Gospodarski Lisi
i
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
ahaja 10. in 23.	dVH	^c*'ia za P°* *ela
vsakega meseca.	^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. X Gorici dne lO. avgusta 1870. LIST 15.
Knpopadek: 1, Gnoj — 2. Keber. — 3. Ali je boljša pozna al zgodnja jesenska selev. — 4. Voda iz Soče. — 5. Kmetjiska razstava v Trstu.
O gnoji
(dalje)
V že razkrojenem stanu so organski gnoji sicer sposobnejši, da jih rastline hitro posrkajo, vender ne morejo v takem stanu biti služiv-ni za rahljanje-in ogrevanje zemlje. Iz tega lehko vidimo da imamo paziti na dotične razmere, kdaj da je bolje nerazkrojeni, kdaj že razkrojeni organski gnoj rabiti, ker vsakemu je znano, da premočni gnoji že razkrojen, lehko mladi in nježni žitni rastlinici škoduje, da celo nekterikrat lehko one vsahnejo.
Ker je organičnega gnoja v množini veliko več potreba od rud-skega, je gotovo, da ga lehko tudi enakomerno po zemlji raztrosimo, tako da vsaka rastlina dobi in naj Je dostojno množmo-nji potrebne hrane Ali ravno zarad te lastnosti je težavaeješe ga spraviti v-zemljo, posebno ko ni vsikdar za to delo pripravni čas, in ravno vožnja slane veliko.
Tu opomnimo le, kaki trud in kolike stroške napravi vožnja gnoja na njive, ki so v bregovih ali celo v hribu in kdo ne zna, da nevtrudljivi vinorejec v neklerih krajih kjer so vinogradi strmi in visoko ležeči tako, da ni mogoče gnoj pripeljati z vozom na take kraje, na hrbtu potrebni gnoj prinaša trti, in opomnimo le mineralske gno-jc. o kterih bomo se še na tanko podučili, in ki so za take kraje jako velike vrednosti
- 114 -
Razločili bomo organski gnoj v rastlinski in živalski
Rastlinski gnoji imajo neko posebno prednost, ker so izvrstno zloženi v njih kemični sostavi in so posebno za lega voljo za rastlinsko živlenje sposobni. Razun njih soslave je tudi važna lastnost razkrojenja.
Nektero rastline le težko razpadejo, in take imajo kot gnoj manjšo vrednost.
Plevel kterega more umni kmelovavec že tako iz njive zatreti, se sme le takrat porabili za gnoj, ko se je ga poruvalo še pred do-zorenjem. Tudi take plevelne rastline, ki iz korenike zopet poženejo, niso porabljive. V plevelu nahajamo vse liste obstojne redivne snove, kakor v naših nam koristnih rastlinah.
Sicer spadajo sim tudi rastline, ki služijo kot naštel : vresje, praprot in neklere druge divje rasteče rastline.
Rastline, ki rastejo v močirji in ob morji, imajo v sebi dostojno množino pepelikastih stvari lehko in hitro se one razkrojijo in so za tega del gotovo dobro porabljive.
Nekteri kmetovavci gnojijo se zelenim gnojem in v ta namen nasejejo take rastline, ki so hitro rasteče, in kakor hitro dorasejo jih podorjejo. Korist takega gnojenja imamo iskati v tem, da take rastline povžijejo tudi iz globočine zemlje redivne snove in iz zraka dobivajo marsiktere redivne gaze, in ko jih podorjemo, pride to vse v zgorno zemljo, kjer ima iskati prihodnja rastlina potrebnega živeža.
Ker se pri tem prihrani vožnja gnoja, posebno v nekterih kmetijah, kjer so nektere njive preodaljene od pohištva, ali kjer so njive v bregovih, tako da je le z velikim trudom in z stroški mogoče nape-Ijavati gnoj, sme se torej tako gnojenje hvalili in priporočati.
Pri tem opomnimo le, da razun teh naštetih dobičkov, daje tako gnojenje tudi to korist, da zemlja postane bolj rahlja in bolj vlažna.
Akoravno ni steni v gnojivnem oziru drugega dobička kakor to, da so take rastline iz spodnje zemlje v se posrkale nektere redivne snove, ki po razkrojenji teh rastlin pridejo zgornej zemlji v korist ven-der je ta način že zdavnej znan pri Rimljfnih in zdaj v vsili deželah, kjer kmetijstvo cvete. Umen poljedelec more paziti in na tanko računih, da z naj manjšimi stroški vender veliko dohodke doseže.
Da pa tako ravnanje opravičimo, treba je porabiti take rastline, klerik seme le malo stane in ki v kratkem času mnogo tvarine dajo, ki imajo veliko in debelo mesnate pirje, po kterem lehko iz zraka mnogo atmosferične hrane dobivajo.
Za bolje lebke, rablje peščene zemlje je dobra rumena lupina, divji spargelj, ravno tako tudi detelja, o kterej opomnimo, da jo mar* sikter kmetovavec podorje ko bi jo imel tretjič kositi, in da vsak, kdor to stori priznava korist takega gnojenja. Ravno imenovana lupina, raste hitro in ima dolge koreniiie, ki segajo globoko v spodnjo zemljo.
Sploh velja, da rastline mnogopirnate imajo za tako gnojenje gotovo vel.ko vrednost.
Ravno tako, kakor cele rastline, imajo tudi posamezni obstojni deli rastline enako fiizikalično lastnost in moč.
Gotovo je slama kot stelja za gnoj naj boljša. Navadno pa se porabi ječmenovo, ovseno, grahovo slamo za krmo, slabejša slama tako tudi ajdovca sc navadno vstelje. Slama se navadno v gnoji hitro razkroji, stori zemljo rabijo in koristi tudi s tem da vlago na se vleče.
Tudi bičjo in trstje sc rabi za steljo, ravno tako je tudi topi* namburjeva služivna. Strnišče se navadno podorje in sme se to torej imenovati gnojenje;»v prav rahljej, pcščenej zemlji pa ni vgodno, tako strnišče, posebno, ako je dolgo, podorati, ker postane zemlja prerahlja.
Za lega dei-velja, da naj se na težkej zemlji požanje žito visoko, to je, da ostane veliko strnišče, v peščenej zemlji pa naj se žito prav nizko požanje. Ker se strnišče hitro razkroji, je dobro sterniše koj podorati; delcljše pa ki lehko še požene naj se ne podorje koj, ampak še le potem, ko je detelja zopet nekoliko porasla. S tem dosežemo ve-čo množino gnojivne tvarine. Pirje krompirja, repe, pese, ravno tako pirje sočivja je kaj izvrstno za napravo gnoja, ono se lehko razkroji in ima mnogo gnjilca. Tudi mlade veje in listje dreves vsaktere vrste dreves je porabljivo za gnoj. Sicer kakor znano, se porabi za to tudi mah, praprot, vrsje i. t. d.
Mnogoteri ostanki,, ki se nahajajo v pivarnieah pri vino in sadjo-reji, so porabljivi in koristni.
Živalski gnoj ima to posebno prednost da ima veliko množino gnjilca, ki je poglavitnasnova za rastlinsko živiljenje in da se lehko razkroji.
— H 6 —
Take živalske gnojivne tvarine so ali cela telesa živalska, ali le nekleri deli in odpadki zaklanih živali in njih izmeti. Cela telesa le malokdaj pridejo v porabo. Opomnimo le na nabirenje mrčescov, kebrov, ki imajo izvrstno gnojivno moč; zarad tega se sme-jako živo priporočati, kebre loviti in gotovo njih gnojivna vrednost poplača trud vlovenja.
Ako je žival poginila zarad bolezni, naj se na truplo vrže razje-dljivega klorovega apna, ali navadnega razjedlivega apna in brz vse nevarnosti se lehko porabi tako mesovje za gnoj in ni se treba bati okuženja. Mesovje je izvrsten gnoj za vsaktero rastlino in ima veliko gnojivno moč. Tudi čreva razsekane so dober gnoj.
Kaj posebno vrednosti je kri ki ima mnogo gnjilca in mnogo soli, kterih ima navadni hlevski gnoj le malo ; vsi obstojni deli krvi so v porabljivem stanu ;zarad tega ima kri hitro gnojivno moč. Kjer se lehko dobi krvi naj se ne prezira ta izvrstna redivna tvarina.
KLeTber (hrošč).
{dalje)
Ce vnicimo veliko kebrov p. pr. en milijon med kterimi je po-lovica babic, zvišamo dohodke v 4 letih že za več tisoč in tisoč goldinarjev.
V praša se zdaj le, če je mogoče, kebre popolnoma vničili.
Treba nam je na tanko poznati, življenje teh kebrov [in treba je večletnega truda. Uničevati se morejo po vsih pokrajinah in paziti se more na poglavitne tri dele njih razvijanja, in te hočemo bolj natanko popisati:
1. Uničenje kebrovih jajičic.
Ge opazujemo babice teh živalic, lehko, zapazimo, da babice ja-mejo še le po tem, ko že '14 dni okrog po drevji rogovilijo, jajčke ložiti. To se ne izvrši na enkrat kakor navadno pri druzih mrčesih, ampak v kratkih odlomkih časa tri do štirikrat se ponavljaje. V ta namen poišče si babica solnčni, prosti kraj, kjer je zemlja rahlja in lo redko z travo poraščena.
Tu zleze 40 — 60 prav majnih jajčic in sicer v gručah, tako da jih skupno zleže le ena babica 2—3.00.
Ker poznamo, kaki kraji so kebrom v godni za njih plodenje,
— 117 —
lehko si to v prid zapomnimo, in napravimo o času, ko se jamejo ploditi, kupe pomešaiice na solnčnem prostoru naj boljši blizo gojzdov ali vrtov, za 2 do 3 čevljev visoke, ktere po vrhu nekoliko z semenom trave posejemo.
V takem prostoru bodo hrošči naredili veliko zalego, kojih u-ničenje je potem, ko jenjajo okoli letati, prav lehko. Treba je le taki kup v osmih tednih vsaki teden enkrat premetati in z hudo gnojnico ali stanjšamo žveplenokislino vsakikrat politi, in zagotovljeni smemo biti, da od toliko tisoč jajčic ne eno ne ostane ohranjeno. Ko bi tako vsaka občina ali vas na dotičnih, primernih prostorih storila, bilo bi mogoče, na tisoče takih mrčesov vničiti.
2. Vničenje hroščev kot črviči, je že težavnejše.
Pred vsim imamo skrbeti, da ne pokončamo njegovih sovražnikov, kterih je Bogu hvala, prav veliko. Omenim le krta, krokarja, skori ca, srako, kavko, postolko ktere živalice kaj marljivo pobirajo v preorani zem Iji te črve; pa tudi naši majhni pevci ptički, kakor, Šinkovec, senica-vrafcec jih znajo vničiti. ^Torej ne prezirajmo tolikokrat se ponavljajoči poziv: Pustite v miru in ljubite naše prijateljce, nam kmetovavcem koristne ptičice!
Uničenje črvov se človeško delavnostjo obstoji v tem, da jih pri oranji pobiramo, in da to delo nikdar ne prezremo. Celo kokoši bi pri tem zdatno nas zamogle podpirati, ako bi jih peljali na njivo kjer bi orali kakor to tudi v resnici storijo nektcri kmetovavci na Nemškem. Prvi hip zdelo bi se marsikteremu, kaj smešno in golo teoretično, vender bi se smelo drugače misliti, če nekoliko bolj na tanko pomislimo, kokoši hitro vedo zakaj da se jih stavi na njivo in one nam koristjo, kejr vničijo te črve, ki so kokošim kaj tečna hrana.
So po nekem drugem načinu je mogoče vničiti te črve. Znano je, da se ti črvi pred zimo globoko v zemljo zarijejo, in si iščejo prostore, kjer se nahajajo organske snove, ki so v razpadanji in raz-krojenji, ker pri tem se vedno napravlja gorkota, ki jim je prijetna in služivna.
(prihodnj dalje).
- 118
Ali je boljša zgodna, ali pozna setev ozimnine?
Prav različna so mnenja o tem, in smeli bi reči, da pri ma-lokterej reči so mnenja tako različne, kakor ravno o tej zadevi.
Nekteri	kričijo, le	pozna	setev je	dobra, ker	se	jim je	zna biti enkrat	dobro	sponesla,	in ker	jih delo	v jeseni	goni, so jezni in
menijo, tudi pozna setev je dobra.
Mi hočemo iz fiziologičnega stališča to stvar rešiti.
Gotovo je velike važnosti, da se žitne rastlinice še 'pred zimo dobro vkoreninijo. Za to potrebujejo gorkote, zraka, vlage in posebno vpliva solnca.
. Gorkote in zraka sicer v jeseni ne primanjkuje, v suhih krajih so pa tudi jeseni suhe, tako da primanjkuje potrebna vlaga. Da mlade rastlinice potrebujejo solnca, za dobro razraščenje in lep razvi-tek, je jasno. Dotične skušnje so dostojno pokazale, da pšenične rastlinice, ki so v enem dnevu komaj 2 uri vživale solčno svitlobo, se niso nikakor razraščile; one pa, ki so celi dan vživale solnčno svitlobo,	so	se prav lepo razraščile.	Saj je	znano, da	so	ravno	solnčni
žarki,	ki	storijo	v rastlini nazočo	tvarino	sposobno,	da	iz nje	postane
pletenina rastline, rastlinsko telo.
Za začetni razvilek rastlinskega bilstva potrebno snovo daje ravno zernje, ktero smo vsejali, in iz njega postane naj prvo koreninica in peresca, ki v prihodnjem služijo rastlini, da si zamore poiskati potrebni živež iz zraka in v zemlji Vse to pa se le tedaj popolnoma izvrši, če ne primankuje potrebne solnčne svitlobe; je te dovelj, potem se izvrši krepko steblo, krepko pirje in krepka korenina, ki zopet poišče in pridobi lepo množino osnovavne tvarine, ktera potem ker rastlino v jeseni ne morejo več pognati v steblo, služi za napravo mladic, ki kmalu dobijo svoje korenine. Take rastlino so gotovo krepke v korenini in v pirji in steblu, trdno stoje v zemlji, tako da lehko tudi budi zimski mraz pritrpe, in da se pred spomladanskim mrazom junaško branijo.
Le potem, ko se je rastlinica v jeseni dobro in krepko razra-ščila, smemo se nadjati naj lepšega vspeha, ker, le laka rastlinica zamore z njenimi krepkimi organi v prihodnjej spomladi hitro se razviti. Posebno je to velike vrednosti v suhih pokrajinah, ker žitne rasllince se
119 -
liilro razširijo in pokrijejo zemljo, kterej ohranijo dalj časa potrebno vlažnost in ravno zarad njenih krepkih organov zamorejo one poiskati veliko množino potrebnih snov za izdelovanje rastlinskega bistva.
Tudi spomladi se lehko žitne rastlinice razraščejo, ako jim ne po manjkuje potrebne vlage. Tukaj pri nas, ko je spomlad bolj suha, zemlja pa le plitva, kamnita, se spomladi rastlinice le borno razraščejo, in moje letošnje skušnje mi spričujejo to.
Nikakor nečemo govorili zoper pozno setev, tudi ta se lehko prav vgodno sponese, vender le če ji ne pomanjkuje potrebe vlage.
Tam kjer je zemlja močna, rodovitna, in kjer ne primanjkuje potrebnega dežja, tudi je spomladanska setev kaj vgodna.
V
Ce je pa žito prav močno razraščeno, in pregosto, treba je tako stanje nekoliko pogledati, ali je to vsled preobilnega razraščenja, ali je drugod vzrok iskati. Ge so rastlinice dobro vkoreninjene, so ni treba bati, ker krepko postale korenine in stebla se lehko branijo; je pa setev prehobala, in rastline ne razraščene in slabe v koreninah, se smemo bati, da bodo rastlinice pozeble in pod dolgo trajajočo snežno o-dejo poginile.
Take prehobata žitna polja se požanjejo,ali popasejo, ali zbrano povlečejo, tako da postanejo rasline bolj redke, in vse to ima namen rastline v njih razvitku krotiti. Rastline ne rastejo več v kvišku in se bolj nizko množijo. Kakor hitro pa se že izdeluje steblo rastlinice, se ne sme več to storiti. Prav gosto žito naj se pobrani, da postane bolj redko, pregosto žilo poleže in le malo zernja stori.
Kolikor močneja je zemlja, toliko poznej je lehko jesenska setev, vender do 1. novembar naj je tudi že vgorkejlh krojih setev dovršena ; za take lege naj se le redko seje.
Koliko revnejša pa je zemlja in kolikor nevgodnjše so klima-tične razmere, toliko zgodnejša noj je setev. Le potem če je rastlinica ze koj v mladosti krepka, smemo upati da iz nje postane rodovitna rastlina.
„ Voda iz Soče ”
Zanimivati bi smelo marsikterega našega čast. čitatelja kemično poznali našo bistro Sočo, in zdi se nam primerno, v našem listu priobčiti sledeči članek:
120 -
Kemična preiskava vode h Soče.
(izvršena v kemijski delavnici deželne kmetijske Sole mesca julija od g. Kdnig-a učitelja kemije).
1 liter (1000 grammov) čiste vode iz Soče pusti po izhlapenji beli ostanek od 0-1105 gramov Vsled kemične preiskave je v tem ostanku:
Organska tvarina ....	0 00G0 — grammov
čisto apno (CaO) ....	00457 —
Magnezia—(MgO)	....	0-0107 —
cikali (potašelj ali sod»( Ko-NaO)— .	0-0019
Klor (Gl)	.	.	0-0011
Zveplenakislina (S03)	0-0015
Kremenova kislina (Si02) .	0 0011
To drugo je ogelnakislina (C02), ki je	zvezana nekoliko z a-
pnom, nekoliko z magnezijo. Množina te ogelnekisline je 0-0428 gramov	
Tedaj je v enem milijonu delov vode	iz Soče (to je v 1000
litrih) raztopljene:	
Organske tvarine.	.	.	.	.	6.0 — grammov
apna .......	45.7
magnezije ......	10-7
alkalija ......	1-9
žveplenekisline .	.	.	.	.	1-5
kremenove kisline	.	.	.	M
klora .......	11
ogelnekisline, v zvezi z apnom	
in z magnezijo .	.	.	.	42-8
Po izhlapenji od 1000 litrov vode ostane tedaj še nevbežljive tvarine — 110-5 gramov.
JimetiJsita razstava v Trstu.
Zarad važnih vzrokov ne bode mesca septembra že napovedana kmetijska razstava v Trstu.
Gotovo pa je, da bode v Gradcu, kjer se kaj posebno marljivo pripravlja, kmetijska rastava mesca septembra, in nadjamo se naj boljšega vspeha.
Zal. c. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednik Kr. 1’ovše, — Tiskar Seitz v Gorici