Tedn i k ■i ■ " . Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje ŠT. 46 PTUJ, 18. novembra 1966 Cena: 0,4 ND, 40 SD Letnik XiX »Tednik« izhaja pod tem Imenom od a*, aovembia 1961 ddije po sklepu občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormož — Udaja zavoc' »Ptujski tednik«. Ptuj Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- roja Lacka 2. — Tel. IVi Stev, tekočega računa: NB 524-3-72 - Tiska Časopisno podj. Manborski tisk Maribor. — Rokoplvsov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za inozemstvo 40 ND. Konference samoupravijavcev v ptujski občini Realizirajmo sklepe Po razpravah tudi odločanje in izvojanje sklepov v f\czi s priprdvami konference samoiipravljalcev občine Ptuj in z Bdlogami, ki jih je prevzel polilični odbor za pripravo le kon- ference na seji tega odbora v prvi polovici novembra 1966, bodo javnost prav gotovo zanimala mnenja nekaterih izmed navzočih štiriindvajsetih flanov tega odbora o konferenci, pa tudi o nalo- gah odbora, zalo jili ludi objavljamo v izvlečku: Branko Bratko: »Imamo plenu- me in kongrese sindikata, ZKJ in SZDL, potem pa omejujemo našo politično dejavnost na lo, čini kot celoti. Tako bomo lahko uspešno doprinesli k realizaciji sklepov IV. plenuma CK ZKJ in ludi h konkretiziranju teh skle- pov na naše občinske razmere.« Franc Polak, strakovni sodela- vec RS: »Ugotavljamo, da bi morale dajati d-elovne organiza- cije več sredstev za izoibraževa- nje zaposlenih. Se bolj pa je "po- treben napor, da bi odprli vrata delovnih organizacij tudi tistim, ki so dosegli kvalifikacijo po redni poti. Njihovo kvalificira- no delo je lahko edini faktor, ki takoj vpliva na hitrejši na- predek organizacije dela in pro- izvodnje. Vemo, da prav tem kadrom ponekod zapirajo vrata zaradi tega, ker sedijo na odgo- vornih delovnih mestih ljudje, ki so brez ustrezne strokovne izobrazbe. Prav to so vprašanja, o katerih bi morali v podjetjih še posebej razpravljati. Zaradi tega je nujno, da se ustvari v delovni organizaciji takšna at- mosfera, da bodo ljudje povedali svoja mnenja in da bodo spre- jeti potem sklepi in odločitve, ki jih bodo morali potem izvajati samoupravni organi. Samo go- vorjenje nič ne pomeni, če se po njem nič ne spremeni. Ce bodo na konferenci ti problemi pravilno okaraikterizirani in če bodo potem sklepi konference tudi osnova za ukrepanje orga- nov samoupravljanja, potem lahko rečemo, da bo konferenca dosegla n.araen. Zbrati ves ta ustrezni material ne pomeni ma- lo nalogo političnega odbora, zbran pa mora biti, sicer ne bo- mo imeli na konferenc: sliko stanja, zaradi katerega smo se zbrali in ki bi ga morali izbolj- šati zlasti na področjih, kjer smo najbolj zaostali, to je na področju družbenih služb.« Lojzka Stropnik: »Občinska ^kupščina bo pomagala na vseh listih področjih, kjer bi naj zbrala prek svojih strokovnih služb pri skupščini razne podat- ke in strokovne analize. To je predvsem na področju družbenih služb, pa tudi za gospodarstvo. Pripravljamo že tudi material o funkcioniranju krajevnih skup- nosti, ki prav tako ne morejo izpasti na konferencah samo- upravljanja. V ptujski občini odpada na krajevne skupnosti nkrog 56 odstotkov prebivalstva. Pripravljen bo ludi material s področja šolstva, zdravstva in drugih družbenih služb. Skupšči- na se bo osredotočila predvsem na problematiko v svojem meha- nizmu, kjer jc tudi cela vrsta vprašanj.« Franc Rebernak: »S skupščino smo se dogovorili za skupno ak- cijo o analizi dela krajevnih skupnosti, zborov volivcev, skup- ščine itd. Torej gre za skupne dogovore, za skupno akcijo ob- činske skupščine, krajevnih or- ganizacij SZDL in osnovnih or- ganizacij ZKS, pa tudi vseh dru- gih družbenih organizacij in društev na terenu. Gre torej za koordinirano delo vseh dejavni- kov in tu ne moremo positavit: neke ,demarkacijske črte' med političnimi organizacijami in ob- činsko skupščino. Področje lo- kalne samouprave premalo po- znamo, ker smo ga premalo obravnavali. Potreben je pospe- šen razvoj samoupravnih orga- nov tudi v krajevnih skupno- fctih. Simon Pešec: »Lahko trdim, da že ima vsaj 92 odstotkov delov- nih organizacij politične odbore za i/vedbo konference samo- upravljalcev. Upam, da bo rok, ki smo ga postavili na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta dosežen in da bomo kon- čali s konferencami do 1. decem- bra 1966. Delovne organizacije smo opozorili, pa tudi družbeno- politične skupnosti, da se po- stavljenega roka ni potrebno preveč togo držali, ker gre bolj za dobro vsebino konferenc kot pa za sam rok konferenc. V gra- divu s konference morajo res biti izražene misli vseh proizvajal- cev, kar je tudi namen konfe- renc, tem pa morajo slediti ustrezne odločitve samoupravnih organov po delovnih organiza- cijah.« Ciril Šalej: >Mis!im, da bi mo- rali člani političnega odbora in vsi zadolženi v kolektivih pose- bej poudarjati važno vlogo or- ganov upravljanja zlasti v druž- benih službah, kar je najbolj pe- reče ravno v družbenih službah. Zlasti me najbolj skrbi šolstvo Prav tisti tovariši, ki so zadol- ženi za družbene službe, bi mo- rali najbolj aktivno delati, mi- slim na člane političnega odbo- ra, člane odbora za družbene fiiužbe, pododbora za šolstvo in druge. Tudi člani političnega od- bora se moramo temeljito pri- praviti na konference, ne samo delovne orgamizacije.« Iz večine mnenj navzočih je povzeli, da ne gre pri zbiranju -iiidteriaia za konference toliko za kritično oceno dosedanjega dela, pač pa bolj za načrte in 1 želje za to, kako bi naj delali v ! bodoče v samoupravnih organih, da bi dosegli namen njihovega dela, da bi upoštevali izvedljive predloge proizvajalcev — samo- upravljalcev in da bi se vedno lotevali važnih problemov. Stal- no ponavljanje tega, kar je že mimo nas, premalo pa upošteva- nje tega, kar pričakujemo od I l)odočnosti, ne more rodili nspe- I ha, ki si ga moramo zagotoviti j bolj z aktivnim delom in z iz- vajanjem sklepov kot z razpra- vami, po katerih ne prihaja do odločanj samoupravnih organov, ; do sprememb v nakazani smeri i in do spoznanja, da si ne želi- mo v naši skupnosti samih raz- prav o minulem, tem\eč več do- govarjanja za delo vnaprej, več evidence nad tem, kar je že storjeno in kar še ni ter več vztrajnosti, da bomo sklepe v ce- loti tudi uresničevali. Politični odbor je razdelil delo na sekretariat, na komisijo za zbiranje in analizo gradiva kon- ferenc samoupravljalcev v kra- jevnih skupnostih in na komisije za razna področja dejavnosti. V. J. Akcija zahteva popolno angažiranost Bodoče naloge komunistov na ormoškem območju K realizaciji zaključkov IV. ple- numa smo na ormoškem območju pristopili zelo resno, tako da smo iz širokega aspekta problemov iz- luščili tista najbolj osnovna in ključna vprašanja, ki smo jih ali pa jih bomo lahko rešili. Občani na ormoškem območju niso bili zadovoljni samo z razpravo, ampak so želeli tudi rezultate in če ho- čemo držati občane v vzdušju ak- tivnosti in, jih pripravljati k še večjim delovnim rezultatom, mo- rajo neposredni proizvajalci ve- deti, da se njihova in družbena akcija uresničuje. Pri uveljavlja- nju samoupravnih odnosov, kon- kretnega uveljavljanja samouprave v delovnih organizacijah je nam- reč nekaj vprašanj, ki zahtevajo vso našo skrb in posebno oceno in akcijo. Eno izmed teh je področje na- grajevanja. Če to pogledamo ne- koliko bliže, bomo ugotovili, da je kljub vsemu vpliv neposrednega proizvajalca na nagrajevanje še nezadosten in da je to še močno v rokah nekaterih vodilnih ljudi n delovnili organizacijah v občini. To ustvarja cesto zelo občutljive odnose in zaliteva nove cene in spremembe pri našem vsakdanjem delu. Gre za uresničitev nagraje- vanja po delu in resnično odlo- čanje proizvajalca o rezuUatifi njegovega osebnega in združenega dela v delovni organizaciji. Drugo vprašanje je morebitno vplivanje proizvajalca na sklepe, kakšen je delež odločanja proizva- jalca o delu in življenju delovne organizacije. Že pred časom je za- čel občinski komite ZK borbo zo- per anarhično pojmovanje samo- upravnosti. Občani bodo neposred- no čutili svoj vpliv, predvsem pa uveljavljanje svojih stališč, če bodo v praksi realizirana. Realizi- ranje stališč pa zahteva sodelova- nje občanov v vseh jazah, v pri- pravi stališč in pri formiranju sklepov in uresničevanju, ker se odločitve pač ne morejo obliko- vati samo kot zaključni akt seje, sestankov 00 ZK, aktivov ZK, zborov delavcev, marveč v celot- nosti postopka. Prav pripravam sklepov, ko pride najbolj do iz- raza človekova kreativnost, smo do sedaj v delovnih organizacijah na ormoškem območju posvečali premalo skrbi in smo vso demo- kratičnost videli le v demokratič- nosti končnega akta, v sklepanju. Občani niso dovolj sodelovali pri pripravljanju sklepov in zato cesto ti niso resničen rezidtat njihovih teženj, kar je v delovnih organi- zacijah največkrat povzročilo, da se sklepi fiiso uresničevali. Mislim, da je to eno od osnovnih vpra- šanj, ki smo jih doslej na našem območju zanemarjali. Na eni iz- med zadnjih sej občinskega ko- miteja ZK je bilo poudarjeno, da ne gre samo za večjo stopnjo vpliva posameznika, temveč za resnično odločanje proizvajalca samega o vsem. Ta zavest je v našem proizvajalcu že prisotna, je že bistveni element zavesti obča- nov, to pa je hkrati osnovni čini- telj, ki odraža moč samoupravne ideje, globoko vemvanje občanov v socialistične odnose, pa tudi ve- liko pričakovanje in zahteve po doslednem uresničevanju sklepop. sprejetih na občinskem komiteju ZK. IV. plenum CK ZKJ zahteva od nas resnično realizacijo skle- pov na vseh ravneh, v vsaki de- lovni organizaciji in krajevni skupnosti. Tretje področje so odnosi med delovnimi organizacijami in druž- beno političnimi skupnostmi in razmerja med družbeno politični- mi organizacijami, to je delovna organizacija — občina, osnovna organizacija ZK — delovna orga- nizacija, občinski sindikalni svet — občinski odbor SZDL in pa še občani kot proizvajalci. Vse te relacije se neposredno povezujejo z reorganizacijo Zveze komuni- stov. Proizvajalci v delovnih or- ganizacijah izražajo svoj delavski interes. Sindikalna organizacija pa je tista, ki izraža delavsko- proletarski interes občanov, ki so v delovni organizaciji. Ta interes je lahko nekoliko različen, ker je specifičen glede na specifične prilike. Zaradi tega ima sindikat, ki to izraža, svoje mesto in svoj raison. Isto vlogo v delovni orga- nizaciji ali občini ima sindikah)' organizacija, ravno tako ima spe- cifično vlogo tudi SZDL. Ko govorimo o .samoupravnih odnosih in političnem delu, moramo biti obrnjeni k človeku, k občanu, da bi občutili njihov resnični interes, da bi bila potem naša politika iz- raz njihovih teženj in hotenj. Ko- munisti moramo biti zelo aktivno prisotni v političnih organizacijah. Samo, če bosta sindikat v podje- tju, SZDL pa na terenu z aktiv- nim sodelovanjem komunistov da- jala jasne samostojne ocene, sta- lišča in orientacijo, ki jih bo ob- čan občutil kot svoj interes, bo Zveza komunistov lahko izdelala svojo konkretno akcijo in se pre- usmerila v idejno silo. Če občin- ska skupščina in delavski sveti v delovnili organizacijah ne bodo po- litično, avtonomno, odgovorno in na podlagi interesa svojih občanov .sprejeli svojih stališč, bo še mno- go primerov, da se bo občinski komite ZK operativno vtikal, če- sar pa nočemo. Pomemben delež pri tej uresničitvi naj bi prispevali tudi subjektivni faktorji, zlasti sindikat, SZDL, ZMS in strokovna društva. Z omenjeno konkretno orienta- cijo komunistov bi lahko dosegli demokratizacijo vseh medsebojnih odnosov. Taka demokratizacija medsebojnih odnosov bo seveda mogla dati konkretne rezultate. Eno izmed pomembnih področij demokratizacije, do katerega so občani zelo občutljivi, je kadrov- ska politika. Kakor koli že, najbrž prihajamo v fazo, ko ne bo mogel biti direk- tor več človek, ki je še tako do- ber organizator gospodarskih ak- cij, če ne bo tiidi nosilec samo- upravnih odnosov, če ne bo no- silec resnično občutljivih hotenj proizvajalcev v delovni organiza- ciji. Zaradi tega je vprašanje ka. dravske politike eno izmed pri- marnih vprašanj (v delovni orga- nizaciji, občini). Tu bomo lahko najhitreje formirali politično sta- lišče in najhitreje dokazali, da smo odločno za samoupravne relaciie ( Nadaljevanje oa drugi strani) Reorganizacija ZK na ormoškem območju Delo ideološke komisije občinskega komiteja Pred kratkim je zasedala ideološka komisija občinskega komiteja ZK Ormož in Vlado O/.bolt, predsednik SZDL Or- mož, nam je o njenem delu po- \edal naslednje: Na sestanku ideološke komi- sije smo razpravliaii o reorga- nizaciji ZK; in sicer kako reor; ganizirati in vsebinsko usmeriti občinsko organizacijo ZK na proizvodnem in teritorialnem principu. V živahni razpra\i se je pokazala potreba po združe- vanju več osnovniii organizacij v večje osnovne organizacije. Obvladalo je mnenje, da se osnovna organizacija ne more umakniti iz delovne organizaci- je, ker je vodilna organizacija za osvajanje nalog družbeno go- spodarske reforme. Sklenjeno, je bilo, da je treba poživiti de- lo krajevnih aktivov ZK, ki naj bi omogočili večjo aktivnost ko- munistov v družbeno političnih organizacijah na terenu in se\'e- da v krajevni skupnosti. Bili srno mnenja, da je potrebno občasno organiziranje komu- nistov v okviru posameznih pa- nog gospodarstva in dražbenih služlr Več pozornosti bi morali posvetiti sprejemu novih čla- nov v ZK, zlasti iz vrst mladi- ne. Organizacija je neupra\'iče- no maloštevilna. Poleg reorga- nizacije moramo ZK usmeriti v kolektive in množico občanov, kjer naj odločno odigra svojo idejno vlogo. S pomočjo argu- mentov in najbolj naprednih stališč je treba ostvariti vodil- no idejno vlogo v -družbenem razvoju naše občine. Da bomo to dosegli, moramo več delati pri idejnem usposabljajnju čla- nov ZK. Komunisti morajo sku- paj z neposrednimi proizvajal- ci idejno bogatiti borbo za sa- moupravljanje. Potrebna je od- krita včasih tudi ostra borba mnenj. Ko se zmenimo za stali- šča, za politiko, moramo vsi člani ZK to politiko dosledno izvesti. Vsi moralo zavzeti enot- na stališča v osnovnih proble- mih družbenega in gospodar- skega razvoja. Ce se pogledi ko- munistov razhajajo, slabi idej- na in politična vloga ZK v ko- lektivu. Pri tem ne^smemo vsi- ljevati stališč ZK samouprav- nim organizacijam in občanom. ZK mora biti le nosilne najbolj naprednih političnih rešitev. Poudariti je treba, da ni nujno, da se ZK ukvarja z vsemi pro- blemi samoupravnih organiza- cij, mora pa zavzeti jasna stali- šča do problemov, ki so bistve- nega pomena za razvoj družbc- aih odnosov in gospodarstva. TEKMOVANJE MED ZDA IN ZSSR V VESOLJU Bo) za ,,notraiijl pas^^ Kakor kčižc, se je z najnovej- šim poletom ameriških veso- Ijarjev Aldrlnom in Lovvellom končal načrt gemini. Sedaj bo- do pričeli z načrtom apollo, ki naj bi v dveh ali treh letih pri- peljal prvega Američana na Lu- no. Znano je, da so Američani po- rabili v devetih letih 30 mili- jard dolarjev za vesoljske na- črte. Vlada je zaradi tega mo- rala poslušati marsikatero pi- kro, posebno še, ker v domači hiši niso uresničili Johnsonove zamisli o »veliki družbi«, ki bi imela tudi visoko življenjsko raven. Vse očitke pa so na- vadno zavračali z izjavo, da gre v tem primeru »za nacionalni ugled« ... V resnici je šlo za tekmova- nje s Sovjetsko zve/o. Očitno je, da je tudi SZ porabila po- dobno vsoto za vesoljska razi- skovanja kakor ZDA. Predvsem so sovjetski znanstveniki prehi- teli ameriške z raketno tehno- logijo, pa si v ZDA prizadevajo, da bi so\jetskc kolege dohiteli in prehiteli. Javnost se navadno vprašuje, kdo bo prvi pristal na Luni. Vendar sedaj divja boj za tako imenovani »notranji vesoljski pas«, tj. prostor, ki se razteza v razdalji od 150 do 170 km. Tu namreč kroži že toliko ameri- ških in sovjetskih satelitov z različnimi nalogami (»umetni \ohuni«, nosilci alarmnega ra- ketnega sistema, radijska služ- ba itd.), katerih naloga je, pri- boriti si oblast za nadzorstvo nad gibanjem na Zemlji. Nič čudnega ni, če te dni ugo- tavljajo, da bodo v prihodnjem desetletju skušali urediti ve- soljske postaje z 10 do 20 ljud- mi. Služile naj bi kot podlaga za bombaidiranje ali celo za laboratorije smrti. Z nje bodo lahko bombardirali Zemljo, vendar ne samo z bombami, temveč s smrtonosnimi žarki! V ZDA sodijo, da si SZ v ne- kaj mesečnem »molku« prizade- va doseči prednost v tem »no- tranjem pasu«. SZ bo poslala na pot okrog Lune posadko, ki si bo satelit ogledala, nato pa se bo vrnila na Zemljo. Za po- hod na Luno bo SZ izstrelila najprej postaje in z njih kreni- la na Luno. Američani pa bodo sestavili ogromno raketo salurn in z njo poslali vesoljsko ladjo v neposredno bližino Lune. Od tod se bodo vesoljci neposred- no izkrcali na Luno. Vendar je prav, da v tem tek- movanju omeninio uspeh naj- novejšega vesoijskela pcjleta Američanov .vidrina in Lo\vella. Aldrin je bil več kot pet ur iii , pol zunaj vesoljske kabine in ! pri tein opravljal elektroineha- ničarske posle, S tem je pozi- tivno odgovoril na vprašanje, i ali bodo vesoljci lahko opi~a\- Ijali določena deia v breztež- nem stanju. Aldrin in Lovvell sta tudi doslej najdalj letela, saj sta opravila skupaj 1,6 mi- lijonov milj. Pot do neposred- nega pristanka na Luni je s tem še bolj odprta. Drugi dogodki Poplave v Italiji, Avstriji, pri nas in še drugje po evropskih državah so vzbudile v svetu so- čustvovanje, oberem pa tudi prizadevanja, da bi ponesrečen- cem gmotne pomagali. Kot smo že zadnjič omenili, je posebno močno prizadeta Italija, saj je bila Ir-etjina najbolj rodovitne- ga dela Italije pod vodo. Itali- janske oblasti so za prizadete dodelile 500 milijard lir, kar pa je seveda še mnogo premalo. I Ni dvoma, da bodo razliko za j najnujnejše prispevale druge države članic Rdečega križa. O ! \elikem pustošenki poročajo [ tudi z avstrijskega alpskega j pasu. PODGORNl V AVSTRIJI V ponedeljek jc pnspel na uradni obisk v Avstrijo pred- sednik prezidija vrhovnega sov- jeta ZSSR Nikolaj Podgorni. Značilno za ta obisk je, da gre za prvi odhod sovjetskega dr- žavnika v kako tujo državo. Ta dogodek dokazuje, da pripisu- jejo tako v Moskvi kakor na Dunaju sovjetsko-avstrijskemu sodelovanju posebrio pozornost. Sovjetska zveza je sopodpis- nica avstrijske državne pogod- be, s katero se je avstrijska re- publika obvezala, da bo spošto- vala nevtralnost in razvijala do- bre odnose tako z Vzhodom ka- kor ludi z Zahodom. Ker je v Avstriji po zadnjih volitvah do- ■ bila enostrankarsko vlado kr- ščanski h^ demokratov, je spo- četka kazalo, da bo nov režim skušal navezati tesnejše stike z zahodnimi gospodarskimi in političnimi skupinami, posebno s skupnim tržiščem. Na morebitne odstope trenut- ne avstrijske politike od držav- ' ne pogodbe so Avstrijo v Mo- skvi opozorili. Prihod predsed- nika prezidija pa dokazuje, da se Avstrija zaveda svojih obvez- nosti do pogodbe in da ne bo tvegala potez, ki bi dosedanje zaupanje na vzhodni strani omajale. SPOPADI NA IZRAELSKO »ORU.4NIJSKI MEJI Kakor poročajo tuje agencije, so izraelske enote s podpoio tankov in letalstva v soboto prekoračile mejo in vkoriikale na jordanijsko ozemlje na ob- močju Hebrona. Izrael uradno trdi, da je šlo samo za »po\ ra- čilno akcijo« zaradi treh ubitih izraelskih vojakov. Jordanijski teroristi so namreč na izraelski strani postavili m;no, ki je raz- nesla vojake. Takih in podobnih tcioristic- nih dejanj je bilo doslej \ec. tudi z izraelske strani. Znano je, da arabske dežele kljub medsebojnim trenjem enotno zastopajo stališče, ida so z Izra- elom, »t\'orom na arabskem ozemlju«, še vedno v vojnem stanju Na drugi strani zatrju- jejo, da pripravlja Izrael, kije dobro oboiožen in si želi celo atomske bombe, agresijo na arabski svet, kot se je pr\ ič žc zgodilo ob znanih sueških do- godkih. Teza o »končnem obračunu« lebdi v zraku. Čete OZN sicer varujejo območje Gaze in Si- najskega polotoka pred spopa- di, toda s svojo malošte\'ilč- nostjo ne morejo zavreli med- sebojnih sabotaž. Odkar obsta- ja še posebno poveljstvo pak stinskih sil, v katerih sodeluje jo posebno nekdanji begunci Arabci iz Izraela, je položaj še bolj zamotan. Z zadevo se b^ verjetno ukvarjal znova Vai nostni svet. KIESINGER — BODOcI NEMŠKI KANCLER? Tako se je odločila kršciin skodemokratska unija, potem ko se je dosedanja Erhardo\a vlada znašla brez podpore libe- ralcev. Gre pravzaprav /a »kompromisno« osebnost inecl različnimi strujami. Erhard je v spremembo privolil samo pod pogojem, da ta kandidat dobi tudi potrebno večino v bundestagu. To pa ni zaneslji- vo. Vse bolj govore o tako ime- novani »mini koaliciji«, o z\ezi med socialnimi demokrati in h- beralci, ki bi imela minimalno večino v skupščini. Erhard na drugi strani zatrjuje, da bo spef pridobil liberalce za sode- lovanje. Svetovna javnost pjf vse bolj opozarja, da ima nov kandidat Kiesinger nacistično preteklost. Zato počasi raste odpor proti njemu tudi v sami Nemčiji. Že tako je precej visokih \ladnih lunkcionarjev omadeže\anih z nacistično preteklostjo, sedaj pa bi najvišji položaj \ deželi prevzel nekdanji nacist... stran 2 TEDNIK — petek, 18. novembra 1966 Stran 2 Veliki koraki turizma v ptujski občini Tesno sodelovanje hotela Poetovlo in »»Slovenskih goric«« Ze dalje časa prihajajo sku- pine turistov iz hotela v kleti »Slovenskih goric«, na ogled in pokušnjo vin. S tem skrbijo, da se turisti v Ptuju ne dolgočasi- jo in ne nesejo deviz nazaj do- mov. Kaj nudi turistom prvo in kaj drugo podjetje sta za Ted- nik povedala direktor hotela »Poetovija« Brodnjak in vodič turistov v kleteh »Slovenskih goric« inž. Anton Skaza, Kdaj ste pričeli voditi skupi- ne turistov v kleti »Slovenskih goric?« Od kod so ti turisti? Ptuj ni mesto, ki bi lahko za- držalo turiste dalje časa. Ti ostanejo v Ptuju dan ali dva, da si ga ogledajo, nato pa gre- do dalje. Gostinsko dejavnost smo zato usposobili za prehod- ne goste. Lansko leto smo pri- čeli sprejemati večje skupine turistov na enodnevni penzion. Damo jim kosilo, večerjo in prenočišče, za razvedrilo pa ogled Ptuja, predvsem muzeja in pokušnjo vin v kleteh »Slo- venskih goric«. Samo prejšnji mesec je prišlo 60 avtobusov, tekom letošnjega leta pa več kot 4000 turistov v skupinah od 40 do 700. Ogledali so si muzej v gradu in vinske kleti. Turisti so predvsem iz sosednje Av- strije: iz Gradca, z Dunaja itd. Iz koroških letovišč prihajajo Švedi, Angleži, Nemci in drugi. Redno prihajajo skupine iz Tr- sta in Londona, vsak teden en avtobus. Kako vam uspe zadovoljiti traiste? Turistov ne prepuščamo sa- mim sebi. Skupino pozdravimo že pri avtobusu s slivovko. Ra- zen obiska muzeja jih peljemo v vinsko klet, kjer jim damo sendviče in pokušnjo petih vrst vin. Večjim skupinam pripravi- mo tudi godbo za ples. Postrež- ba v hotelu je najboljša. Turi- sti iz teh skupin so zelo zado- voljni. Skoraj sleherni, ki je že bil tu, se ponovno vrača. Š se- boj pripelje še druge. Tako pri- hajajo z ustno reklamo. Pred kratkim je »Kleine Zeitung«, časopis iz Gradca, pod naslo- vom »Das vi^ar das Schonste von allem...« s slikami in bese- dami pohvalno opisoval spre- jem in počutje turistov v Ptuju. Bralci avstrijskega časopisa so prav gotovo zasledili, da so se avstrijski gostinci na svojem kongresu razburjali, zakaj toli- ko gostov odide v Ptuj. Razum- ljivo je, ker s tem pada turi- stični dohodek pri njih. Zelo pa pogrešamo vsaj dva turistična vodiča, ki bi vodila skupine tu- ristov po zgodovinsko zanimi- vem Ptuju. Mislim, da bi mo- ralo naše turistično društvo najti vodiče. V prihodnjem letu se bomo morali povezati s tu- rističnim društvom. Kakšna je ekonomska korist v tej turistični dejavnosti? S skupinami turistov smo po- večali promet za trikrat. Ob tej priložnosti vse priznanje »Slo- venskim goricam«, ki nam ob vsakem času nudijo ogled vin- ske kleti, kar je dobra vaba predvsem za inozemske turiste. Kaj vidijo turisti v vaši kleti, kaj zvejo zanimivega? Najprej turistom povem ne- kaj splošnega o našem podjet- ju. Opišem jim naše sorte vin in njihovo kvaliteto. Naštejem jim države, v katere izvažamo naša vina. Velik izvoz naših vin dokazuje njihovo kvaliteto, s katero se lahko postavimo pred vsakim obiskovalcem. Kot do- kaz so tudi številna priznanja z mednarodnih vinskih sejmov. Turisti si z največjim zani- manjem ogledujejo naše dobre, stare kleti s staro, leseno vin- sko posodo, kakršne ne najde- mo zlahka v novih modemih kleteh. Posebno velikih lesenih sodov je vedno manj. Vinski strokovnjak pa dobro ve, da je le v lesenem sodu moč doseči najboljšo kvaliteto. Turisti v naši kleti lahko vidijo redkost kletarstva, tako zvani »ARHIV« ali vinski muzej. Ta vsebuje bu- teljke vina iz leta 1917. To je verjetno najstarejše vino v Ju- goslaviji. Poleg teh imamo §e buteljke najboljših vinskih let- nikov. Ta muzej se je ohranil skozi vojni čas zahvaljujoč za- zidavl vhoda v klet. Za turiste je najzanimivejša pokušnja pe- tih najboljših štajerskih sort, kot so: šipon, laški rizling, mu- škat silvanec, traminec in mu- škat otonel. Kakšen vtis dobi obiskovalec kleti? Ob pogledu na lopo urejeno klet z veliko lepo razvrščenih lesenih sodov dobi obiskovalec veličasten vtis. Turiste zanima, koliko držijo ti ogromni sodi. Najdalje se zadržijo pri največ- jem (36.000 1). Pričnejo prera- čunavati, kako dolgo bi lahko pili iz njega. Hitro ugotovijo, da sto let po en liter na dan. Ker imamo vina za vsak okus, ga zelo hvalijo. Najbolj jim ugaja, da lahko v kleti spijejo par kozarcev. Tu je vzdušje po- vsem drugačno od restavracij- skega. Že po par kozarcih do- bijo vtis, ki se zlabka ne poza- bi. Vedno znova se vračajo v našo klet. Razkažemo jim tudi vinski muzej, buteljke z najsta- rejšimi letniki vin. Te so obda- ne s plesnijo, ki zadržuje ena- komerno vlago v kleti. Kaj menite o sodelovanju na- vedenih podjetij, ki omogočata tako obliko turizma? Ti obiski so precejšnje bre- me za nas. So ob sobotah po- poldne in ob nedeljah. Vzamejo nam prosti čas. Toda »Haloški biser«.je med največjimi kupct ■naših vin. Tudi sami obiski so dobra reklama za naša vina, posebno v tujini. Zavedamo se, da le s tesnim sodelovanjem proizvajalcev in kupcev lahko dosežemo obojestransko korist. Kletarski obrat KK Ptuj »Slovenske gorice« je bil v letošnji tu- dstični sezoni zelo privlačna točka zaradi poskušnje vin in ogleda kletarstva V predalu vinskega arhiva v kleti obrata »Slovenske gorice« KK Ptuj Strojne delavnice Ptu| bodo (meie tudi servis za »Zastavo« Kvalitetni izdelki za domači in tuji trg Stalno dopolnilno izobraževanje kolektiva strojne delavnice Ptuj so znatno razširile svoie poslovne pro- store, ki jih bodo uporabljale poleg redne dejavnosti tudi za servis vozil zastava, s katerim bodo začeli v bližnji bodočnosti. Doslejl so imeli servis TAM. TOMOS. PRETIŠ in MZ, poleg tega pa še vedno delajo vzmeti za motorna vozila, gumijeve izdellte za mo- torno in elelttro industrijo ter za trgovsko mrežo. Pribor za vodni šport še vedno izdelujejo samostojno. Vedno večje število vozil »Za- stava« narekuje tudi ustanovi- tev servisa za to vrsto vozil. Strojne delavnice Ptuj so dale pobudo servisni službi »Zasta- ve«, da bi bil servis tudi v Ptu- ju, ki je v središču velikega ob- močja, kjer ni takega servisa in kjer je število teh vozil ved- no večje. »Zastava« je to pobu- budo sprejela. Podjetje je pri- pravilo za novi servis prostore, orodje in naprave ter delno specializiralo potrebni kader. Za njegovo nadaljnjo speciali- zacijo bo skrbela »Zastava«. Servisna služba sporazumno z navedenimi podjetji ostane še dalje in se tudi vedno izpopol- njuje s sodobnejšo opremo in tudi s kadrom. Odkar so prevzele Strojne delavnice Ptuj poslovne pro- store bivše tekstilne tovarne, je v glavnem odpadel problem prejšnje prostorne stiske, zara- di katere se vsi obrati niso mogli dovolj razviti. Vzmetar- na, gumarna in remontna de- javnost imajo lahko sedaj bolj- šo organizacijo dela, boljše de- lovne pogoje in tudi več prosto- rov za razne pomožne dejavno- število zaposlenih nekoliko skr- čilo, in sicer ne z odpuščanjem, temveč z odhajanjem zaposle- nih na delovna mesta v druga podjetja in v inozemstvo, na- sti. Z uvedbo mehanizacije se kar njihovih delovnih mest ni- so več ponovno zasedali razen kvalificiranih delovnih mest, na katera še vedno sprejemajo nove delovne moči. Tričetrtletna proizvodnja in realizacija sta pokazali, da je kolektiv dobro zalagal trg s kvalitetnimi izdelki, da je imel večinoma solidne odjemalce in da je realizacija v redu poteka- la. Že ob tričetrtletju so preseg- li proizvodni plan in plan reali- zacije in za končni obračun ka- j že, da bo ugoden glede na do- hodek, osebni dohodek in skla- de. Dohodek se je povečal za 9,77 %, osebni dohodek pa za 26,42 % v primerjavi z letom 1965. Pomembno večino dohod- ka dajejo obrati gumarna in vzmetama. Elaborat za prehod na 42-umi delovni teden bo kmalu gotov, po njem bodo za- čeli poskusno delati v januar- ju 1967. V prihodnjem letu bo podjet- je obdržalo dosedanjo dejav- nost v celotnem obsegu, poleg tega pa si bo prizadevalo še da- lje izboljšati kvaliteto izdelkov z novo mehanizacijo in poveča- ti izvoz. Dosedanji obseg izvo- za je dal kolektivu nekaj boga- tih izkušenj v prometu z ino- zemskimi odjemalci, ki postav- ljajo zahteve po kvalitetnih iz- delkih in pogodbenih rokih do- bav. Upravni odbor podjetja in delavski svet ter sveti delovnih enot pomembno vplivajo na re- ševanje problemov v podjetju in v kratkih obdobjik obravna- vajo ter rešujej« vse pereče probleme. Na konferenci samo- upravi j alcev bodo ocenjene do- sedanje izkušnje m sprejete smernice za nadaljnje poglab- ljanje dela samoupravnega me- hanizma. Delovne izkušnje v podjetju so potrdile, da je potrebno stal- no dopolnilno izobraževanje članov kolektiva na vseh pod- ročjih dejavnosti. To izvaja pod- jetje s pomočjo Delavske uni- verze Ptuj in predvsem Ljublja- na. Predavatelji prihajajo V podjetje po programu, ki dolo- ča večurna in krajša predava- nja posameznim in združenim skupinam poslušalcev. Nazad- nje so imeli predavanja o var- stvu pri delu, čemur pripisuje- jo v zadnjem času poseben po- men. Ta predavanja bodo kon- čana aprila 1967. Na tečaje sa- moupravljalcev v Ptuju pošilja- jo nekaj članov delovnega ko- lektiva. Nekaj članov kolektiva obiskuje srednje šole za odra- sle v Ptuju. Ob letošnjem dnevu republi- ke bodo nagradili s praktičnimi darili člane kolektiva, ki so v podjetju že nad 10 let. To bodo storili na slovesnosti, ki bo v podjetju v soboto, 26. novem- bra 1966, z obširnim sporedom. V. J. «1111 Z IZDELKI NASEGA POD- . JETJA IN S SERVISNIMI USLUGAMI BOSTE VEDNO ZADOVOLJNI, KER SE TRUDIMO, DA BI VAM JIH VEDNO KVALITETNO OPRAVILI. ČESTITAMO VAM ZA DAN REPUBLIKE! Živinoreja brez izgledov Delovna enota kmetiiske zadru- ge Kombinat - Jeruzalem v Or- možu je ob novo asfaltirani cesti. Svojo obdelovalno zemljo imajo po obronkih bližnjih hribov. Jan- ko Munda, vodja delovne enote, je opisal kmetijsko proizvodnjo obrata. Poljedelstvo je podrejeno živinoreji. Na 150 ha obdelovalne zemlje pridelujejo kulture za kr- mljenje živine: koruzo, sUažno koruzo, pšenico .,, Ker zemlja po teh obronkih ni najbolj primer- na za poljedelstvo, ki danes za- hteva velike in ravne njive, ki jih je mogoče obdelovati z moder- nimi stroji, njihovi pridelki niso visoki. Pšenice pridelajo do 35 centov, koruze pa od 80 do 90 cen- tov na ha. Zemljo obdelujejo s sedmimi traktorji, dvema žitnima kombajnoma in enim silažnim kombajnom. To je seveda pre- majhen strojni park. Rešuje jih sezonska delovna sila. Ves pride- lek koruze in pšenice posušiio v novi sušilnici, ki je letos pričela obratovati. Živinorejci redijo pitance, ki jih nakupijo na zadružnih odkupih. Pitajo jih do teže 450 kg s senom, silažo in krmili. Stalni delavci so le živinorejci in traktoristi. Poljedelci so vsi sezonci. Obrat ima za svoje de- lavce umivailnico, omarice za oble- ko, bunde za traktoriste, dežne plašče... Za dopust omogočijo svojim delavcem bivanje v vi- kend hišicah v Selcih in v Pira- nu. Dnevni penzion je bil letos 800 S din po osebi. Kombinat jim je dal nadomestilo- za ukinjeni K-15. Janko Mimda je o težavah kme- tijske proizvodnije. predvsem v živinoreji povedal naslednje: »Ra- čuna v živinoreji ni. Pred refor- mo je še nekako šlo. Sedaj pa so se cene krmil in reprodukcijskega materiala dvignile za 10 odst., od- kupne cene v živinoreji pa so pad- le. Prej smo za kg dobili 730, da- nes pa samo 650 din. Ker koruzo in pšenico še nel«xii» i^J^odamo, se bomo polagoma preusmerili v po- ljedelstvo. Domače tržišče tega ne more rešiti, izvoza pa ni dovolj. Konkurenca velikih mesnih kom- binatov je zelo velika. Mnogo je krivo delo brez dolgoročnega pla- na in garantirane prodaje po za- dovoljivi prodajni ceni. Ker naš obrat nima najboljše zemlje, bi dobro prosperirali v živinoreji, kjer pa je stanje trenutno slabo. V prihodnje bomo združevali zemljo, predvsem livade, zaradi boljšega izkoriščanja strojev in delovne sile ter pocenili strojne usHuge. Z.B, Akcija zahteva popolno angažiranost Bodoče naloge komunistov na ormoškem območju___ (Nadaljevamje s 1. stnani) in resnično odločanje neposredne- ga proizvajalca. To bo seveda zah- tevalo velik napor in veliko za- menjav. Toda kljub temu. da je v mnogih primerih propadla pred- videna rotacija in se ljudje sedaj še bolj čvrsto čutijo na posamez- nih mestih, to ne bi smel biti raz- log, da ne bi prešli, predvsem še po zaključkih IV. plenuma, na kon- kretna vprašanja iz teh vidikov. Samo demokratičen pristop k tej akciji bo lahko dobra priprava za spomladanske volitve v delovnih organizacijah, na terenu, v SZDL, v sindikatih. Tudi v občini smo za jasno delitev, deakumulacijo funkcij in za dosledno rotacijo. Vedno bolj se utrjuje spoznanje, da posamezni ljudje v družbi niso nikdar enako napredni. Da je raz- lika med občani permanentna, v tem, da je nekdo naprednejši v nekem vprašanju, drugi pa zopet v drugem. Če je postavljena čtsto jasna politična platforma, jasen političen program, naj bodo naj- naprednejši dejavniki v Zvezi ko- munistov tisti, ki so realizatorji programa. Realizacija programa pa pomeni v bistvu politiko manda- torstva, kar pomeni na primer da v bodoče tudi vodstm komiteja ali osnovnih organizacij ZK v isti sestavi ni treba imeti za vso dobo od konference do konference. Na prihodnji seji občinskega komiteja Z K bomo morali posta- viti konkretno politično platfor- I mo, konkretno politično oceno in orientacijo, katere realne sile v občini so nosilec napredka in ka- tera so ttstn najbolj btstvenn vpra- šanja, ki jih te sile izražajo iri pomenijo napredno orientacijo ko- munistov na ormoškem območju. V naslednji etapi in ob konkret- nih vprašanjih bomo morali iti nujno v diferenciacijo komunistov, na tiste, ki so aktivni borec na- predka, in na tiste, ki to niso in ki bodo odpadli. V prihodnje bo vodstvo občinskega komiteja in osnovnih organizacij najbrž mo- ralo biti sestavljeno iz takih ko- munistov, ki so se pripravljeni bo- riti za realizacijo občinskega pro- grama, ki so na čelu boja zoper nepravilnosti in ki v konkretnem delu uresničujejo samoupravlja- nje. To velja za občino in delovne organizacije. V bodoče bomo morali precej razpravljati na našem območju o vprašanjih, ki se pojavljajo na re- laciji OO ZK — občinski komite in druge družbeno politične orga- nizacije ter občinska skupščina. Po moje so najvažnejša tista osnovna vprašanja, ki imain «00- je mesto na politični platformi; nagrajevanje po delu in samo- upravni odnosi, kadrovska politika in vprašanja nezaupanja v stro- kovnjake, ali je občinska organi- zacija spoznala, kdo je nosilec, na katerega se moramo nasloniti v naslednji etapi. Ena od osnovnih tem prihodnje seje občinskega komiteja bo nedvomno, kdo je ti- sti nosilec. Doslej smo se na or- moškem območju naslanjali pred- vsem na nekvalificiranega proizva- jalca. Najbrž bo v novi situaciji na našem območju osnovni nosilec družbenega napredka kvalificiran, celo visokokvalificiran proizvaja- lec in vse ocene v bodoče bodo rrnrnle temeljiti na tem spozna- nju. D, P, Podjetje za strojno zemeljska dela in prevozništvo Agrotransi^ort v Ptuju bo tudi letos preseglo proizvodni plan Naročniki del tudi v sosednih republikah Strojne kapacitete v celoti zasedene Podjetje Agrotransport Ptuj bo letos preseglo proizvodni plan na vseh področjih dejavnosti, to je pri uslugah s stroji in v pre- vozništvu. Že v letošnjih devetih mesecih so za 17 odstotkov pre- segli plan po fakturirani realizaciji, po plačani pa je plan za 27 od- stotkov presežen. Dve tretjini uslug in dohodka prihaja iz strojno zemeljskih del, ena tretjina pa iz prevozništva. Podjetje si je v začetku leta zagotovilo naročila za angažira- nje strojev za celo leto; potreb- no je pač iskati možnosti pre- vzema del po terenu, kar se jim je tudi posrečilo. Stalne stike imajo s podjetji, ki so jim že opravili razna dela, pa tudi z novimi interesenti za nji- hova dela. Tako so letos kapa- citete vedno in vse zasedene. S stalnim izpopolnjevanjem strojnega parka je podjetju mogoč korak s časom in s po- trebami na terenu. Letos so osvežili sestav svojih osnovnih sredstev in obnovili prevozni park. V podjetju je sedaj manj zaposlenih kot prej in sicer 11 % manj, delo pa je kljub te- mu opravljeno s 7% presežkom. Osebni dohodek na zaposlenega se Je v bruto znesku dvignil za 40 %, realizacija na zaposlenega p« je višja za 25 Skladi na zaposlenega so v primerjavi z lanskim obdobjem višji za 58 Vsi računski pokazateji so le- tos dokaj ugodni za podjetje kot celoto, pa tudi za zaposle- ne. Kolektiv si prizadeva, da bi dosegel republiško povprečje osebnih dohodkov. Poleg vsega pripravlja podjetje elaborat za prehod na 42-umi teden v 1967. letu. Kolektiv bo moral poveča- ti stopnjo produktivnosti in iz- koriščanja osnovnih sredstev. Na terenu se bodo morali za- posleni prilagoditi situaciji. Iz sedanjega načina so uporablje- ne najboljše izkušnje za novi način dela. Zbor delovnega kolektiva bo 26. novembra t, 1,, ko bo ob- enem konferenca samouprav- Ijavcev. Tokrat bodo člani ko- lektiva obravnavali vprašanja razvoja samoupravljanja in no- tranjih odnosov v kolektivu, materialne pogoje upravljanja, prilagajanje strukture dela or- ganov samoupravljanja in o predpisih, ki vplivajo na deli- tev dohodka in ki urejajo to področje. Obravnavali bodo tu- di, kako vpliva razvoj samo- upravljanja na enotno in sodob- no tehnologijo dela, o prehodu na delo v 24 urah na teden ter o drugih tekočih problemih v organizaciji. Rezultate zbora bodo posre- dovali delavskemu svetu, ki bo o njih dokončno odločal. Delav- ski svet podjetja šteje 19 čla- nov, upravni odbor pa 7 čla- nov. V komisijah delavskega sveta je skupno 35 članov ko- lektiva. Dve tretjini zaposlenih je v organih upravljanja in od tega nekaj izredno aktivnih. Po- lovici bo potekla mandatna do- ba spomladi 1967. leta. Med kolektivi v ptujski obči- ni, ki si najt>olj želijo dovrši- tve poslopja ptujske pošte in začetka dela avtomatske tele- fonske centrale, si to želi tudi podjetje »Agrotransport«, ki mu telefonske zveze s širšim območjem veliko pomenijo. Svoj prispevek za zgraditev poštnega poslopja so že dali. Zelo tudi občutijo slabo stanje cest na svojem poslovnem ob- močju, kar močno vpliva na stroške vzdrževanja strojev. Na dan zbora bodo tudi pro- slavili dan republike. V. J. KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM IN GRADBENIM POD- JETJEM TER INVESTITORJEM NOVOGRADENJ SE PRI- POROČAMO Z ZEMELJSKO-STROJNIMI USLUGAMI. VSEM DRUGIM PODJETJEM PA S PREVOZNIMI USLU- GAMI. TUDI NASE ČESTITKE K PRAZNOVANJU DNEVA RE- PUBLIKE! stran 3 TEDNIK — petek, t S. novembra Stran 1 Vesti iz Kidričevega Proslava tovarniškega praznika Upravni odbor TGA je pred kratkim med drugim razprav- ljal tudi o tovarniškem prazni- ku. Najprej je imenoval odbor za organizacijo tovarniškega praznika, nato pa je sprejel na- čelna stališča za organizacijo proslave, ki bo v ponedeljek, 21. novembra 1966, s primernim programom. Med drugim je bi- lo poudarjeno, da bi naj pred- sedniki svetov proizvajalcev de- lovnih enot, delavskega sveta in upravnega odbora za ta dan sklicali slavnostne seje v re- stavraciji. Udeležili bi se jih naj vsi člani organov delavske- ga samoupravljanja, medtem ko bi se naj proslave udeležili vsi člani delovne skupnosti, ki niso ta dan na svojih delovnih me- stih. Na tej proslavi bodo raz- delili spominska darila vsem, ki so že 10 let v tem delovnem kolektivu. Vsak član delovne skupnosti bo dobil tudi čestitko z določenim zneskom denarja. Tovarniški odbor sindikata bo povabil na sprejem upokojence dva dni pred proslavo. Samoiniciativnost sindikalnili podružnic Po reorganizaciji sindikata v tovarni ghnice in aluminija so prevzele sindikalne podružnice v delovnih enotah zelo odgovor- ne naloge, ki pa jim niso ved- no kos. Ne bi mogli trditi, da jim niso kos zaradi kadrov v odboru, ampak predvsem zara- di nezainteresiranosti posamez- nih članov odbora SP. Tako na primer v sindikalnih podružni- cah že več ali manj samoini- ciativno rešujejo probleme po- moči tistim svojim članom, ki so dalje časa v bolniškem stale- žu in ki imajo nizke osebne do- hodke. Toda to delajo le v ne- katerih sindikalnih podružni- cah, medtem ko v nekaterih že- lijo vse te zadeve še vedno pre- puščati tovarniškemu odboru sindikata. Mnogi ne razumejo, da je probleme take narave tre- ba reševati v okviru možnosti. ker so sredstva pri sindikalnih podružnicah za te namene ome- jena. Zgodi se tudi, da nekate- ri člani mnogo preveč zahteva- jo v prepričanju, da jih pač mora sindikat podpirati. Ce se to ne zgodi kot želijo, napadajo sindikalno podružnico in vod- stva sindikalnih podružnic po- pustijo in v bodoče opuščajo reševanje takih in podobnih problemov. Iz dosedanjih pro- blemov v sindikalnih podružni- cah TGA je bilo mogoče ugo- toviti, da se vsi ne vključujejo v reševanje problematike v svo- ji podružnici, kar istočasno po- meni, da bo treba v bodoče v te organe izvohti zares voljne ljudi, ki imajo veselje do sin- dikalnega dela. Seveda pa so v mnogočem krive tudi komisije pri SP, ki se nikakor ne morejo uveljaviti v svojem delu. Te bi namreč morale mnogo več dela- ti. Izvlečki zapisnikov sej DS prihajajo v obrate prepozno v zadnjem času so člani de- lovne skupnosti v tovarni glini- ce in aluminija pričeli vpraše- vati o raznih problemih, la niso povsem v skladu s samouprav- nimi akti. Tako je med drugim pred nedavnim takšno vpraša- nje postavil v tovarniškem gla- silu neki član delo\me enote prometa glede obveščanja čla- nov delo\Tie skupnosti o spre- jetih sklepih in stališčih na se- jah samoupravnih organov. Si- cer so v vsaki delovni enoti čla- ni delavskega sveta, ki so dolž- ni obveščati svoja sodelavce o vprašanjih, o katerih razprav- ljajo samoupravni organi, ven- dar skoraj ni mogoče vsakemu posamezniku pojasnjevati dela delavskega sveta. Zato pošilja- jo izvlečke zapisnikov sej de- lavskega sveta v delovne enote, le da žal prihajajo med proiz- vajalce prepozno, saj se prime- ri, da ponekod dobijo take iz- vlečke tudi po več kot mesec dni kasneje. Delovni kolektiv tako ni pravočasno obveščen o tem, kaj se dogaja v kolektivu. POKAŽI, KAJ ZNAŠ v dvorani restavracije Kot je že znano, bo tudi le- tos v Kidričevem prireditev pod naslovom »POKAŽI, KAJ ZNAŠ«, ki jo organizira delav- sko prosvetno društvo »Svobo^ da« iz Kidričevega. Prireditelj ima že odobreno dvorano. »Svo- boda« Kidričevo bo lahko upo- rabila dvorano za avdicijo in tudi za prireditev. Pred konferenco samoupravljavcev Na bližnji konferenci samo- upravi] alcev TGA bodo med drugim razpravljali tudi o pred- logih in pripombah, ki so jih dajali neposredni proizvajalci na konferencah samoupravi j al- cev v delovnih enotah. Brez dvoma bo največ prozornosti posvečene aktivnosti članov or- ganov samoupravljanja. V raz- pravah so namreč proizvajalci jMDudarili, da so izvohli organe delavskega samoupravljanja, da jih zastopajo, prenašajo njiho- va umen j a in predloge ter po sejah obveščajo o sprejetih sklepih, da pa je med njimi mnogo članov, ki ne odprejo ust na sejah niti v kolektivu ne vedo kaj povedati. Takšni organi samoupravljanja ne mo- rejo koristiti utrje\'anju delav- skega samoupravljanja. M, F, Zavod,, Olge Meglic" dela za domači in inozemsl(i trg Nad 150 kooperantov dela na svojih domovih Zavod »Olge Megličeve« v Ptuju, ki ima 6 obratov in si- cer za pletarstvo, konfekcijo in kovinsko galanterijo in zalaga s svojimi izdelki domači in ino- zemski trg, se bo slej ali prej spopadel z vprašanjem, ali mu bodo še dalje ostale ugodnosti zavoda za rehabiUtacijo invali- dov, ali pa se bo spremenil v registriraho obrtno podjetje. Dosedanji status zavoda je omogočal Ptuju, da je lahko za- poslil vse invahde, ki so konča- li rehabilitacijo po 6 ali 12 me- secih v tem zavodu. S tem je reševal problem zaposUtve de- lavcev, ki zaradi invahdnosti ni- so mogli ostati v prejšnjem po- klicu in so morali oditi na pre- kvalifikacijo ter se zaposhti na novem delovnem mestu. Vseh invalidov z območja ptujske občine glede na svoje prostore in proizvodne kapacitete ni mo- gel zaposhti, zap>oslil pa je le vse, ki so uspešno končali pre- kvalifikacijo in jim ni bilo po- trebno iskati zaposlitve drTigje. Na drugi strani so omogočale bonifikacije, ki jih je imel za- vod, in sicer v tem, da je pla- čeval samo 20 % prispevka iz osebnih dohodkov, 80 % tega prispevka pa je vlagal v poslov- ni sklad, s katerim je nabavljal delovna sredstva, širil prostore in kril režijske stroške v zvezi s prekvalifikacijo. Vsaka spre- memba v sedanjem statusu bi bistveno spremenila način po- slovanja zavoda in tudi kriteri- je za ocenjevanje delovne sto- rilnosti. To vprašanje verjetno ne bo prepuščeno v reševanje samo organom upravljanja zavoda, pač pa bi se morala v danem primeru z njim pomuditi tudi občinska skupščina, ki ji bodo prav gotovo prepuščene pristoj- nosti za reševanje teh proble- mov. Zavod se je doslej specializi- ral na pletarstvo, konfekcijo in kovinsko galanteiijo. ker ima za vse te tri vrste izdelkov kup- ce na domačem in inozemskem trgu. Med izdelki pa so najpo- membnejši za domači trg otro- ška konfekcija, športni rekviziti za ribištvo, kooperacija z elek- troindustrijo Maribor in z Avto- opremo Ptuj, izdelava embalaž- nih izdelkov (zaboji za prenos hrane), ženske torbice iz rogo- za, torbarske usluge, opletanje steklenic za domače in tuje tr- žišče, embalažne košare za tek- stilne tovarne in volneni izdel- ki. Za inozemstvo je najbolj za- nimivo opletzuije steklenic (Ita- lija in Ciper), izdelava rogoznih izdelkov (Italija). Za Ptuj in okolico so koristne še prevozne usluge. V pletarstvu je največja sprememba glede izdelkov, kar je narekoval domači in inozem- ski trg, nekaj sprememb pa je tudi v ostalem, čemur se je za- vod sčasoma prilagodil, V zadnjem času je pridobil zavod nekaj koristnih dodatnih prostorov v korist kovinske de- lavnice, pa tudi 1 novo tovorno vozilo ter nekaj nove opreme in strojev, vse iz lastnih sredstev iz skladov zavoda. Gotove že imajo načrte za ureditev po- slovne zgradbe in za popravila v posameznih delavnicah. Sedaj niti nimajo večjih potreb po nadaljnji širitvi prostorov ob okrog 120 redno zaposlenih, ker jim opravljajo nekatera dela zaposleni doma in sicer gospo- dinje, ki izdelujejo konfekcijo, pa tudi pletarske izdelke; ti ni- so v rednem delovnem razmer- ju. Zavod »Olge Meglic« in »Ptuj- ska tiskarna« predstavljata v tem delu Ptuja najpomembnej- ša obrata, ki sta našla svoje prostore v objektih, ki so prej služili drugim namenom in si- cer ob pomembnejših investici- jah, za katere sedaj odplačuje- jo anuitete. V. J. Zavod „Olge Meglic" Ptuj Vsi porabniki pletarskih, konfekcijskih izdelkov ter predmetov usnjene in kovin- ske galanterije so s praktič- nostjo in vzdržljivostjo na- ših izdelkov zelo zadovoljni. Vsem našim poslovnim part- nerjem tovariške pozdrave za dan republike — 29. no- vember Nekdanji hotel »Slon« je sedaj preurejen v prostore zavoda »Olge Meglic« Ptuj Skrb za stanovanjske zgradbe v Kidričevem Stanovanjsko podjetje Ptuj daje piscu članka o vzdrževa- nju ter o beljenju m čiščenju hodrdkov in pleskanju lese- nih elementov v stanovanjskih zgradbah v Kidričevem sledeče pojasnilo: Stanovanjsko podjetje Ptuj je pričelo z rednim delovanjem s 1. 1. 1966. S tem dnem je tudi prevzelo v upavljanje vse sta- novanjske hiše v Kidričevem. Potrebno je pK>udariti, da na ra- čunih stanovanjskih hiš ob pre- vzemu sploh ni bilo zadostnih sredstev, da bi lahko podjetje že ob prevzemu pričelo z red- nim in prepotrebrrim vzdrževa- njem. Kritično stanje je bilo predvsem pri 18-stanovanjskih blokih, ki so bili v minusu. Boljša slika je bila pri četverč- kih. Kljub opisani situaciji stano- vanjsko podjetje m čakalo, da se bodo za posamezni stano- vanjski objekt nabrala sred- stva, temveč že od vsega začet- ka po predhodnih naročilih HS zamenjuje dotrajane elemente v kopalnicah, naroča popravila okvar vodovodnih in električnih instalacij in podobno. Pri tem pa cesto pride do zastoja pri izvajalcu, to je krajevni skup- nosti v Klidričevem, ki ima vo- dovodni servis, pa naročenih uslug iz neznanih vzrokov ne opravlja pravočasno. Vzpored- no s tem je podjetje pričelo z zamenjavo 6 dotrajanih peči centralne kurjave ter s prekri- vanjem streh in popravilom di- mnikov. Popravilo streh in di- mnikov je bilo do sedaj izvr- šeno že na štirih 18-stanovanj- skih blokih, sedaj pa zidarji stanovanjskega podjetja Ptuj delajo že na 5. po velikosti ena- kem bloku. Zidarska popravila bo ta skupina delala vse do naj- ostrejše zime, na spomlad pa bo dela nadaljevala, dokler ne bo prekrita sleherna streha in po- pravljen vsak dimnik, ki je po- ! pravila potreben. 1 Na sestanku predsednikov j HS sredi tekočega leta je bilo t obra\mavano tudi vprašanje be- ljenja hodnikov in pleskanja oken, ki pa je bilo končano s i sklepom, da HS po možnosti j sami poiščejo izvajalca, ker se i mora beljenje kriti iz sredstev tekočega vzdrževanja stano- , vanjske hiše. Na ta način so bi- I li prebeljeni hodniki v blokih št. 8, 10, 22 in 34, -/ bloku 8 pa so bila prepleskana tudi okna. Za spomlad pa se Stanovanjsko podjetje že pripravlja, da spo- razumno s hišnimi sveti prične s podobnimi deli. Trditev pisca, da vzdrževa- nje, navedeno v prejšnjem od- stavku, ni bilo že od vseUtve nekaterih objektov, je resnič- na. Vendar poudarjamo, da Sta- novanjsko podjetje Ptuj z nave- denimi hišami gospodari le 10 mesecev. Na kraju samem je mogoče ugotoviti, da vlaga sredstva tja, kjer so ustvarje- na. Zakaj pisec ne navaja prejš- njih upravi j alcev stanovanjske- ga fonda v Kidričevem, kako so gospodarih, kam so vložiU 50 % vplačanih stanarin? Zakaj so prepustili Stanovanjskemu podjetju Ptuj 6 blokov z imiče- nimi pečmi centralne kurjave, z neprebeljenimi hodniki, ne- opleskanimi lesenimi elementi in podobno? Ne vidi pa, da se je Stanovanjsko podjetje že v začetku spoprijelo s posledica- mi dosedanjega sistema stano- vanjskega gospodarstva z na- menom, da čimprej reši stano- vanjski fond v Kidričevem in v Ptuju posledic dolgotrajnega dezinvestiranja. STANOVANJSKO PODJETJE PTUJ OtrošE4o varstvo - odprlo vprašanje v zadnjem času veliko raz- pravljamo o standardu delov- nih ljudi in ugotavljamo, da je družbeni standard v opadanju, hitro pa se dviga osebni stan- dard, kar povzroča posledice v družinah z več otroci. Zmanjše- vanje sredstev v družbenih fon- dih močno vpliva na vzgojo, iz- obraževanje, zdravstvo naših otrok, ki pa niso krivi nizke produktivnosti staršev, trpijo pa posledice, ker mnogi starši zaradi ekonomske situacije ne- katerih delovnih organizacij ne morejo ustvarjati višjega dru- žinskega standarda. So pa tudi primeri, ko se družinski fond najprej razdeli na družinske po- trebe, za stanovanje, za vzdrže- vanje tehničnih rekvizitov in avtomobilov, za oskrbnino otrok pa zmanjka. Starši bi se morali najprej čutiti odgovorne za varstvo in izobraževanje otrok, prav tako pa bi morali tudi ostali občani v dejanjih dokazati ljubezen do mladega rodu. Ob delitvi do- hodkov res ne bi smeli misliti samo na sebe, temveč tudi na jutrišnjega človeka. Pred dnevi so novinarji De- i lavske "enotnosti vpraševali i Ptujčane o varstvu otrok. Mate- I re, žene, proizvajalke so takole I odgovarjale: »Sem brez stano- i vanj a, otroka imam v varstvu \ pri starših na vasi in se vozim vsak dan 20 km daleč.« Mlada žena je pripomnila: »K sreči še nimam otrok, kam bi z dojenčkom?...« Veliko mater ima svoje naj- mlajše v varstvu pri sosedih in menijo, da je to varstvo slabo, drago, nekvalificirano; npr. kaj je rekla zaskrbljena mati: »Pred dnevi sem našla svojega otroka pri sosedi, ki je spala, moj mal- ček pa se je igral s pepelom ...« Lahko si mislimo, kaj bi lahko bilo. Kjer so številne družine z več otroci, čuvajo mlajše otro- ke starejši otroci, to pa jih ovi- ra pri učenju ... Vendar prav te matere z več otroci varstva v ustanovi ne morejo plačati. Tiste žene, ki imajo otroke v varstvenih ustanovah, so z var- stvom zadovoljne, oskrbnino 9.000 din za enega otroka zmo- rejo, težko pa je tam, kjer je varstva potrebnih več otrok. Novinarji so zastavili tudi predstavnikom samoupravnih organov delovnih organizacij vprašanje, kako so delovne or- ganizacije reševale probleme ! varstva otrok zaposlenih star- šev. Iz odgovorov sklepamo, da v mnogih delovnih organizaci- ' j ah doslej niso resno razmišlja- i li o skrbi za otroke, niti ni or- I ganizirana služba, ki bi se ukvarjala s temi problemi, od- nosno s problemi delovnega člo- ; veka nasploh. Menijo tudi, da starši niso svojih problemov postavljali pred samoupravne organe (kar je razumljivo, mno- gi so srečni, da sploh zaposli- tev imajo), delo\Tie organizaci- je pa niso čutile to za svojo dolžnost, premajhna pa je bila tudi skrb sindikatov. Na vprašanje, če bi delovne organizacije bile pripravljene ob konkretni akciji prispevati I sredstva za razvoj otroškega varstva, so bili mnenja, da bi večina delovnih organizacij pri- spevala sredstva za te potrebe, otroško varstvo smatrajo tudi za važno pri dvigu storilno- sti staršev, zato bi vodilni ljud- je skušali vplivati na samo- upravne organe, da bi se del sklada skupne porabe uporabil tudi za te potrebe. Tudi posamezniki so se izjas- ; nili, da so pripravljeni prispe- I vati za varstvo iz svojega žepa, I tudi tisti, ki nimajo otrok, čuti- I jo pa potrebo po večji organizi- I rani skrbi za otroke. Padel je i celo predlog, da se ob mesečni plači ne bi toliko poznalo, dati [ nekaj stotakov namensko za varstvo otrok. V ptujski občini predstavlja- jo žene 36 % delovne sile, zato je njihov delež v narodnem do- hodku že tako zastopan, da so upravičene tudi več zahtevati za svoje otroke. V Ptuju, kjer je največ zaposlenih žena, ni- mamo urejenega varstva do- jenčkov. Razširiti je treba ka- paciteto varstvenih ustanov za ostale predšolske otroke, ki jih je 2530 v občini. Prav tako ni urejeno varstvo šolskih otrok, ki bi jDoleg varstva, dopolnilne družinske vzgoje potrebovah tu- di dopolnilno učno pomoč in več razumevanja za svoje potre- be v okolici. V zadnjem času je samo v Ptuju 60 otrok storilo različne prekrške, ki imajo dol- gotrajne vzgojne posledice. Ah se ne bi zamislili ob tem star- ši, šole in občani? Kaj radi ka- žemo na mladino, kakšna je da- nes. Morda bi pripomogli hu- mani zgledi odraslih, da bi pK> stalo življenje mladih pravič- nejše? Na seji sveta za varstvo dru- žine, ki je bila 29. julija, smo izvedeh, da bi problem varstva dojenčkov in ostalih otrok naj- lažje rešili z gradnjo kombini- rane ustanove poleg šole Fran- ca Oso j ni ka. S tem bi z notra- njo razporeditvijo v otroških ustanovah v Ptuju našli svoje mesto dojenčki, predšolski in šolski otroci, v okviru ustano- ve pa bi zaživele tudi interesne aktivnosti otrok, ki bi duševno bogatile in odvračale od slabih dejanj. Zveza prijateljev mladine, ki je pokhcana za mobilizacijo ob- čanov v skrbi za otroke, je raz- pravljala na seji predsedstva z\'eze in sprejela predlog, da se aktivno vključi za iskanje pro- storov v obstoječih zgradbah oziroma da pomaga občinski skupščini pri zbiranju sredstev, S\'oj predlog je predložila skup- ščini, vsem družbenim organi- zacijam m krajevni skupnosti Ptuj. Razpravlja se o krajev- nem samoprispevku v Ptuju, kajti na vaseh imajo občani to že v navadi, zbirali pa bi tudi sredstva v delovnih organizaci- jah. Potrebno je, da občani in starši izrazijo svoje mnenje. Letos smo v ptujski vrtec vklju- čih 15 socialno šibkih otrok, ki so rasli na cesti, spremenila se ie tudi struktura, saj je v var- I in 44 otrok staršev, ki prejema- ; jo nizke mesečne dohodke. Var- i stvena ustanova ima zasedbo j iznad kapacitete in zdravstve- ne normative, zato je potreba po novih prostorih upravičena, predvsem če upoštevamo, da moramo v ustanov* zagotoviti boljše varstvo, ne pa da trpa- mo otroke brez razumevanja v vsak kotiček. Ob tem razmisU- mo tudi to, kohko je raznih za- vodov z nepokrito zasedbo. Resnica je, da je v ptujski ob- čini 9320 predšolskih otrok in 10.350 učencev osnovnih šol, ka- terim hkrati ne bomo mogli za- gotoviti potrebnega varstva. Kadar pa razpravljamo o var- st\'u, ne moremo izbirati otrok po naseljih in se zadovoljiti s tem, kar imamo samo v Ptuju in v Kidričevem. Smo nepo- sredno pred sprejetjem per- spektivnega načrta otroškega varstva v komuni, ki bi moral vsebovati varstvo, vzgojo, so- cialno in zdravstveno preventi- vo, in bo potrebno postopoma razvijati različne oblike tiidi na vaseh, predvsem bo treba omo- gočiti enoletno varstveno vzgo- jo pred vstopom v osnovno šo- lo, če hočemo doseči večje uč- ne uspehe. Vlaganje v varstvo in vzgojo t5trok ie dolgoročna investicija, toda ali se ji lahko izognemo? Angelca 2ibema Izmenjava delov- nih izkušenj med občinskimi zbori Sodelovanje na vseh področ- jih med občinskimi skupnostmi Cakovec, Ormož, Ptuj in Va- raždin se je razvilo tudi v sode- lovanju med občinskimi skup- ščinami. V navadi je že, da po- šiljajo skupščine druga drugi sejni material za sklicana zase- danja občinskih zborov. Po tem materialu je mogoče spoznati vso problematiko, s katero se bavijo posamezne skupščine in njihovi zbori ter sveti in komi- sije, pa tudi možnosti za med- sebojno pomoč pri skupnih vprašanjih. Občinski zbor in zbor delov- nih skupnosti občine Cakovec sta skupno zasedala v četrtek, 17. novembra 1966. Tokrat sta odločala v zvezi z utrjevanjem meUoracijskih območij v obči- ni, ki pridejo v poštev za od- škodnino zaradi izsuševalnih del v 1966. letu, o dimnikarski tarifi in o drugih vprašanjih, seznanjena pa sta bila s sta- njem, problemi in uspehi šol ob koncu šolskega leta 1965/66 in s problemi financiranja Me- dicinskega centra Cakovec v ča- su prvih devetih mesecev 1966, pa tudi s tem Sklada zdravstve- nega zavarovanja v istem raz- dobju. Na tej seji sta zbora tudi ob- ravnavala plan dela Vodne skupnosti »Medjimurje« v Ča- kovcu in o delih te skupnosti v 1966, letu. Občinska skupščina Ptuj spremlja delo sosednih občin- skih skupščin, in vidi enako za- nimanje za njeno delo tudi pri njih, ici ix)šiljajo na seje zbo- rov od časa do časa tudi svoje predstavnike, ko jih nekatera vprašanja po dnevnem redu za- sedanj posebej zanimajo, V. J. IMATE SVOJCE V INOZEMSTVU? Imate svojce v ino- zemstvu? Naročite jim TEDNIK, da bodo sproti obveščeni o doqrijanju v domačih krajih! stran 3 TEDNIK — petek, 1«^. novembra 1966 Stran i Šola za mlade kmetovalce v Turnišču Izobraževanje kmečke mladine v zimskih mesecih Mnogim kmečkim fantom in dekletx)m so po končam osem- letni šolski obveznosti zaprta vrata do nadaljnjega študija ali vključevanja v uk. Bodisi da nimajo materialne možnosti za nadaljnji študij, ali pa zaradi neurejenih razmer ali preobre- menjenosti z delom niso dokon- čali osemletke. Po reformi, ko bolj odpuščajo kot sprejemajo delovno silo, na žalost tudi kva- lificirano, se ne morejo zaposli- ti. Tako odhajajo v tujino na delo kot nekvalificirani delavci. Ker nasploh mladina odhaja iz vasi v mesta, ostajajo na vasi domačije s starejšimi ljudmi, posledica tega pa je slabo ob- delana zemlja. Ce hočemo izboljšati stan- dard, bomo v prvi vrsti morali, ne samo boljše, ampak kar se da najboljše obdelati zemljo, ki jo človek slabo obdelano najde povsod, na žalost ne samo indi- vidualne, temveč tudi družbene lastnine, časi so se spremenili. Kmet lahko in tudi v današ- njem gospodarstvu mora proiz- vajati za trg. Pred nedavnim smo izvedeli, da je kooperant zaslužil v 53 dneh 680.000 S din z vzrejo piščancev. S tem je ko- ristil sebi in družbi. Kmet se ne sme več zadovoljiti z moti- ko, koso..., temveč si mora prizadevati, da si bo olajšal de- o in dvignil produktivnost s stroji, sortnim semenom in so- dobnejšo tehnologijo. Družba pušča, da mladi fantje in dekle- ta s svojih kmetij odhajajo hlapčevat prek meje, doma pa ostajaja slabo obdelana zemlja ali pa nepoučeni o naprednem kmetijstvu gospodarijo kot nek- daj za lastno potrebo, misleč, da za kmeta ni potrebna iz- obrazba. Družba je dolžna tej kmečki mladini pomagati. Omo- gočiti ji mora, vsaj v zimskih mesecih, ko ni nujnega dela, da si pridobi za kmečko delo po- trebno izobrazbo in postane so- doben proizvajalec za trg. Ker je to značilno za vso re- publiko, je bil sprejet predlog, naj bi v vseh rednih kmetijskih šolah v Sloveniji v zimskih me- secih odprli posebne oddelke za kmečko mladino. Kako je v naši občini uspelo organizirati pouk v teh oddelkih, smo izve- deli v razgovoru z ravnateljem Kmetijske šole v Tumišču Mi- lošom Jeromelom: Kdaj in kje je bilo sklenjeno, da se začne izobraževati kmeč- ko mladino? — Pobude so prišle od skup- nosti kmetijskih šol, naše obči- ne, SZDL in drugih. Na pose- stvu zastopnikov kmetijskih za- drug je bilo dokončno dogovor- jeno, da naj Kmetiska šola Tur- nišče prevzame strokovno iz- obraževanje kmečke mladine. Kdo vzdržuje to šolanje? — Šolanje je v okviru naše redne šole. Slušatelji plačujejo le učbenike in traktorske vaje. Ste imeli težave pri pripravi za začetek? — Poln vpis je odraz prizade- vanja šole. Mlade kmetovalce smo o kmetijskem šolanju ob- veščali s pomočjo radia, tiska, zastopnikov zaddrug in z oseb- nimi stiki. Precej smo delali pri organizaciji in učnem progra- mu. Naslonili smo se na izkuš- nje Kmetijske šole v Dravljah in Šentjurju. Prostor in preda- vatelje je dala šola. Vsi preda- vatelji so pokazali voljo do de- la, kljub temu, da bodo sedaj v zimskih mesecih, ko bo pouk, zelo obremenjeni. Kako bo časovno potekalo šolsko leto? — Ko smo obdelali učni pro- gram, smo ugotovili, da bo čais šolanja dve zimi od novembra do marca, da ne bo oviralo de^ la kmečke mladine na kmeti- jah. Spomladi se bodo slušate- lji vrnili na svoje kmetije. Do naslednjega šolskega leta bodo hodili na vaje in na šolske eks- kurzije na družbene obrate, kjer bodo spoznavali intenzivno proizvodnjo. Kaj obsega učni načrt? Je študij enoten aU v smereh? — V prvem letniku bomo ob- ravnavili poljedelstvo, živinore- jo in kmetijsko strojništvo, v naslednjem pa sadjarstvo, vino- gradništvo, hmeljarstvo in tu- rize mna vasi. Po šolanju bodo opravljali učenci vozniške izpi- te za traktor in druga motor- na vozila. Kakšno predizobrazbo ste za- htevali pri vpisu? — Sprejeli smo slušatelje s končano pa tudi nedokončano osnovno šolo. Koliko učencev obiskuje šolo za mlade kmetovalce? — Trenutno obiskuje šolo 24 mladih kmetovalcev. Prihajajo še novi. Računamo, da bomo imeli okoli 30 slušateljev. Ste pričakovali večje število prijavljenih? — Več kot en oddelek jih ne moremo sprejeti. To število slu- šateljev je zadovoljivo. Naši slu- šatelji so celo iz Primorske, Go- renjske in iz bližnjih krajev: Slovenske Gorice, Cirkovce, Podvinci, Hajdina Kakšen naziv bodo dobili po končani šoli? — Ker je to šolanje podobno usposabljanju za druge poklice, bodo dobili mladi kmetovalci, ki bodo opravili vse izpite, za- ključno spričevalo tn naziv kmetovalec, ki bo uvrščen med redne poklice v gospodarstvu. Obiskal sem tudi mlade kme- tovalce pri pouku. Predavatelji- ca mi je rada odstopila nekaj minut za razgovor z njimi. Ko sem jim dopovedal, da nisem šolski nadzornik ali kaj podob- nega, so mi zaupali: Janez Toplak iz Spuhlje: — Za šolo sem izvedel po ra- diu. Ostal bom doma na kmeti- ji. Da bi si pridobil več znanja o sodobni kmetijski proizvod- nji, kar mi ni nudila končana osemletka, in tudi na željo star- šev, sem se takoj odločil za to šolo. Upam, da bo šlo! Stanko Holc iz Gomile: — V šolo se vozim z mope- dom. Pozimi bom stanoval v Ptuju. V Tedniku sem izvedel za šolo in se tako; odločil, da jo bom obiskoval, ker bi si rad pridobil znanje v kmetijski stroki, predvsem o kmetijskih strojih. Po treh letih spet se- dim v šolski klopi. Malo mi je še nerodno, pa bo že šlo. Milan Matjašič: — Delal sem v rudniku. O šo- li mi je povedal prijatelj. Ker imamo doma kmetijo, sem se zanjo odločil. Posebno se vese- lim ravnanja s kmetijskimi stroji, posebno s traktorjem. Marija Kolar: — Doma sem iz Apač. Takoj ko sem zvedela za to šolo, sem se vpisala. Kmetije nimamo, za- to se bom po končani šoli s to kvalifikacijo zaposlila. Bodočim kmetovalcem sem zaželel mnogo uspehov pri uče- nju in praktičnem uporablja- nju pridobljenega znanja na njihovih kmetijah. ZR Tumiški grad služi sedaj- Kmetijski šoli Ptuj, kjer je zanjo dovolj prostora DružilbnI večer ptujskih čebelarjev v pod gornjim naslovom ob- javljenem članku napovedano predavanje dne 20. novembra ti. ne bo ob 20. uri, pač pa ob 8. uri zjutraj. Veijer bralcev Delavske enoinosti - koristna oblika stika v soboto, 12. novembra 1966, zvečer je uspel v ptujskem gle- dališču »Večer bralcev Delavske enotnosti« po prizadevanju čla- nov redakcije tega lista ob po- moči občinskega sindikalnega sveta Ptuj ter tehnične službe Radia Ptuj, pa tudi ptujskih delovnih skupnosti, od katerih so dale nekatere informacije novinarjem, ki so jih obiskali 2 dni pred prireditvijo, druge pa ' poleg tega še nagrade, ki so bi- le razdeljene po končanem pro- gramu. Novinarskemu kolektivu De- lavske enotnosti je uspelo pri- kazati tokrat že drugič zanimiv način stika časopisne redakcije z javnostjo, z bralci »Delavske enotnosti«. Prvič so se predsta- vili zbranim novinarji s svo- jimi sestavki, ki so jih prečita- li, tokrat pa so organizirali raz- govor novinarjev s posameznih področij s ptujskimi predstav- niki o problemih v družbenem življenju, kolikor so jih spozna- li ob obiskovanju gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov v Ptuju in okolici. Zbranim so želeli tako prikazati način na- stajanja lista, delo redakcije in stik novinarjev s predstavniki, proizvajalci in samoupravi j al- ci. Tokrat so slišali zbrane di- rektorje podjetij, načelnike sve- tov, zdravnike in druge funk- cionarje iz Ptuja tolmačiti, ka- ko rešujejo kolektivi in občani razne probleme. Pri razgovorih so si pomagali novinarji tudi z magnetofonskimi posnetki in- tervjujev z raznimi občani, ki jih jim je pomagala napraviti tehnična služba Radia Ptuj. Program je bil skrbno pri- pravljen, vsekakor dobroname- ren in poln požrtvovanja, le žal, da je zahteval nekoliko preveč časa, da je trajal skoraj do 11. ure ponoči. To so prireditelji sami uvideli in jih je vesehlo, da so udeleženci vzdržali do konca. Nekaj časa je sodeloval tudi godbeni ansambel Radia Ptuj, dobro pa se je izkazala tu- di njegova skupina humoristov. Vsekakor je postala »Delav- ska enotnost« vsem zbranim ne- koliko bliže tudi glede na njen novinarski zbor prijetnih ljudi, ki so doma po vseh delih Slove- nije in jih tudi povsod Ijubez- ■ nivo sprejmejo, kamor pridejo , po svojih opravkih. Prav bi bilo, da bi temu do- bremu zgledu Delavske enotno- i sti prišlo tudi do Večera bral- 1 cev »Večera« in »Tednika« ter \ poslušalcev »Radia Ptuj«. Dve prireditvi »Delavske enotnosti« j sta pustili dovolj zagotovil, da i se bodo Ptujčani radi udeležili i še več takih večerov, pa tudi I teh, da se bodo novi prireditelji I (Konec na 5. sitarani) V razgovoru o otroškem varstvu je sodeloval poleg Angelce 2i- berna in Marice Fajtove tudi podpredsednik občinske skupščine Vladimir Vrečko. Foto: Langerholc (Posnetek: S. Kosi) »NAŠI TRIJE ANGELI« NA PTUJSKEM ODRU V ponedeljek, 21. 11. t. 1., bo gostovalo v Ptuju Mestno gleda- lišče ljubljansko s komedijo Sama in Belle Spevvack »Naši trije angeli«. V igri nastopajo kot glavni akterji trije kaznjen- ci, ki rešijo poštenega trgovca propada. Osnovna misel kome- dije pa je izpovedana s tem, da so pravi zločinci, ki so ropali in ubijali, včasih človeško vred- nejši kot normalni, v svetu či- slani ljudje. Komedija je zelo zabavna ter izvablja veselje in smeh gledalcev. Zato občinstvu obisk tega gostovanja priporo- čamo. Vstopnice lahko rezervirate v gledališki pisarni v predpoldan- skih urah osebno aH pa po te- lefonu št. 219. Predprodaja vstopnic bo v soboto (19. 11.) ter v ponedeljek (21. 11.) od 15. do 17. ure, v nedeljo (20.11.) od 9. do 11. ure. Blagajna bo tu- di še odprta eno uro pred pred- stavo. Prosimo, da dvignejo ob- iskovalci rezervirane vstopnice najkasneje do ponedeljka ob 17. uri. Gledališka pisarna Pa pravijo, kakšna je današnja mladina, pa govorijo tn preroku- jejo, kaj bo zrastlo iz nje. Ko pa človek stopi čez domači prag in se pomeša v pisanem vr- vežu vsakdanjega življenja, se mu resničnost vsiljuje od vseh strtH ni. Te dni je bilo, ko je v sodih vino dozorelo. Nespameten bi bil, kdor bi se umaknil temu starodavnemu praznovanju, če se mu je morda ponudila ugodna priložnost. Ali je to tako narobe? Proti večeru je šlo, hladen dež je rosil in cestne svetilke ptuj- skega mesta so krmežljavo gle- dale skozi gosto meglo. Vlak je prisopihal in se ustavil. Mnogo nas je izstopilo, precej tudi vstopilo. Prostor pred vagoni se je začel že prazniti. Tedaj pa se je utrgal sem s klopi tam ob zidu mlad človek. Ne! Ne razločim dobro. Ljudje se ustavljajo, gledajo, tudi jaz sem med njimi. Živa podoba se mi razjasni. Mlad, tenak fant z usnjeno torbo prek komolca si je čez ramo opr- tal tovariša in ga nese k vlaku. Breme vidno presega njegove mo- či. Napenja vse sile in ga vleče čez strme stopnice v vagon. Pade z njim, pa se pobere, ga v naglici spet poprime in potisne na vrh. Tam si popravi kapo ... m luč je razločno obsvetila oba obraza. Prvi je bil upehan in bled od napora, drugi pa — pijan. Oba pa sta bila — mlada ... »Ta je pa res nor! Pijanec je za v jarek! Tam se sam strezni in sam najde pot domov,« se je med gledalci oglasil modrijan. Prometnik je dal znamenje za odhod. V vagonu, tam vrh stop- nic pa je suh fant dvignil svojega od pijanosti onemoglega tovariša v naročje — in oba sta mi izginila izpred oči. Pa naj še pravijo, da med da- našnjo mladino ni tovariške po- žrtvovalnosti! L Č. tj^iiioiiiMi iz življenja lieroja XXXM Komaij so sii in^iili tialbarišče na JeLovici, že je odhitel Tomaž na zborno mesto štoba, kaimior ga je klioai kamainidamit Stane. Noivl niaičirti! Nemci se pomiikajio od itailijaniSko-oeimške meje v dolgi vrsti proti Bliegošu in Ja- vorju. S seboj vlečejo težko orož- je, tainike in artilierijiO. Kaj naij store pairrtizainii? V manjših sku- pinah, a dovolj močniii, se bodo pairitizianj. L iin II. grupe odredov pojarvltjiaiM zdiaj rtu in tam. Tako sie bodo morale deliti tudi nem- ške sile, da bodio kos partizan- skiim napadom vsepovsod po go- renjiski pokrajini! Minil je 3. avgust! Piartizaini se pojavijiaijio zdaj tu in tam ter napadajo. Tomaž spramljia uspe- he in pomaga pri navodilili. Gliavnina pairtizan-ske vojiske se spretno umika vieliikemu nem- škemu navalu. Tomaž se jie mu- dil s štabom na Blegošu, ko jie dobil sporočilo, da iiiti proti nj'im 60 nemških kamioauov. Nemci so se skrbno pripravailij da bi uničili gorenjske partiza- ne. MobiliziraJi so tudi sloven- s/ke faote, rojene leta 1922, 1923 in 1924. Pojoč sLovenske pesmi so se fantje vozili proti. Škof ji Doki, na zborno miobilizaciijisko postajo. Zakaj so peli? Hoteli so, da bi jih slišiaili partizaini in. jih rešili. Tako se je tudi zgo- dilo. Partizani so jih na poti po- čaikali in jih odvedli s seboj, V bojih oikodi Blegoša so se niaj'bol] izkazali Simoniov in Kranjčev baitaljaii, maioj' pa Zdravkov, ker je imel svoje-četer raztresene po aek» obsiežnem. Okolišu. Nemci^m^iiiniHbiliLstailno za petami. Pamanjildjiva hrama jim je črpala telesne močL.,Po-- litični komisarji mso našli do- volj zvez s prebivalci naokoli, da bi ijairtiizanom nudili lirano. Čete tudi niso imele dobrih zvez s svojim štaboon. Manjkali so jim tudi vodiču Zaradi teh te- žav sta se Gedžova in Štefanova četa odločili za vrnitev v Ijoib- Ijiansko pokrajino. Le nekaj psir- tizamov iz teh čet se je pridru- žilo Simonovemu in Kranjče- vemu bataljonu. Tomaž je bil ogorčen, da so čete zapustile Gorenjisko brez dovoijienja štaba Vsi v štabu so se zaivoljo tega jezili. Stane je odšel zato sam v Dolomite, kjer je zivedel do podrobnosti, kako je prišlo do take odLočitvie. Bor- ci so se hoteli vrniti zaraidi la- kote iin niaporov pa tudi zaradi bolezni na Dolenjska Tornaž je bil s svojim ixjlitič- nim delom neprestano povezan s štabno tehnil«>. Ko so se v za- četku avgusta utaborili na Je- lovici, je pomagal Tomaž izbira- ti zaojo najvaimejSi kotiček. NaišM so ga mad vasjo Jamnik. Ze niasLednjiega dne so tiskarji I3(ričeli s svojiim delom Vsaik dan so natisnili po 1000 letakov. Ku- rirji so jih odnašadi v dolino, Dušan in Ciril sta natisniiLa bro- šurico: Prek krvi v novo živ- ljenje, ki jo je ilustriral tehnik in risar Dušan, verze k slikam pa je napisal Ciril. Na vsaki strani je bila slika, pod njo pa ^verz. Tiskan so tudi radijska popociilia in progliase, opremljene s slikami. Eden od njih je pri- kazoval množičen pokol žensk in otrok' in požig vasi z naslo- ^mrKultaralaišizma.. Dru^ le- tak je prikazoval ugtreljene.sa talca in talko s pozivom na ma- ščevanje. Trel^ii letaik so napra- vili po želji politkomisarja To- maža. Prikazoval je na tleh le- ječega partizana, ki gleda z očmi, uperjenimi v gledalca, in kaje nanj s prstom. Ob sliki so natisnili: »In ti? Kaj si storil za zmago slovenskega naroda?« Letaki so izšli v več tisočih iz- vodih. Tiskar Dušan je napravil toliko matric za letake, da je z njimi zaločil tehniko za nekaj mesecev. Skrb za bolnike je Tomaža gnala tudi v partizansko bolniš- nico, oddaljeno od taborišča ko- maj pet minut. Toda za pot so vedeli le stalni vodiči bolnikov. Zgod'Lk> se je, da sta komisar To- maž in komandant Stane hodila v tehniko zelo dolgo, kar celo uro in še več. Tudi za njiju je veljato povelje, da ne smeta, ka- kor nihče, razen vodičev in zdravnikov, vedeti za pot do nje. Kakor drugi, sta prišla k bolinl- kom po dolgih ovinkih. Nekega dne, kmalu po priho- du na Jelovico, je Tomaž zve- del o ujetniku — velikanu., doma iz Anglije. V štab je prinesel to novico partizan Stmad, ki je znal angleško in nemška Na ve- likana je naletela MiloSeva če- ta in ga peljala v svoje tabori- šče v planinsko kočo na Veliki planini. Od tu je imela četa do- brih petnajst minut do Krope. Proti Podnartu je postavljala zasede. Ko se je iz take zasede vrnil Stmad, je v taborišču na- letel na velikana, ki se z drugi- mi partizani do tedaj ni mogel sporaizumeti. Stmadu je Anglež oovedal. da ie zbežal iz tabori- šča v Celovcu. Tomaž si je želel z Angležem pogovoriti se in je poslal iKMij. Zmenila sta se, da bo ostal pri partizanih, dokler ne bo ugodne prilike za njegovo pot v Italijo. Tomaž pa mu je seveda povedal, naj ostane kar v partizanskih vrstah. Angleža pa je preveč vleklo domov, zaito je hotel najprej v Italijo. Po prihodu il. grupe odredov na Jelovico, so se člani štaba kaj kmalu razgovarjali o zadnji nalo- gi, o odhodu na Štajersko. Misel na nov odhod je Tomaža zelo za- poslila. Potrebno je priti do hra- ne za dolgo pot, ki je bila pred njimi. Hodili bodo morda dvesto kilometrov! Morda še več, saj se bodo morali izogibati sovražniku in se včasih vzpenjali tudi na vr- hove, da bodo tam našli varnejši počitek. Tako lahko predvidevajo za pot najmanj pet dni, kar pa bi bilo v najsrečnej.ših okoliščinah. Dovolj hrane še niso preskrbeli. V štabu so načrtovali napade ra. prehrambne namene. Čete Simonovega in Kranjčeve- ga bataljona pa so hodile še na- prej na vojaške pohode. Tomaž je zabeležil, da so med Selcami in Železniki Simonovi napadli nem- ški kamion. Padlo je petnajst Nemcev. Ze naslednji dan, 5. av- gusta, je patrulja Simonovega ba- taljona pobila nemško patruljo štirih mož, ki se je peljala iz Zalega loga v Železnike. Vsi ti napadi so prinesli parti- zanom novo orožje in municijo. Dne 6. avgusta so Simonovi na- padli nemško patruljo na kolesih med Selcami in Dolenjo vasjo. Na- padeni so vsi padli Zal pa parti- zani pri tem niso zfiplenili orožja, ker se jim je približala velika nemška enota, s katero se v boj niso mogli spustiti. Četa Zdravkovega bataljona je tiste dni napadla tudi nemške vo-- jake na kamionu. Padlo je okoli 30 Nemcev. Tomaž je zadovoljen zapisoval partizanske uspehe in sestavljal poročila 2. grupe odre- dov za Glavno poveljstvo. S Sta- netom sta se partizanskim napa- dom večkrat pridružila. Pohod Simonovega bata- Ifona na štajersko Tomaž se je pripravljal na novo pot. Na Jelovici so tekli zadnji dnevi pred odhodom. Zadnje dni se je mogel le tu in tam ozreti PO najlepšem okolju slovenske zemlje, ki ga je nudil razgled. Za odhod so določili 10. avgust. Pred njim, pred II. grupo odredov je dolga pot! Kaj jim bo prinesla, ne predvideva nihče izmed njih. Ali jih čakajo poleg telesnih na- porov samega pohoda tudi srditi spopadi s sovražnikom in morda tudi izgube? Na vse se morajo pripraviti! Sovražnik lih ne sme neprijetno presenetiti! Zadnji dan pred odhodom so mrzlično čistili orožje in hitro delili hrano. Nahrbtniki so bili popoldne pripravljeni. Tedai so se borci predali počitku. Podrc- mavali so po mehkem mahu. Prvi bo Icrenii na pot Simonov bataljon. Z njim bo tudi kazenski vod, ki mu poveljuje partizan Zi- dar. Za predhodnico so izbrali najboljše borce! Največ dela je imel dr. Cedrih, kj ni vedel, kam bi s svojim šiviljskim in čevljar- skim priborom. Komisar Tomaž mu je svetoval, naj vsega ne jem- lje s seboj. Seveda, zdravniškega pribora ne sme za nobeno ceno pustiti v starem taborišču. Dr. Ce- drih, ki je krpal borcem tudi vo- jaško obleko in čevlje, bi rad od- nesel s seboj vse potrebno tudi za šivanje in čevljarstvo. Tomaž je ta dan dokončal bese- dilo za brošuro: Navodila za delo politkomisarjev. Liste je skrbno zložil v red in jih oddal Franti, naj jih spravi. Planinsko sonce na Jelovici je ža- relo v opoldanski pripeki. Ko je končal Tomaž s svojimi priprava- mi na odhod, je stopil s Stanetom h gruči partizanov. Pričeli so pe- ti partizanske pesmi, le koman- dant Stane, ki ni imel pravega posluha, je bolj brundal kakor pel. Zapeli so še dve španski pe- smi. S kakšnim užitkom so peli! Tu sredi planinskih gozdov so svobodno donele pesmi o svobo- di, o boju in junaštvu. Kjer so gospodovali partizani, je bila svo- bodna zemlja. Z orožjem so jo branili in s svojo krvjo. Pesem je vžigala. bodrila k boju, pesem je razvnemala plemenita čustva domovinske ljubezni, pesem je po- glabljala zavest, da se bojujejo za resnico in pravico, za bratstvo, za mir. Med partizani je stal Anglež. Gledal je njihovo veselo razpo- loženje, poslušal njihovo pesem, občudoval njihovo tovarištvo. Ko je pesem utihnila je stopi] Tomaž k Angležu, ki se je odločil, da bo šel s partizani do Save. Tam ob reki bo zavil proti Italiii. kier bo prešel švicarsko mejo. Takrat bo rešen največjih skrbi, največ.ie nevarnosti! Zgodilo pa se ie vse drugače! Še na slovenski zemlji so ga Nemci ujeli in ustrelili. O tem je zvedel Tomaž kaj kmalu. Minevale so ure največje pripe- ke. Partizani so se zbirali v gozd- nih sencah. Na pot so bili že vsi pripravljeni. Tomaž je gledal na uro. Bilo je že ob treh popoldne- Ni pa bilo še komandanta Krajnca in politkomisarja Rajka, da bi jim dal štab poslednja navodila! Se nekaj minut so posedali in iz gozdnega goščavja so prikorakali drug za drugim Krajnc, Rajko ter komandant Zdravko in komisar Zvone. Tomaž se je razveselil nji- hovega prihoda. Posedli so na mahovino in se hitro domemli. (Dalje prihodnjič) Stran % TEDNIK — petek, 18. novembra 1966 Stran 9 Pekarsko po(ijet[e »Vinko ReS« oskrbuje potrošnike s kvalitetnim kruhom Delo v treh izmenah ob ugodnejših pogojih Podjetje Pekarna Vinko Reš Ptuj je že od 1. oktobra 1966 da- lje v preizkusnem obratovanju po elaboratu o 42 urnem delovnem tednu in sicer v vseh delovnih enotah, kar bo trajalo skupno do 31 decembra 1966 in s 1. januarjem 1967 bi že redno tako obrato- vali, da bodo delali vsi zaposleni po 7 ur dnevno in da bo kljub temu trg redno založen z enako količino kvalitetnega kruKa in dru- gih pekovskih izdelkov. ZaposLiitev v pekovskih pod- jetjih je skoraj povsod pcjmeni- la nočno delo pod težjimi pogo- ji. Pri dveh izmenah so morali prihajaiti v pekarnah zaposleni na delo ob 20. ali ob 2. uri in so morali biti na delu iz dneva v dan v tem času po 10. ur. Rav- no v zvezi s tem je bilo vedno najiveč problemov, ker je stalno delo v izjemnem ča^sai in pogo- jih zaiposlenega izredno življenj- sko breme, ob kadorem nima ča- sa za potreben in primeren po- čitek, za izobraževanje, strokov- no izpopolnjevanje, pa tudi ne za raizvedrilo, saj je znano, da je največ kuliturnih prireditev ravno po 19. in 20. uri. Novi način razporeditve de- lovnega časa ima to prednost, da delajo zaposleni v treh izme- nah in sicer v času od 24. do 21. ure in da pride vsaka izmena na vrsto za nočno delo med 24. in 5. uro šele vsaki tretji teden. To pomeni za vse zaposlene, ki delajo v izmenah, veliko prido- bitev, ker je njihov način dela in življenja s tem tudi bistveno spremenjen. Tekom dolgih let priidabljena spoznianjia in tekom minulega leta zbrani podatki in ugotovi- ve o možnoetih spremenjenega delavnega časa so dali osnovo za sesitavo ellalborata za uvedbo 42 umiega detovnega tedna. K temu pa je dodan še nakup dveh strojiev za kroglanje in podadj- ševanje za kruh, kar so prej opravljali v celoti ročno. S tem se je dvignila produktlvnosit na izmeno za 21 odstotkov^ poleg tega pa se je, kar je zelo važno znartno zmianjšatl fizični napor zaposlenih. V podjetju je bilo tudi možno odpraviti od dveh eno izmeno v peikami v Kidri- čevem, kjier je bila manjša pro- izViOdna kapaciteta odnosno iz- rafoa obstoječih proizvodnih ka- pacitet iizfcoiriščena zairadi pre- težno ročnega delia in pečenja kruha v parni peči. Sedaj dela obrat v Kidričevem stalno v eni izmeni, stalna pa je tretja izme- na ob niovih pogojiih v centrail- nem obratu. Z rekonstrukcijo pekarne na Rogozniškl cesti in z uvedbo novega tehnološkega postopka priprave in izdelave testa je podjetje doseglo, da ima velik krog potrošnikov njegovega kru- ha kvaliteten kruh in pecivo ter kruhove drobtine. V podjetju so vsi zelo veseli, da ni več muč- nih pritožb zaradi slabega kru- ha, temveč mnoge pohvale. V zadnjem času je začelo podjet- je Vinko Reš peči 40 cm dolge in 1 cm debele slane »pivske palč- ke«, ki so se hitro uveljavile in jih potrošniki radi kupujejo. Sčasoma bodo po 5 palčk paki- rali in dobavljali vsem proda- jalnam kruha in gostiščem. V podjetje prihajajo strokovni delavci iz drugih pekovskih pod- jetij iz Slovenije in se zanimajo za način priprave in peke kru- ha, pa tudi za delitev osebnega dohodka v podjetju. Ta je nam- reč v podjetju Vinko iCeš tako organizirana, da je delitev oseb- nega dohodka po količini izdel- kov na posameznika. Akontaci- ja dohodka v proizvodnji se giblje med 85.000 do 90.000 S di- narjev, pri čemer j« upoštevano tudi ročno delo, ki je višje pla- čano kot druga dela. Ob konč- nem obračunu poslovnega uspe- ha dobijo člani kolektiva tudi razliko, če je bil rezultat poslo- vanja ugoden. ,«>Podjetje je planiralo, da bodo porabili potrc^niki z njegovega poslovnega območja v 1966. le- tu nad 2700 ton kruha vseh vrst in nad 4 milijone kosov peciva. Letošnja tričetrtletna realizaci- ja pa je pokazala ob 42 zaposle- nih v proizvodnji, da so potroš- niki porabili 2690 ton kruha in 3 milijone 900 kosov peciva. Po vsem sodeč, bodo letos plan znatno presegli, kar je tudi naj- boljši dokaz, da je njihov kruh res kvaliteten. V. J. PEKARSKO PODJETJE »VINKO REŠ« PTUJ Okusen kruh vseh vrst in pecivo iz naših obratov pri- naša vsak dan zadovoljstvo v domove potrošnikov, republike — 29. november Naše iskrene čestitke za dan republike — 29. november «J a n t a r o izvoru jantarja je veliko le- gend. V njih je imenovan jantar kot solze hčere boga sonca, ali domne\'^ajo, da je to v sončnih žar kih strjena morska pena; v dru- gih navajajo, da je to pod vpli- vom morja okamenelia nafta aili strjiena mast neznanih rib. Vse ■te navedbe imajo, ne glede na to, kje in kdaj so nastale, v svoji osnovi nekaj skupnega: govorijo o jiantiarju kot o otrdeli snovi. Sodobna znanosit te navedbe po- trjuje. Po sedanjih ugotovitvah je jantar strjena smoda iglavcev, ki so rasli nekoč na predelih, kjer je sedaj morje. To je tudi vzrok, da so ležišča jantarja na tistih predelih, kjer je bilo ne- koč morje. Eno največjih ležišč jantarja na svetu je blizu me- sta Janta.mi v ZSSR. V nekaterih koščkih jiantairja najdemo glasnike daljnih časov — odtise žuželk ah vejic iglav- cev, kar je velike vrednosti, ker te priče govorijo o rasiMinskem in živalskem svetu tistih časov. Jantar pridobivajo na raizlične načine: najdemo ga na površini, v zemlji, spravljajo ga na dan s pomočjo črpalk in tudi z mreža- mi. V kemljiskem pogledu je jantar v glavnem sestavljen iz ,pol!etrov jiantarne kisline. Njegov elemen- taiml sestav je naslednji: 79 "/o ogljika, 10,5 % vodika in 10,5 »/o kisika. Topi se v alkoholu,, v etru in v terpentinu. Njegova speci- fična teža je 10,5—1,1. Tali se pri temperaturi okrog 375 st. Celzija. Cist jantar je prozoren, svetlorumen, primesi pa ga obar- vajo rjavo ali celo temno rjavo. Egipčani so že pred davnim ča- som opazili, da začne jiantar, če ga podrgnemo, privlačiti male koščke papirja. Pravimo, da se jantar naelektri. Ta njegova last- nost je izkoriščena v raKličnih priborih. Ja^nitar je bil od davnih čaisov dober materiad za juvelir- je. Posebno je bil v modi v sta- rem Rimu za časa Nerona. Po pri- čanju zgoidovinarja Plinija, je bi- la miala fi'gurica iz jantarja v ti- stem času dražja od odraslega' sužnja. Ruski mojstri so izdelali v biv- šem dvorcu carice Katarine v me.sitru Puškino bliizu Leningrada jan+amo sobo. Njene stene so bile obložene z mozaikom iz po- liranih koščkov jantarja. Tudi okviri slik so bili obloženi s takšnimi koščki, celo figure in kipi. Med nemško okupacijo je bil dvorec porušen, jantarna so- ba pa odpeljala v Nemčijo. Do- slej je še ni.o- Ijiub, ali p>a da gre za štiri tedne v zapor. 'Sprejmem.« »Torej, poljub!« »Ne, rajši za,por,« odvrne zet. Srečanje Zdravnik sreča krojača. »Dober dan, je pri vas vse zdravo?« prijazno pozdravi zdravnik. »Hvaia, pa vaše obleke so zli- kane?« pr^v tako prijazno od- zdravi krojač. GREGORČIČEV SPOMINSKI VEČER V letošnji jeseni smo na Vr- šnem, v Gregorčičevem rojst- nem kraju, slovesno počastili spomin velikega pesnika in ro- doljuba. Počastitev nam je na- rekovala 60. obletnica Gregorči- čeve smrti. Spominska sloves- nost dokazuje, da je Gregorčič med nami še vedno živ, živ ta- ko, kakor jc bil ob svoji smrti, ko so ga na idilični hribček Sv. Lovrenca nad Sočo. na njegovo poslednje bivališče, pospremile ogromne množice, ali kakor je bil živ med narodnoosvobodil- nim bojem, ko smo 1944 pra- znovali stoletnico njegovega rojstva. Kdor je resnično velik in povezan s svojim narodom, ne more umreti, četudi se časi spreminjajo in z njimi marsi- kaj starega izgublja svojo vred- nost ali celo utone v pozabo. Gregorčiču čas ni škodoval, po- trdil je vrednost njegovega živ- ljenja, njegovega osebnega raz- mišljanja in čustvovanja, vsega lepega in trpkega, kar je v živ- ljenju užil, drugega žal precej več, njegovih bojev proti vse- mu in vsem, kar je bilo takrat negativnega v naših družbenih, nacionalnih, političnih in kul- turnih razmerah, potrdil je vrednost njegove poezije, ki je iz teh in takih razmer zrasla, zlasti njegovo osebno — izpo- vedno in rodoljubno liriko. Ra- di imamo njegovo trpkost, pesi- mizem in pritajeno ljubezensko čustvo, kadar izpoveduje svoj osebni svet, saj izpoveduje le to, kar je tudi zares doživel, še danes nas prevzema njegov si- cer preveč retorični rodoljubni zanos, saj vemo, da je tako tu- di zares mislil in čustvoval, in končno nam niso odveč tudi njegovi modri nauki, razmišlja- nja" o življenju. Vsebinskim vrednotam njegove poezije se pridružujejo oblikovne, umet- niške. Vsega tega smo se spomnili, vsemu temu smo dali ponovno priznanje letos, ob 60. obletnici njegove smrti; če pomislimo na njegovo delo, pravzaprav njego- vega življenja. Skupnemu praznovanju se pridružuje tudi naše mesto. Zgodovinsko društvo v Ptuju je v ta namen priredilo Gregorči- čev spominski večer v četrtek, 17. novembra 1966, v gledališču. J. M. (Nadaljevanje s 4. strani) lažje znašli tudi pri tem odgo- vornosti polnem nastopanju pred javnostjo, ki sega po na- šem tisku in posluša radio in se pridružuje mnenju piscev raznih sestavkov in spoznava- nju sveta po tem, kar so doži- veli in opisali drugi za javnost. Ptujčani so se gostc«n iz Ljubljane pa tudi ptujskim so- delujočim z aplavzom zahvalili zaobisk, ki je poanenil tudi že- Ijc^-na^^večkratno svidenje. V. I, Od kdaj pivo? Ce bi se hoteli po popitem vrč- ku dobrega piva zahvadiiti nje- govemu izumitelju, bi se znašli v kaj težkem položaju. Imiena ti- stega, ki je prvi začel kuhati to priljubljeno pijačo, nikdo ne po- zna. Pivo je namreč silno stara pijaiča,. Začeli sio ga variti v sta- rodavnih časih v Mezopotamiji. Dognano je, da je bilo pivovar- stvo tam že pred tisočletji prava umetnost. Varili so pivo 16 vrst. V vrčelc piva pa so radi pogle- dali tudi stari Egipčani. Nikakor ni slučajno, da je na neki kame- niti plošči izklesan niaslednji na- ! svet mladini: Nikdar ne pijte preveč piva. Padali basite in si lomili kosti in nihče vam ne bo nudil roke v pomoč, pač pa bodo prijatelji pili dalje in govorili: ,— vrzite ven tega pijanca! Pivovarstvo pa so poznali tu- di v stari Kitajski in so uporab- ljali v ta namen riž. Inki so po- znali pivo dolgo pred odkritjem Amerike. V novem svetu so In- dijanci gostili Kolumba s pija- čo, ki je po okusu spominjala na piva V Evropi je bilo pivo ljudska j pijača že pred dolgimi stoletji. Izdelovali so jo iz ječmenovega slada in grenkega ekstrakta hmeljevih kobuljic. V nekaterih srednjeveških samostanih Evro- pe ter v budi'Sitičnih samostanih vzhoda go postali menihi nravi mojistri v varjenju piva. Toza- devne tradicije sio se ohranile po- nekod do današnjih dni Na Bavarsikem na primer, je neki ženski samositan prava pi- vavatma. Naj'zanimivejše pa je ta da so odkrili znamstveniiki skrivnost mikrabiolo.^krh in biokemijskih procesov, ki nastajajo pri proiz- vodnji pi