Politični ogled. Avstrijski skofje so izdali spomenico proti dvoboju. Cerkev in 8ola, rodbina in občina naj delujeta proti tej nenravni razvadi. O ljndskem štetju Le nekaj tednov je še do velevažnega Ijudskega štetja, vendar se ni pričelo še nikjer s potrebnim gibanjem. Temu so seveda vzrok priprave na bližnje volitve, ki zahtevajo vse razpoložljive moči. Toda to se pa dogaja le mej nami Slovenci, ne pa tudi mej Nemci in Lahi. O poslednjih skoro vsak dan poročajo primorski listi, kako se korak za korakorn pripravljajo na ljudsko štetje. Isto se dogaja tudi raej Nemci, posebno na Koroškem in Štajarskem, ki hočejo zatajiti kar tisoče Slovencev. Lastniki večjih podjetij dobivajo že sedaj migljeie, naj se zadostno poslužujejo tako priličnega jim izraza »občevalni jezik« in naj vpisejo vse slovenske delavce, ki so mnogokod v večini, za pristne Nemce. Gospodar si mora raisliti: jaz sem Nemec, slovenščine ne umem, torej morejo delavci občevati z menoj le v nemščini. Seveda Ijudsko štetje nima namena, poučiti vlado in zunanji svet o tem, koliko Nenemcev se more posluževati, če tudi morda le za silo, blažene nemščine, marveč skrb vlade in vseh poklicanih faktorjev bi morala biti, da se izve pravo število narodnosti. No, prepričani smo, ko bi bil zbran državni zbor, bi bil gotovo poskrbel, da bi se bil »občevalni jezik« umaknil pametnejemu izrazu. Sedaj se pa dela z nami, kakor komu drago. Laški visokošolci — toženi radi veleizdajstva. V Gradcu se je uvedla preiskava proti 36 italiianskim visokošolcem radi veleizdajstva, ker so v neki gostilni baje prepevali protiavstrijske pesmi. Dva dijaka so zaprli; da se jiiri pusti provizorično iz zaporov, se je ponudila kavcija 100.000 K, toda sodnija je ponudbo odklonila. Nemška vlada izganja skoro dan na dan Slovane iz svojih dežel. Tako so pregnali te dni s Saksonskega zopet 40 avstrijskih Čehov in Poljakov. ^. gŁ lz protestantizma izstopilo je v Hanoveru 70 družinskih očetov, ker so nekateri pastorji tajili božanstvo Kristovo. Transvalski predsednik se je izkrcal v Marseillu na Francoskem. Iz Marseilla je odpotoval v Pariz, kjer ga je irancosko ljudstvo navdušeno pozdravilo, a predsednik Loubet ga je sprejel kot vladarja. Iz Pariza odide v Bruselj in odtod v Haag. Vojska na Kitajskem. Pogajajo se za mir. Vse države umikajo svoje vojaštvo, le trmoglava Nemčiia še hoče vstrajati. Pogoji, ki jih stavijo tuje vlade Kitajcem, so jako hudi in bi močno prizadeli veljavo in samostalnost Kitajske.