Mario Jareb, Sovjetski zločin u Katynskoj šumi – Uloga doktora Eduarda Luke Miloslavića, Hrvatski institut za povijest, Zagreb 2019, 335 strani Hrvaški inštitut za zgodovino (Hrvatski institut za povijest) v Zagrebu je pred kratkim izdal novo zajetno knjigo, ki obravna- va sovjetske komunistične poboje pri Katinu leta 1940. Monografijo Sovjetski zločin u Katynskoj šumi – Uloga doktora Eduarda Luke Miloslavića so objavili v sozaložništvu z zagrebško založniško hišo AGM. Knjigo je napisal dr. Mario Jareb, rojen leta 1969 v Zagrebu, priznani hrvaški zgodovinar in sodelavec omenjenega inštituta. Je avtor številnih znanstvenih del in knjig, ki se ukvarjajo predvsem z novejšo hrvaško zgo- dovino, med drugimi tudi knjige Hrvatski nacionalni simboli. V  zadnji  knjigi Jareb posebej izpostavlja, da je uboj okrog 14.500 poljskih častnikov in podčastnikov spomladi 1940, od katerih jih je bilo okrog 4500 ubitih v katinskem gozdu, danes v svetu eden najbolj poznanih zločinov stalinizma. Šlo je za poljske vojne ujetnike, ki so jih Sovjeti zajeli jeseni 1939, njihov umor je ukazal sam Stalin, izvedel pa zloglasni NKVD. O sov- jetskih zločinih pri Katinu (Katyn) in njegovih posledicah sicer že obstaja bogata literatura v angleškem, poljskem in drugih 209renato podbersič ml. jezikih. O sovjetski odgovornosti za te strašne zločine pa je šele leta 1990 spregovoril tedanji predsednik Mihail Gorbačov. Območje okrog Katina je poleti 1941 zasedla nemška vojska. Pozimi 1942/1943 so Nemci v gozdu pri tem mestu, 17 km od Smolenska na zahodu Rusije, blizu reke Dnjeper, odkrili sedem množičnih grobnic, v katerih je ležalo na tisoče pobitih polj- skih častnikov in podčastnikov, ki so jih Sovjeti spomladi 1940 pobili s strelom v tilnik. Iz propagandno-strateških razlogov so predstavniki vermahta svetovno javnost obvestili o tem zločinu in tja pripeljali strokovno komisijo dvanajstih mednarodnih strokovnjakov za sodno medicino in uglednih patologov, ki naj bi izvedli forenzične raziskave in potrdili zločine ter na koncu podali strokovno mnenje. Bili so iz držav, ki so bile med drugo svetovno vojno nemške zaveznice, in iz nevtralnih držav, pri pripravi ekspertize pa je sodeloval tudi predstavnik Rdečega križa. Strokovno mnenje so pripravili ob koncu aprila 1943 na podlagi pregleda do takrat 982 izkopanih trupel. Med temi mednarodnimi strokovnjaki se je znašel tudi hrvaški izvedenec svetovnega slovesa dr. Eduard Luka Miloslavić, profesor na me- dicinski fakulteti v Zagrebu v tedanji marionetni NDH. O tem množičnem sovjetskem zločinu je odkrito spregovoril po vrni- tvi, na predavanju v Zagrebu, objavil pa je tudi nekaj člankov v časopisu Hrvatski narod in tedniku Spremnost. Izpostavil je tudi pričevanja ruskih kmetov, ki jih je slišal v Katinu in okolici. Dejstva iz katinskega gozda so ustaška glasila v NDH izrabila za propagando in kot dokaz velike nevarnosti, ki preti s strani boljševizma. Hkrati so zagovarjali tezo, da Zahod ne more preprečevati komunističnih zločinov in da zaščito evropskim narodom lahko nudi zgolj nacistična Nemčija. Kdo je bil pravzaprav Eduard Luka Miloslavić? Priznani hr- vaški patolog in sodni izvedenec se je rodil leta 1884 v Oaklan- du v Kaliforniji (ZDA) očetu Luki in materi Vici, emigrantoma iz Dalmacije. Po petih letih se je družina vrnila v Dubrovnik, kajti ni se ji uspelo prilagoditi življenju v tujini. Mladi Eduard 210 dileme – recenzije je v Dubrovniku končal ljudsko šolo in gimnazijo, študij me- dicine pa je zaključil na Dunaju. Že kot študent se je ukvarjal z znanstvenim delom in redno je objavljal svoje prispevke. Po končanem študiju je postal asistent za patološko anatomijo na medicinski fakulteti na Dunaju. Istočasno je sodeloval z inšti- tutom za patologijo vojaške bolnišnice na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko, ki jo je deloma preživel kot vojaški zdravnik v zasedenem Beogra- du. Leta 1917 je postal najprej docent, pozneje pa še profesor patologije na dunajski univerzi. Leta 1920 se je odselil v  Milwaukee v  ZDA, kjer je postal profesor patologije na Univerzi Marquette, ukvarjal pa se je tudi s  forenzično patologijo. Od leta 1923 je poleg dela uni- verzitetnega profesorja opravljal še službo glavnega sodnega izvedenca za medicino v zvezni državi Wisconsin. Ukvarjal se je tudi z  znanstvenim raziskovanjem na področju forenzične patologije, v  ZDA je prvi uvedel novo disciplino – krimina- listično patologijo. Kot priznani specialist je bil vključen tudi v  raziskovanje kriminalnih dejavnosti »slavnega« mafijskega šefa Al Caponeja. Miloslavić je bil med ustanovitelji mednaro- dne akademije forenzičnih znanosti (International Academy for Forensic Medicine) ter član številnih ameriških in evrop- skih znanstvenih združenj in akademij. Kolegi so ga imenovali Doc Milo. Medtem so na medicinski fakulteti v  Zagrebu uvedli nov obvezni predmet – sodno medicino. Tako se je Miloslavić leta 1932 vrnil iz ZDA, leta 1939 pa je postal redni profesor in vodja katedre za sodno medicino. V Zagrebu je po načelih tedanje znanosti ustanovil inštitut za sodne raziskave, ki so ga prištevali med najboljše na svetu. Na tem inštitutu so delovali tudi bogat laboratorij, arhiv s  fotodokumentacijo, knjižnica in muzej. Poleg tega se je ukvarjal še s kriminalistično antropologijo. 211renato podbersič ml. Med drugim je Miloslavić sprejel tudi predavanja iz pa- storalne medicine na bogoslovni fakulteti v Zagrebu. Bodoče duhovnike je učil o  problemih nalezljivih bolezni pri delu z  bolniki in umirajočimi ter o morebitnih psihopatoloških problemih v  spovednicah. Odločno se je boril proti splavu in evtanaziji. Leta 1937 so ga razglasili za častnega profesorja pastoralne medicine na bogoslovni fakulteti. Kot vrhunski znanstvenik je bil poznan in priznan po vsem svetu, pogosto so ga vabili na predavanja v tujino in mu ponu- jali članstvo v prestižnih znanstvenih združenjih. Tako je leta 1940 postal član Medico-Legal Society v Londonu, leta 1941 pa stalni član Tzarist Leopoldine Carolingue Academy of Natural Sciences v  Nemčiji in doktor honoris causa (prejel je častni doktorat) na dunajski univerzi, kjer je tudi začel znanstveno kariero. Od aprila do septembra 1941 je bil Miloslavić dekan medi- cinske fakultete v  Zagrebu. Ob nominaciji je pripravil govor, v katerem je izpostavil tudi moralne obveznosti zdravnika. Na njegovo pobudo je bila leta 1944 odprta medicinska fakulteta v Sarajevu. Zaradi svetovne slave zdravnika, sodnega izvedenca in specialista za sodno medicino je postal eden od predstavnikov Mednarodnega komiteja Rdečega križa (International Com- mittee of Red Cross) in član mednarodne ekipe zdravnikov, ki je leta 1943 raziskovala množične zločine v  katinskem gozdu v Rusiji. Po vrnitvi v  NDH je Miloslavić odkrito pisal o  prizorih groze, ki jih je videl med forenzičnimi raziskavami mesta pokola v Katinu. Pobiti so vsi, praktično brez izjem, bili polože- ni s trebuhom navzdol, drug zraven drugega, tako da so morilci maksimalno izkoristili prostor pokopa. Prav tako so jim prej pobrali vojaške knjižice in vse dragocenosti, kot so prstani in ure. Po drugi strani pa so pri večini umorjenih našli številna 212 dileme – recenzije pisma, dnevnike in osebne dokumente. Kot strokovnjak je Miloslavić opazil, da so pri umorih uporabljali ročno strelno orožje, ki so ga držale izurjene roke. Prof. dr. Eduard Miloslavić je ob koncu leta 1944 zapustil Zagreb in NDH. Vrnil se je v  ZDA in se naselil v  mestu St. Louis v državi Misuri. Pred Kongresom ZDA je pričal o sovjet- skih zločinih v katinskem gozdu. Do smrti leta 1952 je bil vodja oddelka za patologijo v bolnišnici De Paul v St. Louisu, hkrati pa je predaval tudi sodno medicino na tamkajšnji univerzi. Jugoslovansko komunistično sodišče ga je po drugi svetovni vojni obsodilo na smrtno kazen in za njim so razpisali tiralico. Očitali so mu sodelovanje z  nemškim okupatorjem zaradi raziskovanja sovjetskih zločinov v katinskem gozdu. Dr. Eduard Luka Miloslavić je umrl 11. decembra 1952 zaradi srčnega infarkta med znanstvenim simpozijem v  Madridu, pokopali so ga v ZDA. Knjiga Sovjetski zločin u Katynskoj šumi – Uloga doktora Eduarda Luke Miloslavića je razdeljena na deset poglavij. V  prilogi so objavljene še ugotovitve Miloslavićevega znan- stvenega raziskovanja grobov v gozdu pri Katinu, njegovo pre- davanje o  tem strahotnem stalinističnem zločinu in pogovor Miloslavića z  ameriško novinarko ter njegovo pričevanje iz leta 1952 (Testimony of Dr. Edward Lucas Miloslavich, St. Louis, Washington, DC: United States Government Printing Office). Na koncu knjige so seznam literature, povzetek v angleškem jeziku ter imensko, krajevno in zemljepisno kazalo. Renato Podbersič ml.