jjF^jV	V	11	A	®1
Gevelandska Amerika
. _NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.___
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, OCTOBER 15th, 1917.	'
. ' !
—-■"~t" '", ***"*(V^
y/ Wl jj ' Xfl|
Iaaued three tinwn m. nfc Official Org.* of 85 ZZ nmn Societies and Organi-
LETO X. — VOL. X
-"	m
SOacb	tat
KT ■ H a I	a 4 ^^ ,	* g j _ _ .	I Z
120.
Ali bo vlada pozvala mladeniče med 19 in 21 letom v službo ?
..II.	|
—Iz Washiangtona se poro-Hiča, da !bo prihodnji kongres ki se snide 3. dec. »prejel novo P postavo, glasom katere se bo I poklicalo vse one mladeniče, [v iki so stari od 19 do 211 let v i; vojno službo. Dva milijona teh oseb se nahaja v Ameriki. Registrirali bi se v druigi po~ lovici meseca januarja, tod'a na zdravniško preiskavo ne bi Ibili poklicani pred mesecem junijem prihodnjega leta, oziroma sploh ne, če bi dotedaj vojna prenehala. Splošno se jferačunai, da bo konec vojne v ^začetku prilvcUlnjega poletja, ko stopi prva ameriška armada v akcijo zoper Nemce. Je pa mnogo kongresmanov, ki so proti temu, da bi se klicalo mjadeniče med 19. in 21. letom, ker ima vl'ada na razpolago še 7.000.000 mož, ' da jih pokliče v vojašlko službo. Za gotovo je sedaj, da ne bo nibče klican pred božičem na zdravniško preiskavo, raz ven v posameznih slučajih, (kjer vlada želi napolniti onie vojaške vrste, kjer . primanjkuje moštva. Vse pa je odvisno odkomgres^, (ki se zopet zbere k zasedanju 3. decembra.
—»Ureldiništvo je prejelo pet ali lest kart »od sloven<skiih prostovoljcev, ki so odšli 15. julija iz Clevelanda, da se pridružijo zavezniški armadi na Balkanu. Pisali so nam Frank Lunka, Svete, Blaž Logar. Leopold Pucelj, Joh nPreveč. Odpotovalj so 8. septembra iz Marseilles, Francija, in 11. j septembra m se nahajali ie vj ^Čonstantine, severna Afrika, • kjer le pri Bizerti njih tabori-I iže. Vsi pišejo, da so acUravi m zadovoljni. Pozdravljajo vse čitatelje in prijatelje tega lista.
r—Homer H. Johnson je bil imenovan od vlade, dw preskrbi Jdtovolj premoga za Cleveland, posebno za uboge družine. Mr. Johnson je nemudoma imenoval posebne trgovce s premogom, ki bodejo ,dova-žali premog na dom po sledečih cenah: J. R. Edwardis & son, 7607 Woodland ave. po $5.30 tona, dopeljand na dom. Mike Gerbic, River St. po $4. 55 tona, P. P. Carrol Co. 3027 St. Clair ave. po $5.50,tona in po $5.00 »sirotišnicam, H. A. Baldwin Co. »141903 Saranac Rid. po $5.45 tona, GciffnKirby Coal Co. po $5.30 tona. Ljukfje ki zahtevajo premog naj se obrnejo nai imenovane trgovce ali pa na Chamber of Commerce na Square.
*F
K- —Liberty Bond! Kaj lahko pomagate f enim Liberty kondom? Vlada je naznanja sledeče : Kupi se ena (puška zia $19. 50, en -bajaniet za $2.15, e-na nožnica za bajonet po $1.13 - en pas za naboje po % $4.08, sto nabojev za $5.00, e-na jeklena čelada za $3, ena maska proti strupenemu plinu $12, orodje za kopanje jarloov 50c, stroški transporta $2.64, skupaj $50.
—'Mestna (blagajna ima le . $512000 v blagajni. To komaj zadostuje za stroške tekom meseca oktobra. Za november in december ni potrebnega de-? narja. če si mesto nemudoma S ne sposodi $1.000.000, tedaj n« dobijo plače niti policisti, og-> fijegasci, župan ini noben drug uradnik.	f
—Služba na cestni železnici I v Cleveland je skrajno slaba. I Po 6 do 10 minut je treba ča-j j ||kati v celo najbol3 prometnih urah, da pride kara. JCompami-ja se izjavlja, da ji je aibsolut-no nemogoče vzdržati promet n^ normalni višini, ker je bilo i nad 400 sprevodnikov in motorni anov poklicanih v vojno službo in nie more dobiti novih
. ljudi namesto poklicanih. Delajo se priprave, da upeljejo ženske kot sprevod nice in mo-tormance na cestni železnici.
—Pomnite, da niti ene kapljice te ali orne pijače ne bode-te smeli imeti na vašem domu, v .vašem žepu ali kje drugje če postane Idlržava Ohio letos suha. Volite proti prohibiciji, 'ki ni druzega kot hinavščina nekaterih fanatikov.
—V torek zvečer se vrši v Binkovi dvorani ob 8. uri shod vseh uslnž-bencev ki delajo pri Chisholm & Moore Mfg. Co. Vabljeni so posebni m older j i, coremakers, strojniki in pattern makers. Unijski uradniki »bodejo govorili delavcem v njih korist.
—Žensko pod', dr. "Danica" št. 11. iSDZ. je na seji dne- 9. okt. nabralo svoto $3 za vojaško knjižnico.
-—Rojakom naznanjamo, da bodejo vladni uradniki o:l 18. oktobra do 25. oktobra obiskali vsako slovensko hišo z namenom, da | vzpodbujajo Slovence da kupijo Liberty bonde. Nobena 'higa ne bo prezrta. Mi afeliranio na rojake, da uljudno sprejmejo to komisijo »ni se po svojih močeh številno odzovejo klicu za Liberty posojilo. Vlada se hoče prepričativ koliko je slovenski narod) naklonjen Ameriki. Vi plačate takoj $1.00, drugo pa na oftmoke do 15. januarja. Vsakldto zamore kupiti en Liberty bond, ker je vseeno, ako ima denar na banki ali v Liberty bondu. Vi ne darujete denarja vladi ampak ga posodite za največjo sigurnost in za dobre obresti.
—V Nottinghamu se otvori nova policijska postaja. Goi-linwood okraj, kamor je dose-da j spadal Nottingham, je postal preobširen. Nova policijska postaja se bo nartiajala v nekdlanji Town Hall v Not-tinghomu.	I
—Jako previden je farmar Alfred Meier, ki stanuje blizu Berea. Cital je koliko tatvine in ropov je v mestu in sklenil je zavarovati se pretit tatovi. iNarodil je napravo pri vratih svojega vrta, da kdorkoli, bi se približal vratom, bi se sprožila puška in uzmovič ibi moral seveda bežati. Toda Meier je imel smolo. Po neprevidnosti se je sam približal prvi vrtnim vrtom, pozabil je na svojo iznajdbo, puška se je sprožila jn kroglja mu je prodrla nogo. Meier ne bo patentiral svoje iznajdbe.
—Naznanja se, da pride Ruthenbergov apel proti obsodbi na vrsto dne K>. decembra pred najvišje soklfcšiče v f 'Washingtonu. Rutherfbeng, ki je socijalistični kandidat za župana v Clevelandu, je bil obtožen in obsojen na tu kaj -šni zvezini sodniji, da je go' voril veleizdajniške govore in da je razne osebe prigovarjal, naj se ne registrirajo. Zato je dobil eno leto ječe. Toda pritožil se je na višje mesto, in o njegovem slučaju se bo razpravljalo dne 10. decembra v Washington«. iSluČaj je zanimiv radi tega, ker bo višja sodlnija se ted'aj izjavila, ali je postava glddle splošne vojaške službe ustavna ali ne.
Najmanj dvajset procentov vsega premoga, ki se nakoplje v državi Ohio, mora ostati v državi z« potrebe prebivalstva, je odločila vlada. Kakor hitro se to začne spolnovati, bo premoga povsod dovolj. Dosedaj se premog neprestano vozi v druge države.
-—27 bolniških strežnic je odšlo ta teden iz Qlevelanda v Francijo. Vsega skupaj je odšlo iz ClevefcHKfe že nald 600 bolniških strežnic.
90 nemških vojnih ladij v Finskem zalivu.
Nemške čete so se izkrcale na otokih Osel in Dago in pretijo Petrogradu. Rusija baje sklene separaten mir z Nemci pred zimo?
Nemci v ofenzivi
London, 14. okt. Nemci so se pričeli gibati na ruski fronti. Odkar so zavzeli Rigo in so se Rusi uimaknili pred njimi, so mirovali, toda na tihem 90 pripravljali nove načrte za ofenzivo napram Rusom. V petek so nemudoma izkrcali vojaške čete na otokih Osel iu Dago, v Finskem zalivu in v zalivu mesta Rige .Tramisporti, na katerih so se nahajale nemške čete, so bili spremljani od mnogih nemških oklopnic, ki so s svojimi topovi prisilile ruske obrežne baterije k molku.
Rusi se upirajo.
Rusike posadke na obeh otokih so se izdatno upirale Nemcem, tocla Nemci so prišli v tolikem 'števillu, da so dobili :db-bre postojanke »na severno-za-padtnem koncu otoka Osel, kot tudi na južnem obrežju otoka Dago, Rusi imajo na otoku Osel velJke zrakoplovne postojanke, ki so najbrž prišle Nemcem v roke.,
Nemci proti Petrogradu.
Splošno se pričakuje, da nameravajo Nemci udariti proti Petrogradu. Toda rusko Vrhovno poveljstvo ni obupalo. Zima nastopi ikmalu v dotični okolici, in (kakor Ihitro zamrzne pokrajina, 'Nemcem ni mogoče napredovati. Toda obupen položaj ruske armade bo Nemcem deto olajšal, in pričakovati je, da se nahajajo Nemci že prihddkijo spomlad v Petrogradu, če. se ruski vlad1! medtem ne posreči reorganizirati ruske armade.
Nemci imajo uspehe.
Nemci kontrolirajo sedaj že skoro vso severno (baltiško obakx Naj prvo so dobili kur-landsko obrežje, potem livon-sko in sedaj se približujejo estonskemu obrežju, kar bo j<ako neprijetno za rusko desno krilo, ki v neprestani nevarnosti, da jih Nemci ne primejo od zadaj.
Besede ruskega poveljnika.
Petrograd, 14. okt. Izkrcanje Nemcev v zalivu mesta Ri ge je vzpodbuldSlo rusko ljudstvo, da se pripravi na nove boje in ižrtve. Rusi sosprevide-li, da jim njih notranji spori največ škodujejo. Vlada se trudi na vse načine, da reorganizira armado, in ruski vojaki so veliko bolj pripravljeni poslušati danes kot prej. Kronstadtu in Petrogradu preti padec, če se Rusi ne vzdramijo. Ruski vojni minister, general Vrhovski je planes naznanil , dla ste dve nemški diviziji zasedli otoke f)red Rigo in grozijo, da napredujejo proti Hopsalu. General Vrhovski je izdal poziv na ves ruski niarod, da se zbere in požene sovražnika iz ruskega ozemlja.
Kerenski je bolan.
Petrograd, 14. okt. Mini-sterski predsednik Rusije, Kerenski, je bolan in mora ostati v postelji odkar je prišel v generalni stan ruske južne armade, v Mohilev. Danies je brzo-javil predsedniku ministerske-ga sveta Konovalovu, idla je ja-loo zadovoljen, ker je ruska armada v boljšem redu in da se zopet oživlja sporazum med častniki in vojaki.
Flandrija v blatu.
ILondon, 14. okt. Silno deževje, ki pada neprestano že ves zadroji teden, je spremenilo vse flandersko bojišče v moi^e blata, in niti Nemci niti Angleži se ne morejo premikati. Angleži tupasem napadajo, kjer jim nudi nekoliko boljši teren, toda v splošneip so boji nemogoči, Idtakler deževje ne preneha. Poroča se o
posameznih bojih pred Verdu-nom, kj^r so Nemci ponovno dobili teške zgube. /
Kajzer je v Sofiji.
London, 114. okt. Kajzer Viljem je dospel v Sofijo, glavno mesto Bulgarije. Prec ikajz^r-jem se je odpeljal nejnški minister za zunanje zadeve, Kuehlman, na Dunaj, v Sofijo in v Carigrad. Govori se, da so ti obislki v zvezi z mirovno agitacijo.
Boji na Balkanu.
Pariz, 14. okt. Glede bojev na Balkanu naznamtja franebs-kj vojni urad: Bulgari so napadli amgleške in francoske 'postojanke- v okolici Doirana, severno odi (Soluna. Napad se je pričel, ko so bulgarski topovi slkozi 24 ur neprenehoma obstreljevali zavezniške postojanke. Toldla napad je bil odbit s tako silo, da so se morali Bulgari pozneje umakniti iz svojih prej snih postojank. Italijani ujeli avstrijsko torpe-dovko.
Washington, 14. okt." Laško mornariško min:«terstvo na-zinanja, da je laško vojno bro-dovje v Jadranskem morju* zajelo neko avstrijsko torpedov-ko, ki se je podala, ne da bi izstrelila le en strel. Dve avstrijski torpedovki, ki ste ho^ teli priti • na pomoč, ste bili pregnani s streli. Laški vojni urad poroča, da na celi avstrijski fronti boji počivajo.
71 r~ - - iiif 1 1 m 1	1 r
• ■ • i t
Ameriško brodovje
za morsko bitko ?
... , »
Washington, 14. okt. Admiral Mayo, vrhovni poveljnik ameriškega atlatskega vojnega brodovja, ki se je pravkar vrnil iz obiska v Angliji, in admiral Benson, načelnik mornariških operacij vojnega brodovja sta imela včeraj z mornariškim tajnikom Daniel-som skrivno posvetovanje. Nobenih podrobnosti se ni moglo zvedeti kaj posvetovanje pomeni.
Admiral Ma.yo je prinesel s seboj načrti, s katerimi se strinjajo tudi zavezniški poveljniki, da je treba začeti odločilno bitko na morju. Časopisje se tudi ne pregreši proti vojaški cenzuri, če omenimo, kila se nahaja večja moč ameriških vojnih lald>ij v angleških vodaih kot ljudje mislijo. Velike amefišike oklopnice kot submarini ,topedovke in kri-žiarke patrolirajo angleške vode. Čuje se, da nameravajo zavezniki pričeti velike operacije na morju, toda podrobnosti teh operacij so popolnoma neznane. Zadnji teden se je poročalo, da je nastal precej resen nesporazum med angleškimi in ameriškimi poveljniki. Todla mornariški tajnik Daniels je zanikal vse enake govorice. Govori se pa še vedno, da politični motivi nadvlaldki-jejo mnenje angleških Mornariških poveljnikov. Baje angleško ljudstvo ni za- to, da bi se Anglija podala v večji boj na morju, če je pričakovati, da bi 'Anglija v takem boju zgubila mnogo svojih najboljših ladij. Nadalje se naznanja, da so energične odredbe proti submarinom v poknem teku, in da je delavnost nemških suibmarinov skoro neznatna. Nemci priznajo svojo slabost.
Kodanj, 14. okt. Nemški polkovnik vow Ardenne piše kritiko nemškega vojaškega položaja v "Berliner Tagblat-tu", kjer omenja med dfrugimi
tudi sledeče: Priznati je na vsak način, da angleški napadi v Flandriji niso brez pomena. Računati moramo z njimi. Angleži so s svojimi "tanki'' pridobili velike usptdhe, in do danes je nemški armadi v Flandriji nemogoče zaustaviti angleško ofenzivo. Zgube nemške armade so ogromne, ker moramo upoštevati, da se Nemec nikdar me umakne, ampak raje stori smrt. Posebno veliko število padllih častni kov je začelo resno vznemirjati vlafcUo, ki je oddala povelja, da se morajo častniki zanaprej bolj paziti, ker stcer preti pomanjkanje častnikov.
Petrograd, 14. okt. Ruski generalni stal) naznanja, da je nemška armada zasedla skoro ves otok Osel in Dago in da se armada nahaja komaj devet milj severno od mesta Arenberga. Devetdeset bojnih ladij je spremljalo nemške čete na transportu. Rusi držijo le še neznaten del obeh otokov. Nemci podijo Ruse proti
Nemško brodovJe.
»Osem nemških oklopnic, dvanajst križark, štkkleset torpedovk in 30 ladij za od-stranjenje min je dospelo pred obrežje otokov Osel in Daigo. Kerenski je poslal baltiškemu brodovju in vriiovmiemu poveljniku tega brodovja sledeče naznanilo: "Povejte mornarjem baltiškega brodovja, da je prišla ufra preskušnje. Rusija pričakuje od svojih mož največjih žrtev v tem resnem času. Ura je prišla, <Ja baltiško brddlovje lahko brani čast in domovino rusko, velike tra-dtcHje svobode in revolucije.
Avstrijci se nečejo boriti.
Amsterdam, 14. okt. Avstrijski minister deielne db-rambe le odgovoril na interpelacijo članov v državnem zboru, da je preiskava dognala, da so posamezni oddelki 19. regimenta odpovedfetfi pokorščino in se niso hoteli boriti. Nakfelje jepotndrl avstrijski minister govorico, da je mnogo češko-slovaških regimentov pobegnilo iz avstrijske armade »in se bore na ruski fronti profti Avstrijcem.
Rusi sklenejo mir?
Rim, 30. sept. (po pošti.) — Vojni načrti Nemčije za 4eto '1918 se izdelujejo na podlagi dejstva, da se Rusija 1918 ne bo več nahajala v vojni. Laški generalni štab je bil informiran, da se je vršila v Inomostu vojaška konferenca članov nemškega in avstrijskega generalnega štaba, kjer se je izdelal vojni načrt za prihodnje leto.
Nova armada na zapadno fronto.
Nemški generalni štab .pričakuje, da 'bo Rusija sklenila mir še preldf zimo. Slabe ruske železnice, pomanjkanje hrane in notranji nemiri onemogo-čuje^o nadaljno vojno. Medtem pa je nemški generalni štab sklenil nadalje napadati rusko fronto. Toda ko bo sikle-njan' mir z Rusijo postane prostih 146 nemških in avstrijskih divizj na ruski fronti. 60 divizij odide na laško fronto, ostale pa na zapadno fronto proti Angležem in Francozom. 5000 • topov, sedaj na ruski fronti, pride v uporabo na laški in zapadmi fronti.
700.000 buSljev žita zgorelo.
New Yor, 14. okt. Sinoči je začelo goreti v pristanišču v Brooklynur Zgorelo je v raznih shrambah 700.000 bušljev žita • Ker je to že 56. ogenj tekom enega meseca, se splošno sumi, da Nemci požirajo žito. • ifv ,«Si * M
Slovenci, ki ste prišli iz Avstrije, pomnite da je (Amerika danes vaša dežela. Vi niste podložna nobenemu cesarju ali kralju. Toda vi se imate zahvaliti za vse kar imate Ameriki, ki vam je Idlala delo, vašo hišo, vašo trgovino. Amerika vam je dala večjo priliko do sreče in uspeha, kot vsaka druga dežela, ker sicer ne bi prišli v to delželo.
Sovražniki Amerike, Ibrez ozira rtodbi je ta sovražnik, je vaš sovražnik. Če se vi drznete dvigniti le en prst proti Ameriki z namenom, da pomagate sovražniku* Amerike, Tedaj ne škodujete samo sebi in svojim otrokom, ampak pridete v vrelo izdajalcev in trpeli bodete sramoto, ki zadene vse izdajalce. Ce vi pomagate sovralžniku Amerike, tedaj bodejo vaši otroci za vselej nosili znak in sramoto, ki pade na otroke izdajalcev. > Ce se vi obotavljate, če ne-čete kupiti Liberty tbondov, tedlaj vi sekate teške rane ti-soičim in tis»cčim Slovencem, ki so lojalmii Ameriki in ki sedaj služijo v affneriški armadi.
Kajzer je povedal svojim vojakom, da naj bodejo bolj i strašni, kot so bili nekdaj divji Huni ipod poveljstvom Ati-le. On jih je silil in vodil k strašnem barbarstvu. In če se vi kJružite danes s kajzerjem in ste proti Ameriki, tedaj o-stane ime barbar in Hum za večne oaise na vas in vaših otrocih.
Vi imate danes n^lepšo priliko na svetu, da dokažete > svojo lojalnost napram Ameri-Vi imate lame j^n o,
mam dokažete adi vas naj zo~ vemo "Amerikance" ali "Hu-ne". Kadar bo ta kampanja prenehala, tedaj se bodejo brala imena onih, ki so kupili Liberty bonde. Vaše ime se bo ohranilo v zgodovini, vi bodete "pravi "Amerikanec".
Zatorej vam uredništvo svetuje radi vas, raJtlij vaših o-trok, radi vaše bodočnosti in sreče, da> stojite z nami, ramo ob rami, da pomagate Ameriki in kupite Liberty bonde z vsakim dblarjem, katerega lako izročite vladi za posojilo.
Kupite Liberty bonde m ku-ipite jih toliko kolikor morete.
Dobite jih lahlloa na vsaki banki. Lahko jih dobite na lalhka odplačila. In ta denar, katerega (posodite vladi Zjed. ldMžlav, ki je najmočnejša in najbogatejša vlada na svetu, vam nosi štiriprocentne obresti. In še več. Liberty bond! so izvzeti od davkov do svote ' $5000. Ti Liberty bondi so vla-dlni bondi in se najboljše 'in* najlbolj sigurno obrestujejo na svetu. Vsaka banka, vsak trgovec vam bo to povedal. Ne hranite denarja doma, vložite ga v »Liberty bonde . Denar v Liberty bondih je bolj varen kot vse banke skupaj, kajti njegovo vreichiost garantirajo Zjedinjene države z vsem premoženjem. Vi lahko prodate Liberty bonde kadar hočete in za dober denar. Liberty bondi so kakor gotov denar. So boljši kot zlato, ker zlato vam lahko ukradejo, toda Liberty bondi, če 90 ukradeni, so regr strir^ni pri vladi in dobite du
......
Udarite kajzejra, pomagajte svobodi, kupite Liberty bonde!
lAmstendlam, 14. okt. — V Nemčiji se pripravljajo veliki politični dogddkj, ki bodejo dalekosežnega pomena. Državni kancelar »Michaelis je padel v »nemilost pri raznih strankah državnega zborat in posebno socijalisti zahtevajo, 'da mora odstopiti. Govori se tudi, da je mornariški minister von Capelle odstopil, in da pride na njegovo mesto bivši niorhariški minister von Tir-pitz, najvfcčji zagovornik sub-marinske kampanje. Politično obnebje v Nemčiji je skrajno viharno. Prerokuje se, da nastane še več uporo»v med nemškim vojaštvom in mornarico. Kajzer zgubiva svojo premoč. Državni Ikancelar Miclvaelis, ki je zagovarjal kajzerja pre-tečemi teeten v državnem zboru, je -paMel v nemilost pri ljudstvu. Izjavil se je, da ne bo nihče mogel prodreti močnih vezi, ki vežejo kajzerja z njegovim ljudstvom, toda razni državni poslanci v državnem zboru so kričali in se smejali izjavi kancelarja. Državni kancelar Michaelis je izkoristil puimt nemških mornarjev kot politični udarec napram socijalistom, toda udarec je padel nazaj na njegovo glavo, kajti Midhaelis ni mogel dokazati, da so socijalisti v resnici v zvezi z zadnjim puntom v nemški mornarici. Prerokujejo večjo revolucijo.
Nemški list "Volkszeitung" piše sledleče: Zakbija novida iz Nemčije, ki naznanja punt nemškihi mornarjev na petih vojnih ladijaftr, mora razveseliti srce vsakega človeka, ki ljubi svobodo. Dogodek, katerega smo leta in leta pričakovali,, je sedaj pričel spolnovati in je postal resnica. Ko-nietčno. do štiridesetih dolfirih
mesecih obupnega čakanja se je pričela nčmško ljudstvo zavedati, da strašno trpi pod udarci škorpijonovega biča. Prva zarja vzhaja na mednarodnem horizontu splošnega miru. Resnica je, da se je punt v Nemčiji ponesrečil, kajti nemški militarizem se ne d!a tako hitro zapeljati kot nerodni ruski medved. Prvi puntarji so bili ustreljeni, in kak čudež je, d^ je zahteval nemški kajzer Viljem, vladar po milosti božji, veliki ljubitelj miru, da se postreli večje število pun-tarjev, kot je to zahteval umazani pruski in birokratičen junkerizem. Toda prve žrjve niso bile zaman, ker nemško ljudstvo se je sedaj podučilo kakšne razmere vladajo v mer narici, in sedaj bo ljudstvo prišlo do spoznanja, zakaj se je borilo tri dblga leta v mokrih strelnih jarkih. Ljudjstvo prihaja do spoznanja, da je skozi kajzerja in militarizem zgubilo svobodo, in še par enakih ptuimtov, kot * je bil zadnji v Wilhemshavnu, pa bo priza-djan smrten udarec milosti božji kajzerja, militarizmu, biro-kratizmu in junkerizmu. Tega dogodka vsi svobodno misleči Nemci le s težavo pričakujejo:" . -
«—..... ■■ III I H' ■■■ I——
' ., 1 —County inženir Stinch-comb naananja, da ba prihodnjo soboto slovesna otvoritev novega mostu preko Cuyahoga reke. Vse težave so odh j stranjene, in most, ikt je v res-nici krasna stavba, bo izročen prometu.
Ofc priliki taks vmsJIo* b^HnJt bi pri vmlim omizju, spomnita m na narodno Stavbo "SLOVINSKI NA-MODNI DOM". Vaak najmanj« Sar
ilnhrndnlil Sf vil rvu I ■
. 'v.-.in
V Nemčiji se pripravlja revolucija. Ljudstvo nezadovoljno.
* * .
^^^IXAJA y PONDELJEK, SREDO IN PETER
NAROČNINA« .
Xo Atntriko - J3.0 OI -Ca Cl+tfd. po polti J4-.00 JZa Ex)vopo - £4.001 Posamtxna H+oitKf*
d<vU m n«J *• fšUjM mM "q	4
\ uuR.CUIKAVI. N.B.. CLBVKAMD. OHIO TK1XPHOK« OUT. WU*C*TOH 1*
EDWARD KAUSH, Publisher	LOUIS J. P1RQ Editor.
1,1	ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rales on request. American in spirit Foreip in languageonly
• Entered as second-dasimatttr January 5tk 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.	_'_
H i_"
ESB^	No. 120. Mon. Oct. 15th 1917.
I LaFoliette - The Kaiser s agent
V letih, ko smo imeli v Ameriki civilno - vojno, ki je divjala med severnimi in južnimi ameriškimi državami iskono. pet let, se je našel v vrsti ameriških senatorjev izdajalec Vallandireglham, (katerega pa je senatna zbornica (nemudoma odstranila iz svoje sredine in ga označila kot izdajalca svoje dežele, It Danes, ko se Amsriika nahA-ja v vojni, v najbolj strašni vojni, v kateri se gre za svo-: bodo celega sveta, za svobc^db I . vseh maixxkw, stiskanih sedaj od mogočnih, se je tudi našel I nidd) ameriškimi postavodajal-k ci mož, /ki je osramotil ameriško inie in poveličeval kajzer-jevo — senator La Follette h Winsconsina.
Moon o se sumi ,da je La Follette skrivni a/gent kajzer-jev v Ameriki,, in ker vemo, da je kajzerjeva vlada potrošila nad 60.000.000 dolarjev v Ameriki, da podkupi javno f ; mnenje, je maral La Follette na ikak način slišati o tem denarju nemšflcega kajzerja, ker sicer ne bi s talko gorečnostjo zagovarjal kajzerja, Ameriko pt sramotil. Na shokfcu v St. Patilu, Minn, je La Follette I pred nekaterimi tedni javno odobraval torpediranje Lusi-I tirni je, sumil ameriško vlado neiskrenosti, zato ker je (protestirala proti iadiajam in zarotam kajzerjevih agentov v * Ameriki, Id «0 morili, požigali in IdUnamitiral, zato ker je protestirala naša vlaidla, ker so nemšiki submarini poslali na morsko dno nad 4000 ameriških državljanov, l*eiusk .in otrok, ob caisu, ko je vladal mir med Nemčijo in Ameriko, ob času, ko so skrivni agentje m kajzeirja napenjali vse sile v i ' Ameriki, da škodujejo Ameri-f ki čem več, kibčim j^ ikajzerjev podanec v Ameriki, grof Bern-storff naprestano zatrjeval, da je Nemčija največji prijatelj ameriškega naroda.
Dne 6. 'Oktobra se je moral La Follette v seirtiatu zagovarjati radi svojih veleizd&jniških govorov. Poseben odsek senata preiskuje seldlaj njegovo delovanje, in is časom fbo prišla polna resnica na »dlan o tem agentu 'kajzerja'.
(La Follette je 6. dktobra v senatu se moral zagovarjati. Njegov govor je bil tak, da je . portov.no blatil ameriško vlado; Nnjeg>cv govor l)i spadal »prav izvrstno v prusko vojaško zbo«rnico, ne pa v ameriški senat. Senatorju La Follette je odgovoril senator Robinson (ki je med d'rugim dejal: P "Predsednik zbornice i« se-
IS5'*'	.	,
natorji, močno obžalujem, da je senator La Follette govoril v zadnjih trenutlkih preki zaključit vijo senata in s tem obrnil pozornost senatorjev od važnega dela za javni blagor (k naziranju njegovega lastne-| ' ga mišljenja.
"Gospod predsednik senata, gf zdi se mi, da je senator iz Winsconsina (La Follette) sikrajno nekJosleden, ko zahteva svojo pravico pod ustavno garancijo svobodnega govora. On je skrajno nedosleden ko naznanja, kita naša vlada ni šla v vojno »za -pravično stvar, ko napada efasektotivni odelek naše vlade glede vodstva vojne, ko napada postavodajalni del naše vlade pri spolnovanju njifti dolžnosti in napada celo naše sodnije, ki baje niso varovale svojih državljanov glede njib ustavnih pravic. Ce & ''
i,
misli senator iz Wisconsina. da ima pravico (govoriti o teh predmetih, da ima pravico psov at i državljane in< časopisje, zakaj "potem kritizira časopisje tn državljane, ki so zahtevali po svojem najboljšem prepričanju, da se senatorja iz Winsconsina (La Follette) vrže iz zbornice in se ga pošlje v nemški rajhstag?
"Gosipoldl predsednik senata, senator iz Wisconsina se je skušal opravičiti v svojem govoru na podlagi citatov iz življenja Abrahama Lincolna ip Daniel a Websterja. La Follette je napačno citiral oba dva, torej so dokazi njegovih citatov neveljavni.
"Skraj.no čuHho se meni .dozdeva, da uporabi senator Zjed. držav dve uri in ptol za govor, v 'katerem na.pada svojo vlado, pa nima niti ene be-sediee za svojo zastavo, niti ene besedice za vrhovnvega poveljnika, niti ene besedice za molže, ki so zapustili svoje domove in se podali na oddaljena bojišča, in ki danes s svojim življenjem pomagajo vzdržati na svetu čast, pravice Zje-dinjenih držav im svobodo ter demokracijo vseh zatiranih narodov! Če je privilegij senatorja skušati z dolgotrajnim govorom potrpežljivost njeigo-vih tovarišev in ameriških državljanov, tedaj je privilegij senatorjev in državljanov kritizirati obnašanje takega senatorja.
"če bi jaiz imel isto mišljenje in naziranje, kakor je to iz-irazil senator La Follette d"a-ines zjutraj v tej zbornici, tedaj jaz ne bi čalkal, idia senat Zjedinjenih držav izreče o meni sodbo, ampak odpovedal bi se iro bi si poiskal druščino oJ nifo, Ikatere zagovarjam.
'^Gospod predsednik senata, senator iz Minnesote ( Mr. Kellogg) je nam govoril o ne-ikem govoru, katerega je imel senator La Follette v St- Pau-lu pred nekaj dnevi. V tem govoru je senator iz Wisconsin (La Follette) obdolžil Zje-dinjene Idlržave, kfta so šle v to vojno z namenom, da maščujejo pravice nekaterih posto-pas'kih državjanov, ki so se vozili na potniških parniikih z municijo. Rad bi vedel od senatorjev 'tu navzočih, če je to zagovarjanje pravice svobodnega govora. Senator iz Wisconsina je- eden najbolj informiranih mož v senatu, in rad bi vedel Ikje je sedaj dobil svoje informacije. Ali je on o tem prepričati,kar je govoril in če je prepričan, se je samega obsodil, če pa ni prepričan, kje je dobil svoje informacije?
"Sklonil (sem povedati nekaj vzrokov, zatfoaj so šle Zjed'i-njen-e države v to vojno. Ves govor senatorja iz Wisconsina sloni na podlagi njegove trditve, (ki je skrajno napačna, da so namreč Zjedinjene države napovedale vojno 'Nemčiji in Nemčiji taikorekoč usilili vojno. Mi tega nismo nikdar storili. Zjedinjene države so le priznale izvanredno vojno stanje, ki je v (resnici obstalo med Ameriko in Nemčijo že mnogo mesecev prej, db več let prej. In to voj.no stanje je povzročila brutalna, nepostavna , nemška vlaidfc, ki je prezirala 1 pravice ameriških državlja" i nov, ki je prezirala neodvis-1 nost ameriškega naroda. In ■ senator, ki more trditi, da zadosti svojemu častihlepju, da ; I so sle Zjedinjene države v
-—
malenkostnih vzrokov, nima potrebnih informacij, katere bi motal imeti.
"Senator iz Wisconsina je tekom svojega govora omenil sodnije Zjed. držav, ki niso branile državljanov pri izpol-novanju njih pravre. Začutdlil sem se, ko sem slišal v pričet-ku njegovega govora, da so vladni uradniki, pod vodstvom predsednika Zjed. držav vlomili v stanovanja lojalnih ameriških državljanov in aretirali nedolžne in lojalne ameriške državljane ter jih odpeljali v ječo, brez šodnijsikega dovoljdmja, brez vzroka, za-čuldSl sem se, ko je senator iz Wisconsin tndtil,, da so vladni uradniki kršili vsalko zasebno in sveto prayico ljudstva. Senatorji, tovariši, dostojnost te zbornice mi preprečuje, da ne morem označiti te obdolžitve v jeziku, ki bi bil vreden odgovor senatorju iz Wisconsina. Če bi bjl jaz enakega mišljenja, (kot je senator iz Wisconsina, bi se sramoval sedieti v tej zbornici. Nemudoma bi (prosil kajzerja, da mi podeli sedeižl v njegovi zbornici.
"Senator iz Wisconsina je obdolžil senat,<(Ja inii storil/svoje dolžnosti radii tega, ker ni sprejel njegove resolucije. Ta resolucija senatorja La Follette je kaj čudna stvar. Naj opozorim senatorje na nekatere točke te resolucije. Senator La Follette se je izjavil, da bi •njegova »resolucija, v slučaju da je sprejeta, prinesla mir s tem, da bi prisiljla vlado Zjed. držav da naznani namene svoje, katere zasleduje v tej vojni. Med drugim se bere v resoluciji sledeče:
"Naj bo sklenjeno, kila kongres Zjedl. držav ne bo (podpiral prizadevanja sploh (kake vlade, ki je zapletena v to vojno, da bi podaljšala vojno ali anektinala nov teritorij, ali v Evropi ali izven Evrope, niti ne bo zahtevala amerišika vlada prisiljeno odškodnino za strošlke te vojne."
MKaj je namerni te resolucije? S to resolucijo bi se preprečilo Ameriki in njenim zaveznikom za slučaj zmage, da ne bi zahtevali odškodnine za Belgijo, za vse strašne zločine in opustošenja »katere je povzročila nemška vlada v orni deželi. Visi se spominjamo, td"a je nemška armada udrla v Belgijo in Francijo prej tpredl-mo je napovedala vojno. Nemčija je opravičila invazijo Belgije s tem, da je trdila, da je bila ta invazija vojaška potreba, in kajzer je obljubil odškodnino za invazijo po končani vojni. Kajzer sam je pri-, znal, (da je kršil mednarodne postave. Priznal je, da so mednarodne pogodbe navaden' kos papirja. Priznal je, da če se hoče z zavezniki bojevati, mora kršiti vse postave% vseih narodov."
(Dadje prihodnjič.) t
-—o-
Drugo posojilo svobode
- ROJAKI!
Prišel je čas, ko se daje vsakemu izmed nas priložnost okrepiti in za vedno ustanoviti demokracijo narodov!
IČas je tu, ko mora demokracija — narodova volja — zmagati, da nemiotoma vlada za vselej, ali pa pasti krvaveča poidl noge tiranov narodov. Ni 1 dnžiave, niti naroda na svetu, da bi sedanja vojna in njene posleid'ice ne vplivale nanj. Svet in narodi sveta bodo al svobodni, da <se vladajo sami, ali pa jim bodo vladali samodržci — poganjači sužnjev: Gospodar Nemec s kajzerjem na čelu — sužnji vsi drugi. Eno ali idrugo? Vsakdo deluje satn sebi, svojim otrokom, svoji domovini, svojim bližnjim storiti vse kar je v .njegovi moči, da izmaga svoibodJa in da propade tlačan-stvo.
Hrani svoj zaslužek in kadar zakliče potreba Združenih držav, naloži ga v obrestonos-no v svobodo in bodoče blago stanje, ali pa ga obdrži, da ti pozneje denar vzame kajzer in njegovi valpeti. Imaš kmetijo «tu ali v starem kraju. Tla-, čitelji naše rojstne dežel^ o
. * . i ' G- . 'fiM
ne idta ibi vprašali za tvoje dovoljenje; prisilno gonijo tvojo ženo in tvoje otroke na delo
na -kmetiji, ki ni več tvoja, in še to iz vzroka, da se preživi tvoja zena in tvoji otroci, ampak da se vzdrži despotičen vojni stroj — zmaj, ki žre ljudi in pije njihovo kri, in da se podlro troni, in da biči ostanejo v rokah kronanih suženjskih poganjačev.
Praviš, da imaš premoženje v starem kraju. Ono ni več tvoje: Avsttro-ogrska vlada si je — (kakor rečeno sposodila denar nanj; oni dolg boš moral (plačati, ali pa ti bode prddlano. Tu v Ameriki si zaslužil denarja in tudi nekaj prihranil. Toda ikaj si dosedaj ukrenil, da si zavaruješ vsaj to, kac imaš tukaj? Ali si pomagal uničiti roparje-despote? Ali hočeš vsaj, sedaj pomagati, kp »bijejo odločilne ure? Če ne, Aedaj nisi storil ničesar, da si zavaruješ svoj zaslužek. Grem za korak naprej imi tuldim da vsi, oni, ki ne pomagajo Ameriki sedaj, hočejo izkoristiti potne srage onih, ki žrtvujejo tako svoje dinševne zmožnosti, kakor svoj kienar, svoje delo in svojo kri za o-brambo te dežlele pred grabe-žijivimi tirani; talki ljudje so paraziti, ki se debelijo na delu drugih; on sti vampirji, živeči na krvi, ki jo prelivajo bojev-iniki iza demokracijo na bojnih .poljih Evrope, da zavarujejo svobodo in sad ljudskega dela.
) Proč .s takimi! Svetovna vojna je pretresla temelje naše nove domovine^in ti nočeš pomagati deieli, ki ti je tl&la zavetišča! *
Rojaki, vaše družine, v stari domovini Sloveniji kličejo na pomoč. Otri solze vsaj svojih vnukoV, ko že me moreš pomagati ženi in otrokom. Kranj ska, slovenski štajer, Koroška, Trst, Goriška in Istra se žele združiti z ostalo Jugoslavijo, in mi naj ne bi pomagali združiti in osvoboditi svoj narod, da postane na svoji zemlji svoj goagodar, ter da se 'na veke prepreči prelivanje krvi!
Pomagaj zavarovati svobo-db in blagostanje Amerike. Pomagaj iztrgati svojo družino in svoje premoženje v starem kraju iz rok tiranov 1 Pomagaj zavarovati demokracijo sveta! Pomagaj, osvobddSti in združiti Jugoslovane! t
Amerika ti bo dala prifi-ko, da 'kupiš državne bonde, v ko jih bode tvoj zaslužek varno im obrestonosno naložen: s skupičkom bondov pa se bodo bojevale bitke svobode in pravice proti tlačanstvu in krivici. Potem šele bodte vaše premoženje varno, vaše družine proste in vi,prosti 1110-'žje glasujoči pri volitvah za blagostanje domovine ini svoje lastno blagostanje.
Hranite svoj zaslužek že se-Id'aj, da vam bode mogoče kupiti nove državne bonde, kadar bodo na prodaj. Plačilo bode neskončno večje, kakor pa žrtev.
Povzdignimo iglas naše bojne himne doma, pri d>elu, in na boj.nih poljih: "Naprej zastava iSlave, na (boj junašika kri! Za blagor očetnjave, naj puška govori!" In " U boj, u boj! Mač iz toka, braco! Nek duš-man zna kako mremo mi!"
Matej F. Kebe.
•70 bilijonov dolga
AvstroOgtrska je imela pred vojno oknoglo enainpet-•d'eset mil jonov prebivalcev in kakih enajst tisoč " milijonov
dolgov.
£e se vojna konča 'koncem tega leta, tdeflaj bo imela Avstrija vsega skupaj do sedemdeset bilijonov dolga, državnega in vojnega. Avstrija je torej maprtila svojim nesrečnim narodom, katere je najprvo pognala v vojno, nič manj kot enainpietdeset bilijonov vojnega dolga.
Vsejra tega pa se nismo mi "znrs-lili* kot Avstrijaki radi trdijo, ki ne mislijo dalj kot do nosa, ampak tako piše pozna-
''Reichsposti.''
Profesor Sommereger razlaga kalloo se Avstrija nahaja v '1ocean\i dolgov in Idaivkov'', in da na noberi načini ni mogoče, da se (Avstrija reši poloma in bankerota, kot dla ji kdo plača, neizmerne dolgove.
Toda kdo .bo plapal avstrijske dolgove? Morda Nemčija ali kajzer? Četudi (Nemčija zmaga, pa ne bo pri yolji plačati avstrijske dolgove, ker bo imela svojih preveč.
Mbgoče bodejo sovražniki Avstrije plačali te dolgove? Zakaj neki? (Kje ima kredit? Ali je (kje zmagala, ali je kaj pridlobila, ali ima kje kaj držati zsai garancije ogromnih dolgov, ki jih bo morala plačevati?
Profesor Sommereger piše, da je imela Avstrija pred vojno enajst tisoč in petsto milijonov »dolga. INovi dolg znaša nad petdeset tisoč milijonov. In če bi se vojna takoj danes skončala, pa bi veljalo razoto-ženje, poprava železnic, obnovitev materijala, izplačanje čet, nadaljmih osem tisoč milijonov. Vsega skupaj torej se-demdteset tisoč milijonov dol" ga..
Vojna posojila vsake vrste, za katere je Avstrija izprazni: la vse privatne blagajne, fonde, banke in izmozgala vse kar je mogla, vsa ta posojila ne pokrijejo niti polovico stroškov. Vse ostalo je,"torej polovica dolga; viseči dolg, vzeto na račun od1 avstro-ogrskih bank.
Do lanskega leta je avstrijska vlaldla, tako piše' profesor Sommereger, pobrala iz avstrijski hbank enajst tfsoč milijonov kron, katere so ljudje tja znosili tekom svojegai življenja, da imajo kaj za stara leta. (Ljudje v Avstriji nimajo sedaj nobenega denarja na svo jih bankah.
Koncem tega leta bo Avstrija potrebovala najmanj
Dalj« na tretji strani.
H ^Ajj*.	tr . A	Datum » I I
II s>evera s ehi^i
S	V	______adr»Tll», tod* tm
I Balsam rS: |
for Lungs EffJ
(Severov B&lzam za pljuča). Ne rečite samo: "Selim nekaj za moj kaftelj." Navadita »a zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da ea izognete nadomestitev. Zadnjih 27 let je Severov Balzam za pljuča uepelno zdravil Ic&ielj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kaietj. kot na pr. kaielj pri influenoi, vnetju sapnika, oslovakem kaliju, hripavosti in vnetju grla. Isti ja izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 80 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Seyera'a Cald and	8®v«ot» drulinak* sdnvll* m naprodaj t k-
Grip Tableta	kamah VMP0VMd. Zahtevajte "Scvwofa" ponjt-
/«,„_„ T»w«t» un»	hov«m polnem imenu, č« jih na morete dobiti v
KhUdl ta hSoVTS	<kjmfcel naravno.* od
£STv SiKK	W. F. SEVERA CO.,
C«dar Raplda, Iowa
gi!:iii!ii::!i!iii:iiiiiii
1 — J. S. Jablonski
1 ^^H^ SLOVENSKI FOTOCRAF.
I m^H	6121 ST.CLAIR AVE.
Hj Isdeluje slike ta ienitbela dralinske slike,otrolke slike, po naj ovejii modi in po nizkih cenah. Za S S'l'^V^lpOO vrednostnih slik (en ducat), naredimo Q ["Ft^m^glHB eBO ve|ik0 sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
»»" VSE DELO JE GARANTIRANO.
■■■■■■■■^HMHBBBHMHSKlIHlMHHBH^MMBHMniM
Najprvo je kvaliteta.
• Ponos izdelovalcev dobro poznatih in zanesljivih zdravil, ki se oglašujejo pod imenom:
Severova družinska zdravila
je bil vedno radi kvalitete, enakosti in zdravilne vrednosti tdh produktov.
Radi neprestanega draženja vsega, "kar se rabi /a z>drav la, kot prvotna d-avi-la, steklenice, papir, je »nastalo (potrebno vprašanje: /Kaj naj naredimo? Ali naj ohra nimo ikvaliteto? ali icKržimo cemo?
Naše geslo je bilo, da mora biti kvaliteta prva, in raiditega smo se odločili a kvaliteto.' RatMtega £mo bili prim'Cirani ceno nekaterim ?ldlravilom povišati -,samo da vzdriimo i$to kvaliteto.
Ker je -bil naš almanah za leto 1918 tislkan, predno smo se odločili za nove cene, naznanjamo tu cene kalkor so sedaj.
SLEDEČA ZDRAVILA SE SPRE" CENE SLEDEČIM. ZDRAVILOM MEJNIJO V CENI TAKOJ:	OSTANEJO ISTE:
Želodčni Grenčec........ 75« S1^0	Balzam za .plutca...........25 in	50c
Gotharsko olje ............ 30c in 6oc	Jetrne krogljice................%.	25c
2ivljenski balzam ............... 85c	Zdravilno mazilo .............................2^c
(Zdravilo za obisti in jetra . 75c in $1.25	Zlato mazilo za oči....................25c
Zdravila za revmatizem ... ...1.. $1.25	Maizilo za kožne bolezni....................oc
iKtičistilec .................... $i-25	Zdravilni obliž.........\................25c
Zdravilo zoper drisko ........... 30c	,Mazilo za iase .........;......^
Zdravilo zeper gliste .............5<>c
Tonika za lase ................... 65c	Prasek ^ zobe ..........................2 c
£re,me	..................^o c	Zdravilo zoper kurja očesa .......
Kapljice zoper zolbobol .. .......... I5C Praški zopet glavobol in nevralgijo 5c
Regulator .................... $i-25 Kapljice za otrclke ............... 25c
Laxoton ....................... 35c Mazilo zoper katar.............. 25c
Nervatl0,n .......,VV:,VW-..... $I 2S Antiseptični toaletni prašek ...... ?-c
Tablete zfoper prehlald' in hripo----30c	r
Febroka ........................ 75^ Frasdk za noge . . ..............
Snčna tonika ...........................* Z.drav,lno milo za kozo......... \cc
Antisepsol ...................... 35c Tab-Lax (zoper zapeke)---- 10 n 5c
(Mi smio trdno prepričani, da bodete še naprej zahtevali Se\erova zdravi a, n zagotavljamo vas, da naš ekflini inamen je o'hirainiti vaše zaupanje. Vi se vedno lalv o
zanesete na naša zdravila.
Severova codravib se prodajajo po vseh lekarnah. Viprašajte za nje po nj h polnem imenu, ogibljite se ponaretilb. Če j ih Vaš lekarnar nima, pišite za nje narav-most <k namv Priložite naročilom denar.
6 »pošto vanjem
W. F. Severa CO. CED^rDS~
Nadaljevanje iz druge at*anl.
I dva tisoč in petsto n%ilijonov kron, da bo plačala obresti na posojila «a zadnjih šest mesecev. Kje naj Avstrija dobi toliko denarja, da plača samo za I obresti? Nova posojila — za plačevanje obresti in novi davki -za nesrečne narode.
Poleg teiga računa profesor 1 iSommereger, da ibo Avstrija ■potrebovala po tej vojni še natjmanj \20o.ooaood Ucnon na leto, da plačuje pokojnin« ■častnikom in raznim nrald'ni-kom. Tako je Avstrija navalila na glavo vsake osebe, ki živi in še diha v Xvstriji oigromen davek 1500 na osebo.
In glejte, Slovenci, v tako strašnih prilikah bi se inahajal po vojni vsak najmanjši del naše zemlje, ki je ostal pod avstrijsko vlado, in pod tako krutimi davki in v peklenski mizeriji se Ibo naitoajal vsakdo, kdor se bo vrnil v (Avstrijo. Suženj bo celo življenje, plačeval bo, da bo črn, ker strastmi dolgovi in takse bodejo pobirali sproti vse, kar se tro prislužilo.
Kdo se bo brigal za nesrečni narod? Kdo bo plačal sicer avstrijske Idblgove ?
Vsi oni, ki zagovarjajo idejo, da ostane naš nairod ali le en kos naše slovenske zemlje pod vlado Avstrije, naj vedo kam silijo ta narod?! Zato pa je sveta dolžnost vsega slovenskega naroda boriti se proti avstrijski vladi, ali skleniti da ostanejo Slovenci po vojjii .tukaj, kjer je vsega dor * volj, ali pa pridejo izpod avstrijskega jarma v svobodno, samostojno, svojo, lastno id!r-ižavo Jugoslavijo, kjer ne bo dolgov, povzročenih od cesarskih vojn, ampalk kjer bo narod s»am po svoji volji delal postave in si zbiral vlado ka-koršnjo bo hotel.
Vsakdta naj to premisli in (potem naj*gre na delo za svobodo!
"General" Pershing
I Vojaška pravila ameriške armade poznajo samo dvoje vrste generalov. Nižjim generalom se reče "brigadier general" ali poveljnik ene brigade, višjim' igfemeTalom pa "major generail" ali poveljnik divizije. Višjega, dostojanstva pri vojakih kot "major general"' ne poziva afperiška armada, ali wsaj dje idolgo ni poznala. Pravico odločevati vojaška dostojanstva in časti ima le kongres in ne prddfsednik. In kon-. greš je bil vselej jako skeptičen), počasen in nikdar pri vo- • Iji (podeliti kakemu častniku * višji naslov kot je ''major general."
Toda danes, ko je tudi Amerika dobila skono 300.000 pro1-stovoljcev v svojo armado, sedaj ko je 670.000 mož v narodni armadi, poklicanih potom splošne vojaške obveznosti, so razmere drugačne. Pred to vojno je vsa Ameriška armada štela 18. 'brigadnih generalov in 14 Idlivizijskih generalov, ali skupaj 32 generalov. To je zadostovalo za našo armado. i$edaj j« drugače.
'Citali Smo zadnji teden v 1 1 braojavtkah iz Washingtona, da je kongres ustvaril dvoje novih generalskih časti za ameriško armado. Im vsieer: 'Lieutenant general in general. ^Lieutenant general" je toliko kot zborni poveljnik ali poveljnik armadnega zlbora, in na- ' slov "general" pa Odgovarja marialski časti. Ti novi naslovi so bili potrebni radi nastalih razmer. Prvi, ki ga je doletela čast, IcPa postane "pravo-močni general" (full-Hedged general) je general Perslhing.
Vojni tajnik je .naipnosil se-naitni vojaški odbor, da oživi ta naslov. Za en del se ameriška ljudstvo ne strinja s to no" vo častjo v vojaški upravi, ker plodira stare amerišike tradici- 1 ; je. Ta tradicija pravi, da ne sme biti nihče polnomočen general v ameriški armadi, raz-ven. v priznanje izvanredne i&asti, izvanrddme služb«, fcate-roje opravil dotični general za ivojo deželo. Major general .
nega za Ameriko, dasi ,gre si-r ser vsa čast resnemu možu. t Polno časit ameriškega genera-. la so imeli sedaj v ameriški . zgodovini le Washington, L Grant, Sherman in Sheridan. i Od Waehingtonovih časov pa . do konca civilne vojne ni u-ižival noben atmerHBri lastnik • te izredne časti. Niti general L Scott ne, ki je toliko časa po-; veljeval ameriški armadi, in i ki je bil vojaški ideal svojega i časa. In kia ga je vlada imeno-. vala "pod-maršailam" ali "lieu-1 tenant generalom", je bil kon-[ gres numenja, dh uživa sijajno 1 čast. 1
Tekom štiri in pol-letne cl-, vilne vojne ni dobil nihfce nar [ stova "general". šele Grant I je idicfcil ita naslpv, potem Ido je [ bila vojna končana, in ko je > Grant umrl so prenesli isto i čast na Shermana, in po Sher-manu ga je nasledil Sheridan, toda po iSheridamovi smrti ni . noben ameriški častnik več dlobil tega naslova. Ta urad se je držal svet prav kakor v republikanski Franciji urakl maršala. Od Napoleonovih časov, izza francogkonemške vojne ni smpl nositi noben Francoz dostojan-stvo maršala, m šele Joffre-u j« bilo dovoljeno v priznanje, njegove zasluge, ko je septembra meseca •. zagnal vso oemško armado, ki je bila že pred pariškimi vrati, za 40 milj nazaj in rešil Pariz ter Francija
' Ravno tako je pri mornarici. Prekl to vojno smo imeli v Ameriki eno samo vrsto višjih poveljnikov. Imertovali so se "rear-admirali", kar odgovarja evropskim " k on t re>-admiral 0111." Noben mornariški 1 častnik ni imel višje časti. Sele seldlaj, ko je nastala vojna, se je to spremenila. Rear-admiral Simms, ki je bil poslan z ameriškimi torpedovkami lo- 1 vit submarine v angleške vode, je dobil naslov "vico-admi-ral", Ikar je izvanredna čast. Pravrh admiralov pa smo imeli dosedaj le tri v, ameriški mornarici. In sicer Farragut, Porter in Dewey.
Današnja svetovna vojna je pogtazila vse stare tradicije Ameriško ljudstvo jako nera- ( idb podeljuje visoke vojaške časti svojim državljanom. Aanerikanec ve, da naslov sam ^ ne prinese zmage, ampak mož, ki je zmožen. Tdda razmere , zahtevajo danes, da se je to spremenilo. General PersWing, 1 vrihovmi povejljnik ameriških č-et v Franciji postane polno- " močni general. In ameriško ljudstvo .pričakuje od njega, da bo to čast praktično aidru- . žil z dostojanstvom in izvan-redno službo v korist Amerike, svetovne svobode in miru. ,
-o-—
KONGRES PROSTOZIDARJEV IN ITALIJA.
Celokupno italijansko časo- * pisje se še vedno bavi z "fra- ! mazonskim šlkandalom", kakor ga saimo naziva. Corriere della ' Serra piše 15. julija: "Kaj je { bilo toej v Parizu? Ali je spre- " jel kongres dnevni red, kateri J izključuje vsako idejo o plebi- ^ scitu za Trentin1 in Trst ? Ali j»e 1 bil ta dnevni red samo predložen, potem pa opuščam zarakti brezbrižnosti italijanskih delegatov? In kako se more govoriti o absolutnem priznanju absolutno pravice Italije do Trentina i<n Trsta, ako ni oči-vidno v členih programa za mir?
Francoski prostozidarji trdijo, da niso oni ničesar storili, da bi preprečili delovanje italijanskih delegatov na kongresu. Italijani so razpravljali o tem vprašanju skupino z Jugoslovani in se z njimi sporazumeli v tem oziru.
Aiko je tako, tedaj vidimo v tem obnašanju italijanskih delegatov žalosten efekt nesloge » ki vlada v Italiji z ozirom na * pravice in odnošaje Italijanov 11 napram Slovencem na drugi * obali.	*
Ali fo imeli oni taisti program, kakor — da jih tako imenujemo — italijanski jt^go- č slavofili? Poslužili so se torej t prilike, da -.potrdijo na kongre- g su prostozidarjev znova opor- si .tunost transakcije ki soglasja t
•	»• n .	..	"1,1'
■I I. ■.■■■ "I L H..1.I..M I 1 ■■■ 1- "'I.
tin in Istro? Ali ni bilo potem smešno, da je vprašanje o bodočnosti Dalmacije odvisno od plebisdta? Plebiscit dalmatinskega 'prebivalsta bi dal 'brozdvomno premoč Slovanom.
Na vsak način je bilo po* t rebrno, bolj kot kdaj prej, po-vdarjati absolutno pravico Italije na Trentin in Trst v taistem tdhevnem redu, v katerem je bila formula o plebiscitu."
Tiskarna "Clevelandska A-merika" j« edina slovenska linijska tiskarna v drŽavi Ohio. Slovenska društva iz vzhoda kot iz zapada naročajo pri nas tiskovine.
Naprodaj je fin mizarski stroj,
skoro nov, ki opravlja vsa razna mizarska dela. Proda se po nizki ceni, ker je sedajni lastnik kupil fcllruzega. Vprašajte na 1164 Norwood Rd. (122)
Zidan garage >sc odda v najem. Vprašajte na :1,24s Norwood Rd.	(121)
Rojaki v Rusiji,
kje se nahaja Jože Kramar,
doma iz St. Petra pri sv. Gori, Spod. Štajersko. Služil je pri 20. lovskem bataljonu. Prosim vse »Slovence v Rusiji, če kdo ,ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar jim bom (hvaležen. - Išče ga njegov brat John Kramar, 3852 St. Clair ave. Cleveland OBrio. U. S. A. ------------- (122)
Naprodaj je hiša na Westropp ave. Hiša ima 7 sob, vse mo-Idterne naprave in vse plačano. Cena je samo $3800. Oglasite se pri John M. Pierce, 575 E. 140th St. ali na 14305 Thames ave. Collinwood.	(122)
POZOR!
Najbolj si zasigurirate bodočnost z znanjem artgleščine. Sedaj se varti- nudi prilika, da se naučite tega jezika in to v kratkem času. Vpisovanje se vrši v torek in petek, 16. in 19. oktobra zvečer ob pol osmi uri zvečer v Gndinovi IdHrorani, 6021 St. Clair ave. (122)
Radi selitve se proda postelja po nizki ceni Vpraša se lahko zvečer, 581.1 Bonna aVe. ,
111—1 mi utSfs ■ ■ !M	m —'
Naprodaj so tri lepe hiše za 2
Idlružini. Jako poceni. Vprašajte na ii.379 E. 65th St. (120)
čedna soba se odda v mflijem za 1 fanta na 1152 E. 6its St. __(121)
Dekle dobi delo v groceriji.
Dobra pilača. 544 E. 152nd! St. ,_' _(120)
Pozor čevljarji, služl>o želi dobiti pošten čevljarski pomočnik. Vprašajte pri Martin šorn, 6034 St. Clair ave. (l2o)
štirje fantje se sprejmejo na
stanovanje in hrano, ali brez hrane. 6123 St. Clair ave. zadaj.	(121)
■ - •
Naprodaj je dobro, idbča mle-karija s posestvom ali brez, v slovenski naselbini. Vprašajte v uredništvu.	O121)
National Drug Štora I Slovenska lekarna.
vogal St Clair ave. ia 61. cest« S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpis« V zalogi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni. ' (4$)
''; r!l 1.....1 Vfi' ■ V v v,- i
• ♦
Pravila, društveni papir, plačilne knjižice, knjižice, plakate, kuverte, trgovske račune, gostilničarske tiskovine, label-ne za vino ali žganje, sploh vse tiakovine Lli/iIuU tuša nakar.
1	Dve hiši v.
( ste naprodaj na Norwood RkJ.
Prodiajo se po jako ugodnih I pogojih. Vprašajte na 6002
tSt. Clair ave.	(120)
■ ■ * >
Dve ali tri sobe s kuhinjo se dajo v najem. Pozve se med ' 5. in 6. wo zvečer na 718 E.
160th St. blizu St. Clair ave ' zadiaj (12j) 1 '	__
mmmmmmmmmtmmt
; Dr. L E. : SIEGELSTEIN
3. nads. permanent bldg. 746 EUCUD AVL
blizu E. 9tk Sb
1
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
<
Uradna m r ai
B. ^j. «lo 4. pop.
7. aVa£. do S. »ai.
10. do 12 dop. ob nedeljah.
Ixre£ite ta ojlas, da ne pozabit* nas t o*) a
mmmmtmmmmmmmmmmtt
Zidana garaga se odda v najem. Vprašajte na 6303 Carl ave.	(120)
Fantje se sprejemajo na stanovanje in hrano. Vprašajte na 1158 Norwood Rd. (120)
ŽENITEV.
Polljgte nam dolar in mi vam takoj p .illemo icnitoTaojtki katalog t polnim opliom, slikami, imeni in na-•lovi mogih deklet in udov, ki iftčejo poltene mole. Vi jim lahko direktno pllcte. Mi amo t polteni zanesljivi trgovinica d opita vanje, In en dolar ram lahko prinete xakon«ko Brejo.
Pilite na«
Cosmopolitan Club,
BOX 4M,	VENICE, CAL.
JAVNA ZAHVALA.
,Dr. Sava, št. 87 SBFZ se naj-isfkrenejše zahvaljuje vsem bratskim društvom katera so se loolrporativno udeležila razvitja društvene zastave 7. oktobra.
Društvo se nadalje zahvaljuje za vsa td&rila od posameznih društev kakor odi dr. Do-služencev, dr. Slovenske Soko" lice, 62. SDPZ, dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, iens'ko dr. Carniola št. 493^ LOTM,) dr. Složne Sestre, 120 SSPZ, dr. Jutranja Zvezda, št. 41 SDPZ, dr. Lunder — Adamič, št. 20. SSFZ, dr. L. M. Tolstoj, št. 26 SSPZ, Idlr. Primorska Soča, št. 94 SSPZ, dr. Napredni Sosedje št. 144 SSPZ, dr Z. M. B. in pevsko podporno 'društvo Edinost.	' ,
Botru nove zastave sobratu g. Frank Cern^tu in botri go-spej Birkovi,, družici go spici Josipini Jereb in gospici Juliji Volk se zahvaljujemo za krasne deiklamaciije, pevskemu dr. Edinost za kraisno petje, vsem govornikom za lepe in spodbudne gOvore, kakor tudi g. John Ztilichu za lep rcfcar društveni zastavi. Iskrena zahva!a tudi if. Jos. t2e!letu za brezpila čni avtomobil, oziroma vožnjo zastave.	1
Konecno se društvo zahva Ijuje za vse simpatije od stra ni udeležencev in društvo si ho dan 7. oktobra ohranilo v pri jetnem spominu.
Odbor Dr. SAVA, 87 SSPZ
Soba se odda v najem za ene
ga fanta 1125 Norwood Rd. .
'Lepa soba z opravo se da v najem za enega fanta. 1141 £ 66th St. A	(120 <
1 "	j lili I MM MB......
Slovenskim gospodinjam. Radi pritožb > grgcerijskih pomoonvfcpv se naznanja odjemalcem, da se grocerijske
I	. • i	I
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—-ia in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in so-l boto zvečer od 6—8. ure. DR F. t KENNEDY, zobozdravnik, pretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(x49)
KJE JE Rudolf Škabar, doma iz Lokve na Krasu. Slišala sem, da se »nahaja nekje v ruskem ujet^ ništvu, in prosim torej vie Slovence v Rusiji, da mi naznanijo njegov naslov, če jim je znano, zakar jim bo jako Ihvaležna njegova sestra Mary Škabar, omož*na Cerkvenik, 6018 Glass ave. Cleveland, O. U. 'S. A-_(120)1
Hiše naprodaj
za eno, dve, tri ali štiri družine. Zidana hiša za 2 družini, cena $5500. Hiša za 3 diružrne, cena samo $6300. Hiša na 66 cesti za 3. družine, cena $3800.
Dve hiši na enem lotu, vsaka za dve družini, cena $7500. Dve hiši na enem lotu na 66 cesti, vsaka za »dve družini. Hiša na Bonna ave. za 2 družini, jako, poceni. Hiša za 3 družine, $50«». Pridite in poglejte si te hiše, kar vas nič ne stane. Naprodaj imam tudi več mesnic, grocerij in candv stores. Oddajam hiše v rent. Pri nas jfoVitv vse. Vprašajte na 1065 itV .'Oh St. (120)
Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta, s hrano ali brez. Kopališče na razpolago. 971 E. 76th St. .	(120)
f" £-i.I 1
.....
Pozor Slovendt Kadar potrebujete doma v hiši pluniberja, tedaj pokličite svojega rojaka, in z veseljem vam proračunim, koliko velja popravilo alfi koliko vtdjajo nove stvari. Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše 00 nizke in delo garantirano. Svo? ji k svojimi .Edimi slovenski plumber.
Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Plumbing, Sewering Gas Fitting.
Princeton 2984 K. (105)
-——--—
feojcS
gz PHr«j«n pO nailnu. Id n j* rabil » tUr m«4«r manlK	p
\ fl •«]« llkud fud»»ito iHfdnlait l|
i	krče u želodcu in trebuhu, H
E	bolan vrat, naduho, glavo- V
■ IJ^ i*gubo tehJt prehlad v II
I* lUu k«M|Muiii«	B
Sk i^J d«U tl.vni "Pmht Expm	S
ttv* vredno irtdliTO	1
11 1' S« vdrrnanjc. f(M«tM	|
I	im> «no itekUnlco	g
tjjl v^i ».dno pri rob»h. 3R in «Sc	I ' r*«h lekarnah »U pa pri
r. AO. RICHTER a CO. g
s^r^ xx'iCi- I :
mmmmmmm ■
<
OBRESTI I
se začnejo vsak dan
VLOŽITE DENAR NA
LAKE
SHORE
BANK
ia p« pfiffflh pUža— dm
4%
SL O^ ami 5BA 9L lapulii mmd
!■■ , .:.■•>.	.. ■ • . & ' ' • - rri; - :1 L
I Velika prilika za delavce, j
_ —mm—tmmMmmmmmmmmmmmmmmmmmm	mmm^MMMMWM f ■
■	Kupite velike lepe lote, samo 10 minut od dveh . m velikih tovaren, kjer dieila nad 200 tnož. Nase St. M Clair ave. zemljičee na St. Clair ave. in Bliss Rd. je
I popolnoma (preskrbljeno z vsemi modernimi napra- '} m vami', tlaki, zdravstvenim kanalom, voda, eiektricna \
■	lulč^ senčnata drevesa in tlakane ceste.
I	Veliki lati 50x150
C veljajo sedaj samo $395 €	Na lahka odplačila.
m	Loti so blizu ljudskih in višjih šol,'blizu trgovin in
C	cerkev. Vzemite Shore Line karo doBabbitt Rd., ko-
M	rakajtte južno po Babbitt Rd. do zemljišča ali telefo-
■	nirajte Mir. Dan Garapiču, Wood, 7119 W. da vas porn	pelje z avtomobiilom tja.
I The MeNutt MeCaH
m Main 6530	Central 1580 W.
(	220HICKOX BLDG.
M * *\9B ---
X"11 ....................K
TEL. MUNCETON IUU
FRANK ČERNF
A	SLOVENSKA TRGOVINA	MmJk
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-FONI, SREBRMNO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Ave.
Kadar idite kupiti dobro ttro In drugo zlatnino, Columbia grafofone, ploKe v vseh jetikih, posebno importirane slorenak« plošče is stare domovine ter vse r to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mssetna !	odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine In grafofono*. Vsako
;	blago je jamčeno.
I HIŠE in LOTIII
iiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiii v EUCL1DU ■■»■»tiitiitiitstiBiaifiiii«
N6ve tovarne, novo mesto se gradi v Euclidu. Slo* I venci, kupite lote sedaj, vaš denar se potroji v • kratkem.
I DANIEL GARAPIČ, II
RKAL ESTATE
M BUSS ROAD, EUCUD, O.	tel. wood tis w
POSEBNO NAZNANILO
Dr. Cowdrick, veliki ftpecijallct, je upeljal v Clevelaadu vsa velik stroj« za zdravljenj« ljudi. Tu bo nadsljsval zdravljenje na način ko« ae tdri vi na kitkah Bhrrope. Ne rafiuna nlfl za preiskavo, preisksva s X larkl J zastonj vsakemu bolniku, de ae zdravi pri njem. N1« ne dene, koliko 6aa se te zdravite, pridite, da vldlt« kaj U tpeeijallat lahko naredi z« vas.
nered v želodcu, ^■'^■CTVV^ D I Tu js prilika, di Ur T Nsred ' v Jetrih T	Jig | vpraMte .velike«
Rsvmstizem? Glavo-H	Epjl da vag pre||^ x j
bor, zaprtje, nečisto M	H I Urkl Nlkd»''- P*^
kri? Slabost, nervoz- p|	|	Ji
elaba pljuča T Privet- |	I I Ne Podl" i" Jte/* ke
ne beleznlT I. t. d.	fcf	/ Je nevarne.
$1000.00 x žarki se rabuo za preiskavo in zdravljenji ČE STE BOLNI
Pridite taikoj In ta špecljallst vas popolnoma preišče, potem zvesti Ce morete ozdraveti, ker uapeh je odvisen od preiskave. Njegovi kritsn stroji iz vseh- delov aveta mu pomagajo^ da ima najboljll zdravniški ura« v mestu, Ko bo druge metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj uap«li Brez vprafranja, kakino bol&en Imate, če zdravnik vidi, da ae da ozdraveli bodite prepričani, da kmalu ozdravite, ln nikomur ni treba zapraviti denar Ja, ne da bd dobil uapah. Pridite ln pogovorite se privatno s zdravnikom«..
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Med EiicBi
4. nadet	iiMMijaikt, Cleveland, o.	in Proapec
Ur.do. ur.1 9. .Jutr.j dm ». m*. Ob	od 10 do 1.
. i. ■■ ■■■ ..	I,..	i	.i ......... i. ,	. ......
■81 'I1 't* ■§' i ■!' 'p I1 'I' ■! I' ■!■ ♦ »t1 ■!■ 'I"!1 ■!■ ■!■ ♦ ♦	♦ ■H,ili i 'I1 •!■ f 'I111 ♦♦H
» <
I J9t. Main 2063
Cuy. Central /650
; \
t i John L. Mihelich
;	' SLOVENSKI ODVETNIK
''	'	(ATTORNEY AT LAW)
' P
»
902-04- Engineers 2
: u	5514 St. Clair Ax)*.
> <
»<iti..................... ......
Čistenje in likanje oblek«
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molke obleke................f 1.00 I Ženske kikljc.....................SOc I
Molke suknje .............„$1.00 Ženske dolge suknje.......$1.00
Jop«..............................SOc I Ženske obleke.................ti M ' II
Tli DAMM DRY CLEANING Co. j!
c—t7»-w 1574 E. 55th ST. B2LS9S5
"Pi m	I	1
fc	'	Igg&	SSi
if	-L-.:.: -^Mjjy	omo
I T I
III Na De vinski Skali.
olo	°P°
Aj	Zgodovinski Roman.
Y^	SPISAL F. REMEC
JI	^Urx
■oŠ '	moom	,	mom
iiu	1 ■
III.
Bih je že moč, ko je prišel i devinski gospodar na dvorišče svojega gradu. Na morju je piteiala megla in ostra iburja je brila po krastki ravnini. Hasan je pri velikih vratih pričakoval svojega gospodarja. Za uzdi je tSržal konja in kobilo; kobila je bila črna iko noč, konj tako bel ika-kor sneg, oba ipa čiste atabske 'krvi,
''Lepa si, moja Vihra/' je I, mrmra Juri, gladeč kobilo, "in J; hitra si kakor ""burja. Nocoj zdi rjava, kar se da, in (kmalu l)odeva pozdravila lepo Katarino."
, Juri je skočil na kobilo in ognjevita kobila se je vzpenjala, da se je moral jezdec globoko nagniti na njen vrat.
44Le potnpi, Vihra, najina pot je dolga in jaz nečem, <la bi prišla brez sape pod» dkno Katerinino.''
Hasan je medtem zaprl vra-ta in zdaj sta devinski gospo-* dar in. njegov suženj /dirjala proti furlanski meji, da so se | delale isikre in ikaikor bi tekmo-vala, kdo |d<a pride prej na cilj. L.. Sele čez ure* sta nehala dirjati in se je Juri ciibrnit dto svojega suinja ter mu z rezkim glasom rekel:
"Zadnjič nisem bil s teboj g zadovoljen, Hasairn. Dvajsetleten človek mora bolje streljati na lok, kakor znaš ti."
"Ni mogoče, gospod," je odgovonil Hasan, "krive 'so I zapestnice." Pri teh besedah | je pokazal Hasan zaipestnici, ji ki jih je nosil Hasan kot znamenje sužmjosti.
"Daj se krstiti tin jutri ti snamejo zapestnici."
"Tako je tudi vaš papež rekel bagdadskemu kalifu. Ali % veste, kaj mu je ta odgovoril ?
Rekel je, da postane V tistem f hipu kristjan, čim postane papež mohamddanec."
Juri ni razumel za svojo vero prezirljivega smisla teh be-V, sedi. Zasmejal se je glasno in rekel brezskrbno:
"Pa bodi kar hočeš; ali bodi ,§ lužentj ali svoboden mož, | mohamedanec ali kristjan, | glej, da bodies znal bolje stre-. Ijati na lok."
i "Pšioa je orožje, ki jo vodita oko in veter," je pripomnil Hasan; 'tyest je zanesljivejša, ker se ne loči od rt)ke."
'Včasih je orlovo gnezdo tako vistoko, da ga ne doseže nobena roka in da more .pfiti do njega samo puišica."
"In kako pride kača Idb ja-> jec?"
"Plezaje."
Jurjeva roka se je instinktivno oprijela težke železne palice. Na Ha s artovem licu se ni izpremenila nobena poteza; niti najmanjša kretnja ni izdala zamončevilh čuvstev.
Bas1' ,
Molče sta jezdila naprej Čez nekaj hipov sta se Jurjeva Viihra in Hasanov konj začela ustavljati . Vihra je dvi-jjb gala nozdrvi kvišku, Hasanov konj je naglo premikal ušesa. Z začudenjem se je obrnil Juri pnotisvojemu sužnju; a ta ni kazal ne presenečenja, ne strahu, samo njegove oči so se svetile, .kakor bi hotele prodreti temo.— I "Nekdo je v irajini bližini/' je rekel Juri.
"Jezdeci morajo biti," je odgovoril Hasan. "Lejte, Vihra jih je spoznala in nadaljuje pot in moj »konj ne bo zaostal."
Zdirjala sta naprej. Tema. ki je objemala Mirlansko ra--van, je, bila tolika, da se ni videlo rnti deset koraikov daleč. Hasan se zdaj ni dosti menil za svojega gospodarja; večkrat ga je celo prehitevaj, da je tnoral Juri svojo Vihro z o-stogi nagnati, da »i-zaostala. To je v Jurju vzbujalo vsakovrstne 6uipnje, saj se je doibno zavedal, kb-llko si je napravil sovražnikov- s svojo silovitostjo in svojovoljnostjo.
Juri si je priznaval, da mu Hasan doslej nikdar ni dal povoda, Idvomiti nad njegovo zvestdbo, ali njegova molčečnost je mogla biti prav tako izraz udanosti kalkor sovraštva.
Iz daljave se je zaslišalo rezgetanje. V tem trenotku se je Hasanov (kenj povzpel kvišku in se koj ustavil.
"Gospodar," je spregovoril Hasan, "prišla je ura odločitve. Ti lahko zdaj napraviš iz mene nesrečnika, ki bo zlomil suženjsko verigo, ipa če bi bila od železa, pa če bi tebi moral zabosti jiož v srce. Lahko pa tudi n'apraviš iz mene sužnja, ki ti bo zvest Ikakor pes, a bi imel trinogove kremplje za tvoje sovražnike. J'az ti bom ,oko, ki to vse videlo, jaz ti •bom uho, Jci bo vse sl šalo, jaz ti bom meč, ki se ne bo uklonil niti prokletju. Voli sedaj, kaj ti naj bom."
"Ne bojim se te, suženj, pa bodi tio.ali ono," je z neskončnim ponosom odgovoril Juri. "Ali, ti suženj, si mi grozil in zato te zadene zaslužena kazen; obrni konja in vrni se ne-mtt/dbma -domov."________
Prvič, odikar je bil Hasan Jurijev suženj, se ni uklonil gospodarjevemu ukazu, Iri Ju-rja so vzpričo tega obšle temne slutnje, (ker je bil sam sko-ro neobiorožen, Hasan pa je imel svojo krivo sabljo 'in svoje bodalo.
"Ali si otglušil, črni pes," je srdito zakričal Juri, ko je videl, da se Hasan ne gatroe.
"Slišal sem te, gospodiar in tudi razumel, tfoda ti nisi mene razumel Po^ej to pot; «podi me naprej, namesto da me podiš nazaj, in pridobiš si srce, ki se ti tie Ibo nikdar izneverilo, pa *ct bi mi ga izrezal iz prsi. Ce pa me spodiš iclo-mov v Devin, potem gospodar, poštam« iz mene strupena kača.'
Jurija je jeza prevzela tako, da je s povzdignjeno palico planil« nad Hasana.
"2e zopet se predrzneš mi groziti T*
In ker se Hasan ni umaknil z mesta, je Juri z železno palico uldferil Hasana po levi roki s takb silo, da je počila kost. Hasanu je roka upadla ali niti najmanjši glas ni izdal njegove bolesti. Prav kakor da> bi sploh ne bil z&det, ni glave ni premaknil, nego je vlekel na ušesa »nerazločne gJaifove, ki jih je iz daljave prinašal veter.
"Gospodar, sprejmi vsaj ztdlaj mojo ponudbo," je s tihim glasim ,(prosil Hasan.
"Ti si blazen; suženj hoče meni narekovati pogoje."
"Potem je bolje, da me tu na mestu ubiješ, zakaj v Devin se jaz ne vrnem."
Iz daljave se je zdaj še razločne je čul 'šum in novo rez-getatnje.
"Gospodar, pusti me naprej," je ihte prosil Hasan, "usmili se in pusti me naprej."
Ta tpdovratnost je napravila na Jurja venidarle nekaj v tiska.
"Saj "piojdeva lahko skupaj naprej."
"Ali jaz moram priti sam; Čuješ li, jaz moram priti sam na ikraj, odkoder se čuje ta, šum. Zaostani le za nelkaj časa."
"Zakaj?" je vprašal Juri, v katerem se je jeza umikala radovednosti. " Zakaj naj zao-stanem?"
Hasan ni odgovoril. Poslušal je z napeto pozornostjo ta šum, ki ga je donašal veter, 'Zdaj je.šum prihajal od Idhruge strani. Tudi Vihra ,ga je slišala in se obrnila na tisto stran, Hasan pa je pofbesil glavo in obmivši svojega ikonja rekel tiho:
"Moje življenje je odšlo; gospodar, jaz grem v Devin "
Pognal je konja, a ga zopet
t pustil in ponudil Jurju desno I roko.
i "Gospodar, razfoij mi še to itoko in potem mi pusti oditi." i Devinskega gospodarja je ta ponudba globoko pretresla. Na ikaj takega ni bil pripravljen. Spoznal je, da se pač nihče ne bi pripravljal na tak način na izdajstvo in zato je obžaloval svojo prenagljenost.
"Hasan, povej mi; Ikaj imaš" je rekel kar mogoče prijazno in vzel iz žepa svileni robec. "Na, vzemi ta robec in obvezi si rolko. In da poravnaš zamudo, jj;zemi mojo Vihro, Ta te ponese, kakor burja tja, _ ka-m<5r hočeš priti."'
"Hvala ti, g(<sijX)|.itar," je odvrnil Hasan z veselim glasom. "Pridrži svoj rofoec, in pridrži tudi svojo Vihro. Dovolil si "mi, za kar sem te prosil in hvaležen ti bom za to vedno. Danes se jaz tebi darujem. Glej, kaj si kupil z eno samo besedo, zakaj ti doslej nisi poznal niti mene, niti mojega konja."
Hasan sije obvezal roko, se nagnil na vrat svojega konja, siknil kalkor kača in konj je »dirjal tako naglo kakor bi plaval p.o zraku.
Vihro je hitri odbod presenetil. Zapodila se je za vran-cem, a zaostala je za njim in ko jo je Juri končno i ukrotil, se niti peketanja Hasanovega ktomja ni več slišalo.
IV.
Počasi je devinski gospodar nadaljeval svojo pot. Preganjal si je dolgčas s tem, <d!a je žvižgal ali pel in se igral s svo jb železno palico, .toda kmalu se je tega naveličal. Obšle so ga resnejše misli in začel je ugibati o svojem početju, o svojem prepiru z bivšim varuhom, o prodaji svojih vladarskih pravic in o sklepu, iznebi-ti se svoje prave žene.
ISam je uvidel, da je njego-vb ravnanje dostikrat brezmi-selno..
"Kalda sem vendar bedast," je govtoril sam^setoi. "Na eni strani prodam oglejskemu pa-trijarhu najvažnejše svoje via-, darske pravice v času, ko ste-zajo patrijarh, avstrijski vojvoda in istrski mejni grof svoje roke pO ozemlju in proti moji neodvisnosti največja Nevarnost; na Idlrugi strani pa izzivam patrijarha in papeža s tem, da d<ajjm zavetišča in varsiva vsem mogočim krivo-vercem. Ej. Iko bi bili moji sosedje hrabrejši možje, bi me prav Ihitro nagnali. Ali paziti Ho treba. Patrijarh se ne pritožuje brez vzroka, da se širi krivoverstVo. Ljudje sovražijo duhovnike in zaničujejo cerkev. In ker* jim graščaiki pri tem ne delajo ovir, zato plam-ti patrijarh jeze in sovraštva do plemstva."
Zlasti dolgo je razmišljeval o spletlkah ogejskega paitrijar-tia .proti domačemu plemstvu.
"Kar je še doftia^ega plemstva, vse bodo iztrebili ti tujci" je rekel Juri. "Patrijarhi v GralJIežu so naši prijatelji, patrijarhi v Ogleju so naši sovražniki ;patrijarhi v Gradežu se oklepajo domačinov, patrijarhi v Ogleju uničujejo domačine."
Jurju se je izvil iz prsi bolesten vzdih ;misel na propadanje domačega plemstva ga je vedno potrla.
"Odkar so cesarji dobili oblast nad Oglejem v roke, od teklaj silijo 'Nemci od vseh strani v naše pokrajine. Patrijarhi,so Nemci in-morda ne bo nikdar reč na oglejskem prestolu Icflomačin. Gradovi prehajajo drug za drugim v nemške roke in mogočno se širi veljava tujega' plemstva, veljava domačega pa propada. In s tem tujim plemstvom raste tudi moč in bOgastyo cerkve. Duhovščina se peha samo za denarjem in za oblast-
Zamišljen je nadaljeval Juri svojo pot.
'Morda je pa to še idbbro in koristno. Morda uniči duhovščina s svojim početjem, cerkev samo. K]do naj veruje, da je cerkev božja ustanova, ko so njeni služabniki satanskega |2niačajaj (kdo naj veruje, da uči cerkev resnico, ko se po^ služujejo njeni služabniki naj-grjih laži; kdo naj veruje, da so duhovniki oznanovalci vere ljubezni, ko more kakor rab-ilji; kdo naj veruje, da je cerkev zaščitnica kreposti in krščanske nravnosti, ko žive duhovniki razuzdano, ko so božje hiše postale hrami nečistosti in .tem pel j i nezmernosti-Ah, ko bi mogel, jaz bi jim posvetil tako, da bi ves svet strmel in se mi občudovanja klanjal. Ali cerkveno proklet-stvo je moč, kateri ne more kjubofvati niti rimskonemšiki cesar, če me cerkev prekolne, me zapuste moji graščaki in celo kmetje. Niti en človek Jri mi ne ostal zvest. In povrlh je moja dežela majhna in nerodovitna; razbojniki in berašlki menihi poflberejo vse, da lju-Idlem še z>a živež ne ostane. Ali maj mi ti izstradani reveži po-rnorejb? Ali se smem zanašati .nia plemenitaše, ki so name ljubosumni in me sovražijo, ker sem edini velikaš, ki si- je ohranil neodvisnost? Patrijarh in avstrijski vojvoda, beneški dož in mejni istrski grof, vsi bi me <radi upognili in vpregli v svoj jarem, vsi me radi ponižali. Ko bi me cerkev preklela in izobčila, bi vsi padli po meni in vsak bi napel sikrajne sile, da me uniči."
Devinski gospotdhr je dvignil glavo in se ozrl na okrog, da vidi kje kita je. Zemljo je zaodevala gosta megla, na nebu pa so se podili etmni obla-Iki.
"Bliža se vihar" je mrmral Jutri. "Oblaki napovedujejo grom in strelo v naravi; menici, ki se potikujejo pa mojem ozemlju, napovedujejo meni vihar. Treba bo, da pravočasno kaj uktenem; samo da vidim svojo ljubico — potem pa ha delo."
piočasi je nadaljeval Juri svojo pot. Hitel je proti severu, iz ravani se je bližal goratemu ofeemlju. Pri posameznih hišah je told in tam zagledal kafkega človeka, ki se je ves začuden oziral po skrivnostem jeztfiecu ali pa prestrašen pobegnil pred njim v hišo, kajti razbojnikov je kar mrgolelo po vselh pokrajinah.
Naenkrat se je Juri zganil in nagk> zgrabil železno palico ki je visela ob njegovem sedlu. £asišal je glas rogov in vpitje: "Na volka! Udri volka!" Juri je spodbode! svojo Vihro in zdirjal čez polja na stran, odkoder se je čulo klicanje. Prešinilo ga je veselo upanje, dla pobi je volka, a vsled megle nt bil v stanu presoditi, če jezdi po pravi poti.
Ustavil je vihro, hoteč počakati, da se zopet bglase rogovi. V tem trenotku plane iz grma pošastna prikazen*. "Me-IdVed je," je mislil Juri, in f* s palico zapodil nad žival. Žival se je tuleč*hotela umakniti, ali Juri jo je tako dofcro zadel, da se je zgrudila na tla.
"Stoj — ti si pobil gosposki plen," je zakričal širokopleč mož in se 'grozeče s svojo sulico bližal Jurju. "Plačaj pet srebrnikov — če nečeš, da po-nesem razen volčje Ikože tudi tvojo Jootžo s seboj."
"Če nečeš, da se ti zgodi kakor temu volku — glej, d»a izgineš," je jezno zakričal Juri i in udaril po sulici, ld!a je napadalcu odletela iz rok. Mož je prestrašeno kričal na pomeč in bežal čez polje, odlkoder se je bližalo več ježdecv in se je slišalo vpitje gonjačev.
Juri se z"a to ni zmenil. Stopil je s konja in se bližal vol-|ku, v istem hipu pa je tudi strahom a obstal. Vote j a glava je ležala na strani, iz vočje kože pa je igedal smrtn&bl^d moški obraz.
Dalje prihodnjič.
Pošten fant dobi stanovanje s
hrano. Kopališče in, gorkoto pozimi. 5801 Prosser ave.
dfc. i ' dfri dSh A fluJlh ii1^ iff ii'^i' lifiii 'i^i „j#J ni dobro znana ftrgo-	| nenih Elden srajc in
BE^&MOaiK, ^tmk
Naša posebnost 88 inch.	^^JSSKSSJ	g«	aaa f O CA FJ
square percale	▼l*lD>
SRAJCE ^s^JpaP; $3.00, $3.50, $4.00 H
$ 1.00	$4.50, $5.00 H
ZIMSKI JOPIČI i
(Sweater Coats Jersey) J
01	$i.5o, $175, l
tbl.UU« $2-00' *2-50';
^	' $3.00, $3.50,
$4.00, $4.50, $5.00, $6.00, i
_?__.i
%ZirgeMeke .... $28.50 11
__________ , — 'iii ■ ....... 1 ".i 'i ■
I "Čas je prišel, da zmagamo ali umremo	III
Za nas je ena sama izbera. Mi smo jo naredili".	Ill
Woodrow Wilson, r^T]
predsednik Zjed, držav > I^Tf
"Ali naj bodemo mi bolj rahločutni z dolarji	III
Kakor smo z življenji naših sinov?"	|j(|Il|
William G, cMeAdoo, Km I
tajnik zvezine zakladnice
M. Patrijotizem	^
||	Lojalnost	Ml
||	Varčnost. I||
II	Sklenite še danes, da kupite	/A I
1 Zvezine bonde druzega i|
I	LIBERTY POSOJILA! gj
f/\m	Pobijo se v svotah $50 in $100 in več. No- HH
uW I sijo 4% obresti, plačljive vsakih šest mesecev. Vi lwl lahko plačate takoj ali na obroke in sicer:
JJj^fl 2 procente kadar podpišete,	Fr^i
ir%| 18 „ dne 15. nov. 1917,	'
40 „ dne 15. dec. 1917,	L^J Ti 40 „ dne 15, jan. 1918,
I
I I	Vprašajte na banki, na pošti,v v tovarni Iger
JJ	delate. Ti vam svetiyejo in pomagajo. Dajo vam
i^n	uradne listine.
f|	Denar nilger na svetu ni bolj |T|
II	varen kot V LIBERTY BONDS! UJ
^	PodpUite takoj!	C^U