na Tržaškem postal orodje San-tinove politike do tržaških Slovencev. Morj e l)i lahko prehranilo šestkrat več ljudi na svetu Lahko trdimo, da je ribištvo na svetu sele v povojih - Ogromne vodne farme - Nenavadni pojavi pred Kalijornijo in Pearl Harbourom V bližini hamburškega pristanišča je spustila sidro manjša ribiška ladja. Ob njej sta bili dve plutovinasti napravi nad vodo, ki sta bili med seboj ločeni, pod tema dvema pripravama pa sta se opažali dve kovinasti plošči, ki sta bili priključeni za ladjo -z žicami. To sta bila dva električna pola. Preden so vse to postavili v morje, so na palubi ribiške ladje postavili manjše platno, podobno televizijskemu ekranu. Od časa do časa so se na tem ekranu vile manjše sence, kar je pomenilo, da so med obema prej omenjenima kovinastina ploščama v vodi ribe. Platno ali ekran je bilo del zvočnika, ki ga imajo vse moderne ribiške ladje in s čigar pomočji zvedo, da so V bližini ribe. Nenadoma se je na platnu pokazalo veliko število senc, kar je pamenilo, da je v bližini velika jata rib i i iz zvočnika je prihajal velik r -pot. Pod vodo pa je električni tok začel prehajati od ene kocinaste plošče do druge, to je od enega pola k drugemu. Nekaj časa se je jata rib podila v krogu, nato se usmerila proti eni izmed obeh metalnih plošč, za katero je bila ribiška mreža in v trenutku je bilo na tisoče rib v mreži. To je bil poskus nemškega znanstvenika dr. Konrada Kreutzerja. In če bodo to metodo izkoristili kot nov sistem ribolova, bo to odkritje prineslo pravo revolucijo v ribolovu. Princip ribolova z električnim tokom, ki ga je poizkušal dr- Konrad Kreutzer, temelji na tem, da, je riba, ki zaide med dva električna pola, pri- siljena iti nasproti pozitivnemu polu. Ce namreč deluje tok nekaj časa na ribo, ji otrpnejo mišice in rep -in riba se usmeri k električnemu polu. Nekoliko močnejši električni jijo za tovarne mesnih kon-serv. Človeštvo je doslej preživelo tri obdobja: lov, vzga- janje živali in poljedelstvo. Človek, ki je živel še v jamah tok ribo omami, rAočan tok , se je ukvarjal izključno z lo- pa ribo ubije. Zanimivo je, da se s pomočjo močnejšega, ali šibkejšega električnga toka da povsem ločiti male ribe od velikih in se tako majhne ribe puščajo v morju, da zrastejo- Doslej se je ta metoda uporabljala predvsem v sladki vodi in sicer v jezerih in rekah Severne Amerike. Zamislimo si, kako bi bilo, če bi hoteli neko jezero očistiti vseh rib določene vrste. Z električnim tokom bi zbrali vse ribe jezera na določenem kraju, nato bi pomorili samo one ribe, ki jih ne smatramo za potrebne. To tehniko lahko izkoristimo tudi v rekah in jezerih, kjer preti nevarnost, da bi ribe. ki valijo ikre, postale žrtev jezov pri električnih centralah ali drugih vodnih napravah. S pomočjo električnega toka namreč lahko privedemo ribe iz nevarnih področij in jih tako rešimo pred jezovi, in s tem seveda rešimo tudi ves njihov bodoči zarod. Ce bodo to metodo ribolova uvedli tudi v bodočem ribolovu v morju, bodo rezultati odlični. Ribiški strokovnjaki že sedaj razmišljajo, kako bodo s pomočjo električnega toka vodili velikanske jate slanikov in drugih rib na kraje, kjer bodo imele ribe dovolj hrane in jih nato lovili po dnevnih potrebah tržišča in predvsem industrije, kot to delajo z velikanskimi čredami živine, ki jih go- vom in se je hranjl, edinole s tem. kar je ulovil. Nato je človek postal nomadi vzgajal velike črede živine,' Končno je postal poljedelec. Z obdelovanjem zemlje prideluje hrano zase in tudi za živino. Glede morja, ki pokriva skoro tri četrtine zemeljske oble in ki more dati mnogo več hrane kot zemlja, je človeštvo še vedno v fazi, v kakršni je bil še jamski človek. Vzgajanje rib v sladki vodi pa vendarle ni , nič novega. V mnogih jezerih na Kitajskem in v drugih predelih Azije ((vzgojijo* na leto pol milijona ton rib. Taka jezera imamo tudi v Evropi, v zadnjih letih pa so tudi v Ameriki začeli vzgajati ribe v jezerih. Ugotovilo še je,-da imajo lastniki takih jezer mnogo večje ((pridelke* kot bi jih imeli, če bi njihova jezera bila suha zemlja. Pri vsem tem pa predstavlja ribolov v sladkih vodah komaj eno petino celotnega ribolova. In celo vse ribe, ki živijo v jezerih in rekah, predstavljajo le malenkosten del vseh rib, ki živijo v morju. Pred kratkim je neki britanski kapitan poročal, da je opazil jato' slanikov, ki se je raztezala v dolžni štirih milj in v širino dveh milj in da so bile ribe med seboj tako gosto natlačene, kot bi bile «v škatli*. Vsako leto nalovijo po vsem svetu okoli 50 milijard sla- (Nadaljevanje sledi j To Je prva radiofotografija ameriških ujetnikov na Kitajskem, ki so jo pred dvema dnevoma poslali iz VVashingtona. Prinesel jo Je tajnik OZN Hammarskjoeld, ko se je vrnil iz Pekinga. Ameriški piloti igrajo karte nikov. In vendar so ugotovili, da se ta vrsta rib iz letn v leto čedalje bolj množi- Za slanike, kakor tudi za nekaj drugih vrst rib, ki se vedno drže obal, lahko pri-' bližno ugotovimo, koliko jih je, za mnoge druge ribe pa, ki, žive v bolj globokih vodah moremo kvečjemu ugibati, koliko jih je in v tem primeru nam električni tok. o katerem smo v začetku pisali, lahko da kolikor toliko točne podatke. V času druge svetovne vojne so znanstveniki opazili ob o-balah Kalifornije neko o-gromno maso, ki se je premikala. Ta velikanska masa je zavzemala kakih 350 kvadratnih kilometrov površine. Drugo podobno ((premikajočo se maso* so opazili na področju med Pearl Harbur-jem in Arktikom. Tudi danes pogosto opažajo take ((premične mase*. Toda do danes ni še nihče ugotovil, kaj te mase predstavljajo. Neka teorija zatrjuje, da so to ribe, druga pa zatrjuje, da so to neke vrste sip, ki. je zelo dragocena hrana v posameznih predelih Evrope. Ce so to zares sipe ali pa ribe, Jci bi bile užitne, bi samo z njimi lahko nahranili 5 do 6-krat več ljudi, kolikor jih živi danes na zemeljski obli. Vsak dan se človeštvo nauči nekaj novega o ribjem svetu in ribe postajajo iz dneva v dan vedno važnejši del človeške prehrane. Kljub temu pa od 16.000 vrst rib kolikor jih človek pozna jih človeštvo doslej uporablja za hrano samo kakih 200 vrst. Tako imenovano «rdečo ribo* so do pred kratkim smatrali za neužitno in ko so jo ribiči skupno z drugimi ribami ujeli so jo po navadi ponovno vrgli v vodo. Nekdo pa je dokazal, da je ta riba užitna in od tedaj je nalovijo na leto okoli 100: milijonov kilogramov. Vsako leto uiovijo na svetu okoli 25 milijonov ton rib. Pri tem pa polovica človeštva trpi „ lakoto. Ker vemo, da hrani morje velikanske količine rib. je nujno, da se človeštvo -preusmeri k morju. Polovici 'človeštva, ki nima dovolj, hrane primanjkuje predvsem beljakovin, ki so človeškemu organizmu neOb-hodno potrebne in vprav ribja hrana je bogata z beljakovinami. Neki znanstvenik je izjavil: »Zakaj bi mi ne izkoriščali morja v taki meri, kot izkoriščamo zemljo?* Prvi poizkus, da bi iz morja dobili čimveč hrane, je pod-vzela mednarodna organizacija FAO, ki je del Organizacije združenih narodov. Ta sekcija Organizacije združenih narodov je pred kratkim izdala zemljevid premikanja rib v morjih in to v onih področjih, kjer je ribolov razvit in ha področjih, kjer pravega ribolova sploh še ni.. Zanimivo je, da se največje jate rib premikajo ob obalah in v morjih nerazvitih držav z nizkim življenjskim standardom. FAO pomaga tem državam, da razvijejo svoje ribištvo in , da uporabljajo ribo za hra- (EMTMK IH FOMOČIEa} Mozartov Don Juan v gledališču „VerdiM Pogosto vzporejajo slavnega solnograškega mojstra z njegovim italijanskim sodobnikovi ter v tem pravcu tudi vrednotijo njegova operna dela. Morda je na prvi,, pogled za' res velika podobnost n. pr. komična vsebina, ki je tako značilna za italijansko opero «buffo» ter način njegovega ustvarjanja, ki je zelo podoben onemu italijanskih mojstrov, A to je le navidezno, kajti Mozart je vsa takratna dognanja le mojstrsko uporabil za povsem samoniklo tvornost ter je s svojimi deli daleč- prekosil svoje vzornike. Orkester pri njem ne služi le šablonski spremljavi, poleg solistov že sam bistveno tolmači scensko dogajanje. Mozart je neprekosljiv v komičnih operah, ki izkazujejo blestečo vedrino, lahkotnost in domiselnost (n. pr. uFigarova svatbas, eCost jan tutten), a manj prepričljiv v resnih delih resnejšega značaja (n. pr. mldomeneo», »Tifus*). Pri številnih njegovih delih pa je značilno, da vsebujejo poleg situacijske komike tudi momente, ki predstavljajo resnično življenjem celo tragične dogodivščine. Slednje je nedvomno odraz razmer, ki Mozartu niso bile vedno naklonjene, a deloma tudi njegove razgibane duševnosti, morda tudi neutešenih idealov in želja. V to vrsto spada njegova mojstrovina »D on Juanu, v kateri je skladatelj čudovito očrtal pohlepno, demonsko Don Juanovo naravo na eni strani ter ženske like, Donno Anno, Donno Elvira in Zefli-no — žrtve njegove razvrat-nosti ter končno Leporella — vernega izvrševalca njegovih ukazov. Izvedba «Don Juana» predpostavlja temeljit, podroben študij, ki je pravzaprav mogoč le v gledališčih, ki so stalna in ne žive samo od gostovanj. Temu je morda pripisati, da sobotna premiera — dasi dostojno pripravljena, le ni dosegla tistega učinka, ki bi si ga želeli. Manjkala je mestoma logična povezava in ravnovesje med solisti in orkestrom, J;i je nujno, da more bogastvo kristalno čiste Mozartove glasbe zablesteti v vsej svoji lepoti. Vendar je zasluga dirigenta Francesca Molinari-Pradellija, da je v danih okoliščinah in z omejenim časom priprave izvedbo precej približal klasični Mo--zartovi operi, katera pa se — mimogrede rečeno — nikdar ni povsem ukoreninila v Italiji. , . V vlogi protagonista se je uveljavil bodisi pevsko, kakor igralsko baritonist Paolo Sil-veri ter prepričljivo izoblikoval Mozartov lik. Pevsko neoporečen, neprisiljen in lahkoten je bil v vlogi Leporel-lu Silvio Maionica. Tenorist Juan Oncina razpolaga s skromnim glasovnim materialom, ki ga pa zna primerno uporabiti ter se prilagoditi stilu Mozartove opere. Vse solistke so pokazale resno, skrbno pripravljenost. Glasovno je izstopila Anna Maria Rovere v vlogi Donne Anne, stilu in zahtevam scenske igre pj se je najbolj približala Ester Orell kot Donna Elvira. Tudi ostali solisti: Ornella Rovero (Zerlina), Antonio Massaria (guverner) ter Vito Susca (Masetto) so doprinesli k uspeli predstavi. Režija «Don Juana» predstavlja trd oreh ter zlasti neprestano menjavanje scen lahko učinkuje razbijajoče. Carin Piccinatn je. zadovoljivo rešil ta problem ter ustvaril lepe scene. PREJELI SMO: »Socialistična misel«, kultur-no-prosvetna revija leto II, št. 11. — Glavni urednik Ivan Regent. Letna naročnina 360 din. — Ljubljana, Miklošičeva 22. »Nasi razgledi*, štirinajst- dnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, lpto IV. št. 2. — Ljubljana, Cankarjeva 5/III. — Odgovorni urednik Vlado Vodopivec, letna naročnina 600 din. Cataldo L'episcopo: Appunti per uno studio sulla genesi e lo sviluppo della funzio-rie creditizia. — L'Attivita creditizia a Trieste, Trst Založba Arti Grafiche Smolars 1954. cena 500 lir. Dino Barbi: «Sul disagio eco-nomico di Trieste*. Ponatis iz revije «11 Legno*. »Elettricita e vita moderna* leto L št. 1. Editrice stampa-trice ILTE Torino. no. Ce bi Indija mogla razviti svoje ribištvo v oceansko ribištvo in industrijo na polovico sedanjega japonskega gospodarstva, bi lakota za njo ne bila nikak problem. V borbi proti lakoti je važno privaditi ljudi na ribolov in omogočiti jim moderen način ribolova. To pa ne velja samo za zaostale nerazvite predele sveta, ampak tudi za tehnično napreden svet, kajti ribištvo je še vedno zastarelo, če ga primerjamo z drugim tehničnih razvojem, ki ga ja doseglo človeštvo. Človek mora preiskati morje in način uspešnejšega ribodova tako, kot to dela z obdelovanjem in izkoriščanjem zemlje. In tedaj bo tudi vprašanje prehrane človeštva rešeno. — iieoim mn:\i /imik imhm»uhvi:i;\ ihiištii Literarni natečaj ■■■■■ • a ■ ■ Akademsko - srednješolski Opravi eno e bilo koristno delo ' * j in iznajdljivosti vidno mesto v dobrobit našega revnega ljudstva Poročilo tov. Bogatajeve in izvolitev novega glavnega odbora V nedeljo dopoldne je bil v prostorih ZSPD v Gorici občni zbor Podpornega društva, katerega se je udeležilo veliko ljudi, ki se zanimajo '.a delovanje te humanitarne ustanove. V svojem poročilu je tov. Bogatajeva dejala, da je bilo delovanje društva v lanskem letu zadovoljivo. Imeli so več s.ej glavnega odbora, ki je pregledal delovanje upravnega odbora. Na svojih sejah je upravni1 odbor izvolil izvršni odbor ki je urejeval upravne stvari in reševal vložene prošnje za dodelitev podpor. Pohvalno se je izrazila tudi o propagandnem odseku, ki se je pri poverjenikih in pover-jenicah trudil, da bi se pri pobiranju članarine pobralo tudi čim več prostovoljnih prispevkov ter se nabralo čim več novih članov. Po predložitvi obračunov o vsotah in blagu, ki jih je društvo razdelilo med razne go-riške ustanove, so se poklonili umrlemu odborniku in popornemu članu Josipu Primožiču, ter umrlim rednim članom dr. Jožku Jakončiču. Karlu Cibicu, Jožefu Primožiču, Katerini Sviligoj ter Terezi Pavletič. Ob koncu je tov. Bogataj dejala: «Zneski, ki jih navajamo v tem našem poročilu, bodisi glede društvenih prejemkov, bodisi glede izdatkov, so res skromni; niso milijonske številke. Smo pač siromašen narod. Vendar pa se moramo zavedati, da s podporo, ki jo nudi naše društvo z nabranimi sredstvi našim zavodom, podpiramo našo učečo se mladino in marsikatero siromašno družino, kateri zaleže nekaj tisoč lir več kot milijonarju njegovi milijoni.« Ob koncu so izvolili nov glavni odbor, v katerem je predsednica tov. Bogataj, podpredsednika tov. Premrou in dr. Jakončič, tajnik tov. Skrk. blagajnik pa tov. Gravnar. Izvoljeni so bili tudi odborniki. poverjenike bodo izvolili na seji glavnega odbora. | na Goriškem. Poznamo ga po organiziranju raznih kulturnih prireditev, turnirjev in po vsestranskih domislicah, ki izpolnjujejo njihovo delovanje, tako važno za naš naraščaj in tudi za našo manjšino. Klub je te dni razpisal literarni natečaj za najboljše sestavke v prozi in poeziji. Udeležijo se ga lahko vsi slo- preiskavi so ugotovili, da akcija ne bo zadovoljiva, kajti glavni dohodek je bil že shranjen drugje. Da bi ves njihov trud ne bil zaman, so pričeli temeljito preiskovati vse pre- j venski akademiki in srednje-dale miz, kjer so v enem do- šolci s Tržaškega, Goriškega bili precej težak zaboj, v ka- J in iz Beneške Slovenije, terem je bilo okrog 40 tisoč j Kdor bi se želel natečaja lir kovancev po 10 in 5 lir j udeležiti naj pošlje svoj pri- ter še ovitek z nekaj bankov- i spevek najkasneje do 31. marci po 50 lir. Poleg tega so si ca na sedež ZSPD v Ul. Asco- prisvojili še dva zlata prsta-j h 1. Vsak sestavek naj bo !l|ji!i=*l|i||šiw||||| I UMIL: riimf 'ijH ^IHH Ifiim il« BfflF SSj? Bi Mij §& jj-jl* ''{jf čitltj: lite, J - j: . Iffjšffi&ss • I -1 il' din PRESENETLJIVI REZULTATI V XVI. KOLU Triestina odvzela Laziu točko I Mihalič Milan ni uspei zmagali v Ferrari, Inter pa je doma prejel pet golov od Fiorentioe - Samo (Jdiuese je znal na domačem igrišču zmagati na ter majhfio, zlato zapest- podpisan s psevdonimom. Isti nico, kar vse so našli v dvorani in je vodstvo kina shranilo, da bi vrnilo, če bi se lastniki oglasili. O izvršeni tatvini se je naslednje jutro ob 7. uri zavedla žena, ki je prišla v omenjene prostore, da bi jih počistila. psevdonim naj se ponovi v priloženi zaprti kuverti, v kateri naj bo naveden priimek in ime ter točen naslov pisca. Določeni sta dve nagradi po pet tisoč lir. ena za prozo, druga za poezijo. Poleg teh je še nekaj manjših nagrad. REZULTATI : Catania - Roma Genoa - Novara Inter - Fiorentina Juventus - Atalanta Lazio - Triestina Napoli - Sampdoria Pro Patria - Bologna Spal - Milan Udinese - Torino LESTVICA : je na vse kriplje prizadevalo izenačiti rezultat, kar pa mu ni šlo od rok, ker je bila jugoslovanska obramba na mestu, zlasti vratar in srednji krilec V obeh polčasih so imeli grsk MANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA POKRAJINE IN GORILE Naravni prirastek prebivalstva se vedno boli zmanjšuje V pokrajino se je priselilo iz Jugoslavije 9.518 oseb, od tega samo v Gorico 4.293 Prosvetno društvo «Je-zero» v Doberdoba priredi v nedeljo 30. januarja t. 1. ob 16- uri v občinski dvorani v Doberdobu komedijo; ,3 -I- ena' Gostuje Slovensko narodno gledališče iz Trsta. ZSPD v Gorici sporoča, da bo poskrbela za avtobusni prevoz iz Gorice v Doberdob. Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 14.30 in bo peljal skozi Pev-mo (pri mostu), Podgo-ro, Standrež, Sovodnje in Gabrije. Cena vožnje in vstopnina 400 lir Vpisovanje vključno do 25. t. m. pri ZSPD in v kavarni Bratuž. Ponovitev komedije bo istega dne ob 20.30. Ce posežemo z leti nekoliko nazaj, bomo. ugotovili, da je bivalo leta 1901 na področ.u sedanje goriške prokra.iine 84 tisoč prebivaleey. pri štetju leta 1911 pa so našteli že 96 tisoč prebivalcev. 1!;21. leta 103.000 prebivalcev, 1931. leta 117.000, 1936. leta pa 123.600 prebivalcev. Pri IX.. splošnem t ljudskem štetju dne 4. no-vembra 1951. leta pa ie bilo v naši pokrajini stalno nase-jljenih 133.000 prebivalcev/prisotnih pa je bilo tisti dan 137.000 preb;valcev. Medlem ko se je prebivalstvo pokrajine v neki men množilo. 'Gorica ni nikoli mogla zad>hati s polnimi pljuči | in zaradi lega tudi število pre. bivalsiva ni naglo naraščalo. Leta 1901 je bilo na sedanjem področju Gorice 32.000 prebivalcev. leta 1911 pa je njeno prebivalstvo naraslo na 39.000. Naslednja leta se je število zmanjšalo in doseglo 1921. leta 3B.oro prebivalcev. leta 1931 pa 41.COO prebivalcev; 1936 je zopet padlo na ' 38.000. leta 1951 pa naraslo na 40.500. Na nihanje gorišaegr. prebivalstva so vplivali različni dogodki. Porast števila prebivalstva pred prvo svetovno vojno spada v tisto zlato obdobje našega mesta, ko so ga imenovali avstrijska Nizza in ko se je v njem shajalo avstrijsko meščanstvo. Mesto se ja tedaj razvijalo tudi zaradi svojega središčnega položaja med bližnjimi dolinami in gorami. Po prvi svetovni vomi s : je število zmanjšalo. Vzrok je treba iskati v dejstvu, da se je moral velik del avstrijskega uradništva izseliti. Izselilo se je tudi prebivalstvo, [ ka.iti mesto je bilo zelo porušeno. • stev se pri nas želo naglo [zmanjšuje. Tudi o tem zelo i zgovorno govorijo podatki Trgovinske zbornice o povojnih leti!« Leta 1948 se je rodilo v pbkrajini 2.079 otrok, potem pa se je število stalno zmanjševalo in se je leta 1952 rodilo samo še 1.654 otrok. Istočasno nekoliko narašča umrlji-j vost. Absoluten naravni pri-i rastek se je zaradi tega j zmanjšal od 772 leta 1948 na ; 271 leta 1952. Leta 1936 je bi-i la na področju takratne po-j krajine povprečna družina sestavljena iz 4,8 članov, sedaj pa le iz 3.7 članov. | Na zmanjšanje števila roj-, stev je predvsem vplivalo no-| vo pojmovanje o zakonu (ta-I ko imenovani francoski zakon) z enim otrokom ali pa icelo brez njega. K temu mo-Iramo pridati še slabe gospo-I darske prilike, ki so zajele Gorico in vso pokrajino, ve-iliko število brezposelnih itd. Ne prav na zadnjem mestu pa so tudi vojna leta. ko je veliko ljud padlo v vojni, pri partizanih, v taboriščih itd Ce torej primerjamo porast števila prebivalstva pred pr-| vo svetovno vojno, po njej, j kakor tudi po drugi svetovni vojni, tedaj bomo ugotovili. Ida so bila cvetoča leta pred prvo svetovno vojno. : V prvi polovici februarja izplačevanje zaostankov državnim uslužbencem Neznani tatovi v kinu „Corso" V soboto ponoči so se neznanci prikradli v prostore kina «Corso», z namenom, da bi odnesli iz blagajne zaslužek prejšnjega večera, ki naj bi bil dokaj velik. Najprej so preplezali zidove dvorišča ter tako prišli v prostore, kjer prodajajo vstopnice. Tu so s pomočjo posebne naprave zlomili ključavnico vrat tajništva. Toda že po prvi bežni Povojna leta se je število prebivalstva našega mesta dvignilo predvsem zaradi pri-h&da velikega števila oseb iz krajev, ki so bili z mirovno pogodbo priključeni Jugoslaviji. Po podatkih iz leta 1951, se je v goriško pokrajino pri-j selilo 9.518 oseb. Največ se jih je naselilo v Gorici (4.293). v Tržiču (2.138), Gradežu (1.083), Ronkah (408) in Farri (345). S temi 4.293 begunci se je število prebivalstva našega mesta toliko povečalo Piav gotovo pa se i ne bi povečalo z naravnim i prirastkom, kajti število roj- V prvi polovici meseca februarja bodo izplačevali zaostanke državnim uslužbencem. Prav tako bodo s februarjem državni uslužbenci pričeli dobivati redno mesečno doklado v okviru napovedanega poviška plač. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alba-nese, Ul Rossini 1 - tel. 24-43. KINO CORSO. 16.30: »Romeo in Julija«. panoramsko platno, E. Shentall i/i L. Harvey VERDI. 16.30: «Dolga noč«. CENTRALE. 17-: «Yvonne. Francozinja«, barvni film. VITTORIA. 17: «Vsi smo Milančani«. C. Campanini. MODERNO. 17: »Predrznež«, S. Hay\vard. Milan Bologna Roma Fiorentina Juvenms Torino Catania Inter Genoa Udinese Atalanta Napoli Sampdoria Triestina Novara Lazio Spal Pro Patria 15 11 3 1 37 12 25 16 9 4 3 20 20 22 t« 5 10 1 23 18 20 16 7 6 3 24 19 20 IS 6 7 3 24 ‘18 19 16 8 2 6 19 10 18 16 5 7 4 22 18 11 16 6 5 5 25 22 17 16 4 8 4 18 IS 16 15 6 3 6 19 20 15 16 4 7 5 17 16 15 16 4 7 5 20 19 15 ; 16 4 5 7 19 24 13 16 3 7 6 12 25 13 16 4 4 8 13 21 12 16 4 3 9 19 30 11 16 1 8 7 10 21 10 16 2 4 10 U 24 8 | ki jo dobi v tekmi z Milanom. 2-« I se vedno lep uspeh. Zato so se 0_0 ! spravili vsi v obrambo. Lepa 3.3 [sicer taka igra ni, toda kadar 0.*j so potrebne točke, kdo bi gle-j.l dal še na lepo igro. 2-2 ! Bologna je dobila obe točki j igralci precej ugodnih priloz- 0-2 zunaj. Njena igra ni bila po- nosti. ki pa jih niso izrabili. 0-0 sebno nežna. Toda ko si je z 3-0 enajstmetrovko ustvarila prednost. vsa prizadevanja domačih. da bi izenačili, niso uspela, pač pa so gostje dosegli se I Danes bodo igrali povratno tekmo. Zagrebški Dinamo je premagal v nedeljo moštvo Hapoel iz Nikozije z rezultatom 6:0. drugi gol. Bologna je sedaj na je bj]a druga zmaga Zagreb drugem mestu za Milanom,1 .. _ , - . . w skih nogometašev na otoku Ci- na crossu v Mesidonu Britanski atleti na čelu • z Gordanom Piriejem so zasedli tri prva mesta na mednarodnem krosu, ki je bil v Mesidonu. To je bila tretja zmaga Pirieja na tem tradicionalnem tekmovanju. Zmagovalec je pretekel 9 km 850 m dolgo progo v času 32:48. Driver je bil drugi — 33:02. Za njima so pritekli v cilj Norris 33:05, Van Devatin (Belgija) 33:23, Franjo Mihalič 33:38. Takoj za Mihaličem je bil Thevs (Belgija), ki je dosegel čas 33:41. Ceraj je bi! sedmi s 33:53. medtem ko je n. pr. Juventus pru. V prvi tekmi so premagali sele na petem in Inter celo na ka p rikosa s 4;J. osmem mestu Za Bologno Je . TretJo (pkmo bo Dinamo igra, takoj Roma ki je nastopila v ir sredo reprezentanc, nedeljo v Catamji. Tekma je | pj_ra bila tu skoraj nemogoča. Dež Grosits in Geller izločena iz reprezentance je padal pred tekmo in tudi med tekmo in sodnik bi napravil najbolje, če bi igrišče proglasil za neveljavno. Kliub temu je v prvem času bila Catania precej aktivna, a gola ni znala doseči. Pač pa je to uspelo Romi. ki je po Nyersu prišla v drugem polčasu v vod- Nogometno moštvo »Split« je v tekmi za pokal krajevnega sindikalnega sveta ob proslavi desete obletnice Zveze sindikatov Jugoslavije zasluženo premagalo kompletno moštvo Hajduka z rezultatom 3:1 (2:1). Hajduk je včeraj odšel na Po dolgem času se je spet j stv o do 2:0. Kmalu po drugem turnejo v Turčijo. Gyula Grosits in Sandor Geller, člana madžarske nogometne reprezentance, sta dobila ukor zaradi »nedostojnega vedenja«. Prepovedali so jima tudi nastopati leto dni. Očitalo se jima je menda predvsem tihotapljenje ob priložnosti potovanj v inozemstvo ob mednarodnih tekmah. Tudi Bozsik, ki je ne samo reprezentant temveč tudi poslanec, se je oglasil in obsodil »buržujsko moralo, ki je okužila madžarsko športno življenje«. Pri tem pa je tudi dostavil, da enako kot njegovi tovariši v moštvu tudi on ni imun pred napakami, ki jih je navedel državni športni svet. Dejal je tudi, da so on 111 drugi igralci njegovega moštva prejeli bajne ponudbe, da bi se preselili v druge države, vendar pa teh ponudb nihče ni sprejel zaradi ljubezni d madžarskega naroda. * 4= 4: Turško moštvo «Sejsi» je premagalo Sarajevo z 2:0 (1:0). 4: # * Švedsko nogometno moštvo «Malmb» je izgubilo tudi drugo tekmo v Cilu. V soboto je v Valparaisu premagalo Švede nogometno moštvo «Everton» z rezultatom 3:0 (1:0). Dirka po Egiptu V nedeljo je na dirki Egiptu zmagal Francoz JoubeO pred Andersenom in Rasinus-senom. V XII. etapi pa je zma£al zopet Francoz Joubert prt" Dahlgardom in Rufikinom. V splošni ocenitvi vodi Ac dersen. Petrovič je še vedo* deveti. HONG KONG, 24. — Gras-shoppers iz Zuericha je Ptei magal izbrano moštvo Hoffl Konga z 1:0 (0:0). Gospodarski položaj Švedske (Nadaljevanje s 3. strani) Čilski nogometni prvak »Uni-versidad« je premagal v San-tiagu de Chile pa švicarsko nogometno moštvo «Chaux de Fonds« z rezultatom 3:1 (0:0). * 4s 4* Bolgarska nogometna reprezentanca je v nedeljo premagala v Beirutu libanonsko reprezentanco z rezultatom 3:2. SCHl -a i | _ ... zavrtelo Kolo državneea nogo- golu pa je pnslo izenačenje, m-i^ega prvenstva serije A n In Sicil.ianci so imeli celo pri-B In kci d? bi bilo ireba dati ložnost izenačiti z enajstmetrov-tema dojMvu posebni pouria- ko, toda Moro je ubranil (koliko rek. se ie vse končalo v rese- l enajstmetrovk je ze ta vratar netljivo nepričakovano, (o če- ubranil!). Catania pa je le primer v nemali meri priča tudi ! šla do izenačenja, čeprav je te- izid Totocalcia!). daj že regularni čas minil in Večina jih je nad Triestino. ’ so igrali se podaljšek zaradi ki ie morala v Rim. da nastopi J prejšnjih prekinitev, proii Laziu že zlomile palico, j Zelo nolgočasna je bila tek^ ZAKLJUČEK V FRANCIJI IN GARMISCHU Pedki so bili. ki so si upali j ma med Juventus in Atalanto. koraj na skrivaj misliti, da bi j prj Juventus ni igral Boniper. se pa mogoče vendarle znalo ti in potem ni slo nikamor. Zgoditi, da bi Triestina dosegla ! Vratarja sta se dolgočasila to-vsaj neodločen rezultat. In kaj da malo pred- koncem je imel bi se lahko bilo. če bi šlo vso j viola vendar priliko, da se iz-igro tako. kot ie Triestina za-| kaže, ko je ujel zogo po moc-ierala v začetku. Z? v prvih nem Rasmussenovem strelu, minutah je poslal Ganzer takojTorjno je bil v Vidmu in go-močan strel na gol. d® le Prpč- j tovo ni pričakoval rezultata, s ka nad glavo vratarja kar za- j katerim se je moral vrniti. To. brnela. ko jo je zoga zadela. I da Furlani' sO rezultat zaslu-toda žoga se je seveda odbila, i jan. V Genovi so igrali v vetru ln ka, kmalu nato je še drug' jn rftrazu Veter je po svoje strel sfrral tik nad prečko, 'j spreminjal smer žogi in kon-Vendar je Laziu uspelo, da je • čalo se ie tako. da niti domači prvi prišel v vodstvo ze v P. j njti Novara ni dosegla gola. minuti. Toda dve minuli nato . Seveda .ie bolj zadovoljna Noje Dorigo izenačil « topovskim j vara. Neodločeno, čeprav s šti-s»r»lom. i rimi goli. pa se je.končalo tudi 1'‘■‘tem ie prevzel iniciative i v Neapliu. Zdi se. da je letos Lazio Triestina sicer ni igrala , Napolitancem njihov domači zaprte iare in je se tudi na- j stadion Vomero kar zaklet, padala, čeprav njen napad ni • -pb njihov drugi neodločen bil to. kar bi človek želel. To- rezultat, sicer pa so ze štiri da v 38. minuti ie vendar Zi- tekme doma izgubili in eno betii. vratar Lazia. komaj u- j samo dobili. (Zunaj so doslej branil svoj gol pred Curtije- vendar imeli več sreče: trikrat vim strelom. j so zmagali, kar petkrat igrali Tudi v drugem polčasu so' neodločeno in samo enkrat iz-Tržačani še četrt ure dobro gubili) ZOPET JANEZ POLDA! Populurni slovenski skakulec se je uvrstil v Megevu na drugo mesto, dosegel pa je tudi najdaljši skok V smuku še ena uvslrijska zmaga JANEZ POLDA držali in tedaj je zopet Zihetti komaj ujel žogo. ki jo je Sec-rhi z glavo potisnil proti golu. Potem pa je zlasti napad precej opešal. Točka, ki jo je Triestina prinesla domov, je pa vendar zasluzena. Ce bi se s Fiorent-.no v Pisi prihodnjo nedeljo enako opravila! Toda kaj takega si je silno težko zamišljati, če upoštevamo. da je znala v nedeljo Fiorentina v Milanu odvzeti Inter-ju obe točki in to kar s petimi goli. Medtem ko je bil Inter dokaj slab v obrambi, pa je imela Fiorentina dovolj izenačene vrste, predvsem pa v napadu hitre in odločne ljudi, fee dobro, da Inter kljub 4:0 za Fiorentino v prvem polčasu ni izgubil poguma in je le znal doseči v drugem polčasu še tri gole. Osem golov na tekmi serije A je že redkost, pri tem pa velja še omeniti, da je bilo pravzaprav deset golov, pa sta bila dva — vsak na eni strani - razveljavljena. Milan je bil v Ferrari m mnogi so mislili, da mu ne bo | V nedeljo je bil na sporodu ” ' tedna Mont Blanca smuk (v TOTOCALCIO St. Gervaisu) in nato samo- Muhasti izidi — zato malo ; stojni skoki (v Megevu). Pro- pravilnih rešitev in temveč denarja: skoraj 79 milijonov za 13 in 1.716.000 za 12. Zmagoviti stolpec : xx2xxx2xll*lx TEKMA MLADINSKIH REPREZENTANC Jugoslavija-Grčija 2:0 Tekma med mladinskima nogometnima reprezentancama Jugoslavije in Grčije v Atenah se je končala z zmago Jugoslavije 2:C (2:0). Obe reprezentanci sta igrali povprečno, vendar so bili jugoslovanski nogometaši le nekoliko boljši. V prvem polčasu sta obe i moštvi igrali dokaj neurejeno in mlačno. Grk' so nekoliko hitrejši. Podajanje je bilo pri obeh moštvih slabo. Jugoslovanski igralci so dosegli go- ......— . , , la spričo srečno izkoriščenih pri težko prinesti iz dvoboja uVP | j0žnosli. Gola pa nista bila sad točki. Toda eno je moral kar prepustiti Rpalu. ki se je branil z «zapahom». Saj je razumljivo, da je za Spal točka. zrele in tehnično popolne igre V drugem polčasu je bila tekma nekoliko bolj živahna inzanimiva. Grško moštvo st go Za smuk so morali zaradi pomanjkanja snega premestiti znatno više kot je bilo prvotno določeno. Proga je postala tako bolj primerna za veleslalom kot za smuk in s tem so bili tudi favorizirani specialist: v tej panogi, predvsem Molterer, ki je res tudi zmagal. Razen drugih Avstijcev pa se je lepo uveljavil tudi Francoz Duviliard, medtem ko je moral Hinterseher kot edini odstopiti zaradi padca. Popoldne pa so bili na skakalnici v Megevu smučarski skoki. Fkakali so mnogi znani skakalci in med njimi tudi več Nordijtev, med katerimi je bil tudi trener italijanskega moštva Norvežan Schyel-derup. Nastopili.pa so tudi jugoslovanski skakalci, za katere je bil to sploh letos prvi nastop. In pred tem so komaj v Franciji nekoliko trenirali, saj doma snega skoraj videli niso. Po taki skromni pripravi je bilo težko misliti na kak uspeh, saj se je tudi v drugih disciplinah pokazalo, da letos Jugoslovani niso bili pripravljeni za mednarodne nastope. Toda med skakalci je bil zopet Polda, ne več mladi športnik, ki ga n. pr. lani v Planici ni bilo. Mislilo se je že, da sploh ne bo več skakal. Toda v Megevu se je spet pojavil na startu in še enkrat presenetil s svojim izvrstnim na olimpijski skakalnici v Gar-mischu. Zmagal je Finec Eino Kirjonen, ki je siino navdušil 30.000 gledalcev s svojima krasnima skokoma po 79.5 m in 80 m (229.5 točk). Da je bil Kirjonen res razred zase, se , , , vidi tudi po rezultatih, bodisi skakanjem. In ce ga Norvežan ! , , . . . , .. .. , , . , , .v dolžini skokov kot v točkah. Martinsen le ne bi prekašal ! s svojim sijajnim stilom, bi Sved Sven Martisson, ki je Dil Poidi ne ušlo mesto. Dosegel druS'‘ ->e »amreč dosegel 77.0 je celo najdaljši skok ter pri tem za cela dVa metra preko- ta za liberalizacijo gospodar stva. Minister trgovine je w svoj sklep obrazložil s P°" trebo, da v primeru krize 3i' nevarnosti država intervenit* tudi na področju cen- Pc vsem na mestu pa je pripo®' ba posameznih švedskih Sr spodarstvenikov, da se s sa' mirni zakonskimi predpisi a brez materialnih pogojev ce" ne ne morejo obdržati na dr ločeni višini.' Švedska je naletela na ie lo ostro ; mednarodno konš3' renco v svoji, tekstilni inde striji. V tej industrijski paoč gi je Švedska odvisna od ® voza surovin. Četudi so plac! v švedski tekstilni industrij povprečno nižje od plač * ostalih industrijskih panoga!1 so cene švedskega tekstilni1 blaga povprečno višje od ces tujega tekstilnega blaga. Ce pa vzamemo današoz gospodarski položaj Svedsk* vpoštev. kot celoto, more®* kljub določenim negativu'!4 tendencam ugotoviti, da !‘ precej dober. To potrjuje. ^ ko poročilo OEEC, kakor tir di poročilo švedske drža1' ne banke in predloženi drza1' ni proračun za proračub8^ leto 1955—56. o katerem je dni razpravljal švedski P311 lament. Računa se, da švedski državni dohodki v pr' hodnjem proračunskem le‘.: imeli 9 milijard 565 milijon1! švedskih kron dohodka, kaf za 760 milijonov več kot preteklem proračunskem o*’ sil vse ostale tekmovalce. Za ib 74 m ter komaj 213.5 točke. 4: 4: * GARMISCH - PARTENKIR- seboj je pustil tudi (Valterja CHEN, 24. — Riesersee - H. C. bteineggerja. ki je pred nedavnim poštavil rekord na olimpijski skakalnici v Gar-utisčhu, (katerega mu je pa potem odvzel Boncartl in Sehyelderup je končal šele na sedmem mestu. Jugoslovan Rogelj je dosegel deseto mesto; ni imel posebno dolgih skokov, pač pa se je odlikoval z lepim stilom. Rezultati: Smuk — moški: 1. Molterer (Avstrija) 1'30”4: 2. Duviliard (Fr.) 1 '31 ”6; 3. Schuster (A.) 1’32"8; 4. Oberaigner (A.) 1’33"4; 5. Spiss (A.) in Pasquier (Fr.) 1’33"6; 7. Hillbrand (A.) 1’34"3; 8. Couttet (Fr.) in Perret (Fr.) 1’34”7; 10. Julen (Švica) in Bo-nieu (Fr.) 1’35”; 12. Sailer (A.) 1’35”8; 13. Huertas (Fr.) 1'36”3; 14. Bozon (Fr.) 1’36”4; 15. Schneider (A.) 1’37”2; 16. Gino Burrini (It.) 1'37”3; 17. Forrer (Švica) r38”; 18. Gacun (Fr.) 1’38"7; 19. Ciaptak (Polj.) 1’39”2; 20 Bruno Burrini (It.) 1'40”3. Skoki: 1. Martinsen (Norv.) (57 - 54 5 m) 212,1 tok; 2. Polda (Jug.) (59 - 55 ) 209.1; 3. Stei-negger (A.) (56-57) 208.4; 4. Eder (Nem.) (57-55) 206.2; 5. Leodolter O. (A.) (55-55) 203.3; 6. Leodolter A. (A.) (56 -53) 202.6; 7. Schyelderup (Norv.) (55-50) 202.4; 8. Haanes (Norv.) (54-52) 198.5; 9. Pennacchio (It.) (54-55) 195.6; 10. Rogelj (Jug.) (53-50) 194.4. Bolzano 5:3. % 4= 4* dobju. To povečanje dob0*1 kov gre predvsem na ra^3! povečanja neposrednih ^ kov in sicer za 500 milijo!® kron in na račun povišaO-davkov na avtomobile, tob*J alkoholne pijače in carino » Moštvo Krefgld Hockey Club milijonov kron. V tiovem Finec Kirjonen novdušil s skoki v Gonu schu Smučarski teden v Garmjsch-Partenkirehnu se je zaključil v nedeljo s samostojnimi skoki je z letalom odpotovalo v ftu- ' računskem letu sc pred vil ■va tudi nadaljnje povečali si.io, kjer bo igralo več tekem Na povralku bo nas'npilo tudi v Bratislavi in Pragi. celotne vodnje- gospodarske pr roif predvaja DANES 25. t. m. in JUTRI 26. t.m. z začetkom ob 18, uri barvni iilm: 1 SUSAN CABOT ABBE LANE -2? » -t Jesse///bbs Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) V' SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 12. Prvo poglavje: ROJSTVO, DOM, STARSI Kako in kaj se mu je na tej poti zgodilo, je pripovedoval, ko je prišel ves prepaden in rnzkustran ob zori domov. Vrh bošketa so ga napadle ^strige«, je ickel. Priletele to od vseh strani nadenj in ga začele vleči za lase. Vlekle so ga «okuli ino okuli« pri vrhu bošketa, sukale da so ga v kolobarjih, tako da je končno izgubil vsako smer Ni vedel, ne kje je. ne kam so coprnice zapeljale. Obupan da je bil tako, da je misHl, da ne bo nikoli več prišel iz njihovih krempljev. Končno se je vdal ln čaka; samo še konca. Ko se je začelo proti jutru svetlikati, so naenkrat »strige > popusUle in odletele Pogledal je okrog sebe. kje se nahaja, pa je videl, da je bil še zmerom na istem mestu kjer ga Je bd zapustil njegov gostitelj Spoznal je, da so ga «štr g > sukale ves čas na istem mestu v kolobarju, da oi ne mogel domov. Ubral je takoj pot pod noge in stekel, kolikor je hitro megel, proti domu »Bejžte, bejžte. oče«, mu je rekla moja mama. «Preveč ste pogledali v kozarec. Saj ni »strig«. • «Orpo», se je razburii moj ded, «da j h vrag ne oi dau, taku ku so!« Se neko zgodbico mi Je ob tej priliki povedala moja mama, o nekem Vrdelčanu, rekli so mu črni Jurij, ker so ga smatrali za neke vrste čarovnika. Hotel Je namreč sot prvi Vrdelčan ali Svetoivančan poleteti z lastnim letalom v zrak. Bilo je v maminih otroških letih, takrat, ko se našemu preprostemu človeku še sanjalo ni, da bodo nekoč ljudje leteli. Ta Cmi Jurij, ki ni bil zabit, se'je kakor antični Dedal zatopil v skrivnosti narave in hotel izum.ti pripravo, ki bi ga pones.a v zrak kakor ptičje p?roti. Nekaj tem podobnega sl je P“ dolgih poizkusih naposled izrezljal iz lesa.^ 'si pritrdil krila na ramena, pokleknil na okno in zaklical leni: " «2ena. phni me!« Zena se ni dala dvakrat prositi. Stopila je možu za hrbet in ga krepko sunila z okna Tedaj se oglasi mož ves vesel z latnika pod oknom: »Vide. vide. vele na latnek sm zleto«. 9. Moj nono in moja nona sta bila vdovca, ko sta se vzela. V svojih spominih omenja mama, da je imel oče iz prvega zakona dva otroka, sina Lovrenca in hčerko Jcžeto. Mama pravi, da se Jih je spem niala. odkar je pomnila, kot odrasla človeka. Jaz ju nisem nikoli^ videl, ker se je b,l vsaj sin Lovrenco (tako so ga namreč klicali) spil z obetom. Kako, bom povedal pozneje. Zato pa smo bili vse življenje v tesn h sorodnižklh stikih z dvema hčerkama mamine polusestre, nonine hčerke iz prvega zakona. Ninko in Karlo Odinal, od kater.h je bila zlasti prva. ki je b vala več let pr! moji mami na domu. znana kot igralka na naših amatenkih odrih in se je vedno udejstvovala v kulturnem ž.vljenju Svetoivančanov. Omeml sem. da mama ni rada pripovedovala, zlasti ne, ko smo bili otroci, o ^svojih starših, in njunih prvih otrocih, razen kaj malega o očetu, ki ga je imela nad vse raaa. Da je bila moja nona perica, Ki je prala za mestno gospodo, kakor takrat večina svetoivanskih domačink, sem izvedel po drugi strani. O svojem polubratu in svoji polusestri z očetove strani. Lovrencu in Jožeti, ni menda govorila nikoli, ko smo b.li še v Trstu. Kljub temu ml je ostalo Ime Lovrenco Is od takrat v spominu in je pomen'lo zame nekaj skoraj prepovedanega, vsekakor skrivnostnega. Kje sem oil takrat slisai o tem svojem polustrieu, se več ne spominjam. Morda mi je o tem pripovedoval bratranec Boris. Kako je to ime zašlo v slovensko literaturo, se bo razvidelo v nadaljnjem razvoju tsh spominov. Kot posnemam iz svojih zapiskov od 14. V. 1939. mi je niama isti dan zaunala tudi nekaj več o svojem polubratu Lovrencu. Ne izključujem, da sem utegnil slisati o tem že kdaj prej, celo iz njenih ust, vsekakor po preselitvi v Ljubljano. Stari Nadližek, Lovrencev in mamin oče. ni čovoiil svojemu sinu, da bi se bil poročil z dekletom, ki si ga je bil sam izbral. Neke noči. ko je bila moja mama še otrok, se je naenkrat sredi noči zbudila. Zagledala je Lovrenca, ki Je klečal na postelji ležečem očetu in mu nastavljal nož na prsi. Zatulila je, njena mama .io je hitro pograbila in odpeljala k sosedom. Ko je po letih spomnila moja mama svojo mater na ta nočni dogodek ji je moja nona rekla, da Lovrenco ni mislil resno, da se je samo šalil. Pozneje ji je priznala, da je hotel Lovrtnco očeta prestrašiti, da mu ne bi branil ženiti se z dekletom, ki si aa Je izbral. S tem dekletom se te Lovrenco tudi poročil. Z očetom in njegovo drulino je prekmil vse stike in se preselil v Kolcnjo. O njem ni ne mama. ne njena sestra niti kdo izmed nas kaj vedel, dokler nismo proti koncu prve svetovne vojne, ko je blha lakota skoraj vzela tudi trojico izmed nas otrok, brali v Časopisu, da sta v Kolonjl umrli za lakoto mati in hči Nadllšek. Mamo je ta vest spravila v obup. Kajti po vsej verjetnosti je bila mati, ki je umrla, žena Lovrencovega sina. in dekle njegova hci. Po tolikih letih ml je mama rekla, da so bili pri Lovrencu tako trmasti, da so rajši umrli, kot bi bili prišli prosit. Vprašal sem mamo v zvezi z Lovrencom. kakšen Je bd pravzaprav njen oče in moj ded. Rekla je, da je bil to najboljši oče, skrben gospodar, zaveden narodnjak in skf3^! vesten v vseh svoj.h dolžnostih. Bil je dobrosičen in ne113 vadno mehak in se je da) hitro ganiti do solz. S sin°3 Lovrencom pa da se nista mogla Drug proti drugemu ,, sta bila trmasta in nepopustljiva. Med njima je bila napetci, ki se pogosto pojavlja med očeti in s novi, med starejšo j! mlajšo generacijo. Ta razmerja segajo ontran dobrega . zlega. Pripadajo področju pranagonev; v njih so globin? j. skrivnosti, ki jih more potegniti na svetlo samo občutij* umetnikova roka ali intuicija rejenega psihologa. 10. Moj oče Gregor Bartol Je izšel iz kar se dfi razllčb®?,, sveta in rodbinskega okolja. Rojen je bil leta 1865 na Hosta, ki spada pod vas Jelovico, kake pol ure hoda Sodražice na Dolenjskem. Sodražica je za kaki dve uri od^j ljena od slovite Ribn'ce ln spada v njen okoliš. Prebjv8 Id imajo vse bistvene značilnosti Ribničanov: podobno nai'e' žK' ___________ A« humor, ki je včasih prav jedek, in spretnost v izdelovanj. «siihe robe«, oče Je bil starejši izmed bratov in je bil kot po rodbinski tradiciji, ki je navajala v svojih analih c3“ vrsto duhovnikov, določen da bo študiral za »gospoda«. J\ Hosta, kmetija mojih dedov z očetove stran1, leži w — AfllO ljena na nizkem grku in je zlasti po zimi, ko zapade ' • i i' sneg. skoraj povsem odrezana od ostalega sveta. Ko bilo dve leti, so me starsl vzeli s seboj na počitnice, o bom še pisal. Potem nisem bil tam vse do februarja in 01 jjl 1933, ko sem se po nekem hudem življenjskem porazu zatekel. Obiskal sem očetovega brata, mojega strica Frah^o Bartola, ki Je sedaj gospodar na Hosti. Prav tiste dnl,.«el‘ sem prišel tja. Je zapadel hud sneg ln takrat sem vi ci, v kakšni samoti in tišini je rastel moj oče. Moji bratr*11 spretni in podjetni fantje, _so sl sami izrezljali smuči vozili po njih v Sodražico in druge okoliške kraje. SniU' izdelali tudi meni. (Nadaljevanje