OLORJEVE illFOffilAGiE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXIV JULIJ-AVGUST 1995 Št. 6-7 (259) SE SO LJUDJE, KI IMAJO VOLJO IN DELAJO ZA COLOR... ... je bil odgovor še ne prav dolgo zaposlenega mladeniča pri nas. Strinjam se z njim. Vesela sem njegove ugotovitve. Vprašala sem za mnenje o tem, kaj jim je všeč v Colorju in kaj ne, še nekaj drugih naključno izbranih zaposlenih v Preski. Kaj mi je všeč v Colorju? • Ničesar ali skoraj ničesar ni, kar bi mi bilo všeč. Dobri odnosi s sodelavci. Zanimivo delo. Ne vem. Malica, ker je ta še redna. Novi vratarji in njihovo delo. Mogoče kakšna punca. Vse je v redu. nadaljevanje na 2. strani KAJ MI JE VŠEČ V COLORJU? SE $0 LJUDJE, KI IMAJO VOLJO IN DELAJO ZA COLOR» nadaljevanje s prejšnje strani • To, da me šef ne nadzoruje preveč. • Delovni urnik od šestih do dveh. • Kakšna dobra barva se najde. • Všeč mi je, da se trudimo, da urejamo stvari, da bi bilo enkrat bolje. • Ali mi je sploh kaj? Upam, da bo bolje. Še vedno sem optimist. Sicer bi že odšla iz Colorja. Všeč mi je, da se generacija menja, da so obnavlja - pomlajuje. • Vogel. • Nikoli ni dolgčas. Vedno se kaj dogaja. • Pogled od vratarja na proizvodne obrate, kadar je trava pokošena in vse lepo pospravljeno. Od 46 vprašanih jih je kar 15 zatrdilo, da ni ničesar ali skoraj ničesar, kar bi jim bilo všeč. Skoraj prav toliko pa jih je zadovoljnih z dobrimi odnosi s sodelavci. Dobri 8% vprašanih trdi, da imajo zanimivo delo in so zadovoljni, da ga imajo. Nekaj jih je hudomušnih in pravijo, da so jim všeč mini krila oziroma "fejst" punce pri nas. Novi vratarji, ki smo jih dobili, so navdušili kar 7% anketirancev in prav toliko jih je pohvalilo malico. Kar nekaj pa jih je ostalo malodušnih z odgovorom "Ne vem". Veliko več in daljših odgovorov sem dobila na drugo vprašanje. Kaj mi ni všeč v Colorju? • Slaba organiziranost dela in ljudi v podjetju. Ni zadostnega planiranja. • Prenizka plača. • Slabi odnosi med sodelavci. Premalo je sodelovanja. • Slabo vzdušje, nesproščenost in apatija. • Slabo vodstvo. • Preslaba obveščenost o stanju podjetja, strategiji razvoja in premalo povratnih informacij. • Iskanje delovne sile za točenja kita. • Pomanjkanje osebne odgovornosti za delo in rezultate le-tega. • V podjetju ni strategije razvoja podjetja. • Toga hierarhija in premajhne možnosti napredovanja. • Slaba kadrovska politika. • Pomanjkanje surovin. • Ničesar ni, kar bi mi bilo všeč. • Pomanjkanje ljudi v proizvodnji. • Nezadovoljstvo z "imidžem" Colorja. • Slab zrak in cigaretni dim na delovnem mestu (v pisarni). • Premalo družabnih srečanj in aktivnosti na športnem področju. Poleg teh odgovorov so anketiranci navajali še: prepočasno reševanje ekoloških problemov, občutek ogroženosti za socialno varnost, prevelika obremenjenost z delom, pomanjkanje viličarjev, neučinkovitost delovnih sobot, slaba malica, premalo cenjen tehnični kader. Veliko vprašanih se je tudi pritožilo nad nalogi za izdelavo barve od nepravilnosti in napak na njih, časom, ki ga vzamejo posamezne faze do neusklajenosti nadaljevanje na 3. strani KAJ MI NI VŠEČ V COLORJU? Slaba organiziranost Slabo vodstvo Slabo vzdušje Pomanjkanje osebne odgovornosti Točenje kita Nezadostna informiranost Ostalo Slabi odnosi med sodelavci Prenizka plača SLOVESNA OTVORITEV COLORJEVEGA RAČUNALNIŠKEGA CENTRA Colorjev računalniški center, ki mu na kratko rečemo CRC, deluje v zadovoljstvo uporabnikov že od 1. januarja 1995. Takrat, ob novem letu nadaljevanje s prejšnje strani nalogov. Četrtina vprašanih se pritožuje in jih najbolj moti slaba organizacija v našem podjetju. Vsak peti anketiranec postavlja slabo plačo med najbolj moteč dejavnik za slabo počutje pri nas. Malo manjši delež anketirancev, kot jih je zadovoljnih z odnosi s sodelavci, se pritožuje nad slabimi odnosi. Če bi prišteli še anketirance, ki govorijo o slabem vzdušju, bi prišli do 25% nezadovoljnih. Desetina med nami jih je, ki ugotavljajo, da ni dovolj odgovornosti, premalo informacij in slaba kadrovska politika. Enak delež anketiranih se pritožuje, da je vse zanič, da ni reda, da je premalo ljudi v proizvodnji, kot tudi da ni družabnosti oziroma športnega udejstvovanja. Mnogo mišljenj je enakih, nekaj odgovorov pa prav nasprotnih. Saj taki smo tudi mi, kajne? M.K. smo zaradi nagajanja SRC in želje, da bi čimprej zmanjšali neznosne stroške računalniške odelave, na formalno otvoritev kar pozabili. No, na predlog vodstva podjetja smo, z rahlo zamudo v ponedeljek, 3. julija 1995 CRC svečano odprli. Kljub poznemu datumu, ko se začenja poletno obdobje kislih kumaric in dopustov, se je otvoritve udeležilo okrog petdeset gostov in delavcev našega kolektiva. Med drugim so se vabilu odzvali tudi pripadniki sedme sile ("Gorenjski glas" in TV Medvode) tako, da se je za ta naš pomembni poslovni dogodek izvedelo tudi zunaj tovarniških zidov. Goste smo sprejeli in pogostili v veliki sejni sobi, jim v nekaj skupinah pokazali lepo urejen sistemski prostor ter jim razložili delovanje in zmogljivosti novega računalniškega sistema IBM 9221. Po ogledu računalnika smo jim predstavili naše dosežke in informacijske cilje, pri čemer je bil poudarek na: projektnemu pristopu pri razvoju informacijskega sistema; kooperativni obdelavi osrednjega in osebnih računalnikov; reinženiringu starejših aplikacij po principu: kreiranje in zbiranje podatkov na osrednjem računalniku ter prikaz in grafična obdelava na osebnih računalnikih; centralnemu procesiranju, ki omogoča dobre odzivne čase na terminalih večjega števila uporabnikov; SQL realcijski bazi podatkov; dobrih računalniških komunikacijah. Dan po otvoritvi, pa smo z ekipo TV Medvode posneli še oddajo v kateri smo delavci SIO skupaj z g. Matjažem Kunaverjem predstavili nekaj naših uspelih apli-kaij in omenili možnost izvajanja avtomatske obdelave za kakšno od bližnjih podjetij. Nekateri kolegi iz Colorja, ki so si oddajo ogledali pravijo, da je bila zelo zanimiva in informativna. Pri ureditvi računalniškega prostora in pripravi otvoritve so nam veliko pomagali delavci sek-trja za vzdrževanje in investicije ter poslovni sekretar g. Jože Taler, vodja kadrovske službe ga. Marinka Burger in vodja oddelka za tržne komunikacije ga. Janina Senčar, ki se jim ob tej priliki prisrčno zahvaljujem. Stane Hrovat POSLOVANJE V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA Verjetno se še večina spominja obravnave zaključnega računa v spomladanskem času za preteklo leto. Nič kaj nismo bili navdušeni nad številkami, ki so opredeljevale obseg prodaje in s tem tudi proizvodnje ter igre številk, ki kažejo naš dobiček, še manj pa z našim delom. To "z našim delom" je sprožilo široko pa tudi ostro razpravo, saj v končni fazi pa le ne moremo reči, da smo vsi enako krivi za slabe rezultate. Na koncu se je izkazalo, da je za vse kriva komerciala, pa "minulo delo", saj nase pa ja ne bomo s prstom kazali. Polovica leta je za nami in kakšni so rezultati danes, ali je "konstruktivna" kritika kaj pomagala. Pa poglejmo nekaj številk, čeprav je prava primerjava težka. To pa zato, ker smo znotraj poslovnega sistema napravili določene reorganizacije pa kasneje še malo popravljali. Tudi cilj smo postavili po novi metodologiji, opredelili smo samo željeni dobiček, pot do njega pa je ustvarjalnost posameznika oziroma ustreznih SEP-ov. Vse pa kaže, da v slabem ni vedno vse slabo. Obseg finančne realizacije prodaje za celotno podjetje je bil v obravnavanem obdobju za 8% večji kot v enakem obdobju lani. Pri tej ugotovitvi pa je pomembno to, da se je bistveno spremenila struktura prodaje oziroma osnovno razmerje med premazi in smolami in to v korist premazov. Tako beležimo porast prodaje v premazih za 26%, pri smolah pa padec za 30%. Glede na tržišče je še vedno poglavitni kupec Slovenija, saj pred- stavlja pretežni delež. V izvozu pa se povečuje delež nekaterih republik bivše Jugoslavije in SND, vidni padec pa je na področju zahodnih držav (smole). Kar se tiče zalog gotovih izdelkov je bil v tem obodbju storjen kar viden korak v smeri zmanjšanja, saj ne predstavljajo več višine enomesečne prodaje. Je še nekaj problemov v sami kvaliteti zalog oziroma v pravilnem asorti-manu, vendar se tudi tu delno si-taucija izboljšuje. Velik korak in uspeh je bil dosežen tudi na področju nekurantnih izdelkov, tako da je sedanje stanje v okviru normale glede na obseg poslovanja. Iz analize podrobnejših podatkov lahko ugotovimo določeno zadovoljstvo, bilo pa bi še večje, če bi uspeli realizirati vsa naročila. Vzrokov je sicer več, vendar pa se je razprava na DS usmerila v drugo smer kot pred tremi meseci. Tako je eden od članov predlagal, da se s to debato prekine, kajti drugače bo ta seja postala proizvodni sestanek. Kot rečeno, globalni kazalci kažejo določen uspeh pa tudi zadovoljstvo, drugače pa je seveda pri analizi stroškov. Vse kaže oziroma tako je zapisano, da jih je še vedno preveč in da kljub majhnim plačam, ki pa so v strukturi "velike" ne ostane nič za stare grehe (le do kdaj se bomo zgovarjali na njih). In kje so sredstva za nove investicije in naložbe, razvoj podjetja itd? To pa je seveda drugo vprašanje, odgovor nanj pa bo moral dati kaj kmalu vodilni menagment in s tem opravičiti svoj obstoj. NIZKE PLAČE NISO VEČ ELEMENT "VELIKE" KONKURENČNOSTI Stroški dela v brutto vrednosti proizvodnje se nenehno spreminjajo. V preteklem desetletju so v povprečju znašali komaj 16,4%, danes pa so v državah Evropske unije na ravni 21,5% (Japonska 16%, Slovenija 17,4%, Nemčija 25%). Višina plač industrijskih delavcev je v svetovni konkurenci vse manj pomembna, pomembnejša postaja produktivnost dela, ki se meri kot brutto vrednost proizvodnje na delavca. Drugi pomembni faktorji pa so še kakovost izdelka, dizajn, servisne storitve, inovacije, marketing in drugo. Industrijski razvoj gre v smeri močne spremembe v strukturi vseh stroškov, pri čemer je močan padec deleža materialnih stroškov (novi materiali, nove konstrukcije). Na primer: v avtomobilu je polovica stroškov v materialu, v malem čipu pa le 1%. In kako se v te trende vključuje Color? Po sedanjih analizah sodeč nismo na poti v Evropo, saj je še vedno "glavni problem" vsega "visoka plača". INFLACIJA Januarja je bila inflacija 0,8 odstotna (poglavitni razlog je bila podražitev bencina), za prvo polletje skupaj pa 3,7 odstotna. V primerjavi junij 95 na junij 95 pa je inflacija znašala 12,6 odstotka. KDAJ SE BOMO PRESELILI V PRESKO? V zadnjem času je bilo večkrat slišati "v debatah po hodnikih", da se mora Color preseliti v Presko, saj bo te prostore v Medvodah zasedla nova občina. Takoj moram poudariti in jasno povedati, da je taka razprava brez vsake osnove. Resnica je popolnoma drugje. Color je v svojih planih dolgoročnega razvoja resnično predvidel preselitev iz Medvod v Presko in to povsem iz tehnoloških, organizacijskih in predvsem ekonomskih razlogov. Seveda pa vsa stvar ni tako preprosta. Za takšno preselitev je predhodno potrebno ustrezno urediti oziroma dopolniti prostorske možnosti v Preski. To pomeni, da je za realizacijo preselitve in dopolnitve ustreznih proizvodnih in drugih prostorov potrebno pridobiti še določeno dodatno ozemlje vzdolž celotne zahodne ograje v velikosti cca 10.000 m2. Realizacija oziroma pridobitev tega dodatnega zemljišča pa je povezana z več problemi se pa kaže, da so tik pred rešitvijo. Gre za to, da s tem projektom posegamo v zemljišče, ki je v osnovi namenjeno kmetijstvu, temu pa nasrotujejo naši sosedje v Vašah, oziroma KS kot celota. Na osnovi revidiranega programa razširitve Colorja v Preski, je bil sprožen postopek sprememb prostorskega plana. V tej zvezi so bila pridobljena vsa ustrezna oziroma predpisana soglasja vseh vključujočih in prizadetih, manjka le še končna potrditev predloga nove Občine Medvode. Da bi se izognili še zadnjemu nasprotovanju KS Vaše-Goričane, je Color na predlog občine organiziral odprta vrata Colorja, kjer je vsem, ki so nas obiskali, dodatno obrazložil nameravane posege in jim skušal dopovedati in dokazati, da se bo z realizacijo projekta stanje bistveno izboljšalo v vseh pogledih, tako z vidika pogojev dela, ekonomike dela in ekoloških pogojev. S sprejetjem planskega dokumenta na Občini Medvode pa bo tudi omogočena realizacija premestitve avtobusne postaje v smeri Ljubljana iz sedanje lokacije na lokacijo, ki je za cca 100 m premaknjena v smeri proti Ljubljani, to je na zemljišču Colorja na vzhodni strani upravne zgradbe ozrioma na zemljišče ob sedanji kolesarnici. In na koncu še, kaj se bo resnično zgodilo s prostori oziroma zgradbami na sedanji lokaciji v Medvodah? Samo to, kar bi storil vsak pameten in dober gospodar. Na vsak način jih bo Color poskusil kar najbolje vnovčiti in ta denar vložiti v projekt Preska. In kdo bodo lahko kupd stare lokacije? Malo za šalo predvsem pa zares, samo tisti, ki bodo imeli denar, med temi pa občina skoraj gotovo ne bo. V dolgoročnih planih razvoja Medvod je ta prostor predviden za trgovsko in poslovno središče. Predvsem od nas samih in delno drugih je torej odvisno, kdaj bomo zopet vsi skupaj na eni lokaciji in se nehali ločevati na bolj ali manj pomembne in tako služili vsi istemu cilju. GLOBOKE MISLI Ključ do uspeha je pogosteje v domači hiši kot pa na trgu. Kdor se ne izboljšuje, se slabša! Pokončni ljudje so v največji nevarnosti, vsi jih hočejo ukloniti. Najbolj stabilni so plazilci. Molk je zlato, pametna beseda srebro. Šefi nas slepijo z zlatom, mi pa bi bili zadovoljni tudi s srebrom. TRISTO NAJVEČJIH PODJETIJ V SLOVENIJI Gospodarski vestnik vsako leto na osnovi zaključnih računov sestavi lestvico največjih in tudi najuspešnejših podjetij. Kot merilo za velikost podjetij se upošteva prihodek, za uspešnost pa ustvarjeni dobiček. Naj večje podjetje v Sloveniji je Revoz d.d. N. mesto z 91 mld. SIT prihodka in 1 mld dobička, nato sledijo Petrol trgovina Lj., Eles Lj., PTT SLO, Gorenje itd. Najuspešnejše podjetje glede na ustvarjeni dobiček pa je Lek Ljubljana (3,5 mld), nato pa sledijo NEK Krško, Krka N.mesto, PTT SLO itd. Color je po velikosti na 171 mestu, dobička pa nismo ustvarili. ai Na osnovi barvne karte UNICOLOR boste prav gotovo našli tisto pravo, samo vašo barvno nianso. SISTEM UNICOLOR velika knjiga barv Samo v posebej opremljenih prodajalnah UNICOLOR SISTEM je sodoben postopek priprave in prodaje dekorativnih barv. Potrošnikom lahko na ta način ponudimo široko izbiro barvnih tonov, ki jih je mogoče dobiti vsak trenutek v trgovinah, ki imajo mešalne sisteme. UNICOLOR SISTEM je izdelan v sodelovanju s Finsko firmo TIKKURILA OY. Barve so tudi v ekološkem pogledu sodobne, kot to zahtevajo strogi skandinavski predpisi. Trgovina vključena v UNICOLOR sistem mora biti za to opremljena z: mešalno napravo, stresalnikom, katalogom formulacij, barvnimi kartami, bazičnimi barvami in niansimimi pastami. Zaenkrat obsega UNICOLOR Sistem sledeče izdelke: COLOMIN UNI in COLOMIN UNI POLMAT AQUACOL UNI SYNKOLIT UNI AQUALES UNI COLOFAS UNI ta način niansiranja pa se načrtuje tudi za nekatere druge izdelke, kar pa terja ogromno razvojnega dela. S projektom UNICOLOR smo se v COLORJU začeli ukvarjati konec leta 90 z delom v raznih pod-projektnih skupinah, ki naj bi vso zadevo pripeljale do realizacije. Problemi so bili v vseh fazah od uvoza, razvoja, priprave dela, proizvodnje, prodaje in propa-nadaljevanje na naslednji strani nadaljevanje s prejšnje strani gande. Konec leta 91 in v letu 92 smo uvozili prve mešalne sisteme. Zaradi njihove visoke vrednosti smo jih začeli tržiti predvsem na leasing. Še danes je težko, na začetkih pa je bilo naše partnerje še težje prepričati v nekaj, v kar smo verjeli mi in kar je EVROPA že vrsto let prikazovala na sejmih in tržila in kar naj bi v nešteto barvnih odtenkih polepšalo tudi Slovensko prihodnost. Zanimanja je bilo vsako leto več, saj smo vse propagandne aktivnosti usmerili na propagiranje UNICOLOR sistema. Bojazen trgovcev je bila, da se zaradi težke socialne situacije in novitete kupci ne bodo odločali za to kvalitetnejšo in dražjo varianto, oni pa, zato ne bodo uspeli namešati toliko barve, da bi se jim sistem izplačal. Zato je bilo potrebno za inštalacijo vsakega mešalnega mesta nemalo truda in prepričevanja o perspektivah sistema. Vsak stroj pa smo pospremili iz tovarne tudi s temeljitim šolanjem mešalcev. Na trgu sisteme redno spremljamo, servisiramo, dodatno izobražujemo, oskrbujemo s tehničnimi informacijami, barvnimi kartami, prospekti... V lanskem letu smo v dogovoru s firmo TIKKURILA še povečali obseg nians iz 600 na 720 oz. 2004. Vsa mešalna mesta smo opremili z novimi ton kartami in recepturami. Pripomb na kvaliteto sistema oz. barv na trgu praktično ni. Edine pripombe letijo na občasno pomanjkanje posameznih osnovnih tonov ali past in morda na pokvarjen stroj, kar pa se dokaj uspešno in ažurno rešuje. Na samem začetku uvajanja sistema smo imeli v načrtu, da montiramo v vsako večje mesto v Sloveniji vsaj po eno mešalnico. Pri tem načrtu smo bili dokaj uspešni in razen nekaj belih lis npr. Primorska, kjer je močna Italijanska konkurenca, pokrivamo vsa večja mesta, nekaj sistemov pa je odšlo tudi na trge bivše YU. Prodane količine barv iz sistema UNICOLOR ne dosegajo količinske prodaje standardnih barv, saj so odvisne od števila mešalnic, sposobnosti trgovcev, naše angažiranosti, reklamiranja sistema in prosvetlitve kupca, da ne vidi vse čmo-belo ampak da "ob imenu barve pomisli na vse mogoče. Ob zeleni naprimer na pašnike ali igrišče za golf ali smrekov gozd ali skledo zelene solate ali pomisli na njene mačje oči... Prav gotovo pa si nihče ne predstavlja iste barvne nianse. TR ■ nBBKaaiBff AOUALES SISTEM UNICOLOR Vodna lak lazura za dekorativno zaščito lesa v bivalnih prostorih »iiriizuini mn AOUACOL mo SISTEM UNICOLOR Vodni akrilni univerzalni emalj za les, kovine, beton COLOFAS mo SISTEM UNICOLOR Barva za dekorativno zaščito fasade « i « i • » I lenti COLOMIN SISTEM UNICOLOR Pokrivna barva za zaščito lesa in kovin (sijajna ali polmat) »IIM1ZIII1« IIIV1 mo SISTEM UNICOLOR Visoko kvalitetna pralna barva za dekorativen oplesk ometa in betona v bivalnih prostorih PRIŠLI - ODŠLI V letu 1995 so se zaposlili: Proizvodni sektor: 1. Zakovšek Boštjan - kemijski tehnik - pripravnik (6 mesecev) 2. Mirovič Zoran - NK delavec za d.č. 6 mesecev 3. Klun Bojan - NK delavec za d.č. 6 mesecev 4. Huskič Šemso - PK delavec Iz podjetja so odšli: Proizvodni sektor: 1. Krančan Marko 2. Stariha Marko 3. Žitko Aleksander (d.č.) 4. Trobec Janez (d.č.) 5. Gegič Simon 6. Vilfan Primož (TO) Sektor za trženje premazov: 1. Svoljšak Jana 2. Dolenec Bojan RRS: 1. Mohar Matjaž 2. Benko Aleš 3. Barbič Franci Sekretariat podjetja: 1. Perovič Štefan 2. Kozjek Tone Vodstvo podjetja: 1. Trinkaus Ernest 2. Paniko Zoran FRS: 1. Vidmar Mateja Poslovno področje: 1. Stopar Egon 2. Gulič Marjan 3. Zakrajšek Miro Umrli upokojenci v letu 1995: Žavbi Feliks Telarevič Osman Pivec Marija NAŠA ANKEIA NAŠA ANKETA NAŠ A ANKETA NAŠ A ANKEIA DOPUST JE ŠE VEDNO - DOPUST! Ni kaj, ko nastopi koledarsko poletje, se pričejo pogovori o dopustih. Ko pa še malo pritisne vročina, je treba stvar vzeti zares! Kaj firma nudi svojim zaposlenim, se vidi iz vsakoletnega razpisa. Sledijo prijave, razporeditev prijavljenih v ustrezne termine... Vsem tako ni moč ustreči, želje, hotenja pa so tako različna... Nas je zanimalo, kako bodo dopust preživeli (ali pa so ga že) nekateri od naših sodelavcev. Takole so nam povedali: MOJCA ŠKULJ: "Na dopustu sem že bila in sicer v Izoli, oziroma Simonovem zalivu. Bilo je lepo, vsaj malo sem se odpočila. Moti me, da je Color podražil bivanje v svojih enotah, saj je za nas delavce sedaj to predrago. Moj predlog je pocenitev in pa razširitev ponudbe.” DUŠAN OSREDKAR: "V začetku avgusta grem z družino s šotorom v neznano ob slovenski obali. Tam bomo ostali 3-4 dni. Ko pa bo šla hčerka v šolo v naravi s preško šolo, se jim bomo pridružili, pa bo morja dovolj za letos. Z načinom izplačevanja regresa nisem zadovoljen, lahko bi bilo v enem znesku, pa brez bonov, toda tudi tako se je treba znajti." JANEZ ŽEROVNIK: "Imamo premalo kapacitet, to je zagotovo. Poglejte, sedaj moraš za Umag že imeti potni list, pa še pravijo, da je precej drago tam. Za 10 dni se bom odpravil k prijatelju v Luxemburg, je precej daleč, kar 1000 kilometrov, vendar lepo bo tam, pa tudi nič dražje kot pri nas. Glede regresa pa me moti, da je del v bonih - slabo kotirajo!" ZVONE POLENŠEK: "Že od leta 1990 hodim na Vogel in tudi letos se bom tja odpravil za 9 dni. Je to najcenejši dopust, pa še vrsto prijateljev najdeš gor, saj v gorah ni problem za druščino. Zdi se mi, da bi moral regres biti malo višji, pa še v denarju izplačan, ne v bonih." KATA JANJIČ: "V začetku avgusta grem v Čateške toplice, letos sem imela srečo, ker sem dobila brunarico, z družino grem dol. Ker lani nismo letovali, že komaj čakam odhod, saj so mi Čateške toplice zelo všeč. Kaj naj rečem glede regresa: zadovoljen moraš biti s tistim kar dobiš, ali ne?" MIRO KOVAČEC: "V začetku septembra grem za 10 dni v Moravske toplice, naše morje je premajhno za vse. Colorjeve kapacitete so predrage za dve osebi, ja če bi nas bilo več. Z regresom pač moram biti zadovoljen, kolektivna pogodba, pa razmere pri nas..." SEJMI, SEJMI "Varčevati je treba, pa naj stane, kolikor hoče", bi lahko očitali odločitvi, da se bomo v letošnjem letu udeležili večine predstavitvenih sejmov po Evropi. Slovenija mora prodreti v svet, najbrž je to za naš obstoj bolj pomembno, kakor politična pridružitev famozni dvanajsterici. Zato se je celo GZ zganila in za letošnje leto planirala šest gospodarskih predstavitev v evropskih mestih od Poznanja, Prage, Budimpešte in Bratislave, do Dunaja in sosednjega Zagreba. Udeležiti se vseh ali le nekaterih, predstaviti naš celotni program ali le najbolj prodorne, uspešne ali zanimive za določena področja; to je večna dilema, kateri ob pomanjkanju pravih informacij in predsta-viteljsko-dispečarskih mrež ne moremo uiti niti vedno zadeti žebljice na glavico. A kaj hočemo, tudi to spada med poslovni riziko. Kaj si torej lahko obetamo od prvih treh sejmov v inozemstvu letos, ki so že za nami? Sejma gradbeništva v Bratislavi maja smo se udeležili skupaj s Kovinotehno Celje, sejma PRO-TECH - specializiranega za površinsko zaščito, v Pragi skupaj z GZS in ŠOPOM ter Metalko, splošnega industrijskega sejma v Poznanju na Poljskem v juniju tudi v okviru GZS. Skupna ugotovitev je, da ni upanja na večji uspeh, če v dotični državi ali regiji nimamo lastnega predstavnika, skladišča oz. dispečerja. Več zanimanja je bilo za področje antikorozije, za katero je značilno, da s strani naše konkurence ni popolnoma pokrita. Široka potrošnja je sicer zanimiva, vendar se bo večno spopadala z domačo in tujo konkurenco. Precej zanimanja je veljalo tudi poročju gradbeništva in kovinske industrije, manj lesu in avtoindustriji. Pred nami so še trije sejmi; kaj bi vsem, ki nas bodo predstavljali, dali za popotnico? Največ morda velja misel, da brez poskusov ni uspeha, kakor je res, da cagavega fanta ne bo ponoči pri fejst punci. r USPEŠNI KOŠARKARJI VABIJO Ob zaključku spomladanskega dela košarkarskega trim tekmovanja je prav, da na kratko pregledamo doseženo. Fantom iz Colorja (Vojko, Željko, Roman, Fadil, Žare, Bojan in drugi) ni treba ob pogledu na končno razpredelnico prav nič zardevati. Ob pomoči "legionarjev" (Igor, Frenk) smo se namreč uvrstili takoj pod vrh, na drugo mesto B skupine in si s tem priborili pravico, da v jeseni skupaj s prvaki, ekipo JAEGERMAISTER nastopamo v elitni A skupini. Vsekakor je to velik uspeh glede na to, da v moštvu zaradi raznih razlogov (poškodbe, spomladansko spanje, itd...) ne nastopajo vsaj trije igralci, ki vanj po kvaliteti vsekakor sodijo. Manj uspešno smo po tekmovalni plati nastopili na edini prijateljski tekmi proti ekipi ELLESA. Zaradi nekompletnosti smo sicer visoko izgubili, vendar smo si zadali cilj, da omenjeno ekipo v morebitni revanši vsekakor premagamo, če pa to ne bo mogoče, jim bomo pa podkurili na poslovnem področju. Ob koncu naj povabim vse, ki jih košarka zanima, da si naše nastope v jeseni (predvideni začetek v sredo 30.8.1995) ogledajo na zunanjem igrišču TVD PARTIZAN Medvode, predvsem pa vabim vse košarkarske in odbojkarske rekreativce naj se nam pridružijo od septembra naprej (predvidoma ob torkih zvečer) v telovadnici OŠ PRESKA. Za komisijo: Roman Žavbi SLI SMO ZA SONCEM... Če želite skrajšati mrzle zimske dni in leteti v toplem morju sončne luči, potem se morate ozreti po svetu in odpotovati kam proti jugu. Tako smo razmišljali kranjski Orli in sredi februarja odpotovali v južno Španijo, Andaluzijo. Prihod Bilo nas je štirinajst, enajst letalcev in tri spremljevalke, ki so nam popestrile družbo in si medtem, ko smo mi leteli, ogledovale lepo in hkrati divjo deželo in njene znamenitosti. Takoj po pristanku na modernem letališču v Malagi, smo po daljšem pogajanju najeli tri avtomobile, se stlačili vanje z nahrbtniki s padali in ostalo prtljago ter se po lepi avtocesti odpravili na sever proti kraju Valle de Abdalajis, kjer smo nameravali preživeti naše počitnice. Na poti tja smo se ustavili v pristrčnem mestecu Antequeri, ki ponuja na ogled številne znamenitosti in lepo založene trgovine z našim žepom zelo primernimi cenami. Tukaj smo prvič ugotovili, da so evropski jeziki za staro in mlado v Španiji - španska vas. Če greste v Španijo vzemite s seboj manjši slovarček z najnujnešimi frazami in se naučite nekaj jezika, sicer vas bodo bolele roke in dobili boste občutek, da lahko zmagate na vaškem tekmovanju v pantomimi. Na turističnem uradu smo ugotovili, da se na njihove informacije ne splača zanašati in se je pri iskanju prenočišča najbolje obrniti neposredno na lastnike privatnih sob in penzionov. Takoj po prihodu na naš cilj, gorsko mestece Valle de Abdalajis smo naleteli na prijazno signoro Julio, ki nam je ponudila prenočišče z zajtrkom za solidnih 1250 Pts. (1100 SIT) na dan. Namestili smo se v belo prepleskani hišici s prostranim dvoriščem sredi nasadov pomaranč in limon. Na razpolago nam je bila kuhinja s plinom, lonci in jedilnim priborom, tako da smo si skupaj ali posamič lahko pripravljali okusne obroke, največ fantazije so kuharji pokazali pri pripravi pestrih solat z morskimi sadeži. Edino ozko grlo pa je bila skupna kopalnica in stranišče, pred katerim so se včasih dogajali pravi dvoboji in kjer je bila brez zapletenih Einsteinovih enačb ponovno dokazana relativnost časa. Vamos volar muchachos, adelante... Na prvi polet so nas peljali fantje iz lokalne šole letenja, ki pa se niso pokazali posebno prijazni zato, ker jim nismo dali nič zaslužiti s posredovanjem za prenočišča. Ko pa so začeli omenjati Startnino 1000 Pts. po osebi, smo se spomnili da smo Gorenjci, jih dali na čevelj in se enostavno nismo "znali” več pogovarjati z njimi. Po nekaj dnevih pa smo tako in tako poznali razmere za letenje enako ali celo bolje od njih. Na vsa startna mesta v okolici Valle de Abdalajisa so speljane bolj ali manj prevozne poti, tako da človek lahko starta spočit. Prvič smo potegnili na sverenem pobočju okrog 1200 m visoke gore na višini okrog 600 m. Dve kupoli sta že visoko nad nami, ko potegnem in po dveh zavojih levo od startnega mesta najdem močan steber, ki me s hitrostjo 3m/s v trenutku dvigne čez vrh grebena za hrbtom. Pod mano se odpira pogled na gričevnato z oljkami posajeno pokrajino na stotine kilometrov proti severu. Oljke kamor seže oko - izgleda, da so pri izjemno majhni količini padavin edina kultura, ki uspeva brez umetnega namakanja. Na zahodu se izza visokega stenastega grebena odpre pogled na prostrano jezero in po širokem pasu blata vzdolž obale se da sklepati na nizko stanje vode v njem. Že se mi pridružujejo kupole prijateljev in skupaj uživamo v popoldanskem soncu, ki pa nas zaradi mrzlega vetra ne more ogreti. Zebe me in počasi se začnem umikati številnim dvigajočim stebrom in med pristankom opazujem Matica, ki se je namenil na prelet proti jezerom na zahodu. Pristanem ob razvalinah opuščene haciende in vidim, da ima sine nad grebenom težave z višino. Izgine za grebenom in na naše klicanje po radiu se ne javlja več. V meni se mešata jeza in skrb, ki jonaglas izražam tako krčevito, da nežna duša Primož ugotovi, kako je vesel, da ni blizu majhnih otrok. Richarda Gallona, ki dobro pozna to področje, povprašam za pot do grebenov na zahodu potem se z Igorjem zapeljeva po Matica in, ko se po vijugasti cesti bližava sedlu, naletiva nanj, ko ves prepoten sedi v senci pod ogromno agavo in takoj prizna, da je "res brcnu u kamn". Na tem področju smo v naslednjih dneh leteli še nekajkrt, enkrat pri tako močnem severnem vetru, da smo ga komaj še lahko prebijali. Manj izkušeni so imeli težave, ker jih je odneslo za hrib, v rotorjih pa so se tako natelovadili, da bi jih bila vesela celo prof. Ulaga in telovadec Tomaž. Celo severno področje gore se dviga enakomerno s hitrosjo 3-4 m/s in ob glasnem piskanju variometra me iz transa predrami šele Srečko, ki me spomni, da imamo čez pol ure rezervirane "las paellas" pri signori Julii. Šele s slonovskimi ušesi, ki jih držim do samega pristanka, uspem v pol ure pristati in večerja je po naporih še okusnejša, zalijemo jo s številnimi steklenicami okusnega črnega vina. Ko me kelner za katerega smo medtem izvedeli, da je Paco, vpraša kaj počnemo, mu v polomljeni španščini, ki sem se jo naučil v dveh nadaljevanje na naslednji strani tednih, odvrnem: "Nošotros volere-mos con paprapente, come pajeros". Na moj odgovor Paco reagira tako, da me pogleda kot crknjeno podgano in ker me skrbi, da nisem povzročil resnega diplomatskega škandala, se pri padalcu iz Nemčije, ki pozna nekaj več španskih besed pozanimam kaj je narobe. Rezultat: Pajaros = ptiči, pajeros = tisti, ki onanirajo (vulg). Naslednji dan se mimo Malage odpeljemo na Sončno obalo proti Motrilu, kjer se ponuja letenje ob morju. Ko v malem mestecu Almu-necaru sprašujemo kje se leti, naletimo na raznašalca kruha Diega, ki tudi sam leta z jadralnim padalom. Ta nas po ozki poti odpelje visoko na hrib kjer je ob televizijski anteni med kaktusi skrito strmo startno mesto. Čeprav je ura šele enajst, takoj po poletu najdem steber, ki me dvigne sto metrov nad start. Torkat ker dobro otresa, v zameno pa se ponuja čudovit razgled na pokrajino pod menoj. Globoko spodaj so okrog velikega mavrskega gradu po pobočju posejane bele hišice malega mesteca Salobrene. Vzamem kamero in napravim nekaj posnetkov, da bi ohranil vsaj nekaj te lepote, ko nenadoma zahrešči in zapre mi slabo polovico padala, ki se nikakor noče spet odpreti. "Ejga, za danes bo dovolj!", si mislim in se odpeljem na oddaljeno plažo ter se oprham s hladno morsko vodo (Za gospode poznih srednjih let se mi zdi voda za plavanje premrzla.). In tako se vrstijo dnevi kot v najlepši pravljici: skupinsko letenje visoko nad dolino jezer, večerni polet nad mestom Valle de Abdala-jis, plezanje v navpičnih stolih Tor-cal de Antequera, hoja po vrtoglavih policah plezališča Ardales, obisk prelestne, neponovljive Al-hambre, Ronde, pretepanje z opicami na skali Gibraltarja vmes pa skladovnice izpraznjenih pločevink s "Cerveso", steklenic s "tinto" in smeh prijateljev. Slovarček žargonskih in španskih izrazov: potegniti - dvigniti jadralno padalo in poleteti, rotorji - področje zvrtinčenega zraka v odvetrju, steber - področje dvigajočega zraka, Richard Gallon - odličen letalec iz Francije, zmagovalec svetovnega pokala, ušesa - zavihana krila padala za hitrejše spuščanje, variometer - naprava, ki kaže hitrost diganja/padanja, vamos volar muchachos, adelante -fantje, gremo letet (Špan.) la paella - španska nacionalna jed z rižem piščanci in morskimi sadeži. la tinta - špansko črno vino la cervesa - pivo (Špan.). Hasta la vista, Andaluzija.. Stane Hrovat KRATKE IN OSTRE 1. Ob pogledu na "donosnost" prvih top-ten artiklov se vsiljuje misel, da ob tem, ko predstavljajo četrtino bruto realizacije, žal lahko preživijo le deset Colorjevcev. Katere, kako in zakaj tako, si odgovorite sami. 2. Pričakovali smo, upali in se spraševali. A nič! Kakor da ga ni, ki bi se ga vsebina prejšnje številke dotaknila, ga vzburila, da bi skočil in v "ZA" ali "PROTI" svoje pero zavihtel. Tako pa so ob zaspani karavani še psi nehali lajati. 3. "Več narediti, več prodati", je bila deviza letošnje pomladi. Naš prag donosnosti je tam pri 5 mio. Ko smo jih v maju dosegli krepko čez pet in pol, smo spet pridelali izgubo. Junij je bil pa bruto še boljši. Kaj si torej lahko obetamo ob poračunu? Plusa prav gotovo ne! Vse tiste, ki jih to zna potreti, vljudno prosimo, da izstopijo, preden... OGLEDALO Vol je ves dan pridno oral, muha pa je sedela na njegovem rogu in ga od časa do časa priganjala k delu. Zvečer se je vol vrnil domov, seveda z muho na rogu. Ko je muha prišla med svoje tovarišice, so jo vprašali, kje je bila ves dan in kaj je počela. Muha pa jim je odgovorila: "Danes je bilo zelo težko, veliko njivo smo zorali." Izposojeno iz Slovenskih basni in živalskih pravljic VJB ŽREB JE ODLOČIL fOLMaNT V SLINI ANGL INAČICA NOGOMETA Pes/vzcA MUSEQ majhna tiga tlM5.UI HIŠNI &oe, JEHIA ČRNCEV BAN TU DELAVEC V CIN-lCAU.Ni OTOŠKI LOK MED S /N J. AMERIKO ► Poldka^ KAMEN 1 MEVEDUEl LUKA nas>?rot< £A N ~ TMNCISČA ANTIČNO BACONALO HEM-A i/ S.2 /N MONGOLI 02 /CA/-N/ RAIMEJC • nA2.iv Jus. VOJSKE H/TED. UONJ-TBt PABiSCo i£TA UŠcE 06&L LSUbUov. M. IME SNOV MATEQ.UA T/NSBO 1EIEU.O ANGL. GBOTUA m J NAP vtpavo SLiAD 2>A 5A Pl/A ilbliUA MREŽA TOBAČNA TOVARNA UUSPANA LA l/o ČEfiMEU 5VES7DM VNGTJe NOSNE SLUZNICE G L Mesro šine. KANTOMA AABGAV HODA JEŽA Voložai v ŠAHU PR ERI V. ISTRE StEDIŠiE UENI1E KAREL LEM N tAišie. SAcTLINA TBATA, ČUŠA SMENT, NENT ESTONEC MAHED- NA GODNI HEROJ (m uče) DEL SlOPALA t z ► list PEVSk-/ 22 ■PEBNATA žival (S? OCR. A iAUOATbA ObiOUA (U Ko IMMILLI VLA&LBt L & ► OKNM. UK EL EE EL i $ A tl š E L i K N P P A R T l A N obRobje F R E D n e S T 3 E SE L A L A 2£?. ?«£»'" sl. K. e K S 1 i A P L A K A T V R T H A R ;ssrs V E - A V l 0 N 0 O s T ssr A V E L O i Č ŽE* Č N “• oftretA K 0 S T 1 M R O K TOČKA* o T E N A it s 1 El L O K V A M EL TV A T e N E IS A A V ►L A S O N 1 T 2» Cvetno R. A D o 3 K A w.v:; tUOCT T R E T € T % V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 34 rešitev. Komisija v sestavi Mili Hostnik, Marija Pust in Simona Stenovec je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je oločil, da prejme prvo nagrado - 3 1 Aqualit vodnega laka za parket TOMAŽ STEPIŠNIK, drugo nagrado - 21 Aquacol emajla prejme MILENA KURALT, tretjo nagrado - 2 kom čistila za čopiče pa prejme BREDA ŽAVBI. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v sekretariatu podjetja (g. Urška Jenko). ČESTITAMO! COLO RJE VE INFORMACIJE izdaja podjetje COLOR Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Alojz Izlakar, Mateja Gabrovšek (odgovorna urednica), Tma Kastelic, Milena Kržin in Franci Rozman (glavni urednik). Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: Tiskarna Planprint d.o.o., Ljubljana. Po mnenju Ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1.31 Aqualit vodni lak za parket 2.21 Aquacol emajl 3.2 kom čistilo za čopiče Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v sekretariat podjetja z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. septembra 1995. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!