PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. costale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXn. Št. 237 (9542) TRST, torek, 12. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tastami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi OBŠIRNA RAZPRAVA NA VSEH POLITIČNIH RAVNEH O VARČEVALNIH UKREPIH DANES V ZBORNICI ZAČETEK RAZPRAVE O GOSPODARSKI POLITIKI ZA LET01977 V petek ho vlada odločala o podražitvi električnih in telefonskih tarif - Kmalu ukrepi proti davčnim utajam - Nezadovoljstvo delavcev zaradi vladnih ukrepov se zaostruje RIM, 11. — Finančni ministri (Moriino proračun, Stammati zaklad in Flandolfi finance) bodo jutri popoldne obrazložili poslancem gospodarsko politiko za prihodnje leto, ki jo predvideva vladno programsko poročilo, na osnovi katere je vlada v preteklih dneh sprejela ukrepe o zmanjšanju zasebne porabe. V sredo se bo začela splošna razprava. Obenem finančni ministri pri- pravljajo zakonske odloke in osnut-kt davčnega značfaja, o katerih bo vlada razpravljala na prihodnji petkovi seji. Gre predvsem za ukrepe, s katerimi naj bi strogo nastopili proti davčnim utar/am zlasti na področju avtonomnega dela. Na osnovi ukrepov, ki jih pripravlja vlada, naj bi profesionistom, proti katerim bi ugotovili davčne prekrške, zlačasno odvzeli dovoljenje o izvajanju njihove prcfesije, medtem ko trgov-cem grozi zapora obratov. V okviru teh ukrepov naj bi odobrili tudi pravila, ki določajo strogo spoštovanje plačevanja davka na dodatno vrednost — IVA, predvsem °b prodaji blaga potrošniku. Vlada pripravlja tudi ukrep o večji obdav- čitvi rente kapitalov z zaostritvijo obdavčitve nepremičnin. Končno pričakujejo, da bo vlada razpravljala in morda celo odločala tudi o električnih in telefonskih tarifah, o. katerih bo sklepal medministrski odbor za cene na četrtkovi seji. Zvedelo se jc, naj bi medministrski odbor predlagal poprečno podražitev električnega toka od 15 do 17 odstotkov, telefonskih tarif pa za 20 odstotkov. Te podražitve naj bi prinesle ustanovi ENEL tisoč milijard lir, telefonski ustanovi pa 500 milijard lir. Ne izključujejo možnosti, da bo vlada na petkovi seji baje vzela v pretres tudi vprašanje znižanja' zavarovalnine za male avtomobile, v okviru novih zavarovalnih tarif za prihodnje leto, ki naj bi bile povišane za vse srednje ali večje avtomobile. Vsi ti ukrepi bodo dali priložnost parlamentu za obširno razpravo, ki predvidevajo, da bo trajala dlje časa. To pomeni ,da se bodo začeli poslanci in nato senatorji ukvarjati z gospodarskimi, vprašanji, ki so na dnevnem redu,, zlasti pa še z glavnimi varčevalnimi ukrepi, o katerih imajo posamezne politične sile različna mnenja. Komunisti pravijo, da ta razprava ne bo omogočila samo ugotovitve namenov vlade v zvezi z ukrepi, ki zahtevajo toliko žrtev, temveč bo dala tudi možnost za zahtevo korenitih sprememb vladnih ukrepov, za določitev nove proračunske politike, kar naj omogoči preobrat celotne gospodarske politike. Zato, pravijo komunisti, bo morala biti razprava v parlamentu priložnost, da se dosežejo globoke spremembe zlasti tistih ukrepov, ki so krivični in ki enako prizadenejo tako osebe z nizkimi kot z visokimi dohodki. »■■■■lili, n, min, iiliiiiiiiiiin hm, m, mHimmunumumdimmmHmimHmmimim mil mini ll, m, imiililiimitiiiiiilimiiiililin PO NEUSPEŠNEM IMENOVANJU, KI GA JE MORO ZAVRNIL V četrtek bo «vrh» KD ponovno skušal izvoliti Mora za predsednika stranke Izjalovljena upanja o plebiscitarni izvolitvi in utesnitvi Zaccagninija RIM, 11. _ Vse je kazalo, da se ral izvoliti novega predsednika stran- svobode, demokracije in pluralizma, "° zasedanje demokrščanskega «mi ’ ~-s -- 1 — hiparlamenta» zaključilo v znamenju «nočne trojke» Moro - Zaccagnini -Andreotti in da bo KD vsaj tokrat znala pokazati, _spričo., resnosti krize in nujnosti močne** podpore vla-ai, dobršno mero enotnosti in strnje-osu. Pa ni bilo tako. «Močna troj-.f* nn,močn?’ Predvsem zato, ker do Moro ni bil plebiscitarno proglašen za predsednika stranke. Dolge tri mesece je Moro pripravljal 'oj povratek k aktivni politiki po-■ m, . . §a )e zasenčil socialistom t; ,k°y sprejemljivi Andreot- ria„-Vu>rov* Pr:istaši so na vseh sre-t^Hrinarjih in sestankih, od p3 Rilton do Saint Vincenta u-Pin i- .°ru ,P°t v vodstvo stranke, i- c°b tn Bisaglia nista skrivala žeji’ ,a ?i Moro postal kar tajnik i ,an^e ,'n. potisnil Zaccagninija ,v „ ■ A ni šlo vse kot po olju ih kot * fhorotejci upali in pričakovali. V nutku, ko bi vsedržavni svet mo-,II|IUIII||||,|...,.,„||1|1I1|1|||111|(1M|.. S prihodnjim letom ukinitev praznikov Uied tednom N* H- ~ vlada je danes objava Ysebino zakonskega osnutka, s m jn,m, uk*nja nekatere praznike med tednom. Ukinitev bo stopila v Javo z začetkom prihodnjega leta kr»Se (?aria*a na Pet civilnih prazni-SvI’- SVntl Jožef’ Vnebohod, Telovo, Sveti Peter in Pavel ter Vsi vhffu P°le6 tega bodo prazniki pro- P aznt6 /6PUblike 2’ junija in n™ j novembra prenesli na hra aedeljo junija, oziroma novem- hirii' ■ T°,] pomeni. da sta ukinjena tudi ta dva državna praznika. riero-™ . dob)ča tudi, da se ukine nih ^-"1® delovnega urnika v jav- spmtsats. tftsr&ST**! °™“"»»- nravwt praznikov med tednom neffa prav toliko dni zapored- Etrr-> bodo delavci iz-na ni-, te ■d!leve' bodo določili posamp°V-i s'r‘dlkalnega sporazuma ki bSnf \ delovnih strok. Delavci, nihbza n6vth,tudi v dnevib določe-nienih pocit.®k v nadomestilo uki-fJa2“kov' b°do imeli pravi-sedai H°, atn,e d°klade’ kot so jo do ničn/ dan.*Va & S° “ na praz" osLZadnjem dlfnu te§a zakonskega Draiiikn Je določeno- da ukinitev štovat, I jmed '-pdnorn morajo spo-Gledp t Udl "a *°^ab vseb stopenj. Stvotd fa b0 ministrstvo za šolniku dl° posebna navodila za do-noči Praznikov ob božiču in ve- vahii^ii^' ■ . Nedavni vladni varče- ločitti ni'®?1 in zakonski odlok o do-itn plačevanja 10-odslotnega dav- htn"niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiint drugimi besedami korenita reforma založniških dejavnosti in pojmovanje i občil kot «javne storitve» v duhu I Z obrazložitvijo vladnega programskega poročila o gospodarskem gibanju v prihodnjem letu, s katerim so tesno povezani vladni varčevalni ukrepi, se začenja danes v poslanski zbornici razprava o celotnem gospodarskem položaju in o vladnih u-krepih. Politične sile, ki so z vzdržsnjem pri glasovanju omogočile umestitev Andreottijeve vlade, niso zadovoljne z varčevalnimi ukrepi in bodo v zbornici in senatu zahtevale korenite spremembe, da se jih uskladi z napori za spremembo vodenja gospodarstva in za pravično razdelitev naporov in žrtev za premostitev hude gospodarske krize. V petek pa bo vlada ponovno cdSorftla o novih podraž’1-vah, o povišanju telefonskih in električnih tarif. Obenem bo spre- jela ukrepe, ki bodo določali strogo spoštovanje plačevanja IVA, v okviru boja proti davčnim utajam. Vsi dosedanji vladni varčevalni ukrepi ne zadovoljujejo delavcev in je v sindikalnem gibanju močan odpor proti vladi, ki do sedaj še ni dala nobenega jamstva, da bodo žrtve delavcev poplačane z izboljšanjem gospocUrskega položaja in večjo zaposlitvijo. Skupina treh arabskih mladeničev, pripadnikov skupine «Črni junij» je vdrla v sirsko veleposlaništvo, da bi ug.rrbila diplomatskega predstavnika Si- rije v Italiji. S tem je hotela o-pozoriti na odgovornost Sirije pri pokolu Palestincev v Libanonu. Ker veleposlanika niso našli so se teroristi predali policiji. Vsedržavni svet KD se bo še enkrat sestal v četrtek v upanju, da bo tedaj nekoliko trdnejša večina izvolila Alda Mora za predsednika stranke. Seja se namreč ni zaključila s predvideno izvolitvijo, saj je Moro sicer prejel dovolj glasov, a je izvolitev odklonil, češ da noče biti «predsednik manjšine». Na seji medparlamentarne komisije za deželna vprašanja je tajnica, senatorka Jelka Gerbče-va opozorila člane komisije na odprta vprašanja Slovencev v I-taliji. Predlagala je oblikovanje posebne delovne skupine za manjšinska vprašanja. — Trojica rabskih štu-. stočasno pa je rimski urad palestin-za eno uro zasedla sir- [ ske osvobodilne organizacije PLO izdal sporočilo, v katerem odločno obsoja početje trojice ih pripominja, da je 4ako njodgoverno dejanje lahko le povod, ki ga reakcionarno sile v Siriji in Libanonu komaj čakajo, da bi prekinile pogajanja in nadaljevale hajko proti Palestincem. Kronika napada, kakor so jo rekonstruirali po prvih urah negotovosti in protislovnii. informacijah, je sledeča. Malo pred poldnevom so i trije arabski študentje prispeli v vhod sirskega veleposlaništva. Vratarju so izjavili, da iščejo neki konzularni urad. S seboj so imeli torbo, iz katere so na hodniku izvlekli samokrese in manjše b-zostrelke. S temi oboroženi so se podali proti uradom, kjer naj bi bil sirski veleposlanik v Italiji, dr. Faruk Al šara. Na hodniku so srečali mladega pomočnika vratarja, Hiasa Francisa. Prisilili so ga, da se je naslonil negibno na zid in čakal. Medtem sta se ostala dva terorista podala proti u-radu veleposlanika prvi, v urade diplomatskih svetnikov pa drugi. V slednjem je terorist našel dva svetnika — Amina Hatema in Musbaka Dalatija ter žensko, Souad Aoyubi. Ko je Amin Hatem opazil orožje v roki terorista, ga je opsoval. Tedaj je mladenič istrelil v njegovo smer rafal iz brzostrelke, vendar je meril nizko, saj je Hatema huje ranil v nogo. Zadeta in lažje ranjena je bila tudi ženska. Ko so člani «kom:ndosa» spoznali, da so ranili ti dve osebi, so ju nenadoma osvobodili ter ju prosili, naj obvestita ljudi izven veleposlaništva o dogodku. Res sta Hatem in tajnica Aoyubi zapustila poslopje veleposlaništva in se zatekla k prvemu policijskemu avtu, s katerim so ju agenti nemudoma odvedli v bolnišnico. Sprva, so se razširil., govorice, da je Hatem zelo hudo, morda celo smrtno -anjen, v resnici pa bo o-zdravel v dveh mesecih V bolnišnico ste se zatekli še dve osebi, neki poštar in druga tajnica, vendar gre samo za šok. Lažje so se potolkli tudi drugi uradniki veleposlaništva, ki so se ob pogledu na oborožene mladeniče vrgli skozi okno na ulico. Veleposlaništvu so medtem obkolile policijske sile, ki sta jih vodila rimski kvestor Macera i . poveljnik karabinjerjev. Prisoten je bil tudi načelnik političnega oddelka kvastu-re dr. Improta. Tem so člani «komandosa» sporočili, da so zasedli sirsko veleposlaništvo v znak protesta proti početju Sirije v Libanonu. Zahtevali so razgovor z veleposlaniki Alžirije, Jemena in Libije. Ni jasno, ali je do tega razgovora prišlo, kajti člani «komandosa» so ob spoznanju o očitnem neuspehu akcije sklenili, da se predajo italijanskim oblastem, do katerih — so poudarili — «ne gojijo sovražnih čustev». Res se je nenadoma pojavil ob vhodu veleposlaništva pred naperjenimi cevmi policijskega orožja voditelj «komandosa», ki je zaprosil za razgovor z rimskim kvestorjem. V izjavi pravijo, da so člani organizacije «črni junij». Gre za skupino, ki bi rada maščevala pokol Palestincev v Tal Al Zaatarju, kakor je sorodni «Črni september» izjavljal, da se maščuje za pokol Palestincev v Jordaniji. «Komandos» so na kvesturi identificirali. Vsi trije so študentje arhi- tekture, ki so v soboto prišli v I-talijo, verjetno skrivaj. Vodja skupine je 25-letni Nabil Hasnen (Libanonec), 22-letni Hamed Hossem (Pale- ČedaSJe ostrejše polemike v NISI RIM, il. — V neofašistični stranki so vode zelo razburkane. Po porazu 20. junija je desnici očitno oklen- kalo in v MSI se pojavljajo težnje, ki bi rade privedle k ločitvi odgovornosti. Skupina «zmernih», ki pa je doslej vedno pi odstavljala predvsem stinec). in 20-letni Hohamed Valiad- -«^spodarsko desnico) je oblikovala (Sirec). Odvedli so jih v zapor Regina Coeli. kjer so jim sporočili, da so obtoženi poskusa umora, poskusa ugrabitve, uporabe nedovoljenega vojnega orožja in pretihotapljenja tega orožja v Italijo. Od trenutka vdora v sirsko veleposlaništvo do predaje je minila dobra ura. novo strujo in zahteva Almirantejev odstop. Cilj «zmernih» je pripeljati MSI na pozicije, ki naj bi omogočile po potrebi tudi skupne politične akcije z desnico v večinski stranki (KD), sicer pa je pripravljena tudi na razkol, posebno še zato, ker razpolaga z večino poslancev in senatorjev. Abiurante je na pozive «zmernih» reagiral s kopico psovk in zaostrenim izzivanjem, saj se zaveda, da mu skorajšnji kongres MSI lahko da prat. «Zmerneži» namreč očitajo Al-miranteju, da je z manevri zagotovil tajništvu večino na kongresu, slednji pa se zaveda, da je v tem njegova moč. IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII11111111111111111111111111111111111 tiriiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMil ZAHTEVA TAJNICE KOMISIJE SEN. GERBČEVE Medparlamentarna komisija za dežele naj razpravlja tudi o vprašanjih Slovencev V okviru komisije naj se ustanovi delovna skupina, ki naj zbere informacije in dokumentacijo o problemih narodnih manjšin RIM, 11. — Pod predsedstvom dostnimi podporami. Vprašanje bo Guida Fantija se je sestala medpar- vsekakor rešeno na drugem mestu, lamentarna komisija za vprašanja dežel. Komisija je paritetna in jo sestavljajo predstavniki poslanske zbornice in senata v enakem številu. Na seji je spregovorila tudi senatorka J. Gerbec, ki je tajnica komisije. Obravnavala je nekatera vprašanja, ki zadevajo dejavnost in pristojnosti komisije. V tem okviru je predlagala, naj bi se v okviru komisije ustanovila posebna delovna skupina, ki naj se ukvarja z vprašanji dežel s posebnim statutom, kajti pravilno je, da se zberejo informacije in dokumentacije o vprašanjih narodnostnih manjšin. Kajti potrebno je, da se komisija seznani in obravnava ta vprašanja. Gerbčeva je nato seznanila člane medparlamentarne komisije o položaju slovenske manjšine v Italiji, odnosu neenakopravnosti ravnanja do naše skupnosti, ki je značilen za dejavnost državnih in drugih ustanov. Omenila je razdelitev Slovencev po kategorijah, še zlasti pa položaj beneških Slovencev, ki kot narodna manjšina sploh niso priznani. Beneški Slovenci zato ne razpolagajo s šolami v materinem jeziku, niti drugimi ustanovami, ki bi jih bilo potrebno podpirati iz javnih skladov. Diskriminacijski odnos je v veljavi tudi na Tržaškem in Goriškem, je poudarila Gerbčeva, ko se na primer preprečuje raba slovenskega jezika v izvoljenih organih in krajevnih upravah ter v odnosih slednjih z javnostjo. Slovenske kulturne in druge ustanove ne uživajo pravnega priznanja, tem manj pa z za- z odobritvijo globalnega zakona za razvoj in enakopravnost Slovencev, vendar je prav, da se medparlamentarna komisija s temi vprašanji seznani in se jih loti. To je tembolj važno, je zaključila Gerbčeva, če pomislimo, da držav a in dežela Furlanija - Julijska krajina zvračata druga na drugo odgo: vornost za vse nerešene probleme in glede pristojnosti, kdo naj ta vprašanja rešuje. Prav zato pa ti problemi spadajo v okvir dejavnosti medparlamentarne komisije za dežele. Priprava novih tarif avtomobilskega zavarovanja RIM, 11. — 10. milijonov lastnikov avtomobilov nestrpno pričakuje, kaj bo vlada odločila v pogledu novih tarif avtomobilskega zavarovanja za leto 1977, Znano je, da so zavarovalne družbe zahtevale povišanje tarif za 30 odstotkov. S podražitvijo bencina pa krožijo govorice, da namerava vlada odobriti nove tarife za prihodnje leto, hkrati pa znižati zavarovalnino za male avtomobile. Vlada sedaj pripravlja ta u-krep, ki naj bi ga odobrila baje na prihodnji ali najkasneje na seji, ki bo konec tega meseca. Obenem pa se bodo seveda povišale zavarovalne tarife za večje avtomobile. TRŽAŠKI DNEVNIK UGOTOVITEV OBČINSKEGA ZDRAVNIKA PO ŠTEVILNIH PRIJAVAH DOMAČINOV ONESNAŽENJE V TRŽAŠKEM INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU ZARADI UHAJANJA STRUPENIH PLINOV V TOVARNI ALDER Hiter poseg pretorja Trampuša, ki je odredil zapečatenje naprav za pretakanje, odkoder je uhajal plin Tržaški pretor dr. Trampuš je v nedeljo popoldne odredil zaplembo naprav za pretakanje v tovarni Al-der v tržaškem industrijskem pristanišču. Ukrep je bil potreben, da se prepreči nadaljnje onesnaževanje okolja: v zadnjih dneh je namreč prejela policija več pritožb zaradi smradu, ki se je širil po vsem področju od industrijskega pristanišča do Dolge krone. Že ob koncu septembra je skupina prebivalcev dolinske občine poslala županu in državnemu pravdništvu pismo, v katerem je opozorila na u-hajanje plinov v industrijskem pristanišču in na nevšečnosti, ki nastajajo zaradi tega. Karabinjerji sodnega oddelka so nemudoma u-vedli preiskavo, ki pa je bila prve dni zelo težka, saj ni bilo mogoče u-gotoviti, odkod uhaja plin. Vreme je bilo precej vetrovno in smrad je kmalu izginil. V zadnjih dneh prejšnjega tedna pa je postalo stanje nevzdržno. Vlažne noči in lepo sončno vreme podnevi, brez sapice vetra, je nedvomno pomembna okoliščina za odkritje izvora onesnaženja. V petek so se protestu domačinov pridružila še opozorila delavcev bližnjih tovarn. V industrijsko pristanišče so prišli mestni redarji, poklicali so tudi dežurnega kemika iz pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, ki je ugotovil, da uhajajo plini iz priključkov za pretakanje tekočin iz ladij v tanke in iz tankov v cisterne v tovarni Al-der. Ugotovili so, da je izvor onesnaženja etilaktrilat, tekočina, ki zelo hitro izhlapeva in ki povzroča tudi v minimalni koncentraciji v zraku srbenje in solzenje. V obliki plina je strupena, čeprav niso še ugotovili, kolikšna mora biti koncentracija te snovi v zraku, da predstavlja nevarnost za zdravje prebivalstva, Občinski zdravnik dr. Fabiani je na osnovi poročila pokrajinskega laboratorija za higieno in pny filakso poslal prijavo pretorju Trampušu, ki je v nedeljo po hitrem postopku in ogledu odredil zapečatenje naprav za pretakanje na dveh tankih, v katerih je COO ton etila-krilata. Ta ukaz sta še istega dne izvršila karabinjerska podčastnika, marešalo sodnega oddelka Zuddas in podčastnik preiskovalnega oddelka Parisi. Pretor je istočasno izdal sodni poziv pravnemu zastopniku tovarne Alder, ki ga v nedeljo niso mogli izslediti, šele kasneje so u-gotovili, da je nravni zastoo_nik, tehnični ravnatelj in upravnik tovarne ista oseba in sicer inž. Luciano Luciani iz Salita trenovia 38. Preiskava se bo sedaj nadaljevala v več smereh. Treba je predvsem ugotoviti, zakaj je iz tovarne uhajal plin. Baje gre za okvaro na ceveh, ki so jo že popravili, vendar pa so to neuradne vesti, ki jih bo treba še potrditi. V kemijskem laboratoriju bodo morali ugotoviti, v kolikšni meri so ti plini škodljivi za zdravje. Izvedeli smo tudi, da razpolaga tovarna Alder z reagenti ali katalizatorji. Preiskava bo pokazala, če je osebje uporabilo te reagente, ki skoraj v celoti odpravijo posledice onesnaženja, takoj, ko je opazilo, da uhaja plin in kakšen je bil učinek uporabe reagentov. Vsekakor pa se bo preiskava začela z HiiiiiiiiiiiuiniiiiiimiimiMiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiii riiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiii m hi mili kihi im tu n h immillili NAS MARIO 60 - LETNIK Naš Mario praznuje danes svojo 60-letnico. Praznuje jo seveda — kako bi sploh moglo biti drugače — na svojem delovnem mestu, ker je pač tako ustvarjen, kot je zapel «Goriški slavček»: Življenje ni praznik življenje je delovni dan Brez dela ne bi mogel živeti in brez njegovega dela bi zelo težko živel tudi «Primorski dnevnik», kateremu zvesto služi že od leta 1945. Seveda, beseda je o Mariu Magajni, fotografu in fotoreporterju našega dnevnika, v slovenskem zamejstvu nesporno najbolj priljubljenemi članu našega kolektiva. Mario je postal tako rekoč sinonim za Primorski dnevnik; v domala vsaki slovenski hiši, zlasti na Tržaškem, je naš veleposlanik, naš idejni in čustveni propagandist. Njegova prisotnost je vsakokrat in povsod najbolj zanesljiv povezovalni člen med Primorskim dnevnikom in slovensko, pa ne le slovensko, zamejsko javnostjo. Ko to trdimo ne mislimo toliko na Maria — fotografa, kot predvsem na Maria — človeka, dobrega kot vsakdanji kruh, prijaznega kot sonce, veselega in dovtipnega kot iz kakšne idile polpreteklega časa v današnjost presajenega simpatičnega posebneža. Zaradi teh lasnosti ga imajo radi vsi, mladi in stari, meščani in o-količani, ljudje, ki ga poznajo že trideset in več let in enako tisti, ki so prvič v njegovi bližini. Pa še zato ga imajo radi, ker je z vsemi enak. z vsemi enako prijazen in iskren, prostodušno odkritosrčen in do skrajnosti pošten, skratka zato, ker ves prekipeva od danes, žal, že redkih človeških čednosti. Seveda ga imamo zaradi tega prav tako radi tudi mi, toda razlogov za to je še več. Mario je naš izjemen delovni tovariš v poklicu in izven njega. Če zapišemo, da je sreča ne le za nas, pač pa za vsak časnikarski kolektiv — imeti takšnega sodelavca, potem prav nič ne pretiravamo — ugotavljamo le čisto resnico. Kot fotograf in fotoreporter je enostavno edinstven, enkraten. Včasih preprosto ni mogoče razumeti, kako mu uspe biti tako rekoč istočasno na dveh različnih krajih, v mestu na kakšni svečani uradni priložnosti in že trenutek nato v kateri koli vasi tržaške okolice, zdaj tukaj in že pol ure kasneje spet na povsem drugem koncu naše pokrajine. Prav tako je težko razumeti, kako — ne več prav mlad — zmore dirjati za dogodki od zgodnjega jutra do pozne noči, se vzpenjati na ograje in balkone, plezati na drevesa, da bi ujel najboljši zorni kot za svojo kamero, pripravljen vstati tudi sredi kratkotrajnega spanja, če tako zahteva poklicna dolžnost. Zanj ni «kratkih tednov», še dopustni zaostanki se mu kopičijo iz leta v leto. In tako dan za dnem, za delavnik in praznik, že 31 let... Saj res, ob vsakodnevnem sožitju mimogrede pozabljamo, da je minilo že 31 let odkar je z nami in da pomeni teh 31 let, zlasti tu na tem našem evropskem prepihu, 31 let pestre, mnogokrat burne zgodovine. Če lahko brez pretiranega samovšečja ugotavljamo, da je Primorski dnevnik časnikarsko pisana zgodovina teh let, potem velja, da je Mariovo delo njihova fotografirana zgodovina. Ob prelistavanju njegovega albuma se nam vrstijo pred očmi dogodki od pouličnih bojev za osvoboditev Trsta do danes in gotovo ni potrebno navajati, kaj vse se je v tem razdobju dogajalo. Vsemu, pa naj je šlo za velike ali manjše reči, je Mario sledil s poklicno, zvestobo ift kilometri celuloidnega traku so 'dragocena dokumentacija časa, ki smo ga živeli sredi zmag in porazov, uspehov in neuspehov, radosti in bolečin, kakor je pač življenje posameznika in skupnosti. A ne samo to, kot svetovni potnik nam je ob vsakokratnem vračanju prinašal tuji svet v čudovitih fotografskih posnetkih, v katerih je znal zajeti njegove bistvene značilnosti, kar je nedvomno tudi dokaz umetniškega navdiha. Ne smemo pa pozabiti še na vse tisto, kar je mogoče o Mariu manj znano, kot je njegov fotografski in preprosto človeški sloves. Ko se je po opravljenem šolanju v domačem Križu in v mestu, po fotografskem šolanju pri podjetju Ra-diotica in po odsluženju vojaščine, stalno zaposlil v radiološkem inštitutu tržaške bolnišnice, se je že bližal čas zgodovinsko usodnih dogajanj. Kot zaveden slovenski mladenič je bil v bolnišnici skupno z nekaterimi bolničarkami in zdravniki med prvimi člani ilegalnega odbora Osvobodilne fronte. Bil je celo njegov tajnik. Skrbeli so za zbiranje zdravil za partizane in propagirali narodnoosvobodilno idejo. Tudi v fotografskem laboratoriju bolnišnice je znal biti koristen za gibanje. Ob bojih za Trst je delal v začasni bolnišnici v Ul. Cotogna, kjer so zdravili ranjene borce. Zaradi te dejavnosti so mu kmalu začeli delati v bolnišnici težave in ker je že od prvega dne bil s svojimi fotografskimi uslugami na razpolago Primorskemu dnevniku, je proti koncu leta z zadovoljstvom sprejel povabilo za prevzem fotosekcije in tako postal časnikar -fotnkronist. Pa tudi izven poklicne dejavnosti je naš Mario agilen vsa povojna leta. Še vedno je predsednik prosvetnega društva «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu in član nadzornega odbora Slovenskega kluba, pred leti je bil tudi odbornik Planinskega društva, bil je med ustanovitelji zadruge «Kraška hiša» in še kaj, na kar je mogoče že sam pozabil. Udejstvuje se tudi kot razstavljavec umetniške fotografije, v kateri zavzemajo glavno mesto trije motivi: kras, morje in človek, ujeti v tisoče in tisoče vizual, v katerih pa je vedno tudi košček njega samega z vso njegovo življenjsko vedrino in človeško toplino. Da bi nam tak, življenjsko veder in človeško topel, zdrav in čil ostal še dolgo let naš dragi, zvesti delovni tovariš in prijatelj. V teh željah se nam gotovo pridružujejo tudi vsi, ki ga poznajo in imajo radi. j. k. zaslišanjem Lucianija, ki bo v prihodnjih dneh. Luciani je za zagovornika imenoval odv. Girometto in zato ni hotel dati nobene izjave časnikarjem, češ da se mora najprej posvetovati s pravnim zastopnikom. Dejal je samo, da je vsa zadeva ] napihnjena in da se bo razblinila v ! nič. Tovarna Alder je obrat italijanske- ; ga zastopstva mednarodnega indù- ; strijskega kompleksa Rohm & Haas z ; osrednjim sedežem v Veliki Britaniji. V obratu v tržaškem industrijskem pristanišču proizvajajo formaldehid, ki je sestavni del plastičnih mas. Vendar pa pri predelovanju ne uporabljajo etilakrilata, ki ga v Trstu le skladiščijo. To snov dovažajo v naše mesto z ladjami in jo hranijo v tankih v obratu Alder le kratek čas. Sproti jo namreč odvažajo po železnici in z avtocisterna-mi v druge obrate, baje tudi v tujino. Trst je v tem primeru le skladišče. Prav zato pa se lahko nemoteno nadaljuje delo v obratu, kjer je zaposlenih približno 30 delavcev. Skladiščni del obrata je sicer začasno zaprt zaradi zapečatenja naprav za pretakanje, vendar se proizvodnja nadaljuje s polno zasedbo osebja. Uhajanje strupenih plinov je vzbudilo precejšnjo zaskrbljenost med tržaško javnostjo. O tem so razpravljali na sedežih sindikalnih organizacij, kajti delavci so že večkrat opozorili na uhajanje plina. Vendar pa včeraj oblasti še niso zavzele nobenega stališča, morda tudi zato, ker je vest prišla povsem nepričakovano ter je treba še proučiti vse o- eksponate in prisodila nagrade, določene v okviru 1. vsedržavnega natečaja za najlepše modele. Prve nagrade v okviru posameznih zvrst so prejeli. V. Soban iz Trsta (za model letala «cant z 1007»), S. Martini, prav tako iz Trsta (za model križarke «Gneisenau» in za model žepne o-klopnice «Admiral Scheer»), S. Giorgi iz Abana Terme (za model tanka «sturm-tiger»), M. Štolfa iz Trsta (za zbirko vojakov iz Napoleonove vojske) ter Deželni center za preučevanje vojaške zgodovine iz Trsta (za plastično ponazoritev kipurske vojne). Razstava bo odprta do vključno nedelje. Predavanje o vprašanjih EGS V okviru seminarja, ki ga prireja Evropsko federalistično gibanje pod pokroviteljstvom deželne vlade in v sodelovanju z zavarovalnico Lloyd Adriatico, bo imel danes zvečer dr. Beniamino Olivi predavanje o problemih in o vlogi Evropske gospodarske skupnosti. Predavanje bo v konferenčni dvorani zavarovalnice v Ul. Trento 8. Obisk članov evropskega parlamenta v naši deželi V četrtek in petek bo obiskalo našo dež.elo predstavništvo članov evrop- skega parlamenta in raznih komisij Evropske gospodarske skupnosti. Ta obisk bo potekal v okviru zadnjih ukrepov evropskega parlamenta v zvezi s predvidenim finansiranjem v sektorjih kmetijstva, industrijskih infrastruktur in javnih del. Predstavništvo bo vodil podpredsednik parlamenta lord Bessborough. Med svojim obiskom bo predstavništvo o-biskalo tudi potresno področje ter se sestalo z izrednim vladnim komisarjem Zamberlettijem. Jutri sestanek načelnikov svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu Načelniki svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu se bodo sestali jutri, da bi se dogovorili o datumu in dnevnem redu prihodnje seje sveta, ki bo predvidoma prihodnji teden. Po vsej verjetnosti bodo na tej seji, ki bo prva po dolgem poletnem premoru, razpravljali le o tekočih upravnih zadevah v pričakovanju razčiščenja odnosov med strankami ustavnega loka, katerih tajništva bi se morala sestati na skupnem sestanku v prihodnjih dneh. Kot je znano, se bo ta teden sestal tudi pokrajinski svet, in sicer v petek. Tudi tu bodo na dnevnem redu le tekoča upravna vprašanja, ni pa izključeno, da bo seja nudila priložnost za politično razpravo. Danes seja deželnega sveta Danes se sestane deželni svet, da bi zaključil razpravo o zakonskem osnutku o deželnih posegih v korist knjižnic in muzejev in za varstvo umetniških spomenikov Furlanije -Julijske krajine. Na zadnji seji, prejšnji petek, so že pregledali prvih 25 členov osnutka, ki šteje 59 členov. Do dokončne odobritve zakona bi moralo priti še danes. Ta teden bodo na vrsti tudi številni sestanki stalnih svetovalskih komisij. BALETNA ŠOLA SSG Stalno slovensko gledališče sporoča, da bo sestanek staršev, o-trok in baletnih pedagogov jutri, 13. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu. Vpisovanje v baletno šolo še danes, 12. t.m., v upravi SSG od 8. do 14. ure. Prosveta V četrtek, 14. oktobra, ob 16. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah prva pevska vaja novoustanovljenega mladinskega pevskega zbora. Vabljeni so vsi učenci in dijaki od 9. do 14. leta starosti. Razstave V galeriji Planetario v Ul. Armando Diaz 1 so začeli novo sezono z razstavo del francoskega slikarja Pierra Gastauda. V galeriji Tribbio na Starem trgu je odprl razstavo svojih del italijanski likovnik Pierluigi Lavagnino, Od 15. do 30. oktobra bo razstavljal v miljski galeriji «Lo Squero» tržaški slikar prof. Avgust Černigoj, ki je za to priložnost zbral nekaj svojih del v nekakšno antološko razstavo. koliŠČine. Vsekakor pa je bil poseg i pretorja Trampuša zelo hiter in u-činkovit, kajti edino na tak način je bilo mogoče preprečiti nevarnost, da bi se strupeni plini še širili po tržaški industrijski coni. Srečanje SUNIA-PSI Prejšnje dni sta se srečali pokrajinski tajništvi SUNIA in PSI. Tajništvi sta soglašali, da je potrebna širša mobilizacija političnih in družbenih sil za to, da parlament čim-prej prouči in odobri zakon o pravičnih najemninah. Delegaciji sta tudi proučili vprašanja, ki so povezana z uvedbo družbenega posega v odnosu do lokacije stanovanj LACP. Danes praznuje 60-letnico rojstva znani fotokronist in kulturni delavec MARIO MAGAJNA Ob tem važnem jubileju mu iskreno čestita Slovenska prosvetna zveza in v njo včlanjena društva in skupine NA SEJMIŠČU PRI MONTEBELU Odprta vsedržavna razstava modelarstva «EXP0M0DEL 76» V glavni dvorani na sejmišču pri Montebelu so v nedeljo odprli 1. vsedržavno razstavo modelarstva, ki jo je pripravil tržaški odsek organizacije «International Plastic Model-ler's Society». Odprtja so se med drugimi udeležili tržaški župan Spac-cini, predsednik velesejma Faraguna in predsednik tržaškega odseka organizacije IPMS D’Agostino. Poleg dobrih sedemdeset razstavljavcev iz Trsta in Italije so modele na razstavo prispevali tudi zbiratelji iž češkoslovaške, Španije in Japonske. Vsega skupaj je na prikazu zbranih okrog 570 modelov vojaških in civilnih letal, tankov, oklopnih vozil, ladij, podmornic in druge vojaške o-preme. Posebna tričlanska žirija je kmalu po odprtju razstave pregledala POKRAJINSKI KONGRES PARTIZANSKEGA ZDRUŽENJA VZPI ANPI U napredek družbe in uničenje fašizma potrebna enotnost antifašističnih sil V glavnem poročilu predsednika in pozdravnih nagovorih poudarjena zahteva po globalni zaščiti Slovencev v Italiji Z borbeno pesmijo, ki jo je za- no udeležili, so bili navzoči tudi sen. pel Tržaški partizanski pevski zbor, I Jelka Gerbec za KPI, Branko Pa- se je začel v nedeljo dopoldne v Avditoriju pokrajinski kongres partizanskega združenja VZPI - ANPI. Poleg članov, ki so se ga polnoštevil- iimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHHiniiuM V OKVIRU REDNE JESENSKE KONCERTNE SEZONE Slovenska filharmonija drevi v gledališču Verdi Dirigent Anton Nanut, solistka pianistka svetovnega slovesa Dubravka Tomšič Slovenska ]ilhar;.ionija iz Ljubljane bo drevi gost kratke jesenske simfonične sezone gledališča Verdi. Pod vodstvom svojega stalnega dirigenta, našega primorskega rojaka Antona Nanuta, in s sodelovanjem slovenske pianistke svetovnega slovesa Dubravke Tomšič, bo izvajala suito Antona Srebotnjaka «Sloveni-ca», IV. simfonijo Čajkovskega in Mozartov Koncert za klavir in orkester v c-molu KV 491. Orkester Slovenske filharmonije i-ma že dolgo umetniško tradicijo in spada med volilne simfonične orkestre v Jugoslaviji. V Trstu je že večkrat nastopil bodisi kot gost gledališča Verdi ali abonmajske sezone Glasbene matice in še prej, ko koncerti v Kulturnem domu še niso imeli abonmajskega značaja. Isto velja tudi za Dubravko Tomšič, ki je koncertirala v Trstu za tržaško Koncertno društvo v gledališču Rossetti. Dirigent Anton Nanut vodi orkester Slovenske filharmonije od lanskega leta, prej pa je bil do leta 1972 umetniški vodja dubrovniškega orkestra. Nekaj časa je bil tudi stalni dirigent nekaterih najpomembnejših poljskih orkestrov, sicer pa je gostoval že po raznih evropskih državah. Dubravke Tomšič najbrž ni treba posebej predstavljati. S prvim koncertom je nastopila pred javnostjo, ko ji je bilo 5 let. Nastopala je z najbolj reprezentativnimi evropskimi in ameriškimi orkestri. Klavir je začela študirati na Akademiji v Ljubljani in je študije nadaljevala na Julliard School v New Yorku, kjer je diplomirala z dvema posebnima priznanjema. Izpopolnjevala se je pri slavnem pianistu Arthuru Ru-binsteinu, ki je o njej zapisal, da je «popolna in čudovita pianistka». O-svojila je že več mednarodnih in jugoslovanskih priznanj in nagrad. Tokratno gostovanje orkestra Slovenske filharmonije in pianistke Tomšičeve spada v okvir koncertnih izmenjav s simfoničnim orkestrom gledališča Verdi, ki je pretekli petek koncertiral v Opatiji, ta petek pa bo v okviru koncertne sezone nastopil tudi v Ljubljani. Pod vodstvom ravnatelja prof. dr. Giampaola de Fene in njegovih sodelavcev je gledališče Verdi v zadnjih letih navezalo stike z glasbenim življenjem v sosedni Sloveniji in Hrvatski, ki se lepo razvijajo in prispevajo k medsebojnemu kulturnemu oplajanju, kar sodi v naravno posredniško vlogo Trsta med slovanskim in romanskim svetom in kulturnim snovanjem in prispeva k tvornemu sožitju in medsebojnemu spoštovanju pri nas. Slovenski filharmoniji in pianistki Dubravki Tomšičevi izrekamo ob današnjem koncertu v gledališč i Verdi dobrodošlico v prepričanju, da bosta pred zahtevnim tržaškim koncertnim občinstvom visoko kvalitetna ambasadorja slovenske glasbene poustvarjalnosti. Začetek koncerta je ob 21. uri. Prodaja vstopnic je od dopoldanskih ur pri glavni blagajni gledališča Verdi. hor za PSI, gen. konzul SFRJ Ivan Renko in konzul Srečko Kovačič, predsednik SKGZ Boris Race, delegacija republiškega odbora ZZB -NOB Slovenije in obalno-kraškega odbora, predstavniki združenj AN ED, ANNPIA, združenj «Associazione Volontari della Libertà» in «Corpo italiano di liberazione» in Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, pozdravno brzojavko pa sta poslala tržaški župan Spaccini in poveljnik vojnega področja gen. Giancarlo Gresti. Zaradi nenadnega obolenja ni mogel priti na kongres član osrednjega vodstva Bonfiglioli. Po glavnem poročilu, pozdravnih nagovorih in živahni diskusiji je bil izvoljen novi pokrajinski odbor, ki ga sestavljajo Arturo Calabria, Marija Bemetič, Dušan Košuta, O-skar Vatovac, Andrej Renar, Vladimir Kenda, Eugenio Laurenti, A-do Slavec Visintin, Paolo Sema, Bonomo Tominez, Agostino Zerilli, Aldo Neri, Oskar Kjuder, Bruno Černigoj, Fiorenzo Bodigoi, Razsodišče: Spartaco Valentinis, Emilio Burolo, Luigi Tosin, Nello Grisoni in Leda Kodrič Sirk. Kot delegati za vsedržavni kongres združenja so bili izvoljeni Vladimir Kenda. Arturo Calabria. Paolo Sema, Andrej Renar in Leda Kodrič-Sirk. Kongres, ki mu je predsedoval Dušan Lovriha, je zadolžil odbor, da na podlagi poročila in diskusij sestavi sklepno resolucijo in protestno resolucijo zaradi preštevanja slovenske manjšine v Avstriji z izrazom solidarnosti koroškim partizanom ter da poskrbi za ustanovitev mestnih sekcij VZPI - ANPI. Glavno poročilo je podal predsednik Arturo Calabria, ki je predvsem opozoril na sedanji politični položaj in pojave fašističnih napisov ter groženj, ki spadajo v isti okvir kot napad na sedež KPI v Milanu, so pa naperjeni proti VZPI - ANPI, ker ni to nekako združenje ali patronat upokojencev, ampak vlaga . svoje sile za združitev in enotnost antifašističnih sil, da bi razvijale bolj učinkovito dejavnost za razvoj in napredek družbe. Zato je pokrajinsko vodstvo sklenilo, da se na tem kongresu razpravlja o vlogi in nalogah združenja v sedanjem krajevnem in vsedržavnem položaju. Po vsedržavnem kongresu, ki bo 3. in 4. novembra v Firencah, bo sledila organizacijska konferenca (verjetno v januarju), na kateri bodo razpravljali o ureditvi strukture in ustanavljanju sekcij, o odpravi dosedanjih pomanjkljivosti, o boli u-činkovitem delovanju in navzočnosti organizacije v političnem, socialnem in gospodarskem življenju. Calabria je nato omenil povojne razmere, težave in pomanjkljivosti ter navedel najvažnejše pobude, pri reditve in proslave in uveljavitev združenja. Poudaril je vztrajno zavzetost za mimo sožitje med narodi in državami, važnost helsinških do govorov in zadovoljstvo zaradi o-simskega sporazuma, ki naj se čim-prej ratificira, da bodo Slovenci, ki živijo v Italiji, lahko dosegli globalno zaščito svojih pravic. Podrob no je orisal sedanji politični položaj ter gospodarsko krizo v Italiii in v naši deželi. Ne bo pa možna rešitev brez sodelovanja vseh državljanov, brez demokratičnega soočenja, brez nujno potrebnih reform. Te ugotovitve in zahteve po uresničitvi ustave in reševanju gospodarskih in socialnih problemov veljajo za vso državo, še bolj pa za Trst. Podčrtal je pomen bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati, ki se je kalilo v boju proti fašizmu in nacizmu in po vojni za demokracijo in novo družbo. Tudi zaradi tega je dragoceno naše sodelovanje z borci za svobodo iz Slovenije in Hrvaške, je dejal Calabria, ki je svoje poročilo zaključil s pozivom vsem zdravim in živim silam za skupno izdelavo novih smernic razvoja. V imenu republiškega odbora ZZB - NOV Slovenije je kongres pozdravil Vladimir Šenk, ki je izrazil zadovoljstvo in veselje ob ugotovitvi, da je še vedno tako živ duh narodnoosvobodilnega boja in odporništva. Nacifašizem, ki je bil vojaško premagan, ni še strt, zato je nujno potrebna enotnost in borbenost vseh odporniških sil, je dejal Šenkel, o-menil prizadevanja Jugoslavije za mir in enakopravnost vseh narodov ter obljubil nadaljnje poglabljanje in okrepitev sodelovanja z združe-ganizacijam Slovenije in Hrvaške se njem VZPI - ANPI. Borčevskim orje nato zahvalil za sodelovanje v STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom Repertoarna obveznost iz pretekle sezone GEORGES FEYDEAU Champignol ali vojak po sili (voudeville v treh dejanjih) Prevod Janez Negro Besedilo pesmi Miroslav Košuta Scena ing. Niko Matul Kostumi Ksenija Jeričevič Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Režija MARIO URŠIČ V soboto, 16. t.m., ob 20.30 V nedeljo, 17. t.m., ob 16. uri Rezervacija vstopnic vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. tel. 734-265. Gledališča SLOVENSKI KLUB vabi vse svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 12. oktobra 1976, ob 20.30 Na dnevnem redu: 1 Poročilo predserr.ika 2. Poročilo blagajrika 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Volitve novega odbora 5. Razno Po občnem zbo-u bo družabni večer, posvečen zaslužnemu članu Mariu Magajni ob njegovi 60-ietnici. Odbnr Kino POLITEAMA ROSSETTI Drevi, ob 20.30, izven abonmaja Garinei in Giovannini predstavljata «Amori miei» Jaie Fiastrija z Or-nello Vanoni. Duiliem Del Pretejem, Gianricom Tedeschijem. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. Danes in jutri 30 odst. popusta abonentom Teatra slabile. Razna obvestila Predstavniki študentov v svetu fakultete za književnost in filozofijo v Trstu sklicujejo sestanek vseh slovenskih študentov fakultete za danes. 12. oktobra ob 17. uri v Ul. Università 7. Nadaljevali bomo razpravo o dokumentu o manjšinski problematiki na fakulteti, ki ga bo moral odobriti svet, s posebnim ozirom na konkretne predloge za letošnje akademsko leto. Izleti SPDT priredi 17. oktobra avtobusni izlet na Predmejo z vzponom na Čaven in Kucelj. Vpisovanje do 13. oktobra v Ul. Geppa 9, Urad ZSŠDI, tel. 31-119. PD F. Venturini - Domjo organizira 17. oktobra izlet na Otočec - Novo mesto (cena 8.000 lir, kosilo vključeno). Vpisovanja sprejemamo v hotelu «Sonja» od 20.45 do 21.30 vsak dan razen ob sobotah. Vabljeni. SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni avtobusni izlet na otok Cres z ogledom Malega in Velikega Lošinja. Prenočevanje s polpenzionom v Malem Lošinju. Vpisovanje v uradu ZSŠDI, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 do 26. oktobra. Ariston 16.30—22.00 «Pazzo pazzo west». Barvni film. Mignon 16.30 «La spiaggia della paura». Igra L. Hardy. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00—22.15 «Robin e Ma-rian». A. Hepburn, S. Connery, R. Shaw. Grattacielo 16.00 «Brutti, sporchi e cattivi». Igra Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «Barry Lyndon». Igrata Marisa Berenson in Ryan O’Neal. Excelsior 15.30 «Mr. Klein». Jeanne Moreau in Alain Delon. Eden 16.30 «Lo stallone». Igrata Gianni Macchia in Dagmar Lassander. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Milano: il clan dei calabresi». Igrata Antonio Sabato in Silvia Monti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «La vendetta dell’uomo chiamato cavallo», K. Harrys. Capitol 16.30 «La poliziotta fa carriera». Edwige Fenech. Prepoveda no mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «L’affittacamere». I-grajo Luciano Salce, V. Caprioli Lino Banfi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Il terribile ispettore». Paolo Villaggio in Agostina Belli. Filodrammatico 16.30 «Il penetrante profumo dell’adulterio». Igra ban dra Tournier. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «I cannoni di Navarro-ne». Gregory Peck. Vittorio Veneto 16.30 «La sculacciata». Igrata Sidne Rome in Antonio Solinas. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Ringo, il cavaliere so-1 litario». Igrata Peter Martell in Jesus Puente. Barvna kavbojka. Astra 16.30 «Il cittadino si ribella». Barvni film. Abbazia 16.00 «Perchè un assassino». Igra Beatty Warren. Barvni film. Radio 16.00 «Vedo nudo». Igrata Nino Manfredi in Silva Koscina. Barvni film. V spomin na pok. Josipa Podobnika daruje družina Marina Kralja 10.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina Josipa Podobnika daruje lekarna dr. Vilella na Opčinah 50.000 lir za center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Julija Pavletiča daruje Jakob Renko 5.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Silviju Borgheseju darujeta družini Kraus -Škabar 50.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V isti namen darujeta družina Karlo Kraus sen. 10.000 lir in Divna Čuk 5.000 lir. Ravnateljstvo in učno osebje šole Glasbene matice se pridružujeta žalovanju družine Pavletič ob nenadni izgubi dolgoletnega odbornika iu člana orkestra Glasbene matice prof. Julija Pavletiča. Učiteljišče A.M. Slomšek v Trstu izreka družini Pavletič sožalje ob smrti didaktičnega ravnatelja Julija Pavletiča, zaslužnega dolgoletnega pedagoškega asistenta pri didaktičnih vajah učiteljiščnikov. Ravnateljstvo, zavodski svet, profesorski zbor ter upravno in pomožno osebje državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v Trstu izrekajo prof. Bojanu Pavletiču ob izgubi dragega očeta najgloblje sožalje. Dijaki trgovskega tehničnega zavoda žiga Zois izrekajo svoje sožalje prof. Bojanu Pavletiču ob izgubi očeta. Zavodska sveta znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren izrekata iskreno sožalje prof. Bojanu Pavletiču ob smrti očeta. Včeraj-danes Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren izrekajo sožalje prof. Bojanu Pavletiču ob smrti očeta. Ob smrti Josipa Podobnika, uglednega predsednika Kmečke obrtne hranilnice in posojilnice na Opčinah izrekata vodstvo ia kolektiv Tržaške kreditne banke svoje iskreno sožalje prizadeti družini ter upravi in kolektivu Hranilnice in posojilnice. (Nadaljevanje na zadnji strani) DANES, torek, 12. oktobra MAKS Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 17.25 — Dolžina dneva 11.07 — Luna vzide ob 19.50 in zatone ob 10.11. JUTRI, sreda, 13. oktobra EDVARD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,6 stopinje, najnižja 14,2, ob 19. uri 18.2 stopinje, zračni pritisk 1010,3 narašča, brezvetrje, nebo pooblačeno, vlaga 78-odstotna, morje mirno, temperatura morja 19.7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. oktobra 1976 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 68-letni Michele Tor-zullo, 66-letni Silvio Borghese, 39-letna Marisa Marcusa por. Tamaro, 72-let-ni Josip Podobnik, 49-letna Sergia Fecchiar por. Tomini, 81-letna Giuseppina Praseli vd. Coceani, 62-letna Io-landa Klančar vd. Feruglio, 81-letna Giovanna Lestan vd. Sila, 73-letni Giacomo Cassano. 87-letna Amelia Pe. golo vd. Davi, 78-letna Maria Martin-cich vd. Cattunar, 75-letni Andrea A-moroso, 82-letna Stella Visintini vd. Miloch. Sošolci in prijatelji Aleksandra Podobnika izrekajo globoko sožalje ob smrti očeta Josipa. Ob izgubi dragega Josipa Podobnika izrekajo hčerki Kristini in sinu Aleksandru iskreno sožalje uslužbenci lekarne na Opčinah Franco, Mariagra-zia, Giancarlo, Elvira, Orsolina in Edina. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM Al Cammello, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Corso, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. VeceUio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732 627. Preminila je naša draga Josipina Coceani Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na-ravnost v kontovelsko cerkev. žalostno vest sporočajo: sinovi, snahe, vnuki, sestra (odsotna) in vsi sorodniki. Trst, 12. oktobra 1976- GORIŠKI DNEVNIK 12. oktobra 1974 V NEDELJO V DOLINI IN V KULTURNEM DOMU IZREDNO DOŽIVETO IN PRISRČNO SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI Prosvetno društvo iz Radii na Koroškem je bilo gost p. d. V. Vodnik iz Doline ■ Sprejem na županstvu in solidarnostno srečanje s koncertom v mali dvorani Kulturnega doma Občinski svet občine Dolina, ki ga sestavljajo svetovalci PCI - KPI, PSI, LSS, DC, je obravnaval na svoji redni seji, dne 15.10.1976, vprašanje preštevanja pripadnikov manjšin v sosednji republiki Avstriji in prišel, na osnovi stalnih in neposrednih stikov s pripadniki slovenske manjšine na Koroškem, do naslednjih ugotovitev: — Avstrijska družba in država vse do danes -nista znali ali nista hoteli ustvariti pogojev, v katerih bi se pripadniki manjšine čutili enakopravne, zaščitene, in glede na dejstvo, da so manjšine, ki je že iz objektivnih razlogov vedno izpostavljena nevarnosti asimilacije, celo podpirane v prizadevanjih za lastno ohranitev in razvoj. ‘— Dogajalo se je nasprotno, da so avstrijski državljani slovenske narodnosti živeli v nekem stalnem strahu, negotovosti, brez zakonsko ali de facto urejenih pravic, kajti družba ni ustvarila pogojev za njihov razvoj. — Da je borbenost in zavest Slovencev v Avstriji, po tolikih letih pritiska in neenakopravnosti, še vedno živa in da se ob podpori in solidarnosti demokratičnih sil krepi iz dneva v dan. Občinski svet občine Dolina izreka vso svojo solidarnost pravičnim zahtevam koroških Slovencev in izraža željo in poziv avstrijskim delovnim ljudem in demokratom, ki delujejo v okviru sorodnih strank, ki jih ta svet predstavlja, da razmišljajo o razlogih upiranja manjšine, ki ne more v nobenem primeru ne ogrožati večine, ne prevladati ned večino. Vztrajanje avstrijskih političnih sil na dosedlanjih nepopustljivih stališčih in pogojevati priznavanje osnovnih narodnih pravic s številom Pripadnikov narodnim manjšinam ni demokratično. Zato ta občinski svet izra-ža koroškim Slovencem svojo popolno solidarnost, ker j® . Prepričan, da je njihov ooj upravičen in pravičen, ter ■ |im želi, da bi v naporih po uveljavitvi svojih pravic-' 'u“° speli. za PCI-KPI — Germano Svara za PSI — Marino Pečenik M ar ~ dr' Alo,z Tul za DC Federico Bevilacqua SINOČI SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Politična igra na pokrajini v Gorici za izvolitev odbora se začenja znova Ostavka mandatarja Compagnoneja ■ Ugibanja o večini KD-PRI župan E. Švab izroča spominsko plaketo predsedniku društva iz Radiš Simeju VVrulichu in tajni ku istega Tomažu Ogrisu «Rož Podjuna, Žila - venec treh I movine, temveč tudi tistih Sloven-dolm, / moja domovina, narod moj I cev, ki jim je bila dodeljena podob- trpin». Ob mehkih in občutenih zvokih te pesmi, v kateri se najzgovorneje prepletajo vsa globina koroške duše, vsa tragika neizprosnih razmer, v katerih živi tamkajšnji slovenski živelj in hkrati neuklonljiva volja, da se le-ta ohrani in enakopravno razvija, se je dčjansko pričelo in zaključilo nedeljsko srečanje s koroškimi brati. Mešani pevski j zbor iz Radiš, gost dolinskega pro-| svetnega društva «Valentin Vodnik», se je s to pesmijo, takoj po prihodu I v Dolino, poklonil padlim v NOB pred dolinskim občinskim spomeni-j kom in s to pesmijo se je po po-J poljanskem koncertu v Mali dvo-; rani Kulturnega doma poslovil od , številnega občinstva, ki se je ; solidarnostnega srečanja s koroškimi Slovenci udeležilo. Tako prisrčnemu, doživetemu in iskreno občutenemu srečanju že dolgo nismo bili priča. Izredno tople-| ga sprejema so bili Korošci deležni j tako v Dolini in na občini, kot po-! poldne v Kulturnem domu, ko se I gostje in gostitelji niso in niso mo-J gli ločiti. | Osnovna ideja, ki je prevevala to | srečanje, je bila ideja solidarnosti j s trdim bojem, ki se v tem obdobju I bije n3'r KbroŠkerfi in” od katerega 1 je odvisna vsa usoda koroških Slovencev. Gostje so skratka lahko od nesli s tržaškega srečanja predvsem občutek, da v svojem boju niso o-samljeni in da imajo iskreno in popolno podporo ne le matične do- ,,iiiiiiiii,iiiii„,„llill,lllllllIllnlMllllllllllljllllln)lillll)lltll|iill|lj...,(lm,(N„lllIIIllMllmlmi SEJA ŠOLSKE KOMISIJE SSK V TRSTU Pri šolskih radijskih oddajah morajo imeti šole glavno besedo Upravljanje slovenskih šol v okviru skrbništva ne ustreza več zahtevam manjšinskega šolstva , ^ ™inulem tednu se je sestala šol-T a k°rnisija Slovenske skupnosti v stu. Obravnavala je nekatere pe-_ ce prableme s področja šolstva kot 0|kiaje za slovenske o-urv„ynf- lr! sree biti v S to Se pravi pripravljene venskih1 -Zf !peciflčne potrebe slona^ ‘ -n ° bi morale šole še nadalje odločilno sodelovati pri nji- Poudar^pllZaC jl tudi v duhu toliko Komtó- ga nacela Partecipale. sKCr je zato sklenila, da z u-“ seznani vodstvo tr- žaške radijske ustanove s to zahtevo. Glede delovanja deželne šolske ko-. ie' ustanovljene na osnovi za-kona Belci - škerk, je bilo ugotov-da K opravila pomembno delo učenik"1 V ZVef' S PriPravo šolskih učbenikov, za katere daje država letno na razpolago 105 milijonov lir. lahk J-a ?okazala- da bi komisija lahko se bolj uspešno delovala, če bi se vsi njeni člani redno udeleže-yah sej m stvarno sodelovali pri re-sevanju konkretnih problemov naših sol. Zato bo morala komisija v obnovljeni sestavi (v kratkem ji namreč poteče triletni mandat še boli intenzivno usmeriti svoje napore v korist slovenskih šol v naši deželi. Šolska komisija SSk je načela tudi vprašanje upravljanja slovenskih šol v okviru šolskega skrbništva, kaiti dosedanji način ne ustreza več objektivnim zahtevam manjšinskega so stva. Predvsem bi se osebje, dodeljeno tej službi, moralo baviti samo s _ slovenskimi šolami ter imeti največjo možno mero kompetenc, ki jo dopuščata duh in črka zakona Belci - Škerk. V nasprotnem primeru bo naloga političnih sil, da na zakonodajni ravni zahtevajo ustrezno rešitev za vodenje in upravljanje šolstva slovenske narodnostno skupnosti v deželi Furlanija - Julijska krajina. Seje rajonskih konzult Dreyi ob 20.30 bodo na sedežu rajonske konzulte za zahodni Kras, Prosek 220, razpravljali o Ul. S. Nazario, o urbanističnih problemih kraških vasi, slovenskem otroškem vrtcu v Križu in o peš poti Grljan -Sesljan. Ob isti uri se bo v Ul. Colautti št. 6 sestala tudi rajonska konzulta za Sv. Vid - Staro mesto. Ob 20. uri pa bo v Ul. Foscolo 7 seja rajonske konzulte za Staro mitnico, ki bo razpravljala o komisijah konzulte, o didaktičnem šolskem o-kolišu in o vili Hengelman. na usoda. Ti občutki izhajajo tudi iz zahvalnih nagovorov tajnika društva iz Radiš in podpredsednika koroške Slovenske prosvetne zveze Tomaža Ogrisa, tako dopoldne na županstvu kot popoldne v Kulturnem domu. Nedeljsko srečanje se je, kot re čeno, pričelo pred občinskim spomenikom padlim v Dolini, kjer je koroškim gostom v pozdrav spregovoril predsednik dolinskega pevskega zbora Vojko Kocjančič ter jim prikazal delež dolinskih občanov v NOB. Sledil je sprejem na občini, ki so se ga udeležili poleg občinskih upraviteljev in svetovalcev tudi predstavniki vseh društev v občini ter predstavniki.drugih slovenskih organizacij. V občinski dvorani je gostom izrekel dobrodošlico župan Edvin Švab, ki je nato izrazil solidarnost z bojem vseh koroških Slovencev in Hrvatov ter željo, da bi v tej borbi vztrajali in da bi se tudi v Avstriji, v duhu novih in odprtejših družbenih odnosov v Evropi in svetu, uveljavile tiste sile, ki so naklonjene narodnostnim skupnostim in ki bodo tudi zagotovile narodnostne pravice. Pre: bral ie tudi rASnliirMin L-i in Ur, AU ' . ■ HUSS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 11. 10. 1976 Ameriški doLar: debeli 839,75 drobni 820.— Funt šterling 1385.— Švicarski frank 342.— Francoski frank 168.— Belgijski frank 21,20 Nemška marka 343.— Avstrijski šiling 47,90 Kanadski dolar 840.— Holandski florint 328.— Danska krona 140.— švedska krona 193.— Norveška krona 150.— Drahma: debeli 19,- drobni 19,- Dinar: debeli 41,- drobni 41,- MENJALNICA vseh tujih valut bral je tudi .resolucijo, ki jo 'bo ob činski svet, sprejel na prihodnji seji. Predsedniku društva šimeju Wru-lichu, ki je tudi pevovodja zbora, je nato izročil v spomin na to sreča nje bronasti odlitek dolinskega občinskega grba. Gostje so si nato v spremstvu društvenih in občinskih predstavnikov ogledali najprej novi Kulturni dom v Boljuncu, nato so obiskali Rižarno, po kosilu pa so si ogledali nekaj dolinskih vinskih kleti. Osrednje srečanje je bilo ob 17. uri v Mali dvorani Kulturnega doma, ki je bila za to priložnost zadovoljivo polna, že pred vrati je o pomenu srečanja spregovorila ob č.nstvu majhna razstava slik, ki upodabljajo dramatične prizore boja koroških Slovencev za svoje pravice. To je delček razstave, ki jo bodo v kratkem priredili v našem mestu. V vzdušje neposrednosti in nepri-siljenosti tega kulturnega stika je dvorano takoj ponesel dolinski moški pevski zbor, ki je koroškim bratom v pozdrav zapel «Pobratimijo», «Slovensko pesem» in «Zdravico». V besedah pa je pozdravila predstavnica društva Damijana Ota, ki je med drugim poudarila, da je pesem najtesnejša vez med ljudmi in hkrati najzgovornejši dokaz trdoživosti našega naroda, četudi izven meja matične domovine. V imenu Slovenske prosvetne zveze je spregovoril nato Mirko Kapelj, ki je najprej orisal pomen dolgoletnega sodelovanja med društvoma iz Radiš in Doline. Vsa dosedanja srečanja so zapustila neizbrisne sledove, to zadnje srečanje pa ima še veliko večji pomen, ker poteka v času, ko so koroški Slovenci pred zelo resno preizkušnjo in ko postavlja nemški nacionalizem, kot v Hitlerjevem času, Slovencem na Koroškem pogubno past z zloglasnim preštevanjem. Potem ko je naštel nekatere glavne etape boja koroških Slovencev za svoj obstoj ter nekatere poskuse nemških nacionalističnih krogov, da bi zadušili slovenstvo na Koroškem (pri tem je omenil predvsem probleme šolstva), je Kapelj poudaril, da bo zvestoba, ki so jo koroški Slovenci vselej čutili do svojega naroda in njihova navezanost na ohranjevanje tradicij, preprečila nakane nemških nacionalistov. Zaključil je z zagotovilom, da bomo zamejski Slovenci v Italiji tesno ob strani koroškim bratom v njihovem boju ter z željo, da bi v tem boju zmagali. O pravih občutkih koroških bratov ob tem srečanju je nato spregovorila njihova mila in mehka, a hkrati odločna pesem. Najprej je zapel vrsto Kramolčevih in Kernja-kovih pesmi mešani zbor, v prvem delu pa še moški zbor. V drugem delu se je navdušenemu občinstvu predstavil dekliški glasbeno - vokalni kvartet, koncert pa je zaključil spet mešani zbor. Po dolgem in burnem aplavzu se je za lep sprejem ter za vse izraze solidarnosti zahvalil tajnik Tomaž Ogris, kateremu je predsednik dolinskega društva Vojko Lovriha izročil spominsko plaketo. Srečanje se je v nadvse prijetnem razpoloženju nadaljevalo pozno v večer. Politična igra na pokrajini v Gorici se je včeraj začela znova. Svetovalci so vzeli na znanje ostavko mandatarja Compagnoneja ter se lotili volitev novega predsednika pokrajinske uprave. Politične stranke so se spet znašle pred istimi političnimi in matematičnimi vprašanji, ki jih že poprej niso uspele rešiti zaradi zapiranja oči nekaterih političnih sil pred družbenimi silnicami, ki so privedle do rezultatov letošnjega 20. junija. V trenutku, ko pišemo te vrstice, je pokrajinski svet še vedno ves zavzet s političnim ocenjevanjem Corr.pagnonijevega poskusa sestave večine ter se bo takoj potem, ko bo vzel na znanje njegovo ostavko, lotil novega kroga političnih razprav, da najde izhod iz zares začaranega kroga, izhod, ki ga nakazujejo v sestavi odbora KD in vključitvijo svetovalca PRI. PRI postaja v nekem smislu protagonist sedanjega kroga politične igre. To vlogo prevzema z ostavko Francesca Marina z mesta pokrajinskega svetovalca ter z izbiro njegovega naslednika v osebi Daria Drufuce, poprejšnjega političnega tajnika mestne sekcije PRI, ki je mesto v pokrajinskem svetu prevzel prav v vidu možnosti sestave odbora KD - PRI. Po ostavki svetovalca Marina in takojšnji določitvi njegovega naslednika je sledila razprava o ostavki predsednika Compagnoneja, v kateri so vse politične skupine ocenile njegovo delo, hkrati pa niso varčevale z medsebojnimi obtožbami, med katerimi so bila osvetljena stališča, kako si posamezne stranke predstavljajo rešitev politične krize na pokrajini. Pri tem je socalist Cumceta poudaril kvarne posledice pokrajinske krize na upravno delovanje, odsotnost pokrajine pri važnih političnih izbirah, pomanjkanje spodbujanja politične fantazme in zapiranja oči pred 20. junijem, ki jasno nakazuje razvojno smer v smeri leve in laične večine. Komunist Rizzi je prisodil KD odgovornost, če med demokratičnimi strankami ni bilo mogoče najti skupne besede glede programa in skupne volje o njegovem izvajanju. Po besedah svetovalca Rizzija je za ta neuspeh odgovorna KD, ki se ne more iznebiti zapor nasproti levici. Po posegu svetovalcev Drufuce in so- za demokristjansko podporo občinskemu proračunu v Tržiču;, da je osvetlil svoje stališč- do KPI. S tem je izzval nastop Rizzija, ki je dejal, da so komunisti nasprotovali samo vključitvi fašistov v demokratično igro, medtem ko se krščanski demokrati še vedno niso mogli otresti zapore do komunistov. Svetovalci so sprejeli ostavko p”edsednika Compagnoneja. Na dnevnem redu je bila nato izvolitev novega predsednika, vendar zaradi odnosa sil predsednika na prvih treh volitvah niso izvolili, saj ni nobeden dosegel absolutne večine glasov. so povabili predstavnike krajevnih oblasti, predstavnike sindikatov in zastopnike gospodarskega življenja. Uvodno poročilo bo podala članica deželnega vodstva sindikata SUNIA Jole Burlo. Posvet sodi v okvir široke akcije za zbiranje podpisov za peticijo, ki jo bodo poslali parlamentu in ki vsebuje nekaj ključnih tcčk, ki jih bo treba vsekakor upoštevati pri sprejemanju novega zakona o najemninah. Drevi na pokrajini zborovanje SUNIA Po sobotnem srečanju v krožku Enal v Stražicah, kjer je ustanova za ljudska stanovanja IACP skupaj s sindikalnimi predstavniki najemnikov sklicala zborovanje o pravičnih najemninah, se nam nocoj obeta posvet na isto tema v sejni dvorani pokrajinske uprave v Gorici. Na posvet, ki bo ob 18. uri in ki ga je sklicalo vodstvo sindikata SUNIA, Javna lekarna bolnišnice v Tržiču V Tržiču bodo v soboto ob 11. uri odprli prvo javno lekarno v deželnem merilu. Lekarno bo upravljala tržiška bolnišnica, v njej bodo lahko kupovali zdravila tudi zasebniki. Lekarna bo v Ulici Terenziana 26. V CENTRU STELLA MATUTINA Lepa razstava fotografij amaterjev iz treh dežel Prvo nagrado je prejel Slovenec Marjan Paternoster iz Ljubljane - Razstavljene tudi slike slovenskih goriških fotografov • Poslanec Guido Ceccherini, ki je prejšnje dni izstopil iz PSDI, je vstopil v republikansko stranko. Poslanca La Malfa in Biasini sta izrazila zadovoljstvo stranke glede na odločitev poslanca Ceccherinija. Do 24. oktobra bo v kulturnem centru Stella Matutina v Ul. Nizza odprta razstava 87 zelo lepih fotografij umetnikov iz Slovenije, Koroške in naše dežele, ki so sodelovali na četrtem trikotnem meddeželnem fotografskem natečaju v piiredbi Circolo fotografico isontino. Pokroviteljstvo nad to manifestacijo je dala deželna uprava v sodelovanju z revijo Iniziativa isontina in zato je tudi razumljivo, da je bil na nedeljski otvoritvi razstave in podelitvi nagrad prisoten deželni odbornik Tripani. Na nedeljski svečanost so bili prisotni tudi goriški župan z nekaterimi odborniki, predstavniki Pro Loco in drugih oblasti. Priložnostna govora sta imela predsednik foto kluba Luigi Cargnel in župan De Simone. Najboljšo nagrado je dobil Marjan Paternoster iz Ljubljane, za serijo slik z naslovom «Kolo». Nagrajeni so bili še Vlastja Simončič iz Ljubljane, Milenko Pegan iz Nove Gorice, Gino Morelli iz Gorice, Idana Medeot in Giovanni Viola, prav tako iz Gorice ter šc nekateri Korošci. V žiriji so bili Gustavo Milozzi, Giuseppe Zannon in Bruno Bozzolo, vsi trije iz Padove. Trideset avtorjev iz Slovenije je poslalo 114 slik, aiiiiiiiiiiuiiiiiiuuiimxiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|l|||||l||mi||||||,||||||l|,|tl,|||l|tl,lmil||lll||l|||l||l||||||m|II|||||||mU|||||U||||||||||| KAMNOLOM SO VČERAJ URADNO ODPRLI letno nameravajo izkopati pri Ferletičih 10.000 ton črnega in sivega marmorja Zastopnik družbe dr. D’Alfonso meni, da je marmorja dovolj za 30-letno izkoriščanje stališčplUJJgl,' ki ga dve sredinski strappi.. i(PRl-in PSDI) nist,. sprejeli ter je nato izbral samo nekaj stališč iz političnega programa KPI (zahteva KPI po udeležbi v drugostopenjskih ustanovah in podpora pokrajinskemu proračunu v zameno Pri naselju Ferletiči v Dolu, na goriškem Krasu, se je v nedeljo zjutraj zbralo veliko ljudi, tako domačinov kot povabljenih gostov od drugod, da bi prisostvovali uradnemu začetku del v kamnolomu, ki ga upravlja delniška družba «Società marmi del Vallone - Ferletti», ki i-ma sicer sedež v Trstu, kaže pa, da so njeni lastniki iz Milana. Ta družba je kamnolom pričela ponovno izkoriščati letos februarja. Še prej so v kamnolomu pričeli z delom že pred zadnjo vojno in so marmor obdelovali za začetka vojne. Potem so izkop opustili, sedaj ra %ujeJo z njim velikopotezne načrte. Trak pred vhodom, y kamnolom je prerezal doberdobškl župan Andrej Jarc, ki je tudi spregovoril nekaj vzpodbudnih besed ob začetku te gospodarske pobude, ki obeta biti velikega pomena za to področje Kra- sa. Za njim je župnik dr. Kazimir i sti v poštev centrala ENEL, papirni- DOLCA VRSTA VPRAŠANJ SVETOVALCEV ŠOLSKA VPRAŠANJA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA NI še znano, kdaj se bodo dijaki šole «I. Trinko» vselili v slavbo v Ulici Alviano Celi dve uri sinočnje seje občinskega sveta v Gorici sta bili posvečeni vprašanjem, ki so jih postavili županu in odbornikom svetovalci. Svetovalec Tuzzi (KD) je vprašal, kako je s popravili na stavbi veleblagovnice Standa in župan mu je odgovoril, da so od lastnikov stavbe pred kratkim zahtevali začetek del. Svetovalec Fornasir (PLI) pa je hotel vedeti, kako je s pomočjo ljudem, ki so bili izseljeni iz stavb, ki jih je poškodoval potres. O delu odbora za pomoč prizadetim po potresu je hotel izvedeti tudi svetovalec Waltritsch (PSI), posebno še v zvezi z odstopom enega odbornika tega odbora. Odbornik Portelli je odgovoril nekam megleno, zaradi česar je prišlo med socialistom Del Benom in županom do prerekanja. Precej vprašanj je zajemalo šolske probleme. Svetovalec Waltritsch je hotel odgovor na pred nekaj dnevi vloženo interpelacijo o položaju v šolskih stavbah (šola Ivan Trinko, šola Ascoli itd.) v začetku šolskega leta, o motnjah, ki so se pripetile v teh dneh v prevozu s šolskimi avtobusi in o vprašanju kuharic \ otroških vrtcih, ki grozijo, da ne bodo več kuhale po 20. oktobru, če ne dobijo višjih plač. Svetovalka Pirella (KPI), ki je omenila hud položaj, v katerem se nahaja nižja srednja šola Ascoli, Paulin (SSk) pa nevšečnosti, ki so se pripetile stavbi zavoda Lenassi, kjer je nastanjena slovenska osnovna šola. Župan in odborniki so odgovorili, da ne vedo še za datum, ko se bodo dijaki šole Trinko vselili v stavbo v Ul. Aviano, da je prišlo do motenj v šolskem avtobusnem prevozu zaradi menjave podjetja, ki vrši to službo in da bodo te motnje s časom odpravili. Kar se tiče kuharic v otroških vrtcih, je župan dejal, da ni sedaj možna menjava pravilnika in da bodo v tem tednu imeli pogovor s sindikati o tem vprašanju. Na vprašanje svetovalca Chiario-na (KPI), kako je z rajonskimi kon-zultami je župan odgovoril, da so sestanki prvih sklicali že ta teden in da se bodo vse sestale v roku 15 dni. tua, ob 18. uri na sedežu CISL v Krminu, v četrtek, 14. oktobra, ob 18. uri, na sedežu FLM v Tržiču, v petek, 15. oktobra, ob 18. uri, pa na delavski zbornici v Gorici. Tajništvo enotne sindikalne federacije vabi vse, ki so se vpisali, da hi sledili tečaju 150 ur, ki je pripraven za delavec, da pridejo na ■sestanke, ki bodo v sredo, 13. okto- V ponedeljek začetek pouka v centru Enak Prihodnji ponedeljek se bc uradno začel pouk pri goriškem šolskem centru za poklicno izobraževanje, kjer že vrsto let prirejajo dveletne tečaje za tajnice v podjetjih in strojepiske. Gre za bivšo ustanovo Enalc, ki je letos, v skladu z novimi predpisi, prišla v pristojnost dežele. Pouk bo potekal v dveh izmenah. Dekleta, ki bodo obiskovala tečaj za tajnice, bodo poslušala predavanja v jutranjih urah, zvečer pa se bodo zbrala dekleta, ki so se vpisala v tečaj strojepisja.. Tečaj je popolnoma brezplačen, slušateljem so na iazpolago tudi šolske knjige in učila. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Interesenti se lahko obrnejo na tajništvo šolskega centra v Ulici Mazzini 4, ali po telefonu 5131. Humar opravil cerkveno slovesnost (maševal je v slovenščini), zatem pa je lastnik podjetja dr. Teodoro D’Alfonso spregovoril o pomenu kamnoloma. Iz njega bodo izkopali dve vrsti marmorja, črnega in školj kastega. Za prvo vrsto velja reči, da je to edino današnje najdišče Evropi, kajti podobno se v Belgiji izteka. Dr. D’Alfonso je omenil še načrte, ki jih ima njegova družba s tem kamnolomom. Letno naj bi izkopali 30.000 kubičnih metrov marmorja in ko smo ga vpra|alj kako ceni rezerve, nam je dejal, da je tu dobrih trideset let dela. Naročil imajo za pet let vnaprej, v gjavnem bodo ta marmor izvažali, predivsem v ZDA in v Francijo. Produkcija v Dolu pa bo popolna. Sedaj je tu zaposlenih 14 ljudi. Vsi razen delovodje so domačini, dr. D’Osvaldo pa je dejal, da bodo najbrž že do konca letošnjega leta vzeli v službo nadaljnih dvajset ljudi, v teku enega ali dveh let pa naj bi tu našlo zaposlitev 120 ljudi. Postavlja se nam sedaj vprašanje odkod bedo prišli vsi ti ljudje, kajti na našem področju ni toliko delovne sile na razpolago, če bodo ljudje prišli sem na delo, bodo tu samo čez dan ali se bodo v Dolu tudi na stanili? Najprej nameravajo izkoristiti kar sto metrov globoko prvi kamnolom, nato bodo odprli še drugega in tretjega. V izkopu prvega kamnoloma nameravam urediti jezero s postrv mi. Nekaj deset metrov vstran od kamnoloma bodo zgradili dve industrijski hali, v katerih bodo rezali marmor. Smučarski izleti PD «Andrej Paglavec» Prosvetno društvo «Ai.drej Paglavec» v Podgori prireja za zimsko sezono abonmajske smučarske izlete. Vseh izletov bo šest, kot cilj so si izbrali smučišča na Piancavalh. nad Pordenonom, če bo potreba nanesla bodo pa poiskali druga smučišča. Avtobus bo odhajal ob nedeljah zjutraj ob 7. uri iz Gorice ir iz Pod-gore. Povratek ho v večernih urah. Udeleženci izletov in smučarskega športa bodo zavarovani za vsako morebitno nesrečo pri smučanju. Začetniki v tem športu bodo imeli vsakokrat brezplačnega vaditelja za dve uri. Ostali smučarji bodo po dogovoru z organizatorjem imeli strokovnega vaditelja po dve uri predpoldne po ugodni ceni. Kosilo bo iz nahrbtnika, večerja p„ bo v skupnem abonmaju v znani restavraciji. Poskrbljeno bo tudi, da bo vse nedelje v avtobusu harmonika. Za zaključek je v programu tudi tekmovanje med udeleženci in nato še skupna večerja z zabavo. Podrobnejša pojasnila je moč dobiti na sede žu prosvetnega društva v Polgori, vsak večer od 19. do 2u. ure. Kamnolom je opremljen z najmodernejšimi stroji. Doslej so uporabili za obnovitev kamnoloma petsto mi lijonov lir, v naslednjem letu jih bodo porabili skoro še enkrat toliko. Ob vhodu v kamnolom so bila včeraj štiri domača dekleta v narodnih oblačilih, med prisotnimi zastopniki oblasti so bili poleg domačega župana tudi občinski odborniki in svetovalci doberdobske občine, pod-prefekt dr. Laveder, podkvestor dr. D’Auria. major orožnikov Garofolo, ravnatelj zveze goriških industrijcev Zandomeni, konzul SFRJ v Trstu Srečko Kovačič in švicarski konzul v Trstu. V propagandno akcijo za ta kraški marmor nameravajo vključiti tudi umetnike. Spomladi bodo v Dol povabili kiparje, ki bi vklesal; figure v marmor in tu uredili nekakšno formo vivo. S strani World Wildllfe Funda Zbiranje podpisov za zaščito narave člani tržiške sekcije združenja za zaščito narave . World Wildlife Fund — so v soboto popoldne na Trgu republike zbirali podpise na peticijo, ki jo bodo poslali tržiški občini. Gre za nekatere takojšnje ukrepe, ki naj jih občinska uprava izpelje, da bi zavarovala okolje ter zdravje človeka. Člani te organizacije, ki so na trgu s pomočjo lepakov in podobnega materiala prikazovali škodljivost okuževanja okolja, upajo, da bodo s to akcijo prispevali k uresničitvi načrta o boju proti onesnaženju okolja. Njihove zahteve lahko strnemo v tri točke. 1. Onesnaženje zraka: a) občina naj občasno pregleda, če izpušni plini dimnikov tržiških tovarn povzročajo škodo okolju ter naj poskrbi, da si vsaka tovarna nabavi čistilne naprave (pri tem pridejo v prvi vr- ča v štivanu, Detroit in SIMO). 2. Onesnaženje voda: a) oceniti količino škodljivih bakterij v kanalih Valentinis, Brancolo ter v zalivu v Panzanu; b) oceniti škodljivost raznih industrijskih odpadkov (v prvi vrsti velja to za štivansko papirnico, IPAC, Nest . Pack, Eaton Est, Detroit, centralo ENEL); c) občasni pregled temperature vode, ki služi za centralo ENEL. 3. Zelene površine: člani združenja se prizadevajo, da bi občina v mestu namenila več prostora zelenim površinam. od teh jih je bilo sprejetih 33 od štiriindvajsetih avtorjev. Iz naše dežele se je javilo 38 fotografov s 146 slikami; sprejetih je bilo 31 avtorjev in 36 slik. Dvaindvajset Korošcev pa je poslalo 80 slik, od teh jih je bilo sprejetih osemnajst (avtorjev 17). Med razstavljenim slikami so tudi dela goriških slovenskih fotografov Mira Kuzmina, Marija Marušiča. Jožka Prinčiča, Marka Rojca in Viljema Zavadlava. Ob tej priliki so izdali tudi ličen katalog. Dirvi v Tržiču posvet o vojaških služnostih V dvorani Palazzetta Veneta v Tržiču bo drevi ob 18. uri deželni posvet občinskih upraviteljev, ki ga sklicuje zveza za krajevne avtonomije. Govorili bodo o reformi vojaških služnosti. Nova številka revije Iniziativa isontina Te dni je izšla bogata številka goriške revije Iniziativa isontina. V njej so običajni članki, med temi velja omeniti članek deželnega funkcionarja. inženirja Mira Koršiča, ki je po poklicu geolog, o potresnih posledicah v naši deželi. Pisec o-menja podrobno s strokovnega stališča razne geološke sheme naših krajev. V reviji je objavljen tudi članek o slovenski duhovščini pod fašizmom. V četrtek koncert orkestra iz Trsta V četrtek, 14. oktobra, ob 21. uri bo v Verdijevem gledališču drugi jesenski simfonični koncert, ki ga prireja goriška občinska uprava. Tudi tokrat bo nastopil orkester gledališča Verdi iz Trsta. Vodil bo Gianfranco _ Masini, kot solistka bo nastopila pianistka Laura Battilano. Izvajali bodo dela Cherubinija. Mozarta, Schumanna, Schuberta. Vstopnice 500 lir. Izleti • V, tržiški ladjedelnici so po sobotni sploviti, vojaške podmornice, ki so jo izročili italijanski vojni mornarici, pričeli graditi drugo podobno podmornico. Dela bodo trajala približno leto dni. Slovensko planinsko društvo v Gori-rici priredi v nedeljo, 17. oktobra, pohod na Učko nad Opatijo. Odhod z lastnimi sredstvi. Zbirališče na italijanski strani prehoda Rdeča hiša v nedeljo ob 8. uri zjutraj. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je * Tržiču dežurna lekarna Alla Salute. UL Cosulich 117, tel 72-480. iiiiumiiiiiimiiitiititiimiimmitiiiiimiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiminfiiiiiiimiiimiiitiiiniiiiiiHiiiiiiuiiiiuumun NEDELJA V ZNAMENJU VARČEVANJA ? Promet na Goriškem bolj intenziven kakor običajno Gorivo proste cone še dalje po 200 lir Če sodimo po prometu na naših cestah v nedeljo, potem lahko na prvi pogled ugotovimo, da se avtomobilisti niso preveč zmenili za varčevalne ukrepe, ki jih je ob koncu tedna sprejela italijanska vlada. Ce ste so bile polne vozil, morda jih ie bilo celo več kakor običajno. To je tudi do neke mere razumljivo, saj so avtomobilisti trumoma navalili na črpalke v bližnjih krajih v Sloveniji. Precej drugačna pa je bila slika v nedeljo zjutraj v notranjosti države, kjer so zabeležili pravo mrtvilo. Čeprav je bila večina črpalk zaprtih v znak protesta (prodajalci namreč zahtevajo zase nekaj dobička od novega poviška cene), tudi tiste, ki so poslovale redno, niso imele prevelikega dela. V teh dneh je skoraj vsakdo že izračunal, koliko globlje bo treba seči v žep na bencinskih črpalkah. Ob tolikih neprijetnih novicah pa moramo zabeležiti vsaj eno, ki bo nekoliko pomirila lastnike jeklenih konjičkov v goriški pokrajini. Bencin, ki ga razdeljujejo v okviru pronte cone se ne bo zaenkrat podražil, prav tako pa bodo upravičenci Še v naprej prejemali ustrezna nakazila. Ob tem moramo pojasniti, da so možne le malenkostne korekture cene, iz razlogov, ki jih navajamo. Na osnovi zakona o goriški prosti coni. država dodeljuje letno oc 000 ton goriva po znižani ceni ltO lir. Ta cena se nato poveča še . 30 lir na liter, kar predstavlja kvoto, ki se nabira v korist posebnega sklada, za gradnjo potrebnih infrastruktur. Letno se tako samo iz prodaje goriva za avtomobile nabere približno 450 milijonov lir. Ob zadnji podražitvi so energično protestirali upravljavci bencinskih črpalk, ki so najbolj prizadeta sku-ping v verigi črpanje - čiščenje -prodaja naftnih derivatov. Zaradi tega je možnost, da se bodo dogovorili za zvišanje (nekaj lir po litru) zaslužka te kategorije, kar bi po vsej verjetnosti povzročilo tudi rahlo zvišanje prodajne cene bencina v okviru proste cone. Cena bi se povečala, če bi upravni svet fonda za infrastrukture ugotovil, da je kvota 30 lir pri vsakem litru premajhna za kritje vseh nujnih potreb. Zaenkrat pa ostaja še vse oc starem. Liter goriva stane v okviru proste cone še vedno 200 lir. Vsekakor pa se tudi tu pojavljajo je namreč stalen (15.000 ton letno), viša ba se število avtomobilistov odnosno upravičencev za nakazila. Sledi, da se niža individualna kvota. Že letošnja je bila nekoliko nižja od lanske. Za srednje težka vozila je znašala 060 litrov, kar zadostuje za približno 10.000 km vožnje. Torej težki časi tudi za avtomobiliste iz goriške proste cone! Razstave V' Ronkali, v razstavni galeriji La quercia, bo od 16. do 30. oktobra razstavljal svoja dela goriški slikar Adriano Velussi. Predgovor katalogu razstave je napisal Joško Vetrih. Kino Gorica VERDI 16.45—22.00 «Drum 1’ultimo Mandingo». K. Norton. I. Vega. Barvni film prepovedan mladim pod 18 letom. CORSO 17.00-22.00 «Complotto di famiglia». Režija Alfred Hitchkock, igrata K, Black, B. Dern. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Edipo re» P.P. Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.15—21.30 «La conqui-sta del West». G. Pečk, H. Fonda-Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Velluto nero». L. Gemser, A. Belle. Barvni film. Mladim pod 18. letom prepovedan. Tržič ENCELSIOR 17.00-22.00 «Qualcuno volò sul nido dei cuculo». J. Ni-ckolson. PRÌNCIPE 17.30—22.00 «Emmanuelle nera n. 2». Nova Gorica in okolica SOČA «Propad Japonske». Japonski barvni film ob 18.00 in 20.00. SA OBODA «Nijagara». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20 00. DESKLE — niso sporočilu DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. Ob tragični smrti Knina Battistija _ „ - - i taroka športno društvo Juventina določene težave.. Kontingent goriva I svojcem iskreno sožalje. PRIMORSKI DNEVNIK 4 PORT SPORT 12. oktobra 1976 Rialti*? V KVALIFIKACIJSKI NOGOMETNI TEKMI M SP V SEVILLI Jugoslovani so dobro igrali vseeno pa je Španija zmagala Strelec edinega gola (iz enajstmetrovke) je bil kapetan Pini Španija — Jugoslavija 1:0 (0:0; Stadion Roberto Sanchez v Sevilli. Gledalcev: 3.1.000. Sodnik: Palotay (Madžarska). STRELEC: v 84. minuti Pirri (iz enajstmetrovke). ŠPANIJA: Miguel Angel, Capon, pa čeprav so imeli «plavi» več od igre. Proti koncu tekme pa so domačini zopet navalili na nasprotnikova vrata, pri tem pa so tudi izredno grobo igrali, česar pa slabi madžarski sodnik ni upošteval, šest minut pred koncem je jugoslovanska obramba zagrešila hudo napako in Bogičevič je zrušil španskega napa- NOGOMET Cortaberria, Camacho, Migueli, Pir- J (jalca v kazenskem prostoru, ri, Quini, Villar, Santillana, del. Sodnik se je tokrat takoj odločil: Bosque (Juanito), Churruca (Ro-. dosodil je najstrožjo kazen. Pirri je cn°)- I bil priseben in iz 11 metrov prema- JUGOSLAVIJA: Svilar, Mužinič, gai Svilama. Hadžiabdič, Peruzovič, Katalinski, j Bogičevič. Žungul (Djordjevič), Oblak, Popi voda, Jerkovič, Šurjak. Prva kvalifikacijska nogometna tekma za SP med Španijo in Jugoslavijo, ki je bila v nedeljo v Sevilli, je pomenila za «plave» dvojno razočaranje: Jugoslovani so zaigrali dokaj dobro, značajno, požrtvovalno in bi si zaslužili ne samo neodločen iz'd, marveč tudi zmago. Slavili pa so domačini, ki so dosegli edini gol z enajstmetrovko, ki jo je uspešno streljal eden boljših igralcev na nedeljski tekmi, kapetan Pirri. Tekma se je začela, kot je sicer tudi predvideval jugoslovanski zvezni selektor Ivan Toplak: Španci so navalili na Svilarjeva vrata, čvrsta obramba gostov, s Katalinskim na čelu, pa je že v kali strla vsako pobudo domačinov. V sredini prvega polčasa pa so pobudo prejeli Jugoslovani. V 21. minuti je prišlo do grobega prekrška nad Oblakom, a pristranski sodnik Palotay ni dosodil najstrožje kazni. Nič zato. «plavi» so mirno in preudarno držali igro v svojih rokah in so bili nedvomno boljši tekmec na igrišču. Oblak, Popivoda, Šurjak so bili za domačine nerešljiva uganka. Skratka, vse je kazalo, da se bo- Švica — Švedska 1:2 (1:1) V 6. skupini kvalifikacijskega prvenstva za SP je Švica nepričakovano doma izgubila s švedsko z 1:2 (1:1). Švica je v tej skupini že izgubila obe tekmi z Norveško. Po tem porazu s Švedsko nimajo švicarski nogometaši nikakršne možnosti več, da bi se uvrstili na SP. V 5. skupini sta Bolgarija in Francija igrali neodločeno 2:2 (1:2). V 9. skupini sta se Grčija in Madžarska razšli pri izidu 1:1 (0:0). KOŠARKA V NEDELJO V DOLIH/ Mlada selekcija ZSŠDI premagala mladince Bora Izredno perspektivna kadetska vrsta ZSŠDI (kadetj) — Bor (mladinci) 103:75 (46:22) ZSŠDI: Bruno Kneip 11 (1:2), Vitez 16 (2:5), Klavdij Starc 8 (2:2), Ivo Starc 4, Sosič 4, Ferluga, Čuk 13 (1:3), Ban 15 (3:9). Udovič 10 (4:7), Race 4 (4:8), Perini 2, Zlobec 8 (2:6), Trevisan 2, Pegan, Dornik 4, Bresciani, Danev 2. BOR: Ražem 18 (10:17), Perco 6 (2:2), Lukša 10 (0:2), Renato Kneip 2 (2:0), Ukmar 8 (2:4), Žerjal 13 imiiiiiiiiiiii.-iiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiitilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiM mn m iiiii mi im iiiiiiii iiniiiiiiiMii Hlinili milil 2. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE Tur inski ekipi še nepremagani Presenetljiva zmaga Lazia v Firencah - Pesci (Torino) hudo poškodovan Inter je iztržil tesno zmago, Milan pa je dosegel le neodločen izid (0:0) Turinski ekipi sta tudi v drugem kolu zmagali in sta tako že osamljeni na vrhu lestvice. Če je bila zmaga Juventusa pričakovana, pa preseneča prepričljiv u-speh Torina v Bologni, kjer so varovanci trenerja Radiceja zmagali kar s 3:0. Prav ob koncu te tekme pa je prišlo do hude poškodbe, ki jo je utrpel član Torina Pecci, ki so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom noge. Od ostalih tekem preseneča zmaga Lazia v Firencah. Rimski nogometaši sicer niso igrali najbolje, bilo pa je dovolj, da so premagali ne ver- sta ekipi razšli brez zmagovalca, 1 jetno slabe domačine. Milanski ekipi sta zbrali tri točke. Inter je z dokajšnjo težavo z 2:1 premagai Catanzaro. Zadetka sta dala Anastasi in Libera, ki sta bila v zadnjih dneh tarča ostrih polemik. Milan je v Genovi proti nevarni Sampdorii igral brez gola in se je tako moral zadovoljiti z osvojeno točko. Skratka, drugo kolo prve italijanske lige ni prineslo večjih presenečenj. Med strelci že krepko vodi Grazia-ni, ki je v dveh kolih zbral kar štiri gole. BEZBOL (9:14), Parovel 4 (4:8), Fontanot 1 (1:4), Volk 12 (4:5), Marassi 1 (1:2). SODNIK: Sergij Tavčar. PROSTI METI: ZSŠDI 19:42; Bor 35:60. OSEBNE NAPAKE: ZSŠDI 27; Bor 23. PON: Race. ZSŠDI je tudi to soboto in nedeljo priredilo že «običajni košarkarski vikend». Pod vodstvom Petra Brumna so tokrat trenirali košarkarji letnika 1960 in nekateri 1981. Naši fantje so v dveh dneh opravili tri pregledne treninge in eno prijateljsko tekmo. V tem' srečanju, ki je bilo v nedeljo zjutraj v Dolini, so presenetljivo visoko premagali Borove mladince. Selekcija ZSŠDI je v srečanju z Borovimi mladinci dokazala, da je to trenutno res dobra in perspektivna košarkarska skupina, ki bi lahko s požrtvovalnim in resnim delom postala «okostje celotne zamejske košarke». Proti mlajšim, a razigranim nasprotnikom so bili Borovi mladinci brez moči. «Plavim» se pozna, da niso uigrani, saj je prišlo le pred kratkim do nekaterih izmenjav med Koniovelom in Borom, poleg tega še spoprijeli peterki Brega in tržaškega Don Bosca. Gostje so bili za razred boljši od edini center Karel Ražem trenira slovenskih košarkarjev, med kateri- j člansko, vrsto, mi sta izstopala le Barut in Čok. ATLETIKA Don Bosco — Breg /02-10) ! Na mladinskih tekmovanjih za at- ' ' ' j letski pokal Jugoslavije je Olimpija BREG: Slavec 8, Korošec. Cok 4. ; zmagala med dekleti, Sarajevo pa Labiani, Pasinato, Meneghetti 4, De- ; me(j fany. bernardi, Rajko Pertot 2, Starec, j v Zrenjaninu, kjer so tekmovale Di Donato, Igor Pertot, Corbatti, Ba- ženske, sta dobro tekli Ljubljančanki V DBUEEM KOLU PRUSE NOGOMETNE AMATERSKE LISE Domači Vesni derbi v Krilu Zarja je bila nezanesljiva v obrambi ■ Primorje prijetno presenetilo v Gradišču in zmagalo z 2:0 - Brežani osvojili dragoceno točko Derbi v Križu se je zaključil z zmago domače Vesne, ki je bila v napadu prisebnejša od Bazovcev Vesna — Zarja 2:0 (0:0) rut 15. DON BOSCO: Tomè 14, Cecchini 19, Scabini 6, Armocida 3, Corte 5, Delben 13, Menegotti 4, Sodoma-co 34. Potnikova (100 m ovire 14”8) in Razdevškova (100 m v 12”4), v Velenju pa se je med fanti lepo izkazal Knapič s časoma 10"9 in 48” na 100, oziroma na 400 m. VESNA: Košuta, B. Tence, Visin-tin, Keiemenic, Zucca L, Skrem, s ; Russignan, Germani, Bortolotti j (Zucca IL), Vecchio, Botti, 12 Bo-! gatec. ZARJA: Babuder (Puzzer), Rudi Marc, Janko Grgič, Žagar, Metlika* Križmančič, Darko Grgič, Kralj, Terčon, Ivo Grgič, Ražem, 14 Počkaj. SODNIK: Bari (TS). GLEDALCEV: 250. STRELCA: Russignan in Vecchio. V drugem kolu je domača Vesna STRELCA: v 34. min. Marassi, v 42. min. Lanza. SODNIK: Tarragoni iz Latine. V drugi prvenstveni tekmi je enajsterica Primorja na tujem s požrtvovalno in lepo igro povsem zasluženo odpravila domači S. Marco s klasičnim rezultatom 2:0. V vrstah Primorja je v tej tekmi prišlo do nekaj sprememb. Trener Giovannini je namreč zamenjal An-gilerija, ki je v tekmi z Rosandro igral v vlogi prostega branilca in ga pomaknil na sredino igrišča. Njegovo mesto pa je prevzel Visin- premagala bazoviško Zarjo, ki je !'tjn. v ekipo se je ponovno vrnil Be-tako ostala na dnu lestvice brez j 7in< je prejšnjo nedeljo ostal iz- Komentar Mirka Novosela Prvo kolo brez presenečenj 1. kolo prve jugoslovanske košarkarske lige ni prineslo presenečenj. Zmagale so domače ekipe z izjemo zagrebške Cibone, ki je v Zadru prese netila nekdaj državne prvake. Derbi kola je bil nedvomno spopad v Beogradu med Partizanom in Crveno zvezdo. Čeprav so državni prvaki zmagali le s petimi točkami razlike, pa je bVa njihova zmaga veliko bolj prepričljiva, kot kaže sam izid. Partizan je zmagal predvsem z izredno igro Dalipagiča in zaradi boljšega skoka pod košema. V vrstah Crvene zvezde je Slavnič igral poškodovan in to ni nemalo vplivalo na igro «zvezdašev», ki so morali priznati premoč mestnih rivalov. Jugoplastika je potrdila vlogo favorita in je brez težav odpravila beograjski Beko. šolman (27 točk) in Tvrdič (23) sta ponovno dokazala, da bosta tudi letos vodilni par ne samo v tej ekipi, temveč v samem prvenstvu. Beko ni slabo zaigral. Reprezentant žižič se je zelo trudil pod košema. proti trem splitskim centrom (Jerkov, Macura, Krstulovič). Bil pa je preosamljen. Bosna, ki sodi med favorite za sam državni naslov, pa je podcenjevala reški Kvarner. kar bi si ji tudi lahko maščevalo. Sarajevčani so namreč le tesno zmagali. Vsekakor junak te tekme je bil Plečaš. ki je dal 29 točk. Radnički je potrdil vlogo favorita za vrh lestvice in je brez težav (z odlično trojko: Marovič, Jarič in Ivkovič) odpravil oslabljeni Rabotnički. Drama v Valjevu. Domači Metalac je le v zadnji sekundi dosegel zmagoviti koš in s piko razlike premagal novinca Igmana, ki je plačal davek neizkušenosti. To srečanje je pokaza'o, da bo le,os borba pred izpadom izredno dramatična. Da je to tako. priča nepričakovana zmaga industromontaže nad Olimpijo, ki je v Zagrebu povsem razočarala, čosič se torej v svojem krstnem nastopu kot trener ni izkazal tako dober kot nekdaj, ko je bil igralec, saj je Olimpija pokazala izredno medlo m neorganizirano igro. Vse kaže, da so zadnji razpleti glede «čosičevega ..rimerà» demoralizirali same olimpijske igralce. Od gostujočih ekip je torej slavila le Cibona, ki je premagala Zadar v glavnem zaradi dobre obrambe. IZIDI 1. KOLA BEOGRAD: Part'zan — Crvena zvezda 91:85 (43:40) ZADAR: Zadar — Cibona 74:77 (33:35) SPLIT: Jugoplastika — Beko 9P78 (42:35) ZAGREB: Industromontaža — Olimpija 95:85 (40:44) SARAJEVO: Bosna — Kvarner 99:91 (49:45) VALJEVO: Metalac - Igman 40:69 (39:40) BEOGRAD: Radnički — Rabotnički 97:69 (46:32) LESTVICA Radnički Beograd, Jugoplastika Split. Industromontaža Zagreb, Bosna Sarajevo, Partizan Beograd. Cibona Zagreb in Metalac Valjevo 2; Igman Ilidža. Zadar. Crvena zvezda Beograd. Kvarner Reka, Olimpija Ljubljana, Beko Beograd in Rabotnički Skopje 0. PRIHODNJE KOLO (16. 10.) Kvarner - Igman; Cibona - Metalac: Beko - Zadar; Crvena zvezda - Jugoplastika; Rabotnički • Partizan; Olimpija • Radnički; Bosna - Industromontaža. Sodnik k. o. BOLLATE, 11. — Po finalnem sre- * Čanju za italijanski naslov v softba-1 lu (ženski bezbol) je igralka Lloyda 1 iz Rima Fausta Fassina napadla ‘ sodnika in ga najprej spravila iz borbe. Po prvem «štetju» je igralka , skušala ponovno napasti sodnika, j ki pa jo je pravočasno odkuril. Fassina (22 let) se ukvarja tudi s karatejem. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Brežani prešibki za Don Bosco V nedeljo sfa" se "v Dolini v pri-j jateljski tekmi, v okviru priprav za bližnje prvenstvo naraščajnikov, IIIHlIHIHIHIIIIinilHIHtllHIIHIIIIIHIviHlHIIIflflMfi;:' j Bologna — Torino 2 Fiorentina — Lazio 2 Inter — Catanzaro 1 Juventus — Genoa 1 Napoli — Verona 1 Perugia — Foggia 1 Roma — Cesena 1 Sampdoria — Milan X Avellino — Palermo X Modena — Spal 1 Ternana — Atalanta 1 Brindisi — Nocerina X Campob. — Benevento 1 KVOTE 13 — 3.797.000 lir 12 — 134.100 lir 1. — L Dailer 1 ^ 2 2. Naucide 1X2 2. — 1. Okido San X 2. Sorpresa X 3. — 1. Agagianan X 2. Temar X 4. — 1. Vipantcl 2 2. Bellante 1 5. - L Cecily X 2. Kaba 1 6. — 1. Luc en Lazardies X 2. Tasso 2 KVOTE 12 - 7.566.361 lir 11 — 113.700 lir 10 - 8.200 Kr linH»HIIHIHIIHHIHHHIIHIIHIIIIIIIHIIIHHIIIinniHliniHIHHHHIIIIII|||IHIHnilliniHIIIHinillllllHHIIIHHIHHHIHinillinnHIHniHIIHinillinHIIHHIIHHHIlHHinill A LIGA 3:0 1:0 2:1 1:0 3:0 1:0 2:0 0:0 IZIDI 2. KOLA Torino — Bologna Lazio — Fiorentina Inter — Catanzaro Juventus — Genoa Napoli — Verona Perugia — Foggia Roma — Cesena Sampdoria — Milan LESTVICA Torino in Juventus 4; Napoli, Roma, Inter in Milan 3; Perugia, Fiorentina in Lazio 2; Catanzaro, Foggia, Genoa, Sampdoria, Bologna in Verona 1; Cesena 0. PRIHODNJE KOLO (24. 10) Catanzaro - Sampdoria, Cesena -Perugia, Foggia - Juventus, Genoa -Napo;i, Lazio - Bologna, Milan - Fiorentina, Torino - Roma, Verona -Inter. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 4 ZADETKI: Graziani (Torino). 2 ZADETKA: Clerici (Bologna), Desolati (Fiorentina/, Bettega in Bo-ninsegna (Juventus), Giordano (Lazio), Vannini (Perugia), Savoldi (Napoli), Žigoni (Verona). B LIGA 1:0 0:0 3:2 1:0 0:0 1:0 1:0 2:0 3:1 0:0 IZIDI 3. KOLA Ascoli — Lecce Avellino — Palermo LR Vicenza — Brescia Cagliari — Novara Catania — Rimini Modena — Spal Monza — Pescara Taranto — Sambenedettese Ternana — Atalanta Varese — Como LESTVICA Modena 5; Ternana, Avellino Monza, Taranto, LR Vicenza, Como, A-scoli in Cagliari 4; Brescia, Catania in Atalanta 3; Lecce, Rimini, Pescara, Sambenedettese, Varese in Palermo 2; Spal in Novara 1. PRIHODNJE KOLO (17. 10.) Atalanta - Varese, Como - Taranto, Lecce - Brescia, LR Vicenza -Catania, Novara - Avellino, Palermo - Modena, Pescara - Ascoli, Rimini - Cagliari, Sambenedett. - Monza, Spai - Ternana. C LIGA A SKUPINA IZIDI 5. KOLA Treviso — Albese Alessandria — Seregno Lecco — Cremonese Mantova — Pro Patria Bolzano — Padova Pergocrema — Triestina Biellese — Piacenza Pro Vercelli — S. Angelo Udinese — Juniorcasale Venezia — Clodiasottom. LESTVICA Udinese i.i Mantova 9; Lecco zano, Cremonese in Pergocrema 6; Treviso, Pro Vercelli, Biellese in Piacenza 5; Albese, Pro Patria, Juniorcasale, Seregno, Alessandria, Padova in S. Angelo L. 4; Triestina, Venezia in elodiasottomarina 3. PRIHODNJE KOLO (17. 10) Biellese - Udinese, Bolzano - Albese, elodiasottomarina - Lecco, Cremonese - Pergocrema, Juniorcasale - Alessandria, Mantova - Pro Vercelli, Pro Patria - Piacenza, Seregno - S. Angelo L., Treviso - Venezia, Triestina - Padova. 1:0 1:1 0:0 1:0 2:0 2:1 2:1 2:0 2:0 3:1 ; Bol- Pavel Sedmak, član openskega Poleta, je v soboto v tržaški športni palači na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju osvojil 1. mesto in se je tako vpisal med najboljše zamejske športnike vseh časov. Na sliki med nagrajevanjem točk. Takoj je treba pripomniti, da je bila prikazana igra obeh moštev še precej izenačena. Mladi igralci Zarje pa so bili v ključnih trenutkih nekoliko neodločni, kar so izkoristili izkušeni domačini, ki so dvakrat premagali sicer negotovega Babudra. V p. p. se je igra odigrala pred- vsem na sredini igrišča, več priložnosti za gol pa so imeli «rdeči», ki pa jih niso znali izkoristiti. V vrstah Vesne pa nekaj ni šlo, in to predvsem na sredini igrišča, kjer sta bila Vecchio in Germani nekoliko pre- počasna. V drugem delu igre pa se je položaj nekoliko spremenil, saj je pobuda prešla v roke igralcev Vesne, ki so v nekaj minutah dali kar dva zadetka in to predvsem po hudih napakah bazoviške obrambe. «Plavi» pa se niso po danih golih zaprli v obrambo, ampak so nadaljevali z napadi in z lepimi akcijami. Gostje so se nekoliko zbrali le proti koncu in z ostrimi šfreli zaposlili S odličnega Košuto in bi si s prikaza-; no igro zaslužili vsaj častni zadetek. V vrstah Zarje sta se dobro izkazala branilec Križmančič in zveza Ivo Grgič, med domačini pa je poleg vratarja zaigral dobro tudi Bortolotti. S. T. S. Marco — Primorje 0:2 (0:2) SAN MARCO: Nicoli, Perco, Me-deot, Paciulli, Fachin, Del Bianco, Cabas, Gerbizza, Bellanova, Papa-rella, Miniussi. PRIMORJE: Kapun, Tomizza, Be-zin, Visintin, Race, Angileri, Marassi, Valenti, Lanza, Barnaba, Rustja. ven igrišča zaradi nesporazuma vodstvom. V vrstah Primorja pa .........................................................................................................................illuminimi KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV NA COLU K. Marušič zanesljivo prvi Sploh so se vsi kolesarji Adrie (in še posebno Nino Maver) odlično izkazali - Bedin (Italcantieri) osvojil pokal veteranov Na nedeljski dirki veteranov na krožni progi na Colu so v nedeljo lonjerski kolesarji zabeležili prestižen uspeh. Z odločilnim napadom v zadnjem kilometru si je član Adrie Klav- pred koncem, osvojil naslov najboljšega veterana na dirkah za pokal veteranov. Nedeljsko tekmovanje je bila prava umetnina lonjerskih predstavni- dij Marušič priboril svojo drugo le- kov, ki so imeli v Maverju in Marušiču svoja protagonista. Prvi je opravil res odlično delo, saj je bil odločno najboljši i.a vseh osmih krogih in je s svojo taktiko pripomogel Marušiču do zmage. Ta je tokrat vozil izredno taktično in se držal največ v ozadju: prej, da bi kril Maverjev beg, nato pa, da bi si prihranil moči za končni odločilni napad, ki mu je povsem uspel. Tako so se uresničila predvidevanja, ki tošnjo zmago, poleg tega pa je še utrdil svoj položaj na skupni lestvici, kjer je naslov prvaka praktično že oddan Tržičanu Bedinu. Dirka se je pričela zelo h:tro in že po štirih krogih je bila na begu skupinica tekmovalcev, med katerimi je bil tudi lonjerski predstavnik Maver. Vendar pa so zasledovalci skupino kmalu ujeli, nakar so ušli v treh, med katerimi je bil najaktivnejši Maver, ki je v nedeljo dal res vse od sebe, vendar je tudi tokrat beg trajal malo. V predzadnjem krogu si je Cerasari priboril skoraj minuto naskoka, vsa je zgledalo, da bo prednost obdržal tud/ do konca, vendar je stari, toda neukrotljivi Maver vodil glavnino v zasledovanje z res silovitim tempom, tako da so se kolesarji predstavili pred zaključnim, poldrugim kilometrom dolgim vzponom, kompaktno. Tekmovalci so pričeli sprintati navkreber v iskanju dobrih pozicij, v ospredju so bili še enkrat člani tržiškega Ital-cantierija: Giustina, Bedin in Colus, ki so skušali ponoviti uspeh prejšnje nedelje. V ospredju je bil tudi Maver, vendar mu zaradi izrednega napora med celo dirko ni uspelo, da bi se obdržal med vodečimi. Tako je pripravil pot svojemu mlajšemu klubskemu tovarišu Marušiču, da je pričel pridobivati pozicijo za pozi-cjo, v zadnjih dvesto metrih je bil še z ramo ob rami z Giustino, nakar ga je gladko prehitel in prispel z nekaj metri naskoka čez cilj. V boju za drugo mesto pa je Giustin \ nenadoma zabremzal in tako prepustil častno uvrstitev svojemu klubskemu tovarišu Bedinu, ki je tako, že dirko Klavdij Marušič so dajala lonjerskega kolesarja za favorita. Naj omenimo še Bonanna, ki je pomagal do polovice dirke, ter Macarola, ki se je tekmovanja udeležil kljub pomanjkanju treninga, pa je vseeno zaključil nastop. VRSTNI RED 1. Klavdij Marušič (Adria Lonjer), ki je 60 km dolgo progo prevozil v 1.38’, s poprečno hitrostjo 36,735 km na uro 2. Luigi Bedin (Italcantieri) 3. Giordano Giustina (Italcantieri) 4. Romildo Iurada (Cremcaffè -Rovis) 4" zaostanka 5. Franco Colus (Italcantieri) 6” 6. Battistutta Ferruccio (Olet) 7. Antonio Pisani (Cottur) 8. Umberto Padovan (Italcantieri) 9. Faliero Forcillo (Cottur) 10. Eligio Pelizon (Cremcaffè-Rovis) 15. Anton Maver (Adria Lonjer) 23. Bonanno (Adria) 25. Macarol (Adria) LESTVTCA PO TOČKAH 1. Bedin 94, 2. Colus 85, 3. Marušič 80, 4. Iurada 69 itd. R. PEČAR ODBOJKA Po drugem kolu prvenstva 2. amaterske lige imamo na vrhu lestvice s polnim številom točk dve enajsterici, in sicer Edile Adriatico in Rosandro, ki sta tudi tokrat iztržili celotni izkupiček na račun Opicine, oziroma S. Sergia. Derbi v Križu med Vesno in Zarjo se je končal v korist Križanov, ki so z dvema goloma v drugem delu igre spravili na kolena Bazovce. kateri so bili še enkrat pomanjkljivi v nasprotnem kazenskem prostoru. Dobro se je v nedeljo odrezalo proseškorPrimorje? ki je vrGra», dišču ob Soči s klasičnim izidom odpravilo domači S.Mcwca„, Brežani pa so tudi tokrat neporaženi zapustili igrišče, saj so «plavi» prisilili novinca Zau-. le na neodločen izid. Presenečenje drugega kola predstavlja visoka zmaga S. Marca Duino nad Pro Farro in gladka zmaga Op. Supercaf-}è nad Aurisino, medtem ko se je morala solidna Costalunga zadovoljiti z remijem v dvoboju s Flaminiom. Naj dodamo še, da se bodo prihodnjo nedeljo tekme pričele že ob 14.30. IZIDI 2. KOLA Zaule - Breg 0:0 S. Marco - Primorje 0:2 Vesna - Zarja 2:0 Flaminio . Costalunga 0:0 Rosandra - S. Sergio 2:0 Aurisina - Op. Supercaffè 0:2 Opicina - Edile Adriatica 0:1 Pro Farra - S. Marco Duino 1:6 LESTVICA Edile Adriatica in Rosandra 4; S. Marco, Costalunga, Op. Supercaffè in Vesna 3; Breg, Flaminio, Primorje in S. Marco 2; Opicina in Zaule 1; Zarja, Aurisina in Pro Farra 0. PRIHODNJE KOLO (17. 10.) Zaule - Flaminio Primorje - Opicina Op. Supercaffè - Pro Farra S. Sergio - S. Marco Edile Adriatica - Aurisina Zarja - Costalunga Breg - Vesna S. Marco Duino - Rosandra B. R V nedeljo se je končal veliki odbojkarski turnir, katerega izkupiček je bil .namenjen težko ponesrečenemu Američanu Kirku Kilgouru, bivšemu članu Ariccie, ki nosi sedaj novo ime Federlazio. To društvo je bilo tudi organizator turnirja, na katerem so igrali še Paoletti iz Catanie, Panini iz Modene ter Klippan iz Turina. Nekoliko presenetljivo so zmagali zastopniki Paolettija iz Catanie, ki so premagali vse tri nasprotnike s 3:1. Za ekipo iz Catanie letos igra proslavljeni češkoslovaški reprezentant Koudelka. sta bila odsotna G. Husu in Cimoli-no, tako da je moral Tomizza igrati v vlogi branilca. Zopet je zaigral tudi Marassi. Prosečani so, po nedeljskem porazu z Rosandro, zaigrali kot prerojeni, popolnoma so nadigrali S. Marco in to predvsem na sredini igrišča, kjer je bila trojica Barnaba, Valenti in Angileri (nedvomno najboljši v vrstah Primorja) v stalni taktični in tehnični premoči. Takoj po začetnih udarcih je kazalo, da bo domača ekipa trd oreh za Prosečane, nenadoma pa je S. Marco prepustil igro «rdeče-rume-nim», kj so seveda izkoristili priložnost in so od tistega trenutka dalje popolnoma gospodarili na igrišču. Do zmage pa so Prosečani prišli po dolgi premoči v 34. min. po zaslugi Marassija, tik pred koncem polčasa pa še z Lanzo. Primorje je torej z nedeljsko tekmo dokazalo svojo realno moč in potrdilo, da je bil nedeljski poraz z Rosandro le spodrsljaj. H. V. Zaule — Breg 0:0 BREG: Ghersenieh, Bonazza, Cre. vatin, Cadenaro, Sovič, Melon, Br-žan, Lovriha, Bonnes, Mikuš, Strnad (Jež). SODNIK: Pipan. GLEDALCEV: 200. V drugem kolu prvenstva druge AL sta se v Žavljah spoprijeli ekipi Zaule in Breg. Tekmi je prisostvovalo precejšnje število gledalcev, ki so bili priča lepi tekmi. Bre- žani so v tem srečanju pokazali znaten napredek, saj so imeli vajeti igre stalno v svojih rokah in so si zgradili zelo veliko ugodnih priložnosti za gol, ki so jih nespretne «konice» redno zapravile. Še enkrat je prišla do izraza Bregova sredina, ki je bila s Cadena-rom na čelu pravi «zid» za nasprotnikove krilce in napadalce. Brežani so se od vsega začetka odločno pognali v napad, vendar so se nasprotniki upirali z zelo solidno obrambo, kateri je večkrat tudi po sreči uspelo zaustaviti prodore «plavili». Domačini so odgovarjali z ostrimi protinapadi, vendar so bili Melon in tovariši vedno prisebni. Po odmoru se ni tema igre bistveno spremenila. «Plavi» so dobro i-grali na sredini igrišča in so podajali predvsem Bonnesu, ki je bil tokrat najbolj priseben. Prav Bonnes je sredi polčasa iz zelo ugodnega položaja za las zgrešil zadetek. Jolo Juventina — Villanova 2:0 (0:0) JUVENTINA: Plesničar. Tomažič, Zin, Mikluš, Tabaj, Lorenzon, Mar-son. Russo, Montico, Marvin (Sirk), Gomišček. VILLANOVA: De Sabbata, Mon-chiutti, Ponton, Rodaro, Calligaris, Focaccia, Seculin, Sabot, Canturatti, Monchiutti IL, Luisa. SODNIK : Milocco iz Pordenona. ! “'STRELCA: Marson v 10, min. d. p., in Gomišček v 31. min. d.p. 1 -''Juventina v drugi tekmi letošnjega prvénstvà ter v prvem srečanju pred j domačim občinstvom ni zadovoljila. I Kljub zmagi smo v igri Juventine j opazili precejšnje vrzeli glede. na | skupno igro, zaradi česar mislimo, j da bo moral trener Borghes odslej ; tem pomanjkljivostim posvečati več-! jo pozornost. Res je tudi, da Juven-1 tini manjkata dva pomembna igralca, kot sta branilec Čevdek ter napadalec Uras, zaradi česar je štan-dreška ekipa primorana igrati z okrnjeno postavo. Do prvega zadetka je Juventina prišla, ko so igralci Villanove zaradi številnih poškodb igrali v desetih in kasneje v devetih. Prednost dveh igralcev več so Štandrežci izkoristili in. dvakrat zatresli De Sab-batova vrata: prvič s prostim strelom Klavdija Marsona, drugič pa po zaslugi Gomiščka, najboljšega štan-dreškega strelca v lanski sezoni. Srečanje, ki ni bilo na visoki tehnični ravni, se je pričelo v znamenju mirne igre na sredini igrišča. V tem delu igre smo opazili boljšo o-sebno pripravljenost igralcev Villanove, ki so tudi nekajkrat ogrozili Plesničarjeva vrata. Juventina je skušala organizirati igro na sredini igrišča, kar ji zaradi slabega dne Marvina, Lorenzona in drugih veznih igralcev ni uspelo. ODBOJKA Borovke presenetile na gostovanju v Ljubljani Ljubljana — Bor 1:3 (12:15, 15:1, 14:16, 9:15) LJUBLJANA: Hudoklin, Lipov- šček, Radovanovič. Rutar, Matičič, Ajtnik, Rauber in Zupan. BOR: Bolčina, Furlanič, Kalan, Pernarčič, Švagelj, Jevnikar, Jazbec, Mesesnel in Batič. V nedeljo dopoldan so odbojkarice Bora gostovale v Ljubljani in odigrale prijateljsko tekmo z istoimensko šesterko, Tržačanke so zasluženo slavile zmago in to predvsem zaradi bolj zanesljive in konstantne igre. Izjema je bil seveda drugi set, ko se je pri «plavih» povsem zataknilo. V primerjavi s prejšnjimi tekmami so borovke v Ljubljani pokazale velik naprede., in kar je še najbolj razveseljivo je zadovoljilo vseh devet igralk. Za Ljubljančanke lahko rečemo, da v tem srečanju niso pokazale realne moči, ker so šele pričele s pripravami. Sama tekma, ki je trajala nekaj več kot dve uri je bila dokaj zanimiva in prikazana igra ni prav nobenega dolgočasila. Povedati velja, da je bil odigran še peti niz, katerega so odločile v lastno korist, gostje. G. F. ATLETIKA CHIARI, 11. - Italijanski skakalec v višino Bianchi je dosegel odličen rezultat v skoku v višino. Lestvico je. premagal na višini 218 «**• SPORT SPORT SPORT NOGOMET V PRVENSTVU C LIGE Se en neroden poraz Triestine na tujem Po vodstvu v prvem polčasu so Tržačani prezgodaj prepustili pobudo PERGOCREMA - TRIESTINA 2:1 (0:1) STRELCI: Berti v 32. min. p.p., Ghiozzi v 24. min. in Algarotti v 27. min. d.p. PERGOCREMA: Gennari, Foresti, Ghiozzi, Togni, Maggioletti, Rig-monti (Mizzotti), Pelizzoli, Mazzo-leri, Algarotti, Donetti, Belometti. TRIESTINA: Vaisecchi, Zanini, Luchetta, Berti, De Luca, Clemente, Andreis, Fontana, Goffi (Furlan), Trainini, Dri. SODNIK: Pieroni iz Fabriana. KOTI: 5:4 GLEDALCEV: 4000 „ Triestina je v tretji tekmi na tujem igrišču drugič zaporedoma o-stala praznih rok. V Cremi namreč jo je domačo moštvo Pergocrema premagalo z 2:1. Poraz je tembolj Pekoč, saj je bila Triestina do 70. min. celo v vodstvu. V prvem polčasu so Tržačani predvajali lepo in napadalno igro, domačini pa so bili nemočni. Gostje so ustvarili več nevarnih akcij ter v 32. min. kot logična posledica dogodkov celo prešli v vodstvo z lepim zadetkom Bertija, ki je izkoristil podajo Drija. Od takrat dalji je Triestina prepustila vajeti igre v rokah domačinov, kar -■ bilo Tržačanom usodno. Prav nerazumljivo je, da se je Triestina predala tako obrambni igri saj je znano, da ne razpolaga s preveč solidno obrambo. Moč Triestine je le v kolektivu ne pa v posameznih elementih obrambe. V Cremi je poleg vsega manjkal celo Monocolo, ki je steber celotne obrambe. Razvidno je bilo, da Triestina ne bo zdržala pred navalom požrtvovalnih domačinov, ki so s slabo in nevezano igro najprej remizirali, potem pa celo osvojili zmago. Triestina je tako v Cremi zapustila obe točki, ko bi lahko osvojila brez ^ posebnih težav zmago, huda taktična napaka pa je kaznovala nepazljive goste. Upajmo le, da bo taka lekcija v bodoče koristna, saj je. položaj na lestvici že precej kritičen. Proti Padovi bo v nedeljo Triestina morala zmagati, kajti v nasprotnem primeru bo obtičala na koncu lestvice popolnoma sama. Napovedana zmaga Udineseja proti Juniorcasaleju se je uresničila, saj so Videmčani odpravili goste z čistim izidom 2:0. Prvi polčas, ki se le zaključil brez zadetkov se je vršil v znaku premoči domačinov, ki so konkretizirali akcije le v nadaljevanju, ko sta najprej Groppi in nato Galasso zatresla nasprotnikovo mrežo. Kljub temu je Juniorcasale zapustil dober vtis, saj je bil nekajkrat celo nevaren in je zaposlil "vi-“™s*!e branilce. Tekmi je sledilo 12.000 gledalcev. nogomet NOBENEGA TRŽAČANA FIRENCE, 9. — Italijanska nogometna zveza je sklicala za torek .,remng igralcev, ki bodo sestavljali italijansko državno nogometno reprezentanco C lige. Med sklicanimi m nobenega člana Triestine, iz U-Qneseja pa je Corti. Iz skupine A so sklicali te igralce: dotta (Albese); Pileggi (Alessan-ria): Rondon in Monterosso (Ból-ano); Prendelli in Frediani (Cre-°nas.e); Carraro, Favaro in Macchino (Juniorcasale): Bonini J, eca°)i Bottaro in Bortolan (Pa-°va); Gennari (Pergocrema); Co-ombo in Alessandretti (Piacenza); erotta in Galimberti (Seregno); .es®cr. Pasinato, Zavarise in Sche-a (Treviso) ; Corti (Udinese) ; Forati: Union Clodia); Seno in Ghido-m (Venezia). Antognoni (Fiorentina), Benetti (Juventus), Bettega (Juventus), Capello (Milan), Castellini (Torino), Cau-sio (Juventus), Facchetti (Inter), Graziarli (Torino), Maldera (Milan), Mozzini (Torino), Pulici (Torino), Rocca (Roma), Sala P. (Torino), Savoldi (Napoli), Scirea (Juventus), Tardelli (Juventus), Zaccarelli (Torino) in Zoff (Juventus). Posebnih presenečenj ni, manjkata pa seveda dva stebra srednje linije, turinčana C. Sala in Peeri, ki sta se poškodovala v prvih dveh prvenstvenih tekmah. Največji delež bo tako nudil reprezentanci Juventus. Vsi športni sodelavci so vabljeni na delovni sestanek, ki bo danes, 12. oktobra, ob 20. uri, v uredništvu Primorskega dnevnika. Prizor z nedeljske tekme Gaja — Chiarbola NOGOMET PRVO KOLO TRETJE AMATERSKE LIGE Zanesljiva zmaga padriike Gaje Primorec ob obe točki s S. Andreo Slabo je štartal tudi Union - Vesna premagala Edero med kadeti 3. AMATERSKA LIGA GAJA — CHIARBOLA 3:0 (2:0) GAJA: Kante (Naturai), Milkovič, Vrše (Stranščak), Čermelj, Rismon-do, Iztok Grgič, Zuzich, Savarin, Bolcich, Kalc, Branko Grgič. CHIARBOLA: Pelos, Zoch, Mat-tiassi, Salomone, Gottardi, Vascotto, De Waldarstein, Maranzana, Foppa, Motton, Petronio, 13 G. Maranzana. STRELCI: v 23. min. p.p. Iztok Grgič, v 34. min. Branko Grgič in v 31. min. d.p. Bolcich. GLEDALCEV: okoli 100. Dober start Gaje v prvi prvenstveni tekmi 3. AL na račun tržaške ekipe Chiarbole. Domači sicer niso popolnoma zadovoljili s prikazano igro, čeprav so visoko zmagali in kar trikrat zatresli mrežo gostov. Ugotoviti moramo, da ima trener Kozina predvsem probleme v obrambi, kajti v današnji tekmi je tu še najbolj škripalo. Začetek tekme je pripadal prese-j mli vr- ! netljivim gostom, ki so zastreljali vrsto nevarnih žog pred Kantejevimi vrati, nasprotno pa so domačini u-godno izkoristili vse svoje nevarne akcije in najprej zadeli prečko, nato povedli z Iztokom Grgičem in potem podvojili z Brankom Grgičem. Polčas se je tako zaključil kar z dvema goloma prednosti. Drugi polčas je potekel v znamenju premoči Tržačanov, gajevci pa so le umirjeno igrali in proti koncu še povečali rezultat z Bolcichem. D. G. PRIMOREC — S. ANDREA 1:2 (0:2) PRIMOREC: Maglica, Štoka, A. Milkovič, Mauro Kralj II., Križman-čič, Husu, W. Milkovič, Možina, Čuk, Pavel Kralj, Mauro Kralj I., 12 Mirko Kralj, 13 Sosič, 14 Darko Kralj. V prvem letošnjem nastopu v 3. amaterski ligi je trebenski Primorec ■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu AVTOMOBILIZEM PO VN ZDA ZA TEKMO Z LUKSEMBURGOM Osemnajst imen za državno reprezentanco F. — Danes je tiskovni u-u nogometne zveze sporočil imena gralcev, ki pridejo v poštev za pr-0 te™° izločilnega dela svetovnega prvenstva. Bearzot in Bernardini osta lahko izbirala med temi imeni: Dramatičen razplet prvenstva formule 1 Po novi zmagi je Hunt že za petami Laudi - Kriza vozi! ali vozačev? ATLETIKA V NEDELJO V GORICI WATKINS GLEN, 11. - Anglež James Hunt je s svojim melarenom zmagal tudi na veliki nagradi ZDA in se tako še bolj približal Nickiju Laudi na lestvici prvenstva formule 1: eno tekmo pred koncem prvenstva je razlika med najboljšima vozačema padla na same tri točke tako, da bo VN Japonske, na sporedu 24. oktobra, odlečala o naslovu. Tak razplet lahko samo preseneča, saj je bilo še pred dvema mesecema kar 35 točk med Laudo in njegovim nasprotnikom, Huntu nasprotne odločitve po VN Anglije in Španije pa so še potrdile vtis, da bo predstavnik Ferrarija z lahkoto obranil naslov. Prednost njegovega vozila — povsem očitna v prvih nastopih — se je počasi manjšala, odločilni udarec pa je prišel z že znano nesrečo, zaradi katere je moral Lauda nekaj tekmovanj opustiti. Čeprav ima torej Lauda več opravičil’,'vj)d tie' gffe1'pdžabiti' Izredne borbenosti njegovega nasprotnika, ki je v teh zadnjih ’ nastopih res nezadržen. Tudi v Watkins Glènu je bil nenadkriljiv; ni se spustil takoj v boj, ampak je več kot polovico tekme čakal na priložnost in samo kontroliral nasprotnike, v 46. krogu pa je prevzel vodstvo kljub odlični vožnji Schekterja, ki je do takrat vodil. Lauda, ki je startal na petem mestu se je kmalu prebil do tretjega, naprej pa nikakor ni mogel; njegov zaostanek se je stalno večal in bil na koncu kar 1’02”89, prav v zadnjih krogih pa mu je tretje mesto ogrožal mladi Mass. Krizo Ferrarija je potrdil tudi medel nastop Regazzonija, ki ni bil tokrat borben kot ponavadi in se ni mogel preriti dalj časa preko desetega mesta. Pristal je na sedmem le zato, ker je več tekmovalcev moralo odstopiti. Še najmanj sreče pa je imel Brambilla, ki je bil stalno Sheckter: večni poraženec med prvimi, dokler mu vozilo zopet ni odpovedalo. Italijanski vozač je tokrat precej ostro reagiral in že napovedal, da drugo leto ne bo potrdil svoje pogodbe z marchom. Do hude nesreče je prišlo v 16. krogu, ko je Ickx zavozil s steze in DISK IRENE TAVČAR DO 38,68 M! MARINA PURIČ ODLIČNA V DALJINI Loredana Kralj blizu 12 metrov - Uspešen povratek bratov Bigatton še ena zmagoslavna nedelja za Bo-rovo atletiko! Irena Tavčar je na tekmovanju v Gorici še za dober mete..' popravila osebni rekord v metu diska in dosegla izredno razdaljo 38,68 m. Slučaj je hotel, da je s to znamko do si razbil poleg kolka tudi obe nogi. | izenačila rekord za na- K sreči so bili tokrat priredite ji naj^^ ki a je m doSegla Vi. mestu saj se je njegovo vozilo tu- demč^nka ■ di vnelo, njega pa so pravočasno ! rešili. i Tavčarjeva bi q to znamko na ne- VN Japonske bo torej odločilna za I davnem državnem prvenstvu osvoji- svetovni naslov. Hunt mora vsekakor odščipniti tri točke Laudi: pri enakem številu točk bi bil naslov njegov, ker je že zmagal šest velikih nagrad, Lauda pa samo pet. Če bo Hunt na Japonskem zmagal, bo prvak tudi če bi Lauda bil drugi, če bi Anglež bil drugi, bi Laudi 3. mesto zagotovilo naslov, s četrtim mestom pa bi moral Hunt samo upati, da Laude ni med prvimi šestimi. Vrstni red na Vn ZDA: 1. Hunt (melaren) 2. Scheckter (tyrrell) 3. Lauda (ferrari) 4. Mass (melaren) 5. Stuck (march) 6. Watson (penske) Lestvica prvenstva formule 1: 1. Lauda 2. Hunt 3. Sheckter 4. Depailler 6. Regazzoni točk 68 65 49 33 29 ROKÒMET Poraz Celja z Borcem (19:25) Rokometaši Celja so v drugem kolu prvenstva 1. zvezne lige utrpeli poraz na domačih tleh: premagal jih je bivši državni prvak Borac z 25:19. Kljub porazu je slovenska e-kipa povsem zadovoljila. Na lestvici je trenutno le 11., srečala pa je že dva kandidata za prvo mesto. V prvem kolu je namreč prisilila k delitvi točk sarajevski Željezničar, ki je včeraj zmagal na tujem. Vodita Borac in Crvenka, dohitel pa ju bo verjetno še prvak Partizan iz Bjelo-vara, ki ima tekmo manj. Ob 60. rojstnem dnevu našega fotografa MARIA MAGAJNE mu iskreno čestita Združenje slovenskih športnih društev v Italiji la tretje mesto, kot ga je dejansko tudi dosegla čeprav v metu krogle. Imamo jo torej za eno najpopolnejših metalk v Italiji. Srečen dan za specialistke v tehničnih panogah je v Gorici dopolnila še' Marina Purič, ki jc končno dosegla svoj cilj: v daljino je skočila preko 5 metrov. Točneje 5,09 m! V njeni seriji najdemo tudi skok do J,02 m. Napredek te atletinje je bil'y'Teku’^lfeisnje sezone izreden. V daljini .se jc premaknila od lanskih 4,07 m za dober meter, dobra pa je tudi v višini, na 400 m in v teku na 100 m čez ovire. Letos se je izkazala tudi kot ena najboljših peterobork v deželi. Marina ima komaj 15 let in bo v kategoriji naraščajnic nastopala tudi v prihodnji sezoni. Da je bil izkupiček «weekenda» popoln je že v soboto v Sacilah poskrbela Loredana Kralj, ki je zmagala v metu krogle za članice z zelo dobrim metom 11,86 m, kar ponovno potrjuje upe za nov «izlet» preko 12 metrov še pred zaključkom sezone. Atletska sekcija Bora bo verjetno še ta teden priredila «blitz» - tekmovanje, da bi so odlična forma o-beh vrhunskih metalk konkretizirala tudi z uradnimi številkami. V Gorici sta po daljši odsotnosti iz Trsta nastopila tudi brata Bigatton. Sandi je bil v zadnjem trenutku celo poklican v reprezentanco in je z dobrim uspehom nastopil v teku na 110 m čez ovire, kjer je zabeležil čas 18”6. Mlajši brat Igor je v metu kladiva nastopil izven konkurence, ker pripada še kategoriji dečkov. 6-kg orodje je zagnal kar 37,40 m daleč kar odlično obeta za prihodnjo sezono med naraščajniki. Za tržaško reprezentanco je nastopila tudi Patrizia Padovan in sicer v metu diska (29,12 m) in v metu kopja (23,68 m). Oba dosežka sta dobra, atletinja pa bo verjetno še ta teden iskala srečo s kopjem, ker je v Gorici med ogrevanjem dosegla nekaj metrov več kot kasneje na tekmovanju. Od tekačev je v Sacilah nastopil od članov samo Duško Švab. Tretji je bil na 400 m čev ovire (58”5) zaradi ekipnih potreb pa je tekmoval tudi v troskoku (11,96 m) in v štafeti 4x400 m, kjer je svoj odsek pretekel v presenetljivo dobrem času 53”5. Ostali atlèti in atletinje, ki so bili izbrani v reprezentanco se iz raznih razlogov niso mogli udeležiti tekmovanj. Isto velja tudi za člana Adrie Ruzzierja, k. b. Bor in Adria na radiu Nedeljska oddaja o atletiki tržaškega slovenskega radia je dokaj realno prikazala stanje in perspektive domače atletike. Tako predstavniki Bora kot^Aijrie so se strinjali, da je nadalj'njf napredek tesno povezan s š^SjalPJ» trenerjev in da je. a&gfjlsMBSikiOvno-stjo precej zapostavljena in prepuščena sama sebi. Različna pa so bila mnenja o razširitvi atletske mreže. Predstavnik Bora je bil mnenja, da bi bila po-množitev domačih atletskih klubov brez ustrezne tehnične pomoči celo napaka, ker bi pod raznimi kampa-nilističnimi zastavami razpršila, že itak skromne moči. Nasprotnega mnenja je bil predstavnik Adrie, ki je zagovarjal manj strogo gojitev atletike, svoje argumente pa je lahkotno «osolil» z neutemeljenimi obtožbami na račun Bora, češ, da je ta kriv za razmeroma majhen razvoj domače atletike. k. b. ODBOJKA ralo, ker igra samo trinajst ekip in ne štirinajst, kot bi jih moralo po propozicijah. Na sestanku IO OZJ je bila sprejeta pritožba Rabotničke-ga iz Skopja, ki je izgubil odločilno tekmo s Študentom iz Niša s 3:1 in tako bi moral igrati v prvi ligi Študent. Ker je bila pritožba sprejeta je tako ostalo samo trinajst zastopnikov. V prvem kolu je bil prost Spartak iz Subotice. Izidi 1. kola: Crvena zvezda - Vojvodina 1:3, Modriča - Rijeka 3:0, Vardar - GIK Banat 2:3, Bosna - Ribnica 3:2, Mladost Monter - VGSK 2:3, Jedinstvo -Partizan 1:3. V ženski konkurenci ni bilo nobenih presenečenj. Izidi 1. kola: Mladost Monter - Partizan 3:0, Spartak - Breza 0:3, IMT - Radnički 3:0, Crvena zvezda - Kaštela 3:0, Mladost (V) - RtjekšC lr«o« <••• odšel z igrišča poražen. Dve veliki rezultatom 3:1. Vse je kazalo, da bo napaki obrambe Primorca sta odio-, Union lahko dosegel pozitiven re-čili tekmo. Domači igralci so nam- j zultat, saj so začeli igrati plavo-reč zakrivili na zelo neroden način ! rumeni lepo in so večkrat ogrožali avtogol in to zaradi prevelike živč- j nasprotnikova vrata. Lahko rečemo, nosti. Nato so dovolili nasprotnemu da se je v teku p.p. igra odvijala napadalcu, da je nemoteno pretekel j na polovici Tržačanov, toda Unionu polovico igrišča in neubranljivo po- j ni uspelo priti do zadetka. Edina zre-dvojil. Trebenci so v prvem polčasu ; lejša priložnost, ki jo je pripravila odgovorili precej medlo, v drugem j tržaška ekipa pa je privedla do za-delu pa so z večjo vnemo začeli pri- ! detka. Tako se je polčas končal z tiskati in v 15. min. znižali rezultat, ko je bil Pavel Kralj zrušen v kazenskem prostoru in je sodnik dosodil enajstmetrovko. Streljal je Mauro Kralj I. in zadel. Do konca tekme je Primorec stalno pritiskal in j imel tudi nekaj dobrih priložnosti za j gol, a proti močni nasprotnikovi o-brambi je bilo vse zaman. B. Križmančič UNION — DONATORI 1:3 (0:1) UNION: Galdo, Fistili, Duvar, Muiesan, Vicini, Bencich, Lombardo, Paludetto, Ancona, La Fata in Milenco. STRELEC za Union: Paludetto. V prvem kolu 3. AL je bila podlo-njerska ekipa Uniona poražena z “^Trebenci so razočarali iiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiuiiiiiiiiiiiii «■iiiiiiiiiiiiimtiiniiiimiiiimuiiiiiiimiii NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V HOJI Preoster ritem n začetka zakrivil neuspeli Druškoviča S svojim časom bi sicer atlet Adrie lahko računal na visoko uvrstitev Vrsta presenečenj v moški 1. ligi Že prvo kolo moškega odbojkarskega prvenstva Jugoslavije je prineslo vrsto presenečenj. Predvsem velja poudariti poraz Crvene zvezde, lanskega prvaka Vardarja in Mladosti - Monterja in po vrhu še pred domačimi gledalci. Morda ta prese-čenja najbolje pojasnjujejo besede bivšega zveznega selektorja Lazarja Grozdanoviča in sedanjega trenerja GIK Banata: «Za bodočnost odbojke ni potrebno delati si skrbi. Dovolj je, da se igralci tako kot danes borijo in igrajo.» Žal pa se niti to prvenstvo ni pričelo kot bi mo- Neizkušenost in trema sta botrovali lonjerskemu mlademu atletu Druškoviču, da se je na italijanskem državnem prvenstvu za dečke v Fanu slabo odrezal. Mladi član Adrie, ki je nastopal v hoji na 4 km, je v finalnem tekmovanju dobro začel in bil po prvem krogu med peterico vodečih, vendar pa je sam začel diktirati preoster tempo (1’55” na prvi krog — 400 m), tako da ga je proti polovici tekmovanja zajela utrujenost, predvsem pa želodčni krči, zaradi katerih je moral mladi lonjerski tekač odstopiti. Petnajstletni «belo-modri» atlet se, je moral tako predčasno posloviti od tega tako težko pričakovanega tekmovanja, na katerem je na polovici proge, po dveh kilometrih, zabeležil svoj najboljši vmesni čas. K odstopu je botrovalo tudi pozno kosilo, saj so tekmovalci kosili ob 13. uri, tekmovanje pa je bilo na sporedu že ob petnajstih. Če bi imel le nekoliko več izkušenj in se umiril na začetku tekmovanja, bi prav gotovo , pristal med prvo peterico, saj je j ostalih 27 nastopajočih prispelo na | cilj z veliko zamudo. Za kroniko naj omenimo, da je zmagovalec prehodil progo v nekaj več kot 18 minutah, drugouvrščeni pa je prispel na cilj z več kot tremi minutami zaostanka. Lonjerski atlet pa ima normalen čas okrog 23', kar bi mu lahko zadostovalo za dobro uvrstitev. ' R. Pečar NOGOMET Do velikega presenečenja je prišlo v Vancouverju, kjer je Kanada v tekmi za svetovno prvenstvo premagala Mehiko z 1:0. Po tem porazu in po remiju z ZDA so Mehikanci, sicer favoriti severnoameriške skupine, praktično že pred izločitvijo. V Akri pa je Gana premagala Novo Gvinejo z 2:1. rezultatom 0:1. V drugem polčasu se je stanje na igrišču spremenilo, saj so sedaj gostje začeli z boljšo igro in večkrat spravili Unionove igralce v velike težave zlasti v obrambi. Po hudi napaki obrambe so igralci ekipe Donatori dosegli drugi zadetek, nekaj minut prej pa so zgrešili za las zadetek, saj je njihov srednji napadalec zadel drog. Sedaj je Union le reagiral, uredil svoje vrste in nekaj minut kasneje dosegel tudi svoj edini zadetek z lepim strelom Paludet-ta. Zadetek je spodbudil podlonjer-ske igralce, katerim pa vseeno ni uspelo izenačiti, gostje pa so s hitrim protinapadom realizirali še tretji gol in tako je bilo igre konec. Za nedeljsko tekmo lahko rečemo, da bi bil remi pravičnejši, ne glede na rezultat, ker so Podlonjerci pokazali res veliko požrtvovalnosti, niso pa imeli sreče pri streljanju. Mauro NARAŠČAJNIKI UNION — INTER S. SERGIO 0:0 UNION: Brossi, Zara, Mauri, Tropea, Lizzi, Benčič, Kavčič, Kom-feind (k), Galdo, Čepar, Krevatin, 12 Canziani, 13 Mangano. INTER: Senica, Lisi, Ridolfo, Ap-polonio, Žaro, Marincich, Pecchiari, Somma, Stefani, Vattovaz, Crevatin, 12 Girometta, 13 Becher, 14 Trost. Naraščajniško srečanje med Unionom in In ter jem S. Sergio je potekalo v znamenju izenačenosti in lepe igre z obeh strani, kar se lahko vidi tudi iz samega rezultata. Igra je potekala s hitrimi napadi in protinapadi. Morda smo lahko videli v p.p. za malenkost boljšo igro s strani Uniona, v vrstah katerega so se zlasti izkazali Benčič, Galdo in pa Kornfield, saj so ti trije igralci pravi stebri podlonjerske ekipe. Tudi drugi polčas je bil zelo lep, saj se je igra odvijala hitro, ni pa prinesla zadetka nobeni izmed obeh ekip. Vsekakor lahko rečemo, da je bil nedeljski remi edini točni rezultat, saj sta obe ekipi enakovredni. Mauro KADETI EDERA - VESNA 6:1 (0:0) VESNA: Eva, Slatič, Alessio, Kovačič, Darjo Košuta, Švab, Pavel Košuta, Babuder, Guštin, Pipan in Degrassi STRELEC: v 85. min Guštin. KOTI: 5:8. GLEDALCEV: 40. Kadeti Vesne so v soboto premagali enajsterico Edere, ki se tokrat ni izkazala kot solidna ekipa. V prvem polčasu je bila igra medla in neorganizirana, zato se je ta končal brez golov in z redkimi protinapadi z obeh strani. V drugem delu igre pa so se «plavi» bolje organizirali in s hitrimi akcijami večkrat zaposlili nasprotno obrambo in vratarja. Teda povsem nepričakovano je sodnik, zaradi očitne roke kriškega branilca, dosodil Ederi pravilno enajstmetrovko, ki pa jo je domači napadalec zastreljal. Križani pa so, čeprav z igralcem manj, zaradi izključitve Kovačiča, še bolj zaostrili ritem in tik pred koncem prišli do zadetka in tako do zmage z odličnim Guštinom, ki je izkoristil lep predložek Drgrassija. V vrstah Vesne sta se tokrat izkazala te omenjeni Guštin in branilec Košuta. P. K. Ostali rezultati: Naraščajniki Giarizzole - Primorje Začetniki Cave Val Padana - Primorje 2:7 5:0 ŠZ BOR izreka svojemu članu Bojanu Pavletiču in družini, ob izgubi dragega očeta, iskreno sožalje. KAREL PRUŠNIK - GAŠPER Gamsi na plazu 38. . S?rllJeyi so živeli blizu Vivodovih, vendar precej više, raj ob izviru Lobniškega potoka v Vegelnovi kajži. Oče dnp1 ■ ’ vec*no vesel in mladostno razpoložen in po vsej i- Znan zaradi svojega pristnega humorja, je vse živ-J Pretrpel v gozdovih kot gozdar, šorlijeva mati je t- 1 , :n, sinove. Prvega že poznamo, to je naš šegavi parni r* •5 *urir Šorlijev Jozej, po partizansko Matevž, dru-8 M1!, ŠOrli’ je bil v nemški vojski. i» , e®a, dne Pa nam oče Hanzej pošlje sporočilo, da J ant na dopustu v Železni Kapli in da naj pridemo ponj. s smo poslali listek in fant je prišel na sestanek h v 9U ,v Lobnik. Tam smo mu vse natanko pojasnili. In k; r, a 6 rodda deianje, kakor je to primer pri možeh, nrii^u ®ovoJe tako, kot bi krave z repom mahale. Ciril je va vn n Pus^° j,n 2 zdravimi borbenimi nasveti. Krstili smo hil • ,°ra' ,^am sem ga bil še prav posebno vesel, kajti od je dober drugi tenorist. da jstejja dne smo imeli taborišče na Tolstem vrhu. Lep nai„ 1]? ? Janezom sva se grela na soncu. Domen j je nekaj casa opazoval, nato je rekel: sta indiju v železni Kapli je nemška straža. Dva dobre mavzericeVZenCe *mata' ^ Pa, kakor vidim, rabimo Domen se nama je šegavo nasmehnil, ko je opazil, da je bil pogodil pravo žilico. Brž sva poklicala nekaj novincev in jim pojasnila, kako lahko staknejo orožje. Z njimi sem hotel iti še sam. Janez pa je ugovarjal, češ da se morajo tudi mladi naučiti samostojnosti. Novinci so seveda hoteli, da greva oba z njimi. «Kakšni komandirji in komandanti pa boste, če naj bi morali biti povsod mi stari poleg!» je vzrojil Janez Pohorc. Pa ni nič pomagalo. Prigovarjali so nama, da sem slednjič še jaz nagovoril Janeza: «Kar pojdiva! Pobje bodo imeli več zaupanja. Že prvi dan bodo videli, da se znava tepsti, ne pa samo lepo govoriti. ..» To je bil tehten razlog in «načelo o varovanju kadrov» se mu je moralo umakniti. O mraku smo bili že za Korenčevim čebelnjakom v železni Kapli. Počakali smo dokler se ni stemnilo. Nato sva z Domnom odkorakala po cesti, ki pelje v trg. Trdo sva stopala. V levici sva imela žepno svetilko, v desnici pa pištolo. Domačini so naju srečavali in najbrž so domnevali, da sva vojaška patrulja. Pri Fridijevi hiši sta res stala stražarja in pravkar sta se razgovarjala z neko žensko. Bila je Arneževa Nežka. Z Domnom sva prav glasno govorila nemško. Pred stražarjema obstaneva in izbereva vsak svojega. Posvetiva jima v lice in pridušeno sikneva: «Roke kvišku!» Moj policist se zasmeje. Nisem imel časa pogledati, če se je tudi Domnov. Ponovim: «Hande hoch! Partisanen!» Za kratek hip z žepno svetilko poblisnem po sebi, da vidi partizansko uniformo in cev naperjene pištole. Smeh ga mine. Smrtna bledica ga spreleti, lice postane strahovito upadlo... Usta so široko odprta, brez daha. Počasi dvigne roke.... Vtem je že priskočil Janez s svojimi in češke mavze-rice so bile v naših rokah. Obotavljala pa sta se, ko smo ju hoteli sleči. Lahko bi vendar vedela, da se bliža zima in da potrebujemo toplih oblek. Ukazali smo, naj gresta z nami za Pančevo vilo. Hoteli smo ju sleči tam Onadva pa sta menda mislila, da ju hočemo odpeljati. In planila sta v nas... Zapokale so pištole... Bili smo že blizu Košnikovih travnikov, ko so začele na vseh koncih in krajih sikati rakete v nočno nebo. Klic k orožju! Policisti so zbegani tekali po Kapli in vsevprek streljali. Bil je splošen preplah. Veselo smo se vzpenjali po lobniških bregovih in srečni nosili dobri mavzerici. Spet smo oborožili dva osvobodilna borca. Ustavili smo se pri Košnikovem očetu in ga — medtem ko so v Kapli še strahovito streljali z brzostrelkami in puškami — poučevali, kako naj se zadrži proti fašistom. Očeta so bili nekoč skoraj zaprli, ker ni prepoznal nemških policistov, ki so bili preoblečeni v partizanske uniforme. Ti vragi so včasih celo peli partizanske pesmi, zato smo povsod svarili ljudi pred takimi «raztrganci». Odslej so kmetje zaupali le kaki partizanski enoti, v kateri je bil tudi domačin, ki so ga že od prej poznali in vedeli, da je partizan. Celo sami smo naročali ljudem, naj se tega drže in marsikdo nam je bil hvaležen za navodilo. Ko smo nekega dne prišli k Trplaku v Obirsko, nas je oče še prav posebno ljubeznivo sprejel. Kar objel me je. «No, zakaj pa je to potrebno...» sem se branil. Oče pa ni odnehal. «Rešil si nam življenje, ker si nam povedal, kako se je treba zadržati». In Trplakov oče je pripovedoval: «Dvanajst jih je bilo. Mi pa z njimi zelo hladno. Dali jim nismo nič, le kar so si sami vzeli. Ko so nas nadlegovali za kruh, smo celo rekli, da ga ne damo. Vprašali so tudi po partizanih, pa smo jih poučili, da jih pri nas še nikoli ni bilo. Odšli so z dolgim nosom. Pri sosedu pa, kjer so pozabili na tvoje navodilo in jim gostoljubno postregli, so že naslednji dan vse odgnali v zapor...» Nekega jutra, ko smo še vedno taborili v Lobniku, pa se je zatekel k nam Janez Pohorc, ki je imel sicer svoje bivališče na sončni strani lepenskega gozda. Povedal nam je, da je ob enih ponoči začul močno streljanje iz strojnic, brzostrelk in pušk. V bližini njegovega taborišča so eksplodirale ročne bombe, vso okolico pa so razsvetljevale rakete. Janez je predvideval,' da je izdan in da napadajo njegovo taborišče. Veseli smo bili, da je ušel. Kmalu pa se je privlekla v taborišče Mikijeva Hajmi, vsa krvava in razmesarjena po obrazu, rokah in po nogah. Obleko je imela raztrgano. Komaj je iztisnila iz grla: «Ušla sem policiji.» Stisnili smo ji roke. Bile je članica odbora AFŽ v Lobniku in povedala nam je, da so včeraj aretirali vse tri članice, ki so vzdrževale zvezo s Salzburgom : Peru-čevo Mici, žležičevo Mici in njo, Ivanko Zadolšek oziroma Mikijevo Hajmi, kakor smo jo klicali po domače. Vse tri so bile prve članice tega najstarejšega odbora AFŽ. Odvlekli so jih v železno Kaplo in jih zaslišali na orožniški postaji prav tisti večer, ko smo mi izvedli akcijo na tista dva stražarja pri Fridijevi hiši. Cule so streljanje in bile priče preplahu orožniške posadke. Njo so zatem zasliševali tudi policisti in ker ni prav nič povedala, so jo vklenili in opolnoči vlekli v Lepeno. Varovala jo je močna policijska patrulja. Policist, ki jo je peljal na verigi, ji je ves čas grozil: «Wirst shon noch reden!» («Boš že še govorila!») Ni slutila, kaj jo čaka. Bili so že visoko, dosegli so že kmetije sončne Lepene. Nad Šrtelovo kajžo pa se je iztrgala policistom iz rok in uklenjena planila v strmo grapo, ki je bila vsa poraščena z ostrogo in drugim trnjem. Policisti so streljali za njo, kakor da bi trčili na partizansko zasedo... Še isti dan smo jo krstili za «Zalo». (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Poštni tekoči račun za Italijo mmmi mn Stran 6 12. oktobra 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000 Firienčno-upravni 500 legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku eli upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Izd.i.LJzTT ;"h| Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskaj ^Trst založnikov FIEG ' OBRAVNAVALI GA BOSTA PRISTOJNI KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE Vprašanje prekinitve nosečnosti jutri ponovno pred parlamentom Možnosti povoljne rešitve kočljivega problema večje kot v preteklosti, ker ima «laični tabor» sedaj večino - Kakšni so predlogi posameznih strank IE3MII ;ZASKI DNEVNIK DOMOTOŽJE GA JE PO 23 LETIH PRIKLICALO DOMOV II mm l 0 RIM, 11. — Parlament bo pojutrišnjem razpravljal o kočljivem vprašanju prekinitve nosečnosti, ki je tako rekoč razdvojilo, kakor že svoj čas problem razporoke, ustavni lok političnih strank v ožjem ter italijansko prebivalstvo sploh v širšem okviru. Zadevo bosta obravnavali komisiji za pravosodstvo oziroma zdravstvo v poslanski zbornici, ki bosta morali oceniti vrsto ustreznih zakonskih predlogov, obenem pa zasnovati enoten dokument: slednjega bo po domnevni odobritvi morala preučiti noslanska zbornica. Zakonskih odlokov o prekinitvi nosečnosti je bilo doslej predloženih sedem, in sicer iz vrst radikalcev (Adele Faccio, Emma Bonino. Pan-nella in Mellini), socialistov (Maria Magnani Noia in med drugimi Amasi, Craxi, De Martino. Fortuna, Frasca, Mancini in Mariotti), liberalcev (Bozzi. Malagodi in Zanone), socialnih demokratov (Righetti in med drugim Preti, Reggiani ter Ro mita), komunistov (Adriana Fabbri Seroni, poleg nje pa med drugim Natta, Nilde Jotti, Di Giulio in Giovanni Berlinguer), republikancev (Susanna Agnelli) in demoproletar-cev. Najprej so za predložitev zakonskega predloga o splavu poskrbeli radikalci, ki so le 15 dni po volitvah z dne 20. junija predložili u-strezno besedilo pristojnemu uradu poslanske zbornice. Zadnji pa so bili v tem smislu demoproletarci, ki jim gre vsekakor priznati doiočen «primat», kalikor zahtevajo namreč popolno liberalizacijo prekinitve nosečnosti: postavili so se na stališče, da sme ženska do svoji lastni volji prekiniti nosečnost v kateremkoli trenutku. Demoprpletarski. zakonski predlog sta podpisala Corvisieri in Pintor, ki sta ga seveda tudi predložila parlamentu, za njegovo sestavo pa so poskrbeli člani, ali bolje članice tako imenovanega koordinacijskega odbora feminističnih posvetovalnic in kolektivov. Vsi zakonski predlogi o prekinitvi nosečnosti, razen seveda demoprole-tarskega predvidevajo, da lahko ženska sama odloča o splavu, vendar le v prvih treh mesecih nosečnosti. Sicer pa obstajajo med temi predlogi občutne razlike: radikalci nredla-gajo n.pr., da se ženska odloči za splav tudi, če je mladoletna, a socialisti so se opredelili za prekinitev nosečnosti v roku največ 90 dni po spočetju, vendar se mora splav izvršiti v najpopolnejših zdravstvenih oz. higienskih razmerah, in to po nujnostni poti, razen tega je treba do kraja obvarovati osebno dostojanstvo nosečnice. Po sodbi liberalcev se lahko ženska opredeli za prekinitev nosečnosti v teku največ 90 dni po spočetju. vendar le, če je splav mogoče ZA URESNIČITEV DEMOKRACIJE V ŠPANIJI Uzakonitev komunistične partije nujno potrebna Tako meni demokratična opozitija ki se zavzema tudi za rešitev problema Baskov ■ Občinske volitve odložene MADRID, 11. — Uradni vestnik priobčuje danes odlok, po katerem se občinske volitve, ki so bile prvotno predvidene za letošnje oz. prihodnje leto, odložijo na poznejši čas, sicer na obdobje po splošnih političnih volitvah; le-te bi morale biti nekje sredi 1. 1977. Zadevni sklep je sprejel ministrski svet z utemeljitvijo. da ni mogoče sprožiti prave volilne kampanje, ko pa so stranke španske demokratične opozicije še vedno «v ilegali in delujejo zato podtalno». Nova, očitno preračunana poteza madridske vlade torej, ki bo le še zavria orcces demokratizacije v državi. Tudi ne more biti zgolj na-kliučje, da so oredstavniki španskih krščanskodemokratskih, ako-ravno pretifrankističnih gibanj raz-š:ri!i ravno danes izsledke demo-skopskega po:zvedovanja, ki so ga izvršili njihovi pristaši, španska krščanska demokracija naj bi uživala podporo 25-28 odstotkov prebivalcev. Na drugem mestu naj bi bili v tem pogledu socialni demokratje (22 do 23 odst.), na tretjem konservativni frankisti (12-15 odst.), na četrtem komunisti (8-10 odst.), nato pa liberalci (5-6 odst.). Pri tem gre upoštevati, da nekako 30 odstotkov Šoancev ni odgovorilo na zastavljena jim vprašanja. Če je treba z ene strani opravičiti konservativnejše kroge tako i-menovane demokratične opozicije, ker pač vlečejo vodo na svoj mlin, je treba z druge strani priznati, da so Joseé Maria Gii Robles (bivši vojni minister in voditelj «ljudske demokratične unije»), Joaquim Ruiz Gimez (zastopnik «demokrščanske levice»), Juan de Ajuriaguerra (predstavnik baskovske nacionalistične stranke). Anton Canellas Bal-cella (od katalanske demokratične unije) ter zastopnik valencijske demokratične unije Vincente Rriz Montabai javno naglasili med obiskom na Dunaju, kamor jih je povabilo vodstvo tamkajšnje ljudske stranke, da «Domeni komunistična partija v šoaniji realnost, mimo katere ni roosoče» in da pomeni u-zakonitev KPŠ enega osnovnih dejavnikov za demokratični razvoj Španije. Španski demokrščanski veljaki so na Dunaju tudi naglasili, da smatrajo. rešitev problema Baskov, morebitni pristop Španije k Atlantski zvezi («o čemer pa naj odloča samo ljudstvo») ter priključitev Španije k Evropski gospodarski skupnosti kot tèmeljne probleme, okrog katerih naj bi se vrtela v bodoče notranja oz. zunanja politika madridskih oblasti. skoraj šeststo milijonov lir v gotovini, poleg tega pa so odprli tudi 74 bančnih varnostnih skrinjic, iz katerih so ukradli dragulje in vrednostne papirje. Ves plen znaša približno milijardo lir. Policija doslej še ni prišla roparjem na sled. Menijo, da so začeli delati v soboto ponoči, zaključili pa so v nedeljo pozno zvečer. Pred banko je menda čakal njihov pajdaš, ki je potem plen odpeljal z manjšim tovornjakom. Milijardni plen drznih roparjev v Reggio Calabrii REGGIO CALABRIA, 11. — Roparji, ki so v noči med soboto in nedeljo nemoteno razsajali v po- Huda železniška nesreča v Mehiki CIUDAD MEXICO, 11. —. Trideset oseb je bilo ubitih in več kot šestdeset hudo ranjenih, v železniški nesreči pri vasi Creel, kakih tisoč kilometrov severno od mehiškega glavnega mesta. Do nesreče je prišlo, ko sta na progi med mestom Chihuahua in Tihim oceanom trčila potniški in tovorni vlak. Eden od obeh vagonov potniškega vlaka je zgrmel v dvajset metrov globok prepad ter skončal v reki. Reševalne e-kipe, ki so prišle ne kaj, so naletele na dokajšnje težave, saj se morajo posluževati izključno helikopterjev. Z doma zgrajeno jadrnico čez Atlantik Izreden podvig Barkovljana D. Pertota opravičiti s strogo nujnimi ter objektivnimi razlogi: le-te naj bi bilo treba iskati že v razmerah, ki so dovedle do spočetja, v predvidevanjih glede nadaljnjega razvoja zarodka ter v naravi razmer, v katerih bo ženska nosila dete (skratka, splav naj bi bil upravičen, ko bi porod utegnil škodovati zdravju nosečnice). Liberalni, socialdemokratski, komunistični in republikanski predlog predvidevajo določeno časovno razdobje, ki naj prizadeti ženski dovoli, da temeljito razmisli o tem važnem življenjskem koraku (splavu pač): socialni demokrati in komunisti predlagajo v tem oziru 8, liberalci 7, republikanci pa 5 dni. Socialdemokratski in komunistični zakonski predlog o prekinitvi nosečnosti v bistvu oz. skoraj v celoti odražata vsebino ustreznega besedila o ureditvi vprašanja splava, ki ga je zasnoval v minuli zakonodajni dobi zadevni ožji odbor, a se je nato zataknil v parlamentu zaradi odobritve popravka k členu št. 2, ki so ga predložili krščanskodemokratski parlamentarci, med njimi Piccoli. Popravek je bil odobren samo s 51 glasovi (glasovalcev je bilo 584, za odobritev popravka se je opredeiilo 298, proti pa 286 glasovalcev), kar pa je že bilo dovolj, da se prekinitev nosečnosti smatra kot zločinsko dejanje (razen v redkih primerih). Do odobritve omenjenega popravka je prišlo aprila 1976. Dogodek je povzročil, kot znano, pravi potres v italijanski notranji politiki in prispeval k razpustu parlamenta oz. k predčasnemu sklepu zakonodajne dobe. Po 9 mesecih razgretih razprav bo torej pojutrišnjem vprašanje prekinitve nosečnosti znova romalo pred poslansko zbornico, kjer pa je medtem prišlo do bistvenega političnega premika: medtem ko je bil tako imenovani tabor laičnih strank poprej v manjšini, se nahaja sedaj, čeprav za malo, v večini, saj lahko računa na 331 predstavnikov proti 299 krščanskim demokratom, misovcem (neofašistom) in zastopnikom Gornjega Poadižja. Vlak povozil medveda pri Pivki KOPER, 11. - Pri Pivki je potniški vlak, ki je prihajal iz Postojne, povozil velikega medveda, ki je hudo ranjen zbežal v gozdove. Menijo, da je medved prišel do Pivke iz snežniških gozdov. LONDON, 11. — Med procesom proti šestim severnim Ircem, ki so obtožen; posesti razstreliva, je javni tožilec v Winchestru razkril, da sc pripadniki katoliškega gibanja IRA imeli v načrtu uničenje potniške ladje «Queen Elizabeth». Načrt je spodletel, ker je neznanec slučajno naletel na eksploziv, ki so ga pristaši IRA skrili v neki trgovini s Southamptonu. PALERMO, 11. — Tri ali štiričlanska zločinska skupina (števila hudodelcev še ni bilo mogoče preveriti) je ponoči sežgala avtomobil vidnega predstavnika pokrajinske federacije skrajno levičarske stranke Lotta continua, Sandra Tita. ! I W;:llli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiuiuiHiiiiiii VČERAJ V KULTURNEM DOMU Soviča Oka Svetlane Makarovič je zabavala mlade gledalce Predstavo bodo dvakrat ponovili prihodnji ponedeljek BUENOS AIRES, 11. - V Cordobi sredi Argentine je bil med atentatom ubit ravnatelj podružnice francoske avtomobilske tovarne Renault, Domingo Lozano. Včeraj je v Kulturnem domu v Trstu gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane z igro Soviča Oka Svetlane Makarovič. ' Igra Soviča Oka je namenjena naj-m’ajsim, mislimo pa, da se niso dolgočasile niti mame, ki so spremljale otroke. Otroci so seveda zelo nestrpno pričakovali pričetek igre, dvigali so zaveso in kukali na majhen oder. No, predno so se razigrali, je predstava pričela. Lepa scena in družina sovic sta takoj pritegnili pozornost mladih gledalcev. Lutke so izdelane zelo simpatično, kot nalašč za naimlajše. Srena je stilizirana in žeto barvita. Otroška fantazija je lahko zaživela, tišina v dvorani je bila najlepši dokaz, da otroci predstavi sledijo. Poglejmo sedaj vsebino Makarovičinega dela. Soviča Oka je majhna sova, ki si domišlja, da je nekaj čisto posebnega. Ker misli, da je tako zelo posebna, se odloči, da bo lovila podnevi. Luna ji reče, da je n. :a, vendar je mala sonica dovolj trmasta, da vztraja pri svoji odločitvi. Ponoči spi, podnevi pg se odpravi po svetu. Ker jo sonce slepi, si prevzetnica priskrbi črna očala in odleti. Svet podnevi seveda ni primeren za sove in tudi sonica je preveč domišljava, da bi se znašla. Sreča zajčka, ki se psov boji in se z njim spre, ker ji on reče, da je domišljava. Soviča sreča nato račke ih si domišlja, da bo znala plavati. Skoči v vodo in račka jo mora rešiti. Soviča obdolži račko za svojo nezgodo. Končno se sonica sreča z lisico in zvito- iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii»*iii*ii*i,,,*m,,**iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii,uuiiiimiiiiiniiiiiiiimniiiJwimmiiiimiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiii NA ZASTRUPLJENEM OBMOČJU NI VEČ NIKOGAR Po protestu prebivalcev Sevesa se je položaj spet normaliziral Še dvajset zastrupljenih delavcev v tovarni «Singer» v Monzi MILAN, 11. — Položaj v Sevesu po včerajšnji protestni manifestaciji, med katero so prebivalci corie A ponovno zasedli svoje domove, se je normaliziral. Danes ni bilo na zastrupljenem področju nikogar več, prebivalci Sevesa so se vsi vrnili v svoja začasna bivališča v Assagu in v Bruzzanu. Vse ceste, ki peljejo v Seveso so spet blokirane. Po zadnjih dogodkih v Sevesu je bilo na sedežu milanske pokrajine zasedanje, ki so se ga udeležili predsednik Vitali in pa predstavniki prebivalcev zastrupljenega območja. Podobno srečanje je bilo tudi na deželi, namen obeh pa je bil proučiti način za pospešitev bonifikacije prizadetega področja. Medtem so sporočili, da bo 16. in 17. oktobra v Medi razprava na temo «Škodljivost od tovarne do okolja», katere se bodo udeležili poleg predstavnikov prizadetega prebivalstva tudi člani tovarniških svetov nekaterih obratov, ki so bili v središču , pozornosti ob zadnjih primerih o-družnici hranilnice v Reggio Ča-1 nesnaženja. labrii, so iz bančne blagajne odnesli I Občinski zdravnik v Sevesu dr. Ghetti je medtem dejal, da je že približno mesec dni izmenoma vsak dan po deset prebivalcev cone A lahko šlo na svoje domove. Ob sobotah in nedeljah se je to število po navadi povečalo na dvajset. Zadevna dovoljenja so izdali na zahtevo odbornika za zdravstvo dežele Lombardije Vittoria Rivolte. Ghetti je dejal, da se še ne ve, ali bodo po včerajšnjih manifestacijah še izdajali taka dovoljenja. Odločitev bo moralo sprejeti odborništvo za zdravstvo. Gotovo je, je dejal občinski zdravnik iz Sevesa, da so prebivalci cone A uprizorili včerajšnjo bučno demonstracijo, ker ne verjamejo v prisotnost dioksina; za to pa so odgovorne oblasti, ki niso posegle dovolj odločno; kako namreč razložiti ljudem, pravi dr. Ghetti, zakaj niso zaprli za promet nekatera druga območja, ki so prav tako nevarna kot območje Sevesa. V tovarni «Singer» v Monzi so danes zabeležili še dvajset primerov zastrupitve med delavci. Zdravniki so poudarili, da še ne vedo, od česa je zastrupitev odvisna,. «Ta- vamo v temi,» je večkrat izjavil dr. Cavallaro. Kot znano dela v isti lopi pri Singerju približno tisoč delavcev, čudno pa je, da je zastrupitev prizadela samo nekaj desetin. Nadaljujejo se preiskave : v delovnem okolju, jutri pa bo na vrsti srečanje med specialisti za medicino dela in delegati posameznih oddelkov, da bi ugotovili, če je v zadnjih dneh prišlo do zamenjave med delavci, še zlasti tistimi, ki so zaposleni v oddelkih, kjer imajo opravka s kemikalijami. Petnajst raziskovalcev, ki jih vodi ravnateljica osrednjega laboratorija za morsko hidrobiologijo Letizia Ferrerò, je začelo danes s proučevanjem morske vode in morskega dna pred obalo Otranta, kjer v globini 95 metrov leži jugoslovanska ladja «Cavtat», ki se je potopila leta 1974 in ki je prevažala 909 sodov svinčevega tetraetila. Znanstveniki bodo jemali vzorce vode, tal. flore in morske favne v neposredni bližini «Cavtata», da bi ugotovili ali je strupena snov že začela- zastrupljati morje. repka jo skoraj poje. Nevarnost Okov zbrihta., sreča medveda in miško in skupaj sklenejo, da bodo lisico kaznovali. Pokličejo še zajčka in račko in ujamejo zvitorepko. Pisana druščina sodi lisici in'kTiWnèfo, da jo bodo za kazen peljali v zoološki vrt. Soviča Oka spozna, da dan ni za sove in se skesana vrne domov. Zgodba o sonici je preprosta, vendar je napisana v svežem jeziku. «Sodobni» svet se stalno vriva v pogovor živalic. Miška na primer u-gotavlja. da so moderna mišja stanovanja premajhna, da bi lahko sprejela medveda, medved pa je debel, ker je preveč medu: sladkor ima pač grozno dosti kc.lorij. Igralci, ki dajejo lutkam glas. govorijo zelo prijetno in dognano. Skratka igrica je ugajala vsem. Prepričani smo, da bo otrokom ostala še dolgo časa v lepem spominu, kar je navažnejše. Spodobilo bi se navesA imena tistih, ki so predstavo omogočili (i-gralci, vodje itd.), pa tega n z bomo storili, ker ni dovolj prostora. 1-mena smo objavili že v nedeljskem Primorskem dnevniku, in to bo dovolj. A. M. Za napredek (Nadaljevanje z 2. strani). * v imenu združenja ANED Giovanni Po-stogna, ki je omenil važnost procesa o Rižarni. Nadja Pahor je prinesla pozdrave ženskega združenja UDI in omenila prispevek žensk v osvobodilnem boju ter po vojni. Sen. Jelka Gerbec je pozdravila kongres v imenu 'KPI in pbudarila važnost akcije združenja VZPI -ANPI tudi v prizadevanjih za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Branko Pahor (ža PSI) je tudi poudaril pomen enotnosti vseh demokratičnih sil v boju proti fašizmu in nujnost skupne akcije za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Sergio Zucca je opozoril na kritično ekonomsko stanje Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, Boris Race je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal, da SK GZ in VZPI - ANPI imata svoje korenine v osvobodilnem boju in 'da jih druži boj za ideale svobode, miru, bratstva in enakopravnosti, kar narekuje tudi.vztrajno prizadevanje za priznanje in uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Giorgio Jaksetich je izrazil nekaj pripomb in predlogov glede delovanja in organizacije združenja. Diskusija pa se je razvnela, ko je Dušan Košuta omenil dogodek, ki je prišel na dan med procesom o Rižarni v zvezi s pričevanjem nekega člana VZPI - ANPI. Da se razčisti položaj, je kongres sklenil, da se ustanovi posebna komisija. Ferdinand Bogateč - Gigi pa je v svojem posegu predvsem poudaril velik prispevek Križanov v NOB ii ..je podčrtal nujnost, da je borčevska organizacija avtonomn. ter enotna. Zaključke kongresa je povzel Pao lo Sema, ki je poudaril nujnost bratstva in enotnosti, prenašanja tradicij osvobodilnega boja na mlado generacijo in nadaljnjega sodelovanja z jugoslovanskimi tovariši. Pot iz Bostona do Trsta je preplul v 85 dneh Včeraj opoldan je bilo v barkov-ljanskem portiču vse živo. Večja skupina ljudi se je gnetla okoli jadrnice, ki je pravkar prispela s prostranega morja. Malokdo je pravzaprav vedel, da se je tu pravkar zaključil velik podvig domačina, pristnega Slovenca in pristnega «Bar-kolana», ki je s svojo dvojamborno jadrnico, katero je v dolgih šestih letih sam zgradil, preplul iz Amerike cel Atlantski ocean in pristal prav tu, v rodnih Barkovljah. Pa začnimo po vrsti. Dušan Per-tot, to je ime Slovenca, ki je pravkar zaključil svoj podvig, je doma iz Barkovelj. Ljubezen do morja mu je bila v krvi od vedno, saj je bil že njegov stari oče navdušen pomorščak. Še kot «mule» je stalno zahajal v porf.ič, kjer si je ogledoval manjše in večje ladje, kak„ prihajajo in odhajajo. Morda je že takrat sanjal ta veliki podvig, ali ga je na to prisilil ie vrtinec življenja s svojo čudno usodo? Dušan Pertot, ki ima sedaj 55 let, se je že kot mladenič izselil v Združene države A-rnerike, točneje v Boston, kjer je stalno živel. Toda že od tistega daljnega leta 1953, ko se je izselil v tujino, je mislil na povratek. Ta trdovratna misel ga. ni nikoli zapustila. Naposled se je odločil, da si bo s svojimi rokami in svojimi finančnimi sredstvi zgradil jadrnico, s katero se bo nekega dne vrnil domov. Ladjo je gradil celih šest let. Dve leti je potreboval za trup, ostala štiri pa, da je dokončal krov in notranjost ladje. Oba jambora pa je kupil. Če pomislimo, da je obenem še stalno opravljal v Bostonu svoj poklic litografa, vidimo, da ga je moralo v tem opravilu voditi trdno prepričanje ter zavest, da se domov mora naposled vrniti. Uspelo nam je, da smo se pogovorili z Dušanom Pertotom prav na njegovi ladji v barkovljanskem portiču. Nismo ga mogli zgrešit'. Izredno čvrst moški, zagorel od sonca in morja nam je v gneči fotografov, prijateljev, sorodnikov"ili ''Radovednežev pripovedoval, kaj je Vše doživel na svojem dolgem potovanju. Tako nam je pravil: «S to jadrnico sem se odpravil 18. julija iz Bostona z ženo Glorio, po kateri se ladja tudi imenuje, dvema učiteljema ter nemškim študentom iz Wisconsina. Naša pot je torej trajala celih 85 dni. Pot nas je peljala direktno na Azorske otoke, nato v Gibraltar, Alžirijo, na Sicilijo ter končno v Bar-kovlje. Na morju se nam je marsikaj pripetilo. Doleteli sta nas dve nevihti, od katerih je ena trajala 18, druga pa kar 26 ur, sicer pa smo z vremenom imeli v glavnem srečo. V pristanišču Arzu v Alžiriji smo morali ostati štiri dni, krajevne oblasti so nas namreč zadržale, ker nismo imeli dovoljenja za pristanek. Na kopno smo šli samo dve uri na dan, to je toliko, da smo si nabavili hrano in druge potrebščine. Vendar se je .udi to dobro zaključilo. Žena Gloria, ki mi je pri gradnji ladje, pa tudi pri plovbi zelo pomagala, je prispela v Trst že pred dvema tednoma, ker je na Siciliji stopila na letalo de Ronk. Mnogo sem tudi doživel, še preden sem se odpravil na pot. Pred dvema letoma so mi neznanci ladjo ukiadli ter zažgali.» Tako nam je pravil prekaljeni pomorščak ter nas povabil v notranjost jadrnice, ki je bila že polna prijateljev in sorodnikov. Pot je o-pravil v glavnem s samimi jadri. Pomožni motor je uporabil le v nujnih trenutkih. Ogledali smo si še pomorski dnevnik človeka, ki si je prvi na Tržaškem in mordi, v vsej Italiji zgradil jadrnico ter .. njo preplul ves Atlantski ocean. Kaj sedaj? Dušan Pertot bo ostal še en mesec v Trstu, nakar se bo spet vrnil v Boston, kjer bo v letu dni zaključil svoje delovno dobo ter se nato dokončno vrnil v Trst, v svoje rodne Barkovlje, v krog svojih prijateljev in znancev, ki so ga že preveč časa pogrešali. Dušan Jelinčič # V nedeljo bo iz genovskega prista nišča odplula trajektna ladja «Buona Speranza». S tem bo otvorila novo plovno progo Tržaškega Lloyda med Genovo, Sredozemljem in zahodno A-friko. Tržaški Lloyd obenem sporoča, da bo 29. oktobra odplula iz Livorna tudi ladja «Nuova Ventura». Neznanci pretepli in oropali tobakarja Sinoči malo po 20. uri so v toba-karno na križišču med Ul. Crispi in Ul. No”dio stopile tri osebe, dva moška in ženska, stari približno kakih 30 let. Ne da bi rekla niti besedice sta moška planila na prodajalca, 481etnega Emilia Crevatina in ga pretepla. Vsi trije so nato izpraznili blagajno, v kateri je bilo kakih 250.000 lir in zbežali. Crevatin je poklical policijo, ki roparjev še mi izsledila, zaradi udarcev pa se je moral zateči v bolnišnico po prvo pomoč Okreval v 4 dneh. o od TOREK, 12. OKTOBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poljudna znanost: Italijanske maske 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu • 18.30 Jack London: Pustolovščina velikega severa 19.25 Ljubezen v podstrešju Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Leteči oddelek: Kronike sodne policije Med okoliščine, ki najbolj zavirajo policijske preiskave govornostih za razna hudodelstva, ki postajajo čedalje pogostejša in vse bolj divjaška, sodi tudi in predvsem pomanjkanje sodelovanja morebitrih prič: te se očitno bojijo maščevanja iz krogov kriminalcev ali pa se preprosto požvižgajo na njihovo delovanje. Občasno pa lahko strah pred pričevanjem o nekem zločinu opravičimo, tako na primer lahko opravičimo mlado mater, ki noče pričati proti vozniku avtomobila roparske tolpe (ki je napadla banko), ker so ji banditi zagrozili z represalijami na račun njene hčerke. 22.10 DNEVNIK 22.20 MONGOLIJA V drugem in zaključnem delu oddaje o tej zanimivi deželi bomo obiskali Ulan Bator, glavno mesto Mongolije, v katerem živi četrtina mongolskega prebivalstva. Drugi kanal 18.30 Rubrike dnevnika 2 19.00 DROPS: Med zloglasnim (fašističnim) dvajsetletjem je nekdo zapisal, da čuti človek v prvi vrsti potrebo po «redu» in šele nato po kulturi. Zaradi tega so bile tedaj najhujše sovražriicč oblastvenih krogov kultura, fantazija in želja po svobodi. Se lahko današnji človek še ravna po takšnih in podobnih navodilih? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti udeleženci današnje oddaje 20.00 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.45 FESTA IN PIAZZA Danes se bomo seznanili z vrsto priznanih glasbenih ansamblov, ki izvajajo tako imenovane skladbe polk. Dejansko gre za ljud-. ske pesmi in popevke, ki so nekako že šle v pozabo, toda so v zadnjih letih zopet prišle na površje, in to po zaslugi še predvsem raznih avtorjev, pevcev in orkestrov lahke glasbe iz Emilie - Romagne. 21.55 DNEVNIK 2 22.05 DNEVNIK 2 — DOSJE: Dokument tedna JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.0Ù, 10.05, 14.00: II. svetovna vojna, Varstvo okolja, Poligoni, Nemščina, TV vrtec, Energija v celici, Glasbeni pouk, Prirodoslovje 16.05 šolska TV: Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave 17.15 Zapojte z nami 17.35 Pavel v akciji — serijski film 18.05 Obzornik 18.20 Ne prezrite: O IGRAČAH Otrok potrebuje igračo prav tako, kakor hrano, zrak in ljubezen; kakršen je otrok pri igri, takšen je šolar pri učenju in odrasel pri svojem delu, zato je družbena skrb : a otrokovo svobodno ustvarjalno igro in dobro igračo toliko bolj upravičena. Na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije je Svet za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije ustanovil zvezno žirijo za ocenjevanje igrač, v kateri sodelujejo priznani strokovnjaki iz vseh republik in pokrajin SFRJ. Oddaja je bila posneta na tretji razstavi igrač v Celju 18.45 Slovenski ljudski plesi: BELA KRAJINA 19.15 Risanka • <... 19.30 DNEVNIK 29.00 Pogovor o obnovi Posočja 20.55 Grimmelhausen: Pustolovski Semplicisslmus 21.50 DNEVNIK Koper — barvna 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 Dnevnik 20.35 Trajanski steber, celovečerni film 22.05 Bojni strupi 19.30 20.00 20.50 22.00 Zagreb Dnevnik Odprti ekran Veliki raziskovalci, film Glasbena oddaja TRST A 7.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 - 12.45 Prvi pas: Dom in izročilo - Dober dan no naše; Tjavdan, giasba in kramljanje; Nekoč je bilo; Koncert sredi jutra; Liki iz naše preteklosti (Silvester Godina); Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, 2. oddaja; Giasba po željah. 13.00 - 15.30 Drugi pas - Za mlade: sestanek ob 13.00: Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu; Glasba na našem vaiu. Tretji pas -Kultura in delo: Verdi: «La Traviata» (drugo dejanje). KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30. 16.00. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.u5 Operni zbori in baleti: 9.00 Pisan program; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester Bob Haggart; 11.30 Orkester Ba-iardi; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladina ored mikrofonom: 14.35 Valčki in polke; 15.10 Lahka glasba; 16.45 Nekaj poskočnih; 17.00 Za mlade poslušalce; 17.30 Primorski dnevnik, 18.00 čarobna godala; 18.35 Domači pevci; 19.00 Prenos RL; 20.00 Nepozabne melodije; 21.00 Srečanja; 21.35 Komorna glasba; 22.00 Diskoteka. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.15 Budilka; Včerajšnje kronike; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Posebna reportaža; 11.30 Folk glasba: 12.20 Duke Ellington; 13.20 Poje Donatella Moretti; 14.10 Vtisi in mnenja o Italijanih; 14.30 Radijska priredba; 15.00 Sto let Italije; 15.45 Primonip, pisan spored; 19.30 Radijska priredba; 22.00 Glasba v večeru; 22.35 Ital. glasbenik.. SLOVENIJA 6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 14.00, 18.00, 19.00 Poročila; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 - 11.C0 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Pota sodobne medicine; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obisk naših solistov: 19.35 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Ra-d:jska igra; 21.21 Zvočne kaskade; 22.20 Pota jugoslovanske glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. lliimiiiimi m ■iiiiiiifi miiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii itiiiiiiiiiniii umilili iiiiiiiiiimiiii tiiiiiiiiaiii n iiiiim111 Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uveljavili boste svoje poglede. Več spretnosti v uravnavanju družinskih zadev. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odlično razooloženje, ki bo prineslo zaželene uspehe. Bodite bolj popustljivi do ljubljene osebe. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Pogumno se lotite tekmecev. Delali boste načrte za neko potovanje. RAK (od 22. 6. do 21. 7.) Vaša sposobnost bo zalegla več kot tuja praksa. Prijetno vzdušje v novi družbi. LEV (od 22. .. do 22. 8.) Ne spreminjajte svojih ciljev. Upoštevajte svoje živčno stanje. DEVICÀ (od 2S. 8. do 22. 9.) Manjša razočaranja. Pazite, da bi spričo ljubosumnosti ne storili kakšne napake. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neka novost v okviru vaših po- slovnih odgovornost;. Deležni boste velike družinske sreče. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sprejmite brez bojazni svoje naloge. Le neki dogodek bi utegnil spremeniti. način vašega življenja. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Posvetite se danes manjšim praktičnim problemom. Manjša neprijetnost v družini. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Pričakujte nekatera manjša poklicna nasprotovanja. Nastopil je u-goden trenutek, ki ga lahko izko-ristite VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nakazuje se vam uspeh tudi v nekem novem poslu. Prijetna družba vas bo pritegnila. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z e-nergično potezo se boste izmazali iz neprijetnega položaja. Vesel večer.