ir;
ti (ključar, ki jc odrinjen od upravc ccrkvcnega premoženju in blagajne, cerkovnik ali organist, ker ima premalo dohodkov, tako da nc more živeti ali sc mu hisa podira nad glavo). Kot tretji einitelj nastopa »liudstvo«, naš človek s svojimi skrbmi in problemi.
Vizitacijc so b;le poprej javno razglašene n napovedane. Pred vizitatorja jc mogel pri t" vsakdo in povedati svojo zadevo, pritožbo ali prošnjo. Zato pri vi/itac:jah vsaj občasne nastopi širši krog ljudi, včasifi vsa srenja, zlasti ko projijo za lastne dušno-pastirsko postejanko aii samo za zakramentalno ccrkcv ali sc pritožujejo zaradi šolnme. Vča 'h jc pri tem prisotna osebna prizadetost zaradi krivice ali r>r zadete Časti (pritožba starca, ki jc bil v ccrkvi grajan zato, ker jc zadremal, in neke ženske, ki jo jc dal župnik na »pranger« (sramotni steber) zaradi dolgega jezika). Veliko bolj pa nas iznenadi skrb in odgovornost ljudi za skupno duhovno dobro njihove skunnosti. '38-39).
Nato Ožingcr podrobno analizira izhodišča in ci-Ijc Attcmsovcga obnovitvenega delovnaja in svojo analize povzame v zaključni misli, kjer mjj)\ i, daje hotel biti Attcms dober škof po vzorih tndentin-skega koncila, vse njegovo delovanje, ki sc nam kaže v pričujočih petih LiziHcijafl pa dokazuje to njegovo stremljenje. Fc viz-tacijc pomenijo nc samo za slovensko Štajersko, ampak za večji del našega narodnega ozemba sklep tridetinske obnove in katoliške reforme.«
Slcdiio teksti vizitacij v originalnem ;cziku (od str. ¡47 dalje). Jezik jc preprost in lahKo berljiv. Okrajšave so vse razrešene, intcrpunkcija pa jc prilagojena modernim jezikom. Preecj dela si je dal avtorz .zdelavo kart, na kater h je začrtal /izitator-jevo pot. Tuci sicer jc knjiga bogato slikovno opremljena. Poleg slik obeh goriških nadškolov, Karla Mihaela Attcmsa m njegovega naslednja Rudolfa Edlinga, ter njur <h pomočnikov pri vizitacijah, jc v knjigi objavljena še pregledna karta goriške nad škofije v obravnavanem času, pi i vsaki vizitacij pa tudi vzorec pisave posameznih vizitacijskih zapisnikov (175, 349, 537, 699, 811). Pohvaliti velja tudi skrbno izdelana imenika krajev (873-886) in oseb (887-919).
Kljub skrbnemu lektoriranju seje v tako obsežen tekst vendarle prikradlo še nekaj tiskovnih napak. Na večino jc uspel avtor vendarle opozorit v errata corriKe ob koncu knjige (921-922). Knjigo j: vzorno opremil Desing biro iz Ljubljane, zahteven tisk pa jc zvrtcla tiskarna Graph prav tako v Ljubljani.
Ob koncu bi rad izrazil svnjc obendo »nje prof. Antonu Ožingcrju za opravljeno dc'o. Šele ko sc človek sam zagrizc v tako obsežen v r, pravzaprav spozna, kako garaško delo jc pripraviti ?a ob.avo takšen vir. Rad bi sc zahvalil vsem trem založnikom, Arhivu Republike Slovenije, Inštitutu za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljub^ani in Znanstvenemu inštitutu Filozofske faklutctc v Ljubljani, k: so imeli dovolj poguma danes izda 1 takšno in tako zajetno kr.jigo. Vedno znova poslušamo očitke, da takšnih knjig nihče nc bere, da nihče več ne zna latinščine ali tuj^h jezikov n podobno. Istočasno pa isti ljudje tarnajo in sc pohuišucjo
nad nepoznavanjem naše preteklosti. Naši založniki pa sc, kljub skromnim finančnim sredstvom, s katerimi razpolagajo, vse predobro zavedajo, da brez virov temcl. te in poštene zgodovine ni. V cc-loti objav:jcn viri pa vsaj otežujejo, če žc nc pre-nrecujcjo tudi samovoljno manipulacijo z njimi. *koda bi bilo, Čc bi začeto delo moralo ostati nedokončano. Na na?ih ramah jc šc izdaja vizitacijskih zapisnikov dolenjskega in gorenjskega arhidiakona-ta in slovenskega dela goriške Primorske (čc smem tako reči). Čaka nas Šc ogromno dela in vsaj šc tri knjige podobnega obsega. Izšle pa bodo lahko le, čc bodo založniki naleteli na srca, ki so pripravljena odprci roko tudi za to vrsto siecr nehvaležnega znanstvnega dela. Zmožnosti enega takšen projekt seveda presega, čc pa sc jih združi več, sc da narediti veliko.
Vodnik p« fondih in zbirkah, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 1990, 701 strani
Branko Šuštar
»Finis cornnat opus« beremo v uvodu k vodniku, ki so ga jeseni 1991 na posvetovanju v Škofji Lok oredrtavili Mariborčani. Vodnik pc fondih in zbirkah njihovega arhiva jc na voljo v tisKani obliki (150 izvodov) ali s pomočjo elektronskih medijev, kar jc nedvomno pohvalna novost. Kazalo nam razgrinja strukturo vodnika v osmih skupinah fondov: 1. uprava in javne službe, 2. pravosodje, 3. prosveta, kultura, znanost, 4. sociala, zdravstvo, 5. gospodarstvo, bančništvo, 6. politične in družbeno politične organizacije, združenja in društva, 7. verske skupnosti, 8. ostalo in dodatek.
Podatki, ki jih navaja o fondu vodnik so ime Tenki ali zbirke, nejne letnice ohranjenega gradiva, količina (število tehničnih enot, Število tekočih m:trovj, infornati na pomagala in jezik, nato pa sledi sc nekaj »izbranih - pomembnih kategorij arhivskega gradiva z mejnimi Ictnicami.« Uporabnost vodnika omogočata predmetni in krajevni indeks.
Iz uvodnih jesed k vodniku sc čuti večletno prizadevanje delavcev Pokrajinskega arhiva Maribor, ki so svoj d :l vodnika Arhivski fondi in zbirke v SF- "J SR Slovenija '1984), nadaljevali. Kljub obsežnosti ^00 strani debele knjige jc vodnik skro-m-n Ni nc uvodov k posameznim /mam fondov
zakonodajo), iudi nc historiata ustvarjalca; celo časai njegovega delovanja iz vodnika nc spoznamo. I ud ntcraturc 3 fondu ah o ustvarjalcu v vodniku m. Čeprav uvode (z zakonodajo in literaturo) v posamezne skupne fondov kar malo pogrešamo pa brc- osta. podatkov prav lahko shajamo, saj hi-stomil m da, pogosto pa Žc ča< delovanja ust\f?H ca londa predstavlja /.a arhivista pravo studiisko pusto vsc.n, k. jc lahko prep. ščena raziskovalcu. /a up ^bmka je pač najvažnejše za katera leia hrani arhiv gradivo v tem ali onem fondu, ^c naj-
107
boij bi bn ztmimivj ntstoriiit pri rodbinskih in osebnih fondi" saj pri njih ni prav jasno kaj obsegajo. Skritka: kljub selektivnim informacijam, ki jih ni:Lji Vodnik po fondih in zbirkah, za prvo silo poten radovednost uporabnika. Da bi sc pa podrobneje sprehodili po vsebini, pa je treba vzeti v roke informativna pomagala ali pa priti do njih preko prenosa elektronskih podatkov. In v to smer si prizadevajo v mariborskem arhivu.
Ko nestrpno čakamo na še kakšen arhivski vodnik, irro lahko veseli uporabnega informatorja o fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor. Posebej razveseljiva je računalniška obdelava teksta, kar so z obli kovan icm rca'i/irali prizadevni Mariborčani sam pri čemer ni nczancmarljiva finančna dostopnost taksne poti do tiskane knjige, pa tudi računalniški prenos podatkov.
U miših društevmh arhivov, priložnostna
razstava, Nova Gorica, september 199J, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katalog, 15 strani
ftoris Rozman
Da sc vse bolj zavedamo vrednosti in pomena, ki ga imajo društva v današnjem času in da vse bolj vrednotimo gradivo, ki nastaja pri n hovem delo vanju, dokazujejo tudi številne razstave na to temo. Tako sta bili v kratkem Času dve takšni razstavi. Arh i v Republike Slovenije je skupaj z Narodno in Studijsko knjižnieo v Trstu in Narodnim muzejem v Ljubljani pr pravil razstavo Iz zgodovine slovenskega šoorta na Tržaškem, Pokn1 ¡irski arhiv v Novi Coriei pa je v preddverju arh va pripravil Priložnostno razstavo Iz naših društvenih arhivov. Ob slednji oziroma ob katalogu, ki je ob razstavi ^šell pa bi sc rad ustavil.
Da sc v arhivih vse bolj soočamo s finančnimi problemi, je razvidno žc iz skromne publikacije, ki obsega le 15 strani. Tako kot razstavo jo je pripravi in uredil septembra 1991 Jurij Rosa, arbivist ' okrajinskeg« arhiva v Novi Gorici. Ta nas je na -aeetku na splošno seznanil s problematiko arhiv-j^ega gradiva društev na Goriškem in nam razlc i I, kje ic vzrok, da tega gradiva ni veliko. Eden izmed v-'rokov je zagotovo tudi pozna ustanovitev arhivskega zavoda v Novi Gorici, tako so arhivsko gra-livj društev prevzemale tudi druge inštituMjc Avtorjih ie naštel. Ni pa navedel gradiva, ki ga hrai i-J°- Ti podatki bi nam marsikaj povedali. V nadaljc-nilju nam jc razložil, kakojc zakon o kulturni in [''travni dediščini vplival na zbiranje gradiva o ru-stvih in nam jc to gradivo, ki ga hranijo, tudi a splešne predstavil Gre za 67 arhivskih fondov ka-Jc h skupna količina jc 6 tekočih metrov. Večino lch fondov predstavljajo drobci in so strokovno ob-Za konce nam avtor pove, zakaj so se odlo-ei|i za razstavo, katere okoliščine sc upošteval' pri Predstavitvi gradiva in ponovno prosi vse, ki so si
razstavo ogledali, ali pa jim bo prišla v roke publikacij, za posredovanje informacij. V tekstu, ki se mi zdi primeren za objavo v takšni publikaciji, jc avtor bolj obdelal arh.vistično kol zgodovinsko plat. To jc storil namenoma, ravne zato pa s tega vidika pogrešam malo več konkretnosti. Avtor bi nam poleg fondov društev, ki sc nahajajo v drugih ustanova,, (teh zagotovo ni veliko, ali pa), lahko bolj natančno povedal, kaj vse so storili na terenu in kakšni so bili rezultati, da bi prepričali člane društev o pomeni njihovega gradiva in delovanja, kako so pr šli fondi oziroma drobci v arhiv, kakšno jc zanimanj«; raziskovalcev za te drobcc in ali ti drobci sploh kaj povedo. Malo bolj bi sc lahko raz pisal o odnosu dru.itcv do njihovega gradiva in arhivov, do društev. Prepričan sem, da v arh i vil še vedno premalo storimo za zaščito društvenega gradiva.
Tekstu sledi popis vseh arhivskih fondov društev in zvez društev v Pokrajinskem arhivu v Novi Go-riei, ki obsega najnujnejše podatke: ime fonda, razpon gradiva, lehnična oprema in tekoči metri Mogoče bi nam avtor lahko o fondu postregel še s kak šninj podatkom, vendar to ni bil več njegov namen, liolj pa mi jc padla v oči klasifikacija društev. Namreč, vsak arhiv ima svojo klasifikacijo, ki so si bolj ali manj podobne, vsekakor pa ni;o enetne. Ob vse močnejši povezavi arhivov (računalniki) jo bo potrebno uskladiti, seveda pa ne samo na dru štvenem področju.
Na koncu nam avtor predstavi vseh 54 dokumentov, ki so razstavljeni. Kot jc povedal že v uvodu, seje odločil za izbor dokumentov, ki sc nahajajo v okviru društvenih arhivskih fondov kot samostojnih celot. Ob tem pa sc vidi, kako skromno izbiro jc imel. Za društva, pri katerih nastaja take raznovrstna dokumentacija, prav neverjetna Še cn dokai več. da j" za delo z društvi treba vložiti veliko več t,uda, kot samo ga do sedaj. Se ni dalo kakšnega dokumenta tudi objaviti? To bi namreč katalog zelo popestrilo.
Končno pa, katalog je pred nami. Med tem ko bodo razstavo zaprli, bo ta ostal. Preglejte ga! Dal vam bo nove ineje, msli in naloge, kijih bomo prej ali slej morali opraviti, saj bomo drugače ostali brez gradiva, ki nastaja pri društvih.
Vjesnik historijskog arhiva Rijeka, XXXII, Rijeka, 19! ), 320 strani
Viasta 'htl
Ka 1990 lete je izšla tekoča številka arhivistične revije, ki jc tokrat Ic glasilo reškega, nc pa tudi padskega arhiva, kot deslej. O tem, zakaj ic prišlo do sprcrr.jmbe, nc zasledimo nobene omembe F ¿en nekoliko sprcmcnicne podobe zvezka je upor; bbena stiira, žc u>.. iljcna razporeditev pri ¿pevk >v v vce snrsclnih eelot: gradivo, članki in razprav arhivska teorija in praksa, predstavitve in priloge