štev. 10.
PoStnina platana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 17. aprila 1924
\
Leto III.
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej.
Cena:
** en mesec	.	.
*a Četrt leta ...
» pol leta...............
Posamezna štev. stane 1 Din.
UrtdnfStvo:
Mobljana, Kopitarjeva ul. 6 III Rokopisi »e ne vračajo, ^efrankirana pisma se ne sprejemajo
Din. 4 . »2 -	24
GLAS
ANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inserati, reklamacije In naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inserati se računajo ::	po dogovoru. ::
Blagoslovljene velikonočne praznike želita vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem „ Pravice “ ter vsem slovenskim delavcem
uredništvo in uprava „Pravice
bogastvu, v časti in brezdelju; to je laži-sreča. Prepričan kristjan jo išče in najde v iskrenem, nesebičnem vršenju svojih dolžnosti 'in zato ima tudi pravo, da si iztirja pogoje' za primerno življenje zase in za svojo družino.
Velika noč je praznik Pravice v Ljubezni. Vsi smo deležni vstajenja Gospodovega, samo da hočemo po pravici in želimo po ljubezni. In to- je zahteva večno lepega krščanstva, da živimo za Krista Boga, da živimo v čistosti življenja duše in telesa, v krščanski vzgoji otrok i. c. To nam je poroštvo našega vstajenja.
Velika noč je praznik tudi za nas, je svetla točka v našem življenju, ki nam močno osvetli Tistega, ki je edini resnični, lepi in dobri naš Voditelj — Vstali Zveličar.	A.	K.
Naša parlamentarna delegacija
le v sedanji vladni krizi igrala odločilno vlogo. Njena , srriotrena in vztrajna borba proti centralizmu je te dni j *cla uspeli za uspehom. Prinašamo sliko načelnika dr. j prošen.
Velikonočno vstajenje.
»Kristus je vstal!« To je veselo oznanilo datinaš-vjeKa praznika. Nič več teme. ni več suženjstva, člove- i . v« je postalo svobodno, božje. Osvoboditelj je Bog i ezus Kristus.	j
Kdor nosi v sebi odkrito vero v to, samo ta bo ' Prav razumel in praznoval ta dan. Niso zunanjosti, ki gorijo praznik, samo povečajo ga: glavne slovesnosti \e Vrše v dušah posameznikov. Današnja bogodtujena °ba skuša zatreti vse, kar se hoče oprostiti in dvigniti ‘l(J mizerno človeško življenje, hoče vzdržati suženj-;.VQ do materije, do animalnosti v človeku, hoče imeti 'lv’Ijenje brez luči v tem zmislu, da je človekovo življe-je brez namena: uživaj kolikor in kakor hočeš, s tem vse konča. To je evangelij teme!
Evangelij luči pa je drugačen, osrečujoč. Naš
ase ziv-
^»je inia najlepši smoter. Ne gre za to, kaj smo mi v lvUenju, temveč za to gre kakšni in kako smo v živ-lien*U’ Bodisi da sem delavec, težak, rokodelec, bodisi radnik, profesor, duhovnik, to je zunanje, glavno je D sen sem’ sem m°ž na mestu, pošten, hrepeneč po p°P°lnosti v verskem zmislu. Kdor prav pojmuje svoj j’klic, ta ima tudi zadovoljnost srca. Ni sreča samo v
M.
Naša tridesetletnica.
Vsem skupinam JSZ in podružnicam DZ. Če še niste imeli sestankov za praznovanje naše tridesetletnice, storite to takoj. Zberite vse zaupnike in razmotrivajte o udeležbi. Pripravljalni odbor se bo še ta teden obrnil na vas po informacije. Vsekakor skrbite, da ne ostane ta dan doma noben delavec.
Pripravljalni odbor za tridesetletnico ima Svojo pisarno na Starem trgu v prostorih JSZ. Obračajte se marljivo na odbor, kjer dobite vse natančnejše podatke.
-	Za polovično vožnjo se odbor prizadeva z vso skrbjo in upamo, da jo nam bo mogoče dobiti.
Spored praznovanja tridesetletnice je sledeči: Ob osmi uri sv. maša. Pri sv. maši poje pevski zbor »Krekove mladine.« Ob pol deseti uri slavnostno zborovanje. Popoldan ob 2. uri občni zbor Delavske zveze. Nato po želji udeležencev odhod na Krekov grob. Zvečer bo »Krekova mladina« priredila slavnostno predstavo. V pondeljek zjutraj bo žalna sv. maša za umrle člane.
Za prehrano bo pripravljalni odbor ukrenil vse potrebno. Tozadevni -- reflektanti naj se javijo ali posamič ali po svojih zaupnikih pripravljalnemu odboru.
Štirje važni dogodki.
V	najkrajšem času nas čakajo štirje važni dogodki, ki bodo velike važnosti za krščansko socialno delavstvo v Sloveniji. Vsak dogodek posamič bo nekaka preizkušnja o našem delu v preteklosti in bodočnosti. Vsakokrat moramo pokazati javnosti, da naše delo v preteklosti ni bilo delo zaspanosti in lenobe, ampak delo vztrajnosti in odločne volje. Pokazati moramo, da smo in da hočemo biti. Z odločnim nastopom pokažimo našo neustrašeno pot do cilja, katerega smo si začrtali.
Občni zbor JSZ.
se vrši dne 27. aprila. Ta bodi dan temeljitega pregleda stanja naše strokovne organizacije. Popraviti moramo, kar je bilo pogrešenega v organizaciji. Temeljito moramo pretresti položaj in priti do sklepov, ki bodo rodili sad za vse naše gibanje v strokovnem oziru. Posamezne zveze naj posvete vso pozornost temu dnevu. Pošljejo naj delegate popolnoma poučene o stanju zveze, tako da bo potem laže debatirati o delu naše centrale.
1. maj
bodi praznik dela. Današnji izprijeni družabni red ne vidi drugega kot golo uživanje. Delo izgublja svojo vred-
nost \ moralnem kakor tudi materialnem oziru. Dvignimo se ta dan do slednjega moža in manifestirajmo za čast in vrednost dela. Shodi .ISZ. naj bodo sijajne manifestacije naše misli.
Tridesetletnica gibanja kršč. soc. delavstva
se vrši nepreklicno dne 1. junija v Ljubljani. Da ne nastanejo preveliki stroški za naše delavstvo, se jc pripravljalni odbor omejil samo na enodnevno praznovanje. Vsled tega je pa dolžnost industrijskega in kmečkega delavca ter sploh vsakega, ki živi od dela. svojih rok, da ta dan pohiti v Ljubljano. To mora biti praznik, kakor ga krščansko delavno ljudstvo ni imelo. Klic po reviziji v političnem, kakor v domačem družabnem redu, mora biti en glas celokupnega slovenskega delovnega ljudstva. Naši zaupniki, kakor tudi prijatelji morajo razviti močno agitacijo, da ne bo manjkalo nikogar.
Občni zbor Delavske zveze
bo na dan praznovanja tridesetletnice popoldne. Današnje politično stanje kri in mozeg našega naroda. Pri tem pa mi delavci najhuje trpimo. Naloga naša je. da torej tudi v politiki izpregovorimo odločno besedo, pov-darimo zahteve Slovenije in posebej zahteve našega stanu.
Tovariši! Čas, ki se bliža, zahteva veliko našega dela. Zberimo vse svoje moči in vso dobro voljo. Po veliki noči pričnimo delo brez počitka. Noben dan naj ne bo zamujen, slehernega posvetimo naši manifestaciji!
Politični pregled.
V inozemstvu.
Na Primorskem
sta izvoljena dr. Besednjak in dr. Wilfan. Ljubljanski liberalci so zagnali silen krik, ker je po prvih poročilih dr. VVilfan propadel. Očitali so goriškim krščanskim socialistom narodno izdajstvo. Sedaj ko je dognano, da so se goričani držali sporazuma, kršili pa so ga tržaški liberalci, seveda nikomur ne pride na misel, da bi krivice popravil. Od ljudi brez vesti, kakršni so liberalci tukaj in tam. tudi ni mogoče kaj takega pričakovati.
Grška — republika!
Grško juidstvo se je z dvetretjinsko večino izreklo za republiko. S tem glasovanjem upajo, da bo vendar vsaj za nekaj časa v tej državi mir. Kot kandidat za novega predsednika se imenuje Zaims.
Mussolinijev teater.
Po krvavih volitvah je Mussolini dvignil po celi Italiji spektakel in slavil zmago. Vozil sc je v autotnobilu iz Milana v Rim in naročene množice so ga slavile kot triumfatorja. Med tem pa so fašisti iz maščevanja zažigali hiše svojih političnih nasprotnikov in uprizarjali poboje in umore. To je fašistovska kultura.
Pri nas.
Muha enodnevnica.
Tako so imenovali vsi opozicijonalni listi Pašič-Pribičevičevo vlado. Po vseh parlamentarnih pravilih bi ta vlada psloh ne bila smela zagledati belega dne, ker je bila s prvega početka v manjšini. Z nasiljem in golju-
Velikonočna legenda.
j0v V hrepenenju je začula zemlja zvonenje. prihaja-jj. ^ 'z daljave: budilo je kot klic k vstajenju. Vedno so bili srebrno potrkavajoči zvoki, kakor bi se Pr 2a gorami.../zdaj že na hribu... že v naši dolini, ‘v 111 e d nami so peli potrkavajoči zvonovi glasno pe-111 vstajenja.
Se Nadihala je zemlja vonj prvih cvetov, svetloba je hj u °d vzhoda do zahoda, tako žarka in jasna kakor Sense solnce razlilo nad zemljo, da je utonila sleherna Ca za obzorjem.
ste2-Vrt *eK*a ta svetloba, tako bela; po peščenih . VejeICa'1. mec* gredicami se je razlila, obsijala je gosto In zV)e 'n se ]e odbila od temnih debel, da je zablestela.
J*' )e vzrla v tem bisernem lesketu sebe. je dah-roiP,na n^° rdečkasti soj. V cvetovih je zadihal vrt, pre-1 za vstajenje ...
riČnil^,a -'e 'eK*a svet*°'3a’ d3 ie zablestelo v rnav-$o ri|' V;,h. Nasejala je svojih žarkov po travnikih, da sijaie ni^n'' rdeči prameni pohiteli preko njih, da so za-
V	*n.ne brazde na njivah in žejno srkale svetlobo.
m.1JU se kopalo polje in čakalo vstajenja... tiračne3 ,8oZt* *eg*a ta svetloba, obsijala ga je vsega LK;t. da so skopnele temne sence pod drevjem in
na obzorju se je nanj prelila svetloba z modrega neba v sinjino. Skrivnosten, rahel šepet je šel nad vrhovi, da je posluhnilo uho, a razumele so ga le gozdne globeli in so čakale na vstajenje ...
In občutilo je vsako bitje ono skrivnostno pričakovanje pomladi; občutil je slavec v gaju. občutil prvi pomladni metulj pričakovanje prerojenja in vstajajočega življenja. Vsa zemlja je bila polna cvetja, polna zvo-nenja...
Le človeško srce ni gledalo one svetlobe, ker je ni občutilo; blodilo je v temi samo, strto... tri velike, črne kaplje so se izlile iz njega na grudo in jo napojile. Iz grude so pognala stebla, poraščena s trnjem. Prvo je imelo odprt cvet kot poželjive ustnice, drugo je imelo na vrhu štrleče liste in je bilo podobno roki, ki se dviga proti nebu in krčevito grabi s prsti, tretje je stalo ponosno vzravnano pokoncu, golo in brez listja, brez cveta. Stebla so se razraščala bolj in bolj bohotno.
Narava je čakala v hrepenenju, da vstane ...
In z naravo je vstal On, samo On, poln svetlobe ...
Srce ni ugledalo one svetlobe, ni je občutilo; bilo je pogreznjeno globoko. Naslajalo sc je s pohotnostjo, manion ga je oslepil, poželjenje mesa in napuh življenja sta zakraljevala v njem. Iskalo je sreče v sebi in oboževalo sebe. In ko je blodilo v temi, ko je trpelo, je zahrepenelo po oni svetlobi vstajenja ...
Zdramilo se je jutro, polno tihote; na vzhodu je komaj zardela zarja skozi oblake, še vse sive in temne. Mir je plaval nad večnim mestom Rimom, le Tibera je šumela in motila tihoto v obrežnih gajih. Izza oljk in mirt je gledalo zidovje cesarske palače, črno in mrko. Vse je bilo mirno, kakor bi izumrlo življenje za tem zidovjem. kakor bi snival gaj pred palačo. Le včasih se je začul na pesku samoten korak pretorijanskega vojaka, ki je stražil in zopet se je pogreznilo vse v tišino.
Na stezi med oljkami se je pojavila črna postava, ki se je bližala reki kakor bi se bolj in bolj motala iz mraka. Prvi žarki daljne svetlobe, ki je trepetala vsa ožarjena na vzhodu, so se razlili nanjo, ko je obstala na bregu.
Visok mož se je zavijal v škrlaten plašč, ki je bil z zlatim vezivom obrobljen. Kratki, kodrasti lasje, ob sencih že osiveli, so mu nekoliko padali na visoko čelo. Gladko obrito lice je bilo brez pravega izraza, le kadar je nalahno odprl ustnice, so dobile poteze na njegovem obrazu nekak surov izraz. Zrl je čez reko na mesto, ki je še počivalo v pokoju, oči so mu krožile od palače do palače, skrivnosten sijaj mu je zagorel v očeh. Njegovo čelo je bilo močno zgrbančeno; imel je mračne misli in polglasno je šepetal skozi zobe:
»O mesto, počivaš še, ko si se naužilo naslad? Ali slutiš, da tvoj gospodar že čuva, že bdi nad teboj? Vem, da me v srcu sovražiš kot tirana, kot oliolo kačo. A ce-
fijami si je skušal Pašič dobiti dovoljenje, da razpusti skupščino in razpiše volitve. Pa se mu ni posrečilo. Kar na lepem je moral preteklo soboto zopet demisijonirati. Od tedaj pada na vlada udarec za udarcem. Prvi je bil klican na dvor dr. Korošec, za njim Ljuba Davidovič in dr. Spaho. Pašič je ostal pozabljen, osamljen.
Največjl potoni
pa so doživeli Pribičevič-Žerjavovi pajdaši. Ti so šli v vlado v trdni veri, da ima Pašič že volitve v žepu. Za to ceno so zapustili svojo stranko, svoj jugoslovanski program in se udinjali velesrbstvu. Sedaj jih proklinjajo najzvestejši pristaši in trumoma prehajajo v tabor g. Davidoviča. Sile, ki bi to lahko zabranila ni, ker je »lokavi starac« Pribičeviča tako grdo potegnil. Vsa javnost pa je vesela, da najgrši korupcijonisti izgubljajo tla.
Poslanci HRSS
so trdno odločeni, da ostanejo v parlamentu in da podpirajo opozicijonalni blok in vlado, ki bi jo ta sestavil. Takoj po velikonočnih praznikili se vrnejo v Belgrad.
Počitnice.
Vsled velikonočnih praznikov je parlamentarno delo zastalo. Vladna kriza traja dalje. Takoj po praznikih pa bo sestavljena nova vlada.
»Avtonomist«
ki se je prelevil v republikanca, da bi s to firmo več glasov dobil, trdi, da so bili nekateri člani krščansko socialne delavske organizacije nejevoljni, ker je »Pravica« napadala »Avtonomista«. Ker nam o tem ni prav nič znanega, prosimo, da nam uredništvo »Avtonomista« pove dotična imena.
Nikola Pašič,
ki te dni tako sramotno žalostno zaključuje najbrže za vedno svoje politično življenje. Začel je ta mož kot socialni demokrat. Takoj, ko pa je prišel do moči, je iz socialnega revolucionarja postal zaščitnik najhujšega mamonizma. To je tista stara pot, ki jo prehodijo skoro vsi socialistični voditelji. Mi imamo take exemplare v obeh Kristanih. Po vojski ni ta možakar prinesel ničesar drugega, kot velesrbski šovinizem in velesrbski državni koncept. Ker ni imel idej, ne volje, da bi se vživel v novo dobo, je bilo takoj gotovo, da ta mož ne bo dolgo več krmaril. Zadnja leta ga je držala le še tradicija, nasilje in korupcija.
Iz tovarne Indus v Ljubljani.
Še ne davno smo ožigosali ravnanje gori navedenega podjetja z ubogim delavstvom. Upali smo, da bo tisti opomin zadostoval in zato smo bili prenehali z nadaljni-mi razkritji. Toda motili smo se. Gospodov, ki vodijo to podjetje se ne prime nobena zahteva, vsega so se že privadili kakor berač mraza. Od tedaj so se razmere v tovarni znatno poslabšale in ker zopet nimamo več drugega sredstva, nam preostaja le še, da v javnosti pribi-
sar Tiberij bo strl to sovraštvo, uklonilo se boš mesto. Glej, v tempelj si bom dal postaviti svoj kip, da bo ljudstvo poznih rodov še poklekalo pred cesarjem Tiberijem; koleno slehernega sužnja trpina se bo upogibalo .pred mano kot največjim izmed cesarjem.
O	mesto, globoko v tvojem srcu je rana, polna gnilobe... ti pa hitiš uživati, uživaš s polno slastjo in grabiš za zakladi, da ne bi začutilo pekoče rane, da bi pozabilo nanjo. Daljni narodi, sužnji v tvojih rokah, ti kopičijo zaklade, žuljave so že njihove dlani, upognjeni njihovi hrbti od težkih naporov; kdaj bodo vstali izpod jarma, izmozgani so, izmučeni do smrti... ti mesto, pa še kopičiš zaklad za zakladom, stezaš grabežljive roke...«
Zabobnelo je v daljavi kot grom, kot bi se rušili in podirali hribi, kot bi se v velikanskem plazu podile odtrgane skale. Od vzhoda pa se je razlila hipoma čez nebo rožnata zarja, svetloba je presekala sive oblake, nebo je bilo bolj modro blesteče ko takrat, ko žari na njem solnce.
Cesar se je vzravnal začuden nad prikaznijo, zatrepetal je, da so mu klecala kolena, prevzela ga je groza. Zazdelo se mu je kakor bi stopile iz gaja temne sence in ga obstopile; razločil jih je dobro, v njih je videl same znane obraze... bile so žrtve njegove oholosti.
Svetloba pa je segla v širokem pasu od vzhoda do zahoda in se dotaknila nasprotnega obzorja. Iz sredine
jemo krutosti in krivice teh kapitalistov. Za danes naj omenimo razmere v čevljarskem oddelku, ki ga vodi znani gospod doktor, ki je okinčan z najrazličnejšimi »katoliškimi« naslovi. Ta mož je ustvaril v svojem oddelku režim klečeplastva, hinavščine, lizunstva, podrep-ništva in štrebarstva najogabnejše vrste, ki si jo je mogoče predstavljati. Da bi namreč delavstvo lažje zatiral in izžemal, si je vzgojil vrsto ljudi, ki so se mu zdeli primerni za ta posel. Ti so preko kvalifikacije, zmožnosti in pridnosti postali njegovi preddelavci in mojstri.
Gospod vodja skrbi, da si delavstvo prav v nobenem pogledu ne more pomagati. Če je prošnja Še tako upravičena, če je pritožba še tako podprta, vedrin slišiš isti odgovor; »Če Vam ni prav, pojdite drugam; pred vrati bom našel druge, ki bodo delali še cenfje.« Neka delavka je imela zadnje dni za svoje delo, ko je nosila čevlje iz prvega nadstropja v skladišče celih 40 kron na dan. Ta zgled naj zadostuje.
Razumljivo pa je. da je g. vodja večkrat slabe volje. Na celem čevljarskem oddelku namreč ni človeka, ki bi bil strokovnjak v tej stroki. Mojstri in preddelavci so, kakor smo že omenili, poštah razni priliznjenci, ki vzdržujejo svoj vpliv samo s tem, da tekmujejo med seboj kdo bo huje delavce zatiral in jih preganjal. Na ta račun so se klečeplazci povzpeli iz navadnih fušarjev do mojstrov. Tip takega možaka je neki g. Kredar. Nismo mu nevoščljivi, vendar ga obsojamo, ker je kot popoln nestrokovnjak v škodo podjetju in v še večjo škodo in trpljenje delavstvu. Delavstvo pri strojih bi marsikaj vedelo povedati, če se stroj pokvari kakorkoli, mora po nalogu tega »mojstra« delavec plačati vso škodo. Nihče ne vpraša ali je poškodba nastala po obrabi ali je morda vzrok kje drugje, delavec jo mora poravnati, pa naj bo še tako nedolžen. Ostre kazni morajo trpeti delavci, če stroja niso po mnenju gospoda »mojstra« dovolj osnažili. Nihče pa ne vpraša ali je bilo sploh mogoče storiti več ali je bilo dovolj časa na razpolago itd. Tudi če delavec ne izkazuje gospodu mojstru dovolj časti, išče slednji prilike, da se kruto maščuje. Naj bo dovolj. Mislimo, da je zgled dovolj kričeč in da dovolj krepko podpre našo uvodno trditev. V interesu podjetja pa bi bilo, da se razmere na našem oddelku razčistijo. Če že nihče pri podjetju nima več iskrice ljubezni do bližnjega, naj lastna korist to narekuje. Prizadeti.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želijo vsem tovarišem, znancem in čitateljem »Pravice«: Podnarednik: Henrik Cirkelbach, Ljubljana. Redovi: Maks Avšič, D. M. v Polju; Franc Lovše, D. M. v Polju; Ivan Rici, D. M. v Polju; Matevž Klauder, Št. Jakob ob Savi; Franc Grojzdek, Št. Jakob ob Savi; Jakob Oblak, Škofja loka: Martin Lenarčič, Ig; Anton Štrumbelj, Ig; Franc Šarc, Homec; Anton Prepeluh, Dobrenje; Ivan Bradač, Pod hosta; Lovro Čop, Pod hom; Jakob Vidic, Grabeč; August Koren, Gorje; Valentin Pretncr, Pušica; Anton Jauh, Bled; Rudolf Belcijan, Klopce Dolsko; Jakob Agnič, Črnomelj; Janez Želka, Črnomelj; Ivan Skalar, Medno; Anton Pustovrh, Polhov Gradec; Josip Kerže, Kočevje. Vojaki, rekruti pri 2 četi I. bat. 19. p. p. Kragujevac, Srbija. Bog z vami!
Goričane- Medvode.
Že zadnjič smo se pritoževali nad krutim režimom, ki so ga pri nas vpeljali neki novi gospodiči. Ponovno je bila uveljavljena določba, da delavci, ki delajo na lesnem prostoru v Medvodah akordno delo. dobe v slučaju, da z akordom ne morejo doseči polne plače, doplačilo, da imajo redno polno plačo. Neki gospod, ki je zadnji čas prilezel k nam iz Vevč, noče o tem nič slišati in pri zadnji mezdi so bili delavci v Medvodah prikrajšani za 200 kron na 14 dni. Istotako se šikana za ši-kano vrsti v papirnici Goričane. Gospod iz Vevč je napovedal 12-urni delavnik. Zelo napoti mu je tudi, organizacija. Povemo pa mu, da jo organizacija zadeva našega delavstva, ki tega gospoda prav nič ne briga. Ustanovili smo si jo, da ščiti naše koristi in žal mora večkrat ščititi tudi korist podjetja, ko ga upropaščajo ljudje kakršen je ta gospodek. Bili pa smo tu in delali v podjetju poprej, kot kaka privandrana nemška zgaga. Tudi neki domačin nedavno pečen in potrjen za gospoda je
se je počez razlil velik pas svetlobe na obe strani in križ je blestel za trenutek čez celo nebo; na obzorju pa so oblaki rdeli v zarji... kakor bi se razprostrlo široko bandero s svetlim križem čez in čez.
Globoko spodaj je še spalo večno mesto.
Blagoslov Vstalega se je razlil nad njim... iz peterih poveličanih ran, ki so klicale: O blagoslovljeni vsi, ki trpite; iz trpljenja se vam bo rodilo vstajenje...
Cesar si ni upal zreti v to svetlobo na nebu, omamljen sc je ozrl na nebo šele potem, ko so oblaki že davno zabrisali prikazen. V njem je vstala neka bridka slutnja, na njegovem čelu se je začrtala med oči globoka guba. Skušal je zamoriti to britko misel, malomarno je zamahnil z roko.
Tedaj je začul korake ne daleč od sebe, stopil je
v ono smer. Iz sivkastega somraka med oljkami se je pokazal pretorijanec.
»Kdo?«
»Dominus et deus.« — »Gospod in bog... odsedaj naprej sem to jaz in to moj naslov.«
Pretorijanec je spoštljivo pozdravil in se nekaj korakov umaknil. Zrl je trenutek za odhajajočim cesarjem.
Tudi on je videl svetlo prikazen na nebu, njegove misli so pohitele daleč tja v Jeruzalem, kjer je pred letom služil kot navaden vojak, spomnil se je Onega, ki je prerokoval vstajenje.
In veroval je, da je danes prišel ta dan ...
začel posnemati tujčevo postopanje. Svoje rožičke kaže delavstvu na ta način, da se nedeljsko delo po njegovi odredbi začenja na lesnem prostoru v gotovem oddelku že ob 6. uri zjutraj. Dosedaj sc je delalo ob nedeljah in praznikih od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Na ta način je bilo omogočeno delavstvu biti ob zapovedanih praznikih pri sv. maši. Naš novi gospodek to zabranjujc s posmehovalnim izgovorom: »Saj vam v cerkvi itak nič ne dajo.« Dela se sedaj od 6. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Zakaj to? Zato, da mladi gospodje gredo popoldne lahko na sprehod, ki je menda več vreden kot ■pa izpolnjevanje verskih dolžnosti. Delavstvo, zlasti krščansko socialno delavstvo, pa si ne bo dalo kar tako žaliti fcvojega verskega prepričanja in ga bo branilo 7. vscPSB«očnostjo napram vsakomur. To pravico nam garantira naravna in državna postava. Svarimo pa gospode, naj ne tirajo delavstva do skrajnosti.
Strokovna zveza.
Iz pisarne JSZ. Praznovanje L maja naj vse skupine priglase z natančnim sporedom najkasneje do 25. t. m., da se pravočasno izpelje grupacija govornikov, ki jih bo letos dovolj na razpolago. Sodelovanje so obljubili odlični gospodje. Povsod pa bodo morali tovariši, 1. nabirati naročnike za »Pravico«, 2. razpečavati brošuro »Za krščanski socializem,« 3. nabirati za tiskovni sklad. Načrt in navodila slede.
Praznovanje 30-letnice obstoja krščanskih organizacij se bo vršilo dne 1. junija 1924 na slovesen način s sledečim sporedom: 1. V soboto dne 31. maja zvečer pozdravni večer v veliki dvorani hotela »Union«. 2. V nedeljo, dne 1. junija ob osmih zjutraj sv. maša pri sv. Jožefu, po maši po mestu z godbo. 3. Ob 10. uri slavnostno zborovanje v veliki dvorani hotel« »Union«. 4. Ob treh popoldne občni zbor Delavske zveze za Slovenijo v Rokodelskem domu. 5. Ob osmih zvečer v Ljudskem domu prireditev »Krekove mladine«. — Natančen spored in navodila bo po praznikih izdal poseben akcijski odbor.
Davni nameščenci,
Strokovna zveza javnih nameščencev je imela svoj redni I. občni zbor dne 25. marca tl. Poročilo načelstva, tajnika, blagajnika, nadzorstva in strokovnega odbora so bila odobrena brez ugovora. V odbor so bili izvoljeni dosedanji odborniki z nekaterimi spremembami. Sklenilo se je, da se rok za sprejem novih članov, ki so prekoračili 50. leto podaljša do 30. junija tl. Članarina ostane kakor je bila dosedaj namreč: strokovna članarina mesečno Din. 2.50. Kot pristopnino je plačati enkratna mesečna članarina. Prispevki v podporni fond znašajo mesečno: za člana Din. 4, za ženo Din. 3, za otroke nad 10 let po Din. 5, za mater člana ali žene Din. 3. Pristopnina v ta fond znaša enkratni mesečni prispevek. Čakalna doba je 6 mesecev od dneva pristopa k podpornemu fondu. Po C. mesecu ima vsak obolel član pravico do podpore. Prispevek v posmrtni fond znaša za vsakega člana ali članico ob pristopu in vsaekmu slučaju smrti člana ali članice po Din. 5.
l. Ugodnosti članov so na vpogled v društveni pisarni v Ljubljani, Stari trg 2./I. vsaki dan od 17. do 19. ure.
Odbor.
Tovarniški delavci.
Pečovnik-Celje. Dne 27. marca t. i. se je vršil shoJ v Pečovniku za delavstvo kamenoloma. Govoril je str. tajnik Gajšek o del. strok, organizaciji in tolmačil navzočim naš program. Zborovalci, naši novi člani, so poročilo odobravali in sklenili začeti z delom, da se vse delavstvo kamenoloma organizira v »Strok, zvezi tov. delavstva«, katera naj bo v bodoče naša edina zastopnica in boriteljica za naše koristi in pravice, ker vse delavstvo je tukaj zapustilo socialpatrijote, ki so krivi današnje delavske razcepljenosti in s tem brezpravnosti. Na shodu so sc storili važni sklepi. Na zborovanje ie prihitel tudi tajnik soc. dem. Bernotove frakcije, kateri jo je pa, ko je videl, da mu je tukaj odklenkalo, hitro odkuril. — Tajništvo JSZ. v Celju, je vložilo na podjetje važno spomenico. Več prihodnjič.
Polzela. Delavstvo tukaj polagoma zopet uvideva, da brez organizacije ne bo šlo več dolgo v tukajšnjih tovarnah. Priprave za Strokovno zvezo so v teku 'n se vrši v kratkem shod.
Štore. Rdeča zvezda tudi tukaj zaliaja. Med V°' štenim delavstvom je novo gibanje, katerega rezultat' se pokažejo že v bližnji bodočnosti. Strokovna zveza s® zaveda važne naloge, da združi raztreseno in po soC' demokratih razkosano delavstvo, v močno enotno fa' lango na novem zdravem temelju. V boj za delavske pravice tudi v Štorah!
Cestarji.
Društvo drž. cestarjev SHS za Slovenijo v CelJu’
je sklicalo v nedeljo 6. t. m. v Murski Soboti shod. shod so prišli prav vsi, t. j. 32 drž. cestarjev Pr®*' murja. Govoril je predsednik društva iz Celja. Zborovalci so z vnemo posegli v debato. Ves čas shoda^ J vladalo jako lepo razpoloženje. Sprejete so bile vazi1 zahteve in storjeni sklepi, ki jih izvrši tajništvo v Ceh1*' Prekmurske tovariše moramo smatrati za najbolj za/ vedne, saj so do zadnjega vsi organizirani. V skupi ^ vlada tudi lep red za kar gre zahvala vodstv.u Več nov je naročilo »Pravico«. — Dne 11. maja t. 1. se yr? občni zbor skupine za Gorenjskoi. Pri* li tov. tain 0 Gajšek iz Celja. O višini podpore ki jo zbira drU^r med člani za dve vdovi, bom poročali prihodnjič. K je še več važnih zadev, izide v kratkem strokov okrožnica.	Tajništvo.
društvo diplomiranih babic v Sloveniji
Ali smo res tako hude? Nekateri pravijo, da smo selo bojevite in hude. Tako pravijo tisti, ki nam na en a'i drugi način kratijo ali pomagajo drugim kratiti naše Pravice. Ti imajo prav, če menijo, da smo hude in po-Vemo jim na glas, da ne odnehamo prej, kakor da nam vsakdo da, kar nam gre po pravici. Vsakdo, tudi okrož-ne bolniške blagajne in oblasti. Znamo pa tudi prav pritožne biti, za vse, ki so nam pravični; posebno onim, ki tjam pomagajo, bomo znale svojo hvaležnost pokazati.
Jc Pač tako bilo in bo na svetu, da roka roko umije.
Prva in najvažnejša naloga našega društva je boj zoper tnazaške in tiste, ki jim potuho dajejo. To ni le naše kruhoborstvo, ampak tudi veiik interes ljudskega zdravja. Pisma, ki jih dobiva društvo od članic iz raznih r«>iev so dokaz, kako upravičen in potreben je ta boj, ’^r vsako leto umrje nekaj mater in otrok po krivdi ne-^govornih in neizšolanih mazašk, ki morda v normal-t^..raznierah za silo brez škode opravijo svoj posel, v slučajih pa si ne znajo pomagati, nimajo priprave navadno prepozno kličejo izkušeno babico ali zdravni-a’ ter so tako krive nesreče in škode.
Tobačni delavci.
. Redni občni zbor Strokovne zveze tobačnega dejstva, skupina Ljubljana, se vrši v četrtek, dne 24.
•	ni. ob pol 6. uri zvečer v prostorih I. delavskega kon-surnnega društva, Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim j edoni: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in j j.p2°rstva. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Vo- | itev delegatov za občni zbor zveze. 4. Slučajnosti. — 1 k0 bi bil občni zbor nesklepčen, se vrši čez pol ure j občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih 1 an°v.	Skupinsko	načelstvo.
. Redni občni zbor Strokovne zveze tobačnega dejstva se vrši v petek, dne 25. t. m. ob pol 6. uri zve- j er v prostorih JSZ., Stari trg 2/1., s sledečim dnevnim euoni: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in .Gorstva. 2. Volitev načelstva, nadzorstva in stro-ovticga odbora. 3. Volitev delegatov za občni zbor 4. Slučajnosti.
Delavska zveza.
Okrajna Delavska Zveza Vič.
V	proslavo 1. maja priredi ODZ Vič: 1. v sredo dne
•	aprila ci) 8. uri zvečer v društvenem lokalu na Glin-delavsko predstavo. 2. V četrtek dne 1. maja:
p urj budnica, ob pol 7. uri odhod na Rožnik, ob 8. uri sv. maša in cerkveni govor. Po maši zboro-Pri cerkvi na Rožniku. — Sodeluje godba Kat. H kV; Posvetnega društva Vič. Izleta se udeleži tudi Pijansko krščansko misleče delavstvo.
Velenje.
nik fJukaj je bil v nedeljo 6. t. m. shod. Poročal je taj-str	’z	Celja. Po shodu smo imeli razgovor o
Zan	zvezi rudarjev v Velenju. Želeti bi bilo več
stillrtlanja med članstvom in več zavednosti o dolžno-
1	odbornikov in zaupnikov.
Zahvala.
. tajništvo strokovne zveze rudarjev v Zabukovici WIe 'zr>os'ova'° draginjske doklade k penziji. Zato se t0nIn°Vani skupini, zlasti pa tovarišu tajniku Uranjeku 0 zahvaljujem. — Kolar Franc, Vel. Pirešica.
Delavska Zveza v Zabukovici
na CU^e vsc člane DZ. na sestanek, dne 21. aprila, t. j. PotVi!likonočni P°ncdeljek ob 9. uri dopoldne pri tov. točn ^ndreju v Grižah, Ker je zadeva zelo važna, je a udeležba vseh članov dolžnost!	Odbor.
Zabukovica-Griže.
.. Ogovor na napad v »Ljudskem Glasu« ši. 28. 9.
Dredf 1921 Res
je, da sem v seji predstojniŠtva stavil 0g’ naj se g. računovodja ne napada več. Čudno se ba[a atT1reč zdi, da socialpatrijotje tako napadate g. Ko-eHo’ ].,kazati mu pa nič ne morete. Meni je prav vse-v Velenju računovodja Peter ali Pavel. Toda
m?* bostojevskil :	COaljc.)
Mlada žena.
'ttiov *^ine pet dni. Tedaj se proti večeru vrne oče do-Se b’m?račen in zlovoljen, ker ga je bolest med potom s 1 Potrla. Videla sem, da ima eno roko obvezano ta sJ;01 je izdal, da ga je na potu srečal sovražnik. In njeg0vr^nik ga je ranil. Tudi jaz sem vedela, kdo je vOrii ,s°vražnik: vedela sem vise! — Z materjo ni go-Daj vnit' ene besede, po meni ni vprašal, sklical je sku-riijejQs<:. 'judi in ukazal, naj ustavijo tovarno in naj va-SrCe 2 Pred vsakim tujim človekom. Tedaj je moje bdel) as^ut’l°> da nekaj v naši hiši ni v redu. Tako smo besne,Vso noč. Noč je minevala počasi, zunaj je zopet Dr]a vihar in mojo dušo je pretresalo razburjenje. Od-mo8i0em ?kno — obraz mi je gorel, oči jokale in srce ni Sejjj . j^iti Pokoja. Gorela sem kakor v ognju. Tako d° ko« 'a oc*’^ *z *e sobe, ki me je morila, daleč proč, r°di .j"a sveta, kjer nastajajo strele in nevihte, kjer se moje grudi so se tresle in drhtele ta^e	,bUo ie že pozno, se prebudim kakor iz
Uiojo d rvetT1.avice, ali pa se je samo megla spuščala na toka na j11 me zmedla. Naenkrat začujem, kako nekdo vrvi cin?: »Odpri!« — in vidim kako nekdo pleza jn‘ ‘ut‘la sem takoj, kdo je nočni gost, odprla sem t vZei ifa pus^a v svojo samotno sobo. To je bil on. r da z g^ave’ sedel je na skrinjo in dihal je, kasa preganja množica ljudi. Jaz sem vstala in
čemu kradete človeku dobro ime z grdimi napadi. Če je kaj zakrivil, tožite ga ali popravite napake. Če je res kaj hudega storil, ga kar odpravite in postavite na njegovo mesto radi mene najbolj rdečega socialpatrijota. G. Pevcu pa svetujem naj ne hodi lovit podpisov v Za-bukovico z neiskrenimi nameni. Vsem socialnim demokratom pa tole povem: Vedno govorite o združenju proletarcev. Toda dokler bodete krivično napadali uboge delavce po vašem časopisju, je z vami pač vsako sodelovanje nemogoče. — Uranjek Jakob, delavski zaupnik v Zabukovci.
Žene in dekleta.
Kramljanje o vzgoji.
Kjer manjka samovlade, tam pride do prenagljenosti in nepremišljenosti. Prepir in kazen nastopi tam prej, preden se kdo prepriča, če je stvar res potrebna graje in kazni, celo prej, preden se prepriča, kdo je kriv. Zato grajajo vsako nepazljivost in nerodnost kot težek prestopek. Pomota ali nepremišljeno dejanje v otroški živahnosti izzove hitro nepotrpežljivost in jezo, hude besede in kazni, ki niso v nikakem razmerju s storjenim dejanjem. Otrok ves ljubi dan ne sliši drugega kot ukaze, prepovedi, grajo, ukore, prerekanje ali celo sramotenje. Kdo in kdaj pa mu da blagodejnega vpliva nasprotnih činjenic? Kaj čudo, če izgubi zaupanje do vzgojiteljev, zlasti do matere, če je taka in ob kateri živi otrok vsa ona leta, ki so za njegovo vzgojo posebno, važna? Ali se bomo čudili, če postane boječ, zahrbten, hudoben? Če se ji odtujuje in komaj še sliši, kaj mu ukazuje? Saj vse to stopi v otrokovo čuvstvo in napravi iz otroka, z izrazito močno voljo, trmastega uporneža. Potem ga vsi vidijo le kot takega, ne pomislijo pa, da ga je napačna vzgoja naredila takega.
Ukazi in opomini naj bodo kratki! Vsako govorjenje in razlaganje ukazov je nepotrebno: čim več govorjenja pri tem, tem manj učinka. To bi napravilo otroka negotovega in ravnodušnega, lahko pa izzove celo ugovore in upornost. In še nekaj! Kakšen vpliv pa naj ima mati in kakšno zaupanje naj ima otrok vanjo, če se za vsako malenkost razburi in jezi, ali če pri malenkostnih družinskih neprilikah skoro obupuje? Kako naj uspešno vpliva na otrokove nerednosti in jih izpodbija, če mu pa s svojim ravnanjem daje zgled zanje, če se sama ne zna premagati, če po svojih muhah ukazuje in prepoveduje, če pri dobri volji vse dovoli, pri slabi volji vse prepove in se razburja tako, da pozabi na svoj ugled?
Važen vzrok mnogih neuspehov pri vzgoji je tudi neodločna in slabotna volja, ki je pri materi pogostejša kakor pri očetu. Če pomanjkljiva samovlada vodi k nepravičnosti in trdoti, izvirajo iz slabotne volje ravno nasprotne hibe: neodločnost, nestalnost, mehkužnost itd.
Kar je bilo ukazano, na tem je treba vztrajati z neupogljivo voljo. Mati se ne sme dati preokreniti ne s prošnjami in z laskanjem, pa tudi ne s trmoglavostjo in upornostjo. Tu popustljivost ni na mestu. Zato pa mora biti skrajno vestna in pazljiva pri ukazih in prepovedih; zlasti pa mora paziti, da ne daje nepremišljenih ukazov, da jih ni treba preklicati. Otrok ni izključno le njena last, nego je tudi že začetek lastne osebnosti, ki se razvija v smeri k osebni prostosti. Le kar je potrebnega in upravičenega sme zahtevati od njega. Nikoli naj ne zahteva preveč in naj bo potrpežljiva, če otrok takoj ne razume. Nikoli ne sme ukazovati v neprijaznem ali jeznem tonu, vselej pa kratko, jasno in prijazno.
Mnoge matere žugajo venomer, druge obetajo vse mogoče in nemogoče, da bi pripravile otroka k pokorščini; nekatera se poniža celo do prošnje. Važno in edino pravilno pa je, da zna otrok ubogati na besedo in k temu ga vadi takoj od začetka! Ne boj se odreči mu, kar želi, ne boj se ga kaznovati, če je treba! Ako to storiš pravočasno, si otroka pridobila za vedno in ne bo ga treba kaznovati nikoli več. Na ta način mu privzgojiš tako potrebne odporne sile za življenje. Mati naj se navadi tudi pri nepričakovanih prilikah ostati mirna. Njena uvidevnost, razsodnost in neupogljivost pridobe otrokovo zaupanje, ki je prvi pogoj za materino avtoriteto.
vedela sem, da šem bleda. »Ali je oče doma?« vpraša on. »Da.« »In mati?« »Tudi mati,« sem rekla. »Potem bodi mirna za trenutek. Ali ne slišiš ničesar?« »Slišim.«
—	»Kaj?« »Da nekdo žvižga pod oknom!« »Glej, lepa deklica, ali hočeš, da me pogubiš? Ali hočeš poklicati svojega očeta in me upropastiti? Izročam se tvoji dekliški volji: kar ti hočeš, to naj se zgodi! Tu imam vrv, zveži me, če ti veleva srce, da brani svojo dekliško čast.« — Jaz sem molčala. »No, govori, lepa moja deklica.« »Kaj hočeš?« sem vprašala. »Kaj hočem? Svoji stari ljubezni dati slovo in izročiti srce novi, mladi ljubezni, tebi, lopo moje dekle...« Jaz sem se nasmejala. Ne vem niti sama, kako mi je njegova surova beseda mogla ganiti srce. »Tako, sedaj pa mi dovoli, lepa deklica, da grem zopet doli in da izprašam svoje srce in da izročim materi in očetu svoj pozdrav,« reče in vstane. Jaz sem tako drhtela, da so mi zobje šklepetali. Čutila sem, kakor da mi je srce kot razbeljeno železo v prsih. Tudi jaz sem vstala in mu odprla vrata. Toda ko je stopal čez prag, sem zbrala vso silo in vskliknila: »Tukaj so tvoji biseri in ne drzni se več prinesti mi kak dar!« In vrgla sem predenj rdečo škatljo z biseri.«
Jekaterina preneha, da si malo oddahne. Izpreme-nila je večkrat kakor že prej med govorjenjem barvo: modre oči so ji potemnele in se čudovito bliskale. Pa je zopet prebledela in glas se ji je tresel kakor v pritajeni žalosti.
»Ostala sem sama,« nadaljuje ona »in bilo mi je kakor da me je vrag obsedel. Naenkrat začujem, kako
Dopisi.
Iz Koroške Bete
nam pišejo: Po novem letu je umri v naši vasi cerkovnik, kateri je opravljal obenem službo občinskega sluge in pismonoše z borno mesečno plačo. Do današnjega dneva ni imela občina Kor. Bela ne pismonoše ne obč. sluge. Pred kratkim pa je bila služba razpisana. Bilo je priglašenih več potrebnih prosilcev, ki so za to službo prosili, med temi 2 brezposelna in 1 »Amerika-nec«, z lepim posestvom in hišo, toda podeljena je služba ne glede na potrebo prosilcev, bogatemu »Amerikancu«.
Pred glasovanjem o tej zadevi je bilo obljubljeno, da bo podeljena služba najpotrebnejšemu. »Amerikancu« bi pač ne bilo treba odjedati kruha potrebnim prosilcem. Neki social, obč. odbornik se je celo izrazil, da so socialisti namenoma tako glasovali, samo da ne dobi službe kak »klerikalec«.
Pri prihodnjih občinskih volitvah naj volilci malo prevdarijo, koga bodo volili. Takih ljudi, ki nimajo srca in ne socialnega čuta in ljubezni do blžnjega. pač ne bomo volili več.
Huda jama pri Laškem.
Kakor žaba v mlaki se napihuje listič »Domovina«, ostudni potomec nekdanjega »Štajerca«. V 13. številki kvaka, kako bo cela Huda jama zlezla pod Golobov orjunski klobuk. Rudarji pa vemo iz krvave izkušnje, da se nam liberalci dobrikajo le ob volitvah, drugače pa nas zaničujejo in so sovražniki vsakega delavskega po-kreta. Proslule obzmine proti delavcem še sedaj niso odpravili. Če nam blazno lažnjivi dopisnik iz Laškega stokrat reče, da so klerikalci krivi davkov, kuluka in ponesrečene stavke, se mu najmlajši vozač v jami pomilovalno smeje, ker predobro ve, da sta demokrat in resnica skregana, kakor pes in mačka. Demokratski or-junci hočejo pometati v krištofski občini, pa še mette ne znajo sami narediti. Laški advokat mora za nje misliti. govoriti in po listih lagati. Nas pa Bog očuvaj demokratske resnice in pravice, poštenja in pameti!
Sv. Jedert nad Laškem.
Kulukarski list »Domovina« želi vsakdanjo pošto k Sv. Jederti. A dostavljalca naj bi plačevala občina. Dopisnik, ki strelja iz Laškega, ima gotovo skisane možgane. Po celem kulturnem, ali kakor pravijo orjunci, naprednem svetu dostavlja pošto uradni sel, ki ga plačuje poštna uprava z denarjem davkoplačevalcev, le krištof-ska občina bi naj sama vzdrževala kakih pet poštnih selov. Ne boš, Franjo, četudi zadnji čas nekaj podobnega kuhajo v Beogradu, da občinam naprtijo nove davke. Tudi turški balkanizem, v katerega si tako zateleban, ima svoje meje.
Zagorje ob Savi.
Bliža se prvi majnik Praznik Marijin, praznik delavstva. Dan boja, osvobojenja, zmage. Vsak po svoje ga bomo praznovali. »Neodvisni« bodo s sprevodom pokazali svoje številke in s kričanjem, ki bo veljalo za manifestacijo, moč organizacije. Krepko se bo vpilo »dol z Rimom« in — jugoslovanski kapitalizem bo zadušen, -proletarijat sit. Nato pa shod, demagoškega govornika in stvar bo v redu. čobal patrijoti hočejo tudi pokazati, da so še v dolini. Tudi ti bodo napravili obhod. Par dvostopov jih bo in dobro. Tam se pa ne bo kričalo, ker se ne izplača in lepo ni. Par vzklikov bo morda slišati na račun »nezavednih«, ki cepijo maso in niso pravi razredno zavedni. Drugače bo vse dostojno. Res se je včasih tudi tulilo, pa pozabimo to. Takrat je pihal drug veter, danes pa suče sapa. Vrste patrijotov so se zredčile in ostanki so se nagnili tja, kjer ni solz ne lakote,
—	li kapitalizmu. Razumemo vašo možatost! Res se na pravem mestu praskate! Živela evolucija! Živel razredni boj! Mi, krščanski rudarji, ki pa nismo razredno zavedni, ker ne vemo zakaj je to dobro in komu koristi, bomo tudi praznovali prvi maj. Mirno, dostojno! Zjutraj sv. maša, kar se za »klerikalce« spodobi, potem zborovanje, kjer bomo jasno in odločno povedali, kaj smo in kaj hočemo, popoldan pa neprisiljena prosta zaliva. »Živel krščanski socializem! Živeli njegovi bojevniki!«
ljudje kličejo in kričijo, slišim, kako ljudje drve čez dvorišče, slišim krik: »Fori, tovarna gori!« Nisem se premaknila, samo slišala sem, da ljudje hite iz hiše, ostala sem sama z materjo, vedela sem, da se bori s smrtjo in da je že tri dni ležala v agoniji, in jaz, njena prekleta hči, sem to vedela!... Naenkrat odjekne pod mojo robo krik, en sam slab krik, kakor da vpije otrok, ki sc v spanju prestraši — potem pa je bilo zopet vse ti! o. Ugasnem luč, v temi me strese mraz, zakrijem si obraz z rokami in bala sem se ozreti se. Nato začujem naenkrat hrup, ki je postajal vedno večji — od tovarne sem so prihiteli ljudje. Nagnila sem se skozi okno in videla: nesli so očeta, mrtvega, in slišala sem govoriti: Padel je, s stopnic je padel. Ravno v vreli kotel. S:., vrag ga je treščili doli!« Padla sem na posteljo — rii-; sem se ganila, toda čakala sem, ne da bi sama vede!;., kaj in koga čakam. Ta trenutek je bil strašen. Ne ve.r, kako dolgo sem bila tako. Spominjam se samo, da se je nazadnje vse okoli mene začelo vrteti. V glavi sem začutila silen pritisik in dim me je pekel v oči. Vese! sem bila, da se bliža smrt. Tedaj pa se nekdo na,;' dotakne mojih ramen in me dvigne. Odprla sem oči h
•	gledala kolikor sem mogla: to je bil on — njegova ob'* -ka je bila vsa osmojena in vroča, ilela je še in smrd l:i po dimu.
j »Prišel sem, da te odnesem, lepa deklica«, reče op.
(Dalje prihodnjič.)
Zabukovca.
V torek dne 1. IV. smo spremljali k zadnjemu počitku našega pokojnega tovariša Šprager Alojzij. Pokojni je bil zvest naš pristaš, redni član Strok. Zv. rud. in Del. /veze. Pošteni, mirni in zvesti delavec je po dogotrajni in mučni bolezni dne 30. III. mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti. Zapušča ženo s petimi nepreskrbljenimi otročiči. R. I. P.
V ponedeljek dne 31. II. je pa se napotil rudar Anton Fazarinc k zdravniku v Žalec, pa je na potu grede od silnega kašlja takoj na mestu mrtev obležal. Bil je član Del. zveze. Naj v miru počiva.
Prevalje.
Na sredpostno nedeljo se je pri nas vršila izredna slovesnost, na katero jc prihitelo na tisoče občinstva iz cele doline. Blagoslovljena sta bila dva nova bronasta zvonova. Priprava na ta dan, s katerim .se je nekoliko izbrisala sled grozodejstev zadnje vojne, je bila lepa. rantje so postavili šest mogočnih in visokih mlajev, dekleta pa so jako okusno ovenčala cerkev. Streli topičev so odmevali, ko je preč. g. stolni kanonik Arzenšek izvršil cerkveni obred. Med sviranjetn godbe in ob čast-r.i straži domače požarne hrambe in Orlov, so se zvonovi dvigali v zvonikove line. Glasovi zvonov so c in g; V; vok je hannonično-melodičen. Vlila jih je livarna Biihl v Mariboru. Zahvala gre vsem dobrim faranom, posebno pa botrom. Majhnemu zvonu sta kuinovala gospa in gospod Marija in Matej Pavše posestnika v Kotu. katerega sta sama kupila, drugemu pa gosta in gospod Jo-wefa in Franc Lahovnik lesotržec ter gospa in gospod Marija in Jernej Merkač kmet na Breznici. Nova zvonova, ki prepevata čast Bogu naj prosita tudi blagoslova vsem onim, ki so jih darovali, naj opominjajo in budijo vse farane k dobrim delom, da bomo tako dosegli tudi veliki bronasti zvon, ki nam še manjka.
Hrastnik.
V soboto dne 5. aprila t. 1. je umrl v cvetu mladosti rudar Guček Jožef. Podlegel je zavratni jetiki, tej
kruti morilki delavstva. Naj starišem naše sožalje!
v miru počiva! Prizadetim
Vsakemu posestniku sadnega vrta priporočamo knjigo:
Praktični sadjar.
Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov za praktične sadjarje. Pojasnjena s 24 barvami prilogami in 92 slikami v tekstu. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi znaša Din. 120.—. Knjiga je namenjena vsem sadjarjem, ki stremijo po napredku in ki iščejo praktičnih navodil v najvažnejših sadjarskih vprašanjih. Velikega pomena pa je tudi za naše gospodarske smernice in važna za ono gospodarsko panogo, ki je pri nas večkrat zelo zanemarjena. Namenjena pa ni samo sadjarjem, ampak jo toplo priporočamo vsakemu delavcu in obrtniku, ki bo iz nje zajemal vsa potrebna navodila za uspešno in plodonosno sadjarstvo. Knjiga se naroči v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Prosveta.
Koroška Bela.
Tukajšnje Katol. prosvetno društvo je imelo v nedeljo dne 6. 4. svoj društveni praznik, namesto na praznik sv. Jožefa, ker je večina društvenikov zaposlena v tovarni. Sv. mašo, kakor tudi lepo, in društvenemu prazniku primerno zamišljen cerkveni govor na zbrane dru-štvenike »Orle-, »Orlice« itd. je imel preč. gosp. Pivk, kaplan z Jesenic. Zelo lepo in ganljivo je bilo videti, ko so vsi »Orli« in »Orlice« brez izjeme pristopili med sv. mašo k mizi Gospodovi. Trditi smemo, da se naše katoliške organizacije, ena kakor druga dvigajo, da društveno življenje narašča. Po sv. maši je imel domači gosp. župnik na zbrane člane društva, Orle. Orlice in oboji naraščaj kratek nagovor, ter jih bodril k solncu, svetlobi, vztrajnosti, odkritosrčnosti in bratski ljubezni.
Zvečer ob pol 8. uri je priredil »Dramatični odsek« igro »Sinovo maščevanje, ali spoštuj očeta«, v prena-bito polni dvorani. Igra je zelo poučna in smo jo na cvetno nedeljo ponovili. Pred igro so nastopili naši vrli fantje Orli. Orliči, Orlice in Orličice z nekaterimi prosti-ni vajami. Bilo je prav dobro!
Odbor Krekove mladine v Celju,
je na zadnji seji izključil eno članico za vedno iz društva »Krekova mladina v Celju«. Dramatični odsek pripravlja novo predstavo. Društvo je začelo s pripravami za proslavo 30-letnice kršč. soc. gibanja, ki bo v Celju sredi poletja. Knjižnica lepo napreduje, članstvo zbira knjige in jih odbor že posojuje. Pripravlja se tekma med
člani, za zbiranje knjig in naročnikov našega tiska. Društvo se z vnemo pripravlja na dostojno proslavo L maja v Celju. Bog z nami!
Krekova mladina v Celju,
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli do tako lepih uspehov ob uprizoritvi igre »Miklova Zala«; posebno še gg. Marincu, Vehovarju in Golobu, ki so darovali kite za nove kulise, ki so vzbujale splošno pozornost v sceni »Podroščica« posebno še, ker jih je požrtvovalno članstvo izdelalo samo. Zahvalo izražamo tudi g. Danilu in Lj. odru v Ljubljani, ki sta nam z največjo ljubeznijo pomagala in posodila narodne in turške kostume. Bog plačaj!
KAJ PRAVI UREDNIK.
Jesenice: Pot z	Jesenic v	Ljubljano -ie	tako dolga,
da	nisem mogel več	priobčiti,	dasi sem bil	zgodaj ob-
veščen, da pride dopis. Pa prihodnjič.
Celje G. Nisem odgovarjal vam v zadnji številki. Cela Vaša reč je prišla prepozno, da nisem mogel priobčiti. Še tisto malenkost sem komaj urinil.
Celje et. Hvala! Bom porabil ob priliki. Tudi poročila sem vesel. Pišite še kaj.
Vsem drugim. Ker v,sled	pomanjkanja	sredstev ni	j
velikonočna številka	nič večja	kot običajno,	zato je ve-	j
liko stvari izostalo. Delajmo, da bomo prihodnjo Veli- j konoč lahko za praznike poskrbeli več branja.
1.......................  ^	  ~J~:J	"	I
Dvigni se — sveta vojska!
Katoliški shod je slovesno proglasil, da je njegov j glavni namen versko-hravni prerod naroda.
Zato jc — najbolj po zaslugi sedanjega škofa dr. Srebrniča — ves slovenski narod slovesno pozval k treznosti. Pijančevanje in ž njo združeno surovost imenuje »največjo oviro verskemu življenju«, »vzrok, da delo na verskem polju ne rodi zaželjenega sadu. Brez temeljitega zbojšanja v tem oziru je pa tudi vsako socialno zboljšanje in resničen kulturni napredek nemogoč. Zato prosi in roti vse prizadete kroge, posebej še duhovščino, učiteljstvo in županstva, vsa prosvetna društva, predvsem pa verske družbe, naj z največjo resnobo in vsemi silami delajo za treznost.«
Ali naj te slovesno-resne besede impozantnega shoda brez vsakega sadu in sledu izdonjo v zrak?... Ali | eo resolucije katoliškega shoda resno mišljene ali ne?
Ce so — in seveda so — potem je jasno, da jih moramo začeti tufli resno izvrševati! In če mislimo ke-daj, potem ni več časa odlašati.
Zato se odbor »Svete vojske« obrača do vseh prizadetih katoliških krogov s prošnjo in pozivom: Pričnimo na vseh koncih z energičnim delom za streznjenje ljudstva!
Vsako delo, če hoče uspevati, mora biti organizirano. Ker pa imamo pri nas že toliko društev, da .ie težko vse dobro -voditi, naj to delo prevzamejo predvsem že obstoječa društva in verske družbe, katerih glavni namen itak mora biti versko-nravni napredek ljudstva.
Vsako društvo in vsaka družba naj stvori trez-nostni odsek.
Tem odsekom se bodo dala za njih delovanja posebna pravila in navodila.
Ker pa za treznost lahko delajo tudi sicer neorganizirani ljudje in ker mora biti to delo v eni župniji kolikor moči enotno, zato naj se vsi trezniki končno združijo v »Družbi treznosti«, ki v mnogih župnijah že obstoji, le poživiti in voditi jo je treba. Odbori vseh odsekov naj tvorijo skupen odbor »Družbe treznosti«.
Vse te lokalne treznostne organizacije pa naj bodo združene v »Sveti vojski« v Ljubljani, odkoder se bo vodila skupna akcija.
Prosimo, da bi z akcijo pričeli kmalu. Postni čas jc zato prav primeren. Vsaj pa do Kresa, ko bo praznik in proslava treznosti.
Kakor hitro se bo pri Vas organizacija oživila, pa to sporočite »Sveti vojski«, da se Vam dopošljejo pravila. Voditi hočemo natančno statistiko naše organizacije in jo objavljati.
Po vsej Sloveniji naj se dvigne sveta vojska proti pijančevanju!
Ne odnehamo prej. dokler ne porinemo sovraga nazaj!
V Ljubljani, sv. Jožefa dan 1924.
Odbor »Svete vojske.«
Za pouk in zabavo.
Poznavalec umetnosti.
Viljem 11. se je zelo zanimal za umetnost, ozirom!1 za to, kar je on smatral za umetnost. Ravnatelj berlinske narodne galerije, Tschudi, je bil nabavil več slik francoskih mojstrov Troyona, Mareta in Corota, pa se cesar)® s tem ni prav nič prikupil. Nekoč je pa dobil nekaj nem* škega in je peljal cesarja tja, naj pogleda. Mislil je, se' daj bo vendar enkrat zadovoljen.
»Najnovejše, Veličanstvo. Nemški slikar!«
»Kdo?«
»Leistokow, Veličanstvo. Krasna slika. Kako naraven je ta gozd!«
»Mislite?,« je rekel ccsar. »Se motite. To razume'1’ jaz. Seni lovec«.
Avtografi.
O avtografih beremo veliko zlasti v 3. zvezku Zgod. anekdot. Zanimiva je tudi tale dogodbica.
Francoskemu pesniku Mery-ju je pisala neka dama, naj ji napiše par vrstic in naj ji pošlje koder svojih las. Odgovoril ji je, brez podpisa, torej brez avtografa; »Tajnik, ki je pisal moje avtografe, je umrl; prijatelj-ki mi je posojal svoje lase za pošiljanje kodrov, je Pa medtem postal plešast.«
Borza.
Vrednost denarja na zagrebški borzi dne
10.
IV. 1924-
Za 1 italj. liro Dih. 3.578l>—3.60“s.
.. 1 funt šterling Din. 349—352.
,. 1 dolar v čeku Din. 80.15—81.15.
„ I dolar v gotovini Din. 79—80.
„ 1 franc frank Din. 4.85—4.90.
.. 1 £eško krono Din. 2.38^'—2.41 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.29'-„ 1 švic. frank Din. 14.16—14.26.
11.
49 i.
Za I „ 1 ,. 1 ,. 1 „ 1 „ 1
Dne 14. IV. 1924.
italj. liro Din. 3.57V«—3.60V*. funt šterling Din. 350.25—353.25. dolar v čeku Din. 80.35—81.35. dolar v gotovini Din. 79.37 V*—80.37 ^. franc, frank Din. 4.85 Hi—4.90 Hi. češko krono Din. 2.39”—2.42”.
10.000 nem. avstr, kron Din. 11.33—11.53. 1 švic. frank Din. 14.17Ht—14.27K>.
I
Zahtevajte ..PRAVICO" po vseh gostilnah in javnih lokalih, posebno še v industrijskih krajih I
i
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
sije z obrsza vsake gospodinje, ko vidi snežno-belo perilo.
Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno ie
MILO „GAZELA“
Katerega se dobi v vsaki trgovini-
Vzajemna zavarovalnic*
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje žarnim škodam poslopj i, premičnine ni poljske Sprejema življenska zavarovanja v vseli
proti p° 'pride}*; kombinacij*1 ‘
PAPIR
••■■••ali •«•*•«**••>• •••••■*
uradni, risalni, oV1
pismeni,
&
l/VT nnF Pos'ovne' šolske, noteze, šolske zve*", IVlNJlvJI-* umetniške razglednice in drugo
kupite najbolje v papirni trgovini
IVAN GAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra c.
VSAK CLRN KONZUMA
dobi najboljšo postrežbo v gostilni svoje zadruge Kongresni trg 2.
Poskusi! Ne bo ti žal!
Kuhinja izborna, — cene nizke. Abonenti dobe znižane cene.
Poskusi! Ne bo ti žal!
i
i
l.Haja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Q°®*r