PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 1 nrunor »VILHARJA TRG REVOLUCIJE t P. F'»132 66001 KOPER TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 60100200 d 24 maggio 1 1) 533382-535723 /532958 ri 28 2) 731190 /730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 249 (14.340) Trst, torek, 27. oktobra 1992 V rimski palači Paleur je včeraj demonstriralo okrog 14 tisoč trgovcev iz vse Italije Odločna zahteva po zapori trgovin v znak protesta proti »minimum tax« Udeleženci demonstracije zavrnili predlog predsednika Confcommercia Coluccija o zatemnitvi izložb Zelo ostre obtožbe na račun vlade, političnih strank, sindikatov ter združenja industrijcev Confindustrie RIM — »Zapore se ne more in se tudi ne sme izpeljati v tem trenutku. Namesto, da spustimo na-vojnice, vas vabim, da ves teden zatemnite izložbe.« Ob tem predlogu Francesca Coluccija, predsednika stanovske organizacije trgovcev Confcommercio, pa je v dvorani Paleura završalo. Približno 14 tisoč trgovcev, ki so se včeraj zbrali v Rimu, da bi protestirali proti vladnemu ukrepu, ki je uvedel »minimum tax«, se očitno ni strinjalo s Coluccijem, češ da je tak odgovor preblag (na sliki AP). Zato je predsednik Colucci zagotovil, da bo glavni svet Confcommercio prihodnji teden obravnaval zahtevo glede zapore in če bo večina za to, jo bodo izvedli. Colucci je v svojem govoru med drugim poudaril, da uvedba »minimum tax« ne bo samo pripomogla k nadaljnjemu utajevanju davkov, temveč je tudi »v nasprotju s pravnimi načeli in pravili«, obenem pa je tudi priložnost za »frontalen in odločen napad na srednji sloj«. Pri tem Colucci ni prizanašal vladi (Amatu, ki je govoril o »triplum tax«, je odvrnil, da »bi lahko bila tudi "decatax", vendar nas ne zanima«), političnim strankam (ki so jih povabili, naj se demonstracije ne udeležijo), sindikatom (»ki so bili prisiljeni, da si ustvarijo zunanjega sovražnika vsakokrat, ko prihaja do notranjih težav«) ter zvezi industrijcev Confindustrii, ki jo je obtožil, da zastopa tiste kroge, ki imajo vse interes, da ohranijo sedanje stanje. Colucci je tudi ponovil zahtevo po resni davčni reformi. Za zaporo pa se je zavzelo združenje samostojnih delavcev Con-fesercenti. Njegov predsednik Bo-nino je poudaril, da odgovor Confcommercia ni ugodil pričakovanjem udeležencev rimskega shoda in podjetjem po državi. Po NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vrl KGOGtf/i tpmaM Znižanje diskontne mere vrača zaupanje v liro RIM — V nasprotju s tem, kar se običajno dogaja po znižanju uradne diskontne mere (v petek so jo znižali za eno točko), se je lira včeraj okrepila v odnosu do nemške marke in ameriškega dolarja. Ob koncu jutranjih kota-cij je marka znašala približno 861 lir (v petek 876,31), dolar pa 1320 lir (v petek 1345,57). Popoldne se je kotacija lire nekoliko poslabšala (marka 868, dolar 1337), kar je povezano z državnimi efekti, pri katerih je po dolgem obdobju višanja prišlo do tistega, kar operaterji imenujejo »tehnična pavza«. Lira se je okrepila tudi na drugih evropskih tržiščih, ob odprtju newyor-škega tržišča pa se je dolar povišal v odnosu do glavnih valut. Omenimo še, da je včeraj finančni minister uvedel kolkova-ni papir za 15.000 lir, ki bo nadomestil dosedanjega za 10.000 lir. V Litvi zmagala levica VILNIUS — Prvi uradni rezultati so potrdili začetne projekcije, in sicer, da je na nedeljskih političnih volitvah v Litvi prepričljivo zmagala Demokratična delavska stranka (DDS) bivšega generalnega sekretarja litovske KP Algirdasa Brazauskasa, ki združuje nekdanje komuniste prenovitelje. Zmago levice je priznal tudi dosedanji predsednik Vytautas Landsbergis in vodja nacionalističnega Sajudisa. Demokratična delavska stranka ni zmagala samo v okrožjih, kjer so volili po proporcionalnem sistemu, temveč tudi v tistih, kjer je v veljavi večinski sistem. Od 141 poslancev litovskega parlamenta jih namreč 70 izvolijo po proporcionalnem in 71 po večinskem sistemu. Brazauska-sova stranka je v »proporcionalnem delu« parlamenta prejela 39,9 odstotka glasov in izvolila 33 poslancev, Sajudis pa 22,7 odstotka glasov in 19 poslancev, demokristjani 11 poslancev, socialdemokrati 5 in stranka poljske manjšine dva. V »večinskem delu« so si bivši komunisti za sedaj zagotovili 10 poslancev, po enega pa so prejeli socialdemokrati, Sajudis, stranka poljske manjšine in Litovska nacionalna zveza. Skoraj v vseh okrožjih, kjer bodo šli v balotažo, je prisoten kandidat DDS, tako da bo Bra-zauskasova stranka imela v bodočem parlamentu še večjo težo, kot bi jo imela v čistem proporcionalnem sistemu. Litva je torej edini primer v nekdanjem vzhodnem bloku, kjer je po padcu komunizma NADALJEVANJE NA 2. STRANI HDZ hoče iz predsedstva odstraniti legitimno izvoljenega Kljuiča Srbi izrabljajo hrvaško-nuislimanski spor in srdito napadajo na vseh frontah v BiH LJUBLJANA — Po kratkotrajnem zatišju v soboto in nedeljo so včeraj spet napadali posamezne dele Sarajeva, hudi boji pa so potekali tudi v Gradačcu, Maglaju, Bihaču in Jajcu, kjer so branilci mesta zjutraj zaprosili za nujno pomoč, včeraj pa so tuje agencije navajale, da je Jajce že v srbskih rokah. Sarajevo je včeraj dopoldne spet ostalo brez elektrike, ker so srbske enote podrle daljnovod v bližini Vogošče. Opazovalci menijo, da Srbi izrabljajo sedanje napetosti in spore med hrvaškimi in muslimanskimi enotami in spet napadajo posamezne predele Bosne in Hercegovine. Med vikendom je prišlo tudi do ostrih spopadov v okolici Trebinja, srbska stran pa je obtožila Hrvate iz Hercegovine in hrvaško vlado, da ne spoštujejo dogovorov iz Ženeve in zagrozila s povračilnimi ukrepi svojega letalstva. O dogajanju so Srbi baje obvestili tudi predstavnike Konference o Jugoslaviji v Ženevi, v Zagrebu pa so obtožbe Srbov iz Bosne in Hercegovine, da se je v boje proti Srbom v Trebinju vmešala tudi uradna hrvaška vojska kategorično zanikali. Jutri pričakujejo v Beogradu sopredsednika Konference o Jugoslaviji Cyrusa Vancea in lorda Owna, ki se bosta znova pogovarjala z najvišjimi predstavniki ZR Jugoslavije. V četrtek naj bi skupaj z jugoslovanskim premierom Milanom Paničem potovala na Kosovo, kjer se bosta sestala s predstavniki tamkajšnjih Albancev. Vodja srbskih radikalov in četnikov Vojislav Šešelj pa je še pred nekaj dnevi opozoril Paniča naj ne hodi po Kosovu in naj se ne pogovarja 1. Albanci, ker mu bodo sicer Srbi pripravili množične demonstracije. V zadnjih treh dneh so bili v središču pozornosti nesporazumi in oboroženi spopadi med musliman-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Dobriča Čosič v Rimu Benečanski kulturni dnevi o mednacionalni izmenjavi ŠPETER S predavanji profesorja Giancarla Menisa in profesorja Emilijana Cevca so se v špetrski občinski dvorani začeli 18. Benečanski kulturni dnevi, ki jih prireja Študijski center Nediža ob sodelovanju občin Špeter, Škofja Loka, Tolmin in Idrija in pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine, ministrstva za kulturo iz Slovenije, videmske Pokrajine in Gorske skupnosti za Nadiške doline. Letošnja pobuda, ki hoče biti tudi spominska oddolžitev arhitektu Valentinu Simonittiju, enemu od pobudnikov bene-čanskih dnevov, je namenjena likovnim in kulturnim izmenjavam med Slovenijo in Beneško Slovenijo med 15. in 17. stoletjem. In prav na to temo je profesor Gian-carlo Meniš spregovoril o vlogi mednacionalne izmenjave in sodelovanja za časa oglejskega patriarhata. Profesor Emilijan Cevc pa se je lotil bolj specifične teme in sicer kulturnega prispevka Andreja iz Škofje Loke v razvoju gotske arhitekture na Slovenskem. Naslednje srečanje Benečanskih kulturnih dnevov bo čez petnajst dni, ko bosta profesor Tarcisio Venuti in msgr. Franc Rupnik spregovorila o zgodovini in značilnosti zaobljubnih cerkvic oziroma o umetniški šoli iz Kobarida in zlatih oltarjih. RUDI pAvgj£ RIM — Na izrecno prošnjo Beograda je Italija pristala, da je predsednik nepriznane Zvezne republike Jugoslavije Dobriča Čosič včeraj prispel v Rim, kjer se je že sestal z zunanjim ministrom Colombom in s predsednikom republike Scalfarom (na sliki AP), danes pa ga bo bržkone sprejel tudi predsednik vlade Amato. Kaj je botrovalo italijanskemu pristanku, ni povsem jasno, saj beograjsko časopisje že navaja, da so predsednika Cosi-ča »Italijani povabili na uradni obisk«. Nesporno pa je dejstvo, da je Čosič poskušal izposlovati obljubo, da se bo Italija zavzela za odpravo mednarodnih sankcij proti ZR Jugoslaviji. To svojo prošnjo je Čosič podkrepil z dramatičnim prikazom gospodarskega stanja v ZR Jugoslaviji. Colombo kot pretkani diplomat mu ni odvrnil, da je zaradi srbskih granat in srbske agresije še bolj dramatično v Bosni in Hercegovini, temveč mu je obljubil, da bo Italija storila vse, kar je v njeni moči, a le ko bodo izpolnjena vsa določila londonske in ženevske konference in ko bodo decembrske občinske, republiške in zvezne volitve potrdile, da je ZR Jugoslavija demokratična država. Ob tem je lahko vsakomur jasno, da bo Čosič moral še počakati na italijansko podporo. Včerajšnji in današnji obisk prav tako ne more povrniti mednarodnega ugleda ZRJ, morda pa bo utrdil Čosiča doma, kar pa je malo verjetno, če bodo sankcije ostale, Miloševič pa bo ohranil nadzorstvo nad državnim aparatom in nad srbskimi mediji. Za zapahi se je v Firencah in drugih mestih znašlo štirinajst oseb Jezu Bilancino niso še dokončali a stroški so se več kot podvojili FIRENCE — Štirinajst oseb je od včeraj za zapahi v zvezi z znanim jezom Bilancino, ki so ga začeli graditi leta 1984, a ga še vedno niso dokončali. Zanj pa so že namesto predvidenih 283 milijard lir potrošili kar 600. 250 m dolg jez, za katerim naj bi se ustvarilo 455 hektarjev veliko umetno jezero, bi bil moral stati že pred tremi leti, preprečeval pa naj bi poplave reke Sieve, enega od pritokov Arna. Poleg tega bi z vodo oskrboval 23 občin. Dela so prevzela tri podjetja, Lo-digiani, Cogefar in CMC. Kot je že lani trdila deželna odbornica za okolje Eliana Monarco, projekt od vsega začetka ni imel zagotovljenih finančnih virov. Ušteli naj bi se namreč pri samem proračunu, poleg tega so zaradi kritik naravovarstvenikov spremenili prvotni načrt. Največ težav pa je bilo pri dostavi gradbenega materiala, v kar se je tudi usmerila preiskava, ki se je začela pred letom dni. Kmalu zatem, ko so dela stekla, so okoliške občine sklenile, da iz naravovarstvenih razlogov ne odprejo kamnolomov v Firenzuoli. To pa je seveda zelo povišalo stroške, saj so po po- trebni material (okrog milijon kubičnih metrov) morali kar 90 kilometrov daleč. Za vsak kubični meter so tako potrošili 87.555 lir, od česar je šlo 67.000 samo za prevoz, za katerega so se omenjena tri podjetja posluževala konzorcija Schema 23. Slednjega so sestavljale občine in je bil odgovoren za projekt. Preiskava se ukvarja predvsem s tarifami, ki so jih omenjena podjetja izplačevala Schemi 23. Tarife naj bi bile približno trikrat višje od zneskov, ki jih predvidevajo ministrske tabele. Na ta način naj bi konzorcij neupravičeno prejel najmanj 30 milijard lir. Poleg tega je vprašljivo, zakaj so po material hodili tako daleč. Za zapahi so se poleg bivšega deželnika predsednika Toskane Marca Marcuccija (DSL) znašli še razni podjetniki in vodilno osebje (Vincenzo in Mario Lo-digiani, Luciano Leonardi, Fausto Bellettini, Salvato-re Cardu, Raffaele, Bertolucci, Pierluigi Giovannini, Pier Lorenzo Tasselli, Adriano Antolini in Vittorio Morigi, Giuseppe Baldovin, Alessandro Martelli in Graziano Bracali). Po spodletelem prevratu ni izgledov za trajnejše premirje v Tadžikistanu Kardinal Ruini: »Težko, vendar ne brezupno« COLLEVALENZA (PERUGIA) — Italijanski škofje »ne morejo in nočejo ignorirati težavnosti sedanjega položaja« v Italiji, ki se odraža na gospodarskem, političnem in institucionalnem področju, vendar menijo, da ni ne »obupen« ne »nepopravljiv«. Vsa država pa se ga mora lotiti z enotnimi nameni, zlasti še katoličani. Takšno je stališče, ki ga je izrazil kardinal Camillo Ruini, predsednik italijanske škofovske konference. Zlasti je vztrajal na enotnosti italijanskega naroda, kar pa ne izključuje tudi priznanja primernih avtonomij. Kardinal Ruini se je med drugim dotaknil problemov drugje po svetu, od Bosne, Somalije, Sudana, kjer divja vojna in kjer teptajo človekove pravice, ter težav, ki pestijo Zahod. To pa so v glavnem gospodarski problemi, ki pa imajo hude družbene in zaposlitvene posledice. Afera o prekupčevanju z orožjem je iz dneva v dan bolj zagonetna VIDEM — V trenutku, ko so ga agenti tajne francoske policije aretirali v Mentoneju, je imel pri sebi tri potne liste: diplomatskega, ruskega in srbskega. Že samo to dejstvo priča, o možni povezavi bivšega agenta KGB Aleksandra Kuzina z afero o prekupčevanju z orožjem in jedrskega materiala v Furlaniji-Julijski krjaini. Trditve in zaskrbljujoča ugibanja, ki so jih v beli knjigi zapisali videmski predstavniki DSL, postajajo kruta stvarnost, naša dežela pa se iz središča kultur in jezikov spreminja v središče donosnega in nevarnega prekupčevanja z jedrskim materialom in orožjem. Vse pa pod taktirko mafijsko organiziranih klanov, ob bolj ali manj prikriti podpori nekaterih politikov, finančnih družb in uvozno-iz-voznih podjetij. Kuzina, ki naj bi po »gostovanju« v Vidmu nekaj časa preživel tudi v Beogradu, krivijo, da je režiser v mednarodni tihotapski mreži prekupčevanja z orožjem in jedrskim materialom, ki naj bi prihajal iz arzenalov bivše Sovjetske zveze. Vprašanje pa je, do kolikšne mere to počenja »na zasebni ravni« in kje se konča njegovo sodelovanje z raznimi tajnimi službami. V tem pogledu preseneča njegov »nemoten in miren odhod« iz Vidmna, čeravno naj bi mu stalno za petami stali agenti tajnih služb. Vse bolj gotova je tudi njegova povezava z Vi-demčanom Andreom Boemom, ki so ga pred dnevi aretirali zaradi nedovoljenega trgovanja z vojaškimi helikopterji. Boem o tem v videmskem zaporu nič ne govori, iz nekateri telefonskih prisluškovanj in dokumentov pa naj bi prišla na dan povezanost s Kuzi-nom, ki je v Reani del Rojale imel svoj delovni štab. Videmski preiskovalci so v teh dneh v tesnem stiku s preiskovalci iz Coma, kjer že dobro leto iščejo krivce prekupčevanja z jedrskim materialom. Po pričevanju nekega avstrijskega državljana, naj bi za tem poslom stal prav Kuzin, ki je svojo nelegalno tihotapsko mrežo raztegnil tudi v naši deželi. V tej aferi naj bi bil vpleten tudi Italijan s francoskim državljanstvom, Pierre Meneghetti, ki naj bi bil na nek način povezan tudi z italijanskimi tajnimi službami. Zadeva postaja iz dneva v dan bolj zapletena. Videmski preiskovalci si nadejajo, da jim bodo pri razvozlanju klopčiča pomagali Tržačan Daniele Cenier, Genovežan Sergio Defilla in Videmčan Andrea Boem, ki so jih aretirali zaradi nedovoljenega prekupčevanja z vojaškimi helikopterji. Trojica, ki sedi v videmskih zaporih, noče spregovoriti, vprašanje pa je, do kdaj. Aretacija Kuzina v Franciji bi lahko prispevala, da se bodo aretiranci vendarle odločili za sodelovanje s sodnimi oblastmi. RUDI PAVŠIČ MOSKVA — Zaprte trgovine, ustavljen javni promet, puste ceste, na katerih so še trupla upornikov, ki so jih »vladne« enote po hitrem postopku ubile, to je bila včerajšnja slika v Dušanbeju, glavnem mestu Tadžikistana po dveh dneh srditih spopadov med pristaši bivšega predsednika Nabijeva in pristaši Akbarša Iskandarova, ki je septembra nasilno odstranil Nabijeva. V nedeljo zvečer so z ruskim posredovanjem dosegli premirje, vojaki 201. ruske motorizirane divizije pa so na varno pospremili preživele borce Narodnega gibanja Kuljabske oblasti. V Tadžikistanu se torej ni nič spremenilo, državljanska vojna med prokomunisti in islamsko »ljudsko fronto« se bo nadaljevala. Če obema grupacijama damo prave nazive, prvi so namreč Kuljabci, drugi pa predvsem Kurganci, je lahko vsakomur jasno, da smo priča klansko-plemenskemu spopadu, v katerem sta tako ideologija kot vera le pretvezi, ki pa ne obetata nič dobrega. Na deželi so v bistvu že prevzeli oblast Kuljabci, do katerih »nevtralna« ruska vojska ne skriva svojih simpatij, Kurganci pa upajo na pomoč afganistanskih islamskih fundamentalistov. Na sliki (telefoto AP): ruska vojska je zasedla letališče v Dušanbeju. nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L strani \ Na avtocesti Zagreb-Beograd Srbi ponovno postavili barikade • »Minimum tax« njegovem naj bi pri početju vlade in sindikatov šlo za poskus, da bi na leča samostojnih delavcev zvrnili rivdo za vse davčne utaje. O vprašanju v zvezi z »minimum tax« je včeraj govoril tudi predsednik Confindustrie Luigi Abete, ki je poudaril, da je marsikje krivična, vendar je v tem trenutku primerno, da se jo uvede. Po njegovem mnenju bo namreč prizadela nekatere kategorije, v katerih se verjetno skriva pomemben del davčnih utaj. Ko se bodo polemike utišale, naj bi zainteresiram sedli za mizo, Confin-dustria pa bo na podlagi podatkov, ki jih ima, dokazala, kakšen je prispevek raznih kategorij k državni bilanci. Vsekakor, je še dejal, v Italiji ni nobene kategorije, ki bi lahko drugi očitala, da ne plačuje davkov. • V Litvi oblast ponovno prevzela levica. Seveda pa DDS ni klasična komunistična stranka, saj so v njej prisotne tako laburistične kot socialdemokratske in celo populistične prvine. Končalo se je torej obdobje vladavine desničarskega Sajudisa, ki je zaradi pretiranega nacionalizma povzročilo težko gospodarsko krizo, ker je Moskva prekinila dobave cenene energije. Sajudis je v svojih osamosvojitvenih težnjah pozabil na ruske priseljence, zahteval brezpogojen umik ruskih vojakov, kar je ovzročilo gospodarski bojkot Mos-ve. Volilci so sedaj nagradili Bra-zauskasa, ki je kot partijski voditelj nekdanje sovjetske Litve v svojih avtonomističnih naporih preprečil, da bi republiko pregazili sovjetski tanki. Rezultate takratne njegove pragmatične politike dogovarjanja z Moskvo je požel Sajudis, ki so ga iz oportunizma podprli tudi Nelitovci v upanju, da bo osamosvojitev Litve tudi njim prinesla takojšnjo blaginjo. Z gospodarsko krizo, z rastočo nezaposlenostjo in neogrevanimi stanovanji pa so se državljani Litve spomnili na svojega nekdanjega vo- ditelja Brazauskasa. Njegovo stranko so podprli v želji, da ji bo uspelo vzpostaviti nove oblike sodelovanja z Moskvo, predvsem pa uresničiti program večje socialne pravičnosti. Ob tem je zanimiva ugotovitev, da je prav v Litvi, kjer se je začel razpad sovjetske države, oblast ponovno prevzela levica, ki že razmišlja o novih oblikah so- delovanja tudi z nekdanjimi okupatorji. • Srbi izrabljajo skimi in hrvaškimi enotami, ki bi pravzaprav morale biti na osnovi nedavnega sporazuma o prijateljstvu in vojaškem sodelovanju med Bosno in Hercegovino in Hrvaško, ki sta ga podpisala predsednik Hrvaške Tudjman in predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Izet-begovič, pod skupnim poveljstvom. Vendar pa hrvaški politični in vojaški poveljniki iz Bosne in Hercegovine poudarjajo, da se to ne more zgoditi brez preciznih dogovorov med obema stranema, vsaka stran pa krivico za to pripisuje drugi strani. Vodja Hrvatov v BiH Mate Bo-ban je v nedeljo izjavil, da se je s predsednikom Izetbegovičem o vzpostavitvi takšnega poveljstva v Hercegovini na dolgo pogovarjal, vendar ni bilo nič od tega operacionalizirano. Hrvati se zelo jezijo tudi na načelnika štaba vrhovne komad-ne oboroženih sil BiH Haliloviča, ker je v soboto ukazal tako bosan-sko-hercegovskim enotam kot tudi hrvaškim enotam naj takoj ustavijo medsebojne spopade v Novem Travniku, v Prozoru in v Lašvanski rogiji. Po mnenju Hrvatov Halilovič nima pooblastil za ukazovanje hrvaškim enotam. Hrvaški lider v BiH je ocenil spopade med Muslimani in Hrvati kot nepojmljivo stvar, pri čemer misli, da so Muslimani napadli »svoje prijatelje, dobrotnike in branilce«. Boban je ostro napadel neko izjavo Alije Izetbegoviča v zvezi s tem spopadom, v kateri je napadel Hrvate. Boban meni, da takšna izjava lahko povzroči samo razširitev spopadov in bi bilo po Bobanovem mnenju dobro, če bi jo Izetbegovič demantiral. Boban tudi meni, da si v glavnem štabu obroženih sil Bosne in Hercegovine prilaščajo pravico in moč, da določajo usodo Bosne in Hercegovine tudi v političnem smislu in da se mešajo v poveljevanje s tistim, s čemer niso nikoli imeli nobene zveze. Predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je v intervjuju za Reuter in New York Times izjavil, da bo morda moral sprejeti etnično delitev Bosne in Hercegovine zaradi političnega in vojaškega pritiska hrvaških sil, ki so sicer njegov nominalni zaveznik. Izetbegovič je dejal, da so hrvaški pogajalci na mirovnih pogajanjih v Ženevi zahtevali, .da se Bosna in Hercegovina razdeli po etničnem principu, kar pa njegova vlada težko sprejema. Izetbegovič je pred tem predlagal, naj bi Bosno in Hercegovino razdelili na avtonomne regije, ki pa ne bi bile sestavljene po nacionalnem načelu. Vendar pa so temu odločno nasprotovali Hrvati. Izetbegovič je tudi dejal, da si slabo opremljena armada Bosne in Hercegovine, ki je izčrpana od obupnih bojev s Srbi, zdaj ne more privoščiti še odpiranja nove fronte proti hrvaškim silam. Izetbegovič meni, da se v sedanjem sporu med Muslimani in Hrvati zmanjšujejo možnosti zagovornikov umirjene linije, kar je velika škoda. Vsekakor ni naključje, da so prav te dni hrvaški voditelji v Bosni in Hercegovini sporočili, da bodo v Predsedstvu Bosne in Hercegovine svojega dosedanjega predstavnika Stjepana Kljuiča, ki je bil sicer izvoljen na neposrednih parlamentarnih volitvah, zamenjali z Mirom Lasičem. Stjepan Kljuič je bil že pred nekaj meseci odstavljen s položaja predsednika HDZ (Tudjmanove Hrvaške demokratične zveze) za Bosno in Hercegovino, znan pa je po tem, da se je dolgo zavzemal za enotno Bosno in Hercegovino kot državo Hrvatov, Muslimanov in Srbov, kar je zelo blizu muslimanski in Izetbe-govičevi viziji Bosne in Hercegovine in zelo daleč od aktualnih hrvaških in srbskih pogledov na ureditev te države. (NIA) LJUBLJANA — Namesto simboličnega povojnega odprtja avtomobilske ceste med Zagrebom in Beogradom so se v nedeljo na tej cesti pri Okučanih znova pojavile barikade Srbov iz tako imenovane Srbske Krajine. Tako so barikade vsaj za nekaj časa preprečile realizacijo pomembnega dogovora med hrvaškim predsednikom Tudjmanom in predsednikom Zvezne republike Jugoslavije Dobrico Čosičem o vzpostavitvi komunikacij med obema državama, pri čemer ima dogovor o odprtju avtoceste Zagreb - Beograd še poseben pomen. Kraj iški Srbi so številnim novinarjem iz Zagreba in Beograda, ki so bili na povabilo Unproforja namenjeni na slovesno otvoritev ceste v Okučane na improviziranih tiskovnih konferencah povedali, da so cesto »spontano« blokirali v protest proti ravnanju zveznih jugoslovanskih oblasti, ki baje niso sprejele njihovih pogojev in predlogov v zvezi s ponovno vzpostavitvijo prometa na tej cesti. Dejali so, da bo cesta Zagreb - Beograd odprta tedaj, ko bo Srbska Krajina vključena v dogovore med Hrvaško in Jugoslavijo kot »suverena država«. Takšne suverenosti »Krajine« pa seveda ne priznava nihče, niti Hrvaška, niti ZR Jugoslavija, niti mednarodna skupnost. Avtomobilska cesta Zagreb - Beograd predstavlja pomembno prometno povezavo med Hrvaško in Srbijo, hkrati pa je tudi sestavni del glavne in najbližje povezave zahodne in severne Evrope z Južno Evropo in Bližnjim vzhodom. Avtomobilsko cesto Zagreb - Beograd so takoj po vojni zgradile mladinske delovne brigade s simboličnim imenom cesta Bratstva in enotnosti. V naslednjih letih v šestdesetih in sedemdesetih letih so to cesto povezali z novimi sodobnimi cestami Zagreb -Ljubljana in Beograd - Skopje, v za- dnjem desetletju pred razpadom Jugoslavije pa so programirali in delno že tudi izvedli obsežno modernizacijo celotne cestne trase od Jesenic prek Ljubljane, Zagreba, Beograda, Skopja do Gevgelije. Na osnovi tega programa so v Sloveniji gradili Karavanški predor, avtocesto Ljubljana - Kranj in avtocesto na delu dolenjske trase, prav tako pa so avtocesto zgradili tudi na več odsekih ceste Zagreb - Beograd. Promet na avtomobilski cesti je bil zaustavljen zaradi spopadov lani septembra, ko so pripadniki tako imenovane Srbske republike Krajine okupirali 48 km avtoceste na območju med Novsko in Novo Gradiško in nekaj kilometrov ceste nedaleč od meje s Srbijo. Po najnovejšem ženevskem dogovoru med Tudjmanom in Čosičem, do katerega je prišlo prejšnji teden, naj bi avtocesto Zagreb - Beograd odprli za promet (ki pa bi bil še vedno strogo kontroliran in v začetku omejen na konvoje s posebnimi dovoljenji) v nedeljo, 25. oktobra. Pred tem naj bi v soboto organizirali simbolični tek Srbov in Hrvatov z območja doslej zaprtega dela avtoceste od Nove Gradiške do Novske. Vendar pa so Srbi udeležbo v tem teku odpovedali, tako da so ga na koncu izvedli samo pripadniki mirovnih enot OZN. V nedeljo pa so se na cesti, ki naj bi jo simbolično odprli za promet, pojavile srbske barikade. Čeprav naj bi barikade, po besedah kraj iškega ministra za informiranje Dušana Ečimoviča, nastale »spontano« je bilo na njih veliko ljudi z uniformami in oznakami kraj iške milice... Samovolja Srbov iz »Krajine« ima seveda svojo oporo tudi v nesoglasjih med zveznimi in jugoslovanskimi oblastmi v Beogradu v zvezi z reševanjem hrvaško-ju-goslovanskega spora.(NIA) Nasveti za smotrno ogrevanje bivalnih prostorov TEKOČA GORIVA Za ogrevanje prostorov uporabljamo kurilno olje kot tekoče fosilno gorivo. V gospodinjstvih uporabljamo »ekstra lahko« kurilno olje, bolj znano kot »kurilno olje za gospodinjstvo«. Poznamo še srednje težka in težka olja (mazut), ki pa so primernejša za uporabo v večjih kotlih. Sodobno peč na kurilno olje sestavljajo kotel, gorilnik in regulacija. Vse tri enote morajo delovati usklajeno. Le s primemo nastavitvijo vseh zahtevanih parametrov lahko pričakujemo dober izkoristek in hkrati skrbimo za človekovo okolje. Priporočamo kotle, ki jim je že proizvajalec vgradil vse tri enote. Kotel na tekoče gorivo Kotli, ki jih kurimo s tekočimi gorivi, so izdelani iz jeklene litine ali iz jeklene pločevine. Posebno pomembna je izvedba kurišča. Nizkotemperaturni kotli omogočajo prilagajanje toplotne moči trenutnim potrebam ogrevanja. Izdelani so iz snovi, ki so odporne proti rjavenju, ali pa so zasnovani tako, da jih kondenz dimnih plinov, ki je agresiven, ne more poškodovati. Taki kotli imajo manjše izgube zaradi višjih temperatur v času mirovanja. Gorilnik Napravo, ki pripravlja gorivo za zgorevanje, imenujemo gorilnik. Večinoma uporabljamo nad-tlačne gorilnike, v katerih kurilno olje, razpršeno pod tlakom, zgoreva v izgorevalni šobi. Sodobni gorilniki imajo vgrajene električne predgrelnike kurilnega olja in avtomatske lopute, ki preprečujejo, da bi zrak vdrl v kotel in s tem ohlajeval kurišče, ko gorilnik ne deluje. Peč na olje Kurilno olje steče iz zbiralnika v posebno posodo, kjer se uplini in zgori. Za te peči je izredno pomembno, da jih redno čistimo in vzdržujemo. G. AFRI & C. s. n. c. kovaštvo - inštalaterstvo - vodovodne, termo, električne in klimatske naprave - izolacije - gradbena dela - industrijski kontrolni panoji POVERJENI VARILCI ZA PEČI ^ 3IASI BIKLlM MILJE (TS) Ul. Martinem 8/a - Ind. cona pri Orehu Tel. urad (040) 232307 - Fax 232550 Brez skrbi. A otem, ko se je posvetil celo življenje delu, ima vsakdo pravico do zasluženega počitka, novega brezskrbnega življenja in novih interesov. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Vam pomaga zaživeti ta trenutek z novim pakteom storitev AURA, izrecno namenjenim reševanju zdravstvenih problemov (brezplačni specialistični pregledi ali brezplačna dostava zdravil) ali vsakdanjih problemov na domu (brezplačno delo kovača, električarja, vodovodnega inštalaterja) in ki nudi še celo vrsto ugodnosti. Paket AURA je namenjen vsem tistim, ki bodo nakazali pokojnino na račun TRŽAŠKI KREDITNI BANKI. Osebje banke je na razpolago za vsakršno pojasnilo v zvezi z novo pobudo AURA in vsemi ostalimi storitvami, ki so strankam na voljo. AuHs Fllo dlretto 5751775 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka TRST • Ul. Filzi. 10 - Tel. 040/6700341 - D0MJ0 - Tel. 040/831131 - Rojan ■ Tel. 040/411611 Povezava gorivo - kotel - dimnik Za vse sisteme kurjenja velja: če želimo kuriti varčno, moramo uskladiti gorivo, kotel, regulacijo in dimnik. Pri odločitvah naj pomagajo strokovnjaki . ■ • Splošno Plin izkoriščamo v dveh oblikah: kot naravni zemeljski plin in kot tekoči naftni plin (GPL). V primerjavi s kurilnim oljem nastaja pri zgorevanju plina manj snovi, škodljivih za okolje. Z novimi tehnologijami zgorevanja so se že močno zmanjšale količine škodljivih dušikovih oksidov. Tekoči naftni plin je težji od zraka, zato peči ne postavljamo v kletne prostore, ki so pod nivojem zemljišča. Pri zgorevanju plina se porablja kisik, zato moramo skrbeti, da v prostor dovajamo svež zrak. Tudi za to gorivo velja, da morajo biti kotel, gorilnik in regulacija dobro usklajeni. Kotel na plin Kotli z nadtlačnim zgorevanjem imajo vgrajene podobne gorilnike kot tisti na tekoča goriva. Pogosteje se uporabljajo kotli z atmosferskimi gorilniki. Sodobni kotli sproščajo pri zgorevanju zelo malo snovi, škodljivih za okolje. Gorilniki za plin Pri večjih napravah uporabljamo nadtlačne gorilnike, ki so podobni oljnim. Plin zgoreva pod tlakom, ki ga ustvarja ustrezen ventilator. Pri manjših napravah pa pripravimo plin za segrevanje v tako imenovanem atmosferskem gorilniku, kamor doteka plin pod lastnim tlakom. Nastajanje NOx (dušikovih oksidov) je manjše v kotlih, ki imajo vgrajene hladilne palice oziroma posebne gorilnike. Take naprave dobite tudi na našem trgu. Tehnologije z boljšim izgorevanjem Posebne kotle, ki omogočajo pridobivanje toplote iz dimnih plinov, imenujemo kondenzacijski kotli. V teh napravah dimne pline dodatno ohladimo do temperature, ko vlaga v njih kondenzira. Tako se vložena energija zares dobro izrabi. V zgradbe vgrajujemo nizkotemperatume sisteme ogrevanja s temperaturo vstopne ogrevne vode pod 45 °C. Take naprave so le malo dražje od navadnih plinskih kotlov. Dimnik Varčevanje z energijo pri ogrevanju žal močno obremenjuje dimnik. Pri starih kotlih so bile temperature dimnih plinov sorazmerno vioke, prek 250 c, in odvajanje dimnih plinov je bilo enostavno. Pri novih napravah, posebno pri kondenzacijskih tehnologijah, pa zaradi nizkih temperatur (pod 100 YC) vlaga kondenzira na stenah dimnika. Izločajo se kisline, ki uničujejo stene dimnične tuljave. Sodobni dimniki morajo biti doro toplotno zaščiteni. Kjer tehnologija kurjenja zahteva, vgradimo snovi odporne rjavenjem (kovina, keramika, plastika). Strokovnjak naj odloči, kakšne naj bodo dimenzije dimnika, da bo odvod dimnih plinov čim boljši. Etažni grelniki na plin Etažni grelniki na plin so kotli za ogrevanje stanovanj. Večinoma imajo že vgrajene amosferske gorilnike, obtočne črpalke in potrebne varnostne naprave. Nekatere lahko montiramo neposredno na zid, dimne pline pa aodva-jamo na prosto na zunanji strani zgradbe. Dimnika ne potrebujejo. Zrak za azgorevanje dovajamo od zunaj. Nekatere vrste grelnikov vodo tudi ogrevajo. Zato se mora ustrezno povečati toplotna moč naprave. Ker so vsi deli, potrebni za delovanje kotla, vgrajeni v eno ohišje, strnjeni na enem mestu, so te naprave primernejše od drugih. Peči na plin Plin lahko kurimo tudi v posameznih pečeh na plin. Velja opozoriti, da je za zgorevanje plina potrebno veliko kisika. Zato moramo prostore večkrat prezračiti oziroma poskrbeti za zadosten dovod svežega zraka. L'idraulica Camasso Antonio in Zocchigno Diagio Inštalacije - vzdrževanje in popravila vodovodnih ogrevalnih in klimatskih naprav. TRST - Andr. dello Ferriero 1 - Tel. 040/768614 zolliaimpianti Claudio Coloni ZOLLOI/1 vodovodne in plinske inštalacije • sanitarije in ogrevanje kleparstvo • izolacije • gradbena popravila Ul. Zovenzoni 6 — TRST — Tel. 040/636927 — Fax 040/636307 DECO01/2 Decorti Glauco s„. INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST - Ul. Capodistria 35 - Tel. 820089 L.I.T. LAVORI GENERALI UVOZ-IZVOZ NOVOST: steklena zavesa Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zaveso niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem. Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do + 13°C pridobiva toploto; poleti, ko se temperatura dvigne nad u 15°C, pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek. Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala za primerno, da uporabljajo steklene zavese tudi na vozilih, kot so avtobusi, vlaki itd. TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.: (040) 232243 - 232244 Centra G as Ul. del Lavatoio (trg Oberdan) - Trst stenske peči ogrevanje ♦ MITSUBISHI ELECTRIC klimatske naprave klimatizacija Ali bosta končno izvolila predsednika? Drevi zasedata kraška sosveta Drevi ob 20.30 bosta na Proseku in na Opčinah zasedala zahodnokraški in vzhodnokraški rajgnski svet, ki imata na dnevnem redu izvolitev predsednika. Oba sosveta sta bila formalno umeščena že v začetku avgusta, zaradi pomanjkanja legalnega števila svetovalcev pa sta odložila izvolitev predsednikov. Na Zahodnem Krasu se za izvolitev predsednika razgovarjajo predvsem DSL, Komunistična prenova in Slovenska skupnost, na Vzhodnem Krasu pa je položaj, spričo različnega razmerja sil med strankami, dosti bolj zapleten. Večina rajonskih svetov tržaške občine je vsekakor več kot pet mesecev po volitvah še brez predsednika. To predvsem zaradi velike politične zmede, ki vlada na občinski ravni, a tudi zaradi tega, ker se nekatere stranke (v prvi vrsti KD) še niso sprijaznile, da je tako imenovana lotizacija »stolčkov« dokončno mimo. Na nekaterih sejah je prišlo do zelo ostrih polemik in razhajanj med tremi strankami (KD, LpT in PSI), ki vodijo Občino Trst in ki so onemogočile izvolitev predsednikov. Z druge strani pa je treba tudi podčrtati, da sama Staffierijeva občinska uprava ne kaže nobenega zanimanja za vprašanja decentralizacije in delovanja krajevnih sosvetov. Seja svetoivanskega rajonskega sveta, na kateri niso uspeli izvoliti predsednika, je potekala brez navzočnosti občinskega prevajalca. To je sprožilo protest SKP, katere občinska svetovalka Bruna Spetič je včeraj vložila županu Staffi-eriju posebno vprašanje. V njem ga sprašuje, zakaj ni Občina, kot se je dogajalo v preteklosti, poslala k Sv. Ivanu uradnega prevajalca in zakaj je isti dan in ob isti uri sklical oba kraška rajonskega sveta, kjer je prisotnost prevajalcev nujno potrebna. Slovenska komponenta DSL odpira javno soočenje o manjšinski politiki »Slovenci se žal močno zapiramo vase Stara politika se je izpela, nove še ni« Italijanski politični sistem doživlja zelo hitre spremembe, ki bodo najbrž že prihodnjo spomlad privedle do volilne reforme, v bližnji prihodnosti pa tudi do radikalnih institucionalnih sprememb. Tradicionalne stranke so obsojene na smrt, namesto njih bodo nastali novi politični subjekti in volilni karteli; ustvarjali se bodo tako jasni napredni, konservativni in desničarski tabori. Demokracija bo s tem pridobila na učinkovitosti in verodostojnosti. Ali bo naša manjšina kos tem spremembam, ali pa bo za njimi klavrno zaostajala in tako ostala ukle-njena v nemočno in jalovo politiko? Slovenska komponenta Demokratične stranke levice je prepričana, da se moramo Slovenci vključiti v reformatorsko gibanje, ki se širi po Italiji in je zato na sobotnem posvetu v openskem Prosvetnem domu ponudila v razmislek ostalim manjšinskim komponentam - in seveda vsej naši skupnosti - vrsto predlogov z namenom, da bi se izoblikovala nova manjšinska politika. Miloš Budin je v svojem poročilu izhajal iz ugotovitve, da je politični blok, ki je ves povojni čas vodil Italijo, dokončno propadel in da se sedaj ustvarjajo nova politična ravnotežja. Manjšina je, vključno s svojimi gospodarskimi strukturami šibkejši del družbe, v njej žal trenutno vladata zmeda in improviziranost, ustvarjajo se težnje po izolaciji, v (neuresničljivem) upanju, da bomo itak lahko stvari rešili kar sami. Ta težnja je sicer spontana in človeška, a nas neizogibno vodi v poraz. Razmere so se spremenile, tudi zato, ker ni več KPI, z njenim izginotjem pa se je močno spreme- nila tudi vloga ostalih strankarskih komponent, vključno s Slovensko skupnostji in slovenskimi socialisti. Od politike mora manjšina imeti čimvečjo korist. Če bomo vztrajali na stari poti, ne bomo prišli nikamor. Nova pot pa - po mnenju Slovencev v DSL -ne more mimo velikega gibanja za reforme, ne more mimo strategije »51 odstotkov«, kot jo je imenoval Budin, ki bi morala spremljati vsa naša prizadevanja za dosego zastavljenih ciljev. Preizkusnih kamnov za to novo strategijo bo v bližnji prihodnosti še in še, kot npr. oblikovanje skupnega predloga za zaščitni zakon, deželne volitve in napovedani volilni karteli za upravne volitve. Budin je v svojem poročilu govoril tudi o manjšinskih medijih. Projekt Primorski dnevnik-Republika je po njegovem mnenju lep, a hkrati tudi zelo tvegan. »Manjšina potrebuje svobodno in pluralistično informacijo, ki mora biti odraz njenih razpoloženj, mora razmišljati samostojno o sami sebi in ne sme postati periferija, ampak sestavni del slovenskega prostora.« Svobodna in pluralistična informacija bo morala biti tudi osrednja značilnost napovedane slovenske javne televizije. Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar je označil stališča DSL kot obrat k večjemu pragmatizmu, čeprav se sedaj postavlja vprašanje, kje je pravzaprav meja tega pragmatizma. Deželne volitve predstavljajo za njegovo stranko zelo velik problem, zato predlaga DSL in ostalim manjšinjskim komponentam oblikovanje skupne liste za to zelo naporno volilno preizkušnjo. Stojan Spetič je rekel, da se SKP zavzema za ohranitev sedanjega proporčnega volilnega sistema, čeprav z nekaterimi izboljšavami in z jamstvi za izvolitev manjšinskega parlamentarnega zastopstva. Z zanimanjem je sprejel predlog o skupnih kandidatnih listah za upravne volitve, politika »51 odstotkov«, o kateri je govoril Budin pa predpostavlja tudi vprašanje, kateri je pravzaprav najmanjši skupni imenovalec manjšinskih zahtev. Tajnik SKGZ Boris Peric je rekel, da se naša skupnost še vedno sooča s prevelikimi strankarskimi in osebnimi interesi. Vse naše strukture -vključno s SKGZ - nujno potrebujejo prevetritve in posodobitve. Projekt Primorski dnevnik-Republika predstavlja velik izziv, na katerem se igra prihodnost važnega dela naše manjšine. Peric je tudi opozoril, da pri svojih prizadevanjih ne smemo pozabljati na sodelovanje z"italijansko večino. Občinski svetovalec Samo Pahor, ki je nastopil kot predstavnik društva Edinost, je izrazil nujnost, da se pri uveljavljanju pravic poslužujemo zakonskih predpisov, pri čemer mora biti naš največji zaveznik pravna država. Senator Darko Bratina je menil, da je treba razlike znotraj manjšine obravnavati kot obogatitev, ne smejo pa se preleviti v nepremostljiva razhajanja. Posvet DSL (openski pobudi bodo sledile še druge) je pozdravil predstavnik Socialdemokratske prenove Slovenije Peter Bekeš, medtem ko je Stojan Sancin prikazal nekaj predlogov za reformo volilnega sistema krajevnih uprav. S.T. Začela se je napeljava plina na Vzhodnem Krasu M Včeraj so se začela dela za napeljavo plina na Vzhodnem Krasu. Prvi jarek so začeli kopati pri Padričah (foto Križmančič). Zato so tudi zaprli pokrajinsko cesto Bazovica-Padriče med bazoviškim pokopališčem in pad-riško cerkvijo, delno pa so tudi preuredili promet na drugih cestah v bližini. Tako bo cesta Gropada-Bazovica enosmerna, saj bo odprta le za promet v smeri proti Bazovici. Na njej bo tudi prepovedano parkiranje na obeh straneh cestišča, hitrost pa bo omejena na 50 kilometrov na uro. Posebno pozornost bo namenilo tudi dodatnemu izobraževanju svojih članov Združenje prostovoljnih gasilcev Breg se prilagaja spremenjeni deželni zakonodaji Z novim deželnim zakonom so se spremenile tudi pristojnosti društev oziroma združenj prostovoljcev za protipožarne posege. Vsaka občinska uprava mora sedaj razpolagati z ekipo civilne zaščite, njena vloga pa gre dlje od protipožarne službe. V skladu z novimi zakoni se mora tudi občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg iz Doline »prilagoditi« stvarnosti, ki jo sicer urejajo večji birokratski postopki. Sicer se bo gasilsko društvo na osnovi sporazuma, ki ga bo sklenilo z dolinsko občinsko upravo, vključilo v enote civilne zaščite in tako ohranilo svojo specifično vlogo, ki jo določa tudi društveni statut. Ob zavzemanju za koordinacijo dosedanjega dela v novih zakonskih razsežnostih, so si člani gasilskega društva Breg zadali tudi nalogo, da poskrbijo za dodatno izobraževanje. Pod vodstvom strokovnjaka, ki ima veliko izkušenj predvsem z vodenjem tečajev za prostovoljce, bo tako danes zvečer prvo srečanje za vse, ki bodo sle- dili tečaju za prvo pomoč. V štirih predvidenih lekcijah bodo obravnavali vse najbolj značilne poškodbe, ki se pojavljajo ob tovrstnih posegih. Za večjo učinkovitost tečaja bo pouk potekal predvsem na praktičnih prikazih. Na skupnem srečanju članov Občinskega združenja prostovoljnih gasilcev Breg, ki je bilo konec prejšnjega tedna v društvenih prostorih v Prebenegu, je predsednik oziroma poveljnik Fausto Di Donato (na letošnjem občnem zboru je zamenjal prejšnjega načelnika Igorja Petarosa) podal tudi krajši obračun opravljenega dela. Poleg rednega delovanja prostovoljnih gasilcev dolinske občine, ki se pod poveljstvom gozdnih stražarjev in dugih pristojnih ekip udeležujejo protipožarnih posegov v okolici, so pred približno mesecem sodelovali tudi na razstavni prireditvi v Gročani. Ob tisti priložnosti so na pobudo Občine Dolina sodelovale pri skupnem protipožarnem posegu ekipe civilne zaščite oziroma prostovoljnih gasilcev s Tržaškega, Koprskega in Sežane. Med problemi, s katerimi se dolinski prostovoljci redno srečujejo je tudi urejevanje društvenega sedeža. Prostor je sicer v glavnem nared, zato da bo primeren tudi za sestajanje odbora, pa mu morajo v kratkem času poskrbeti tudi primerno notranjo opremo. Med načrti, ki jih dolinsko društvo misli uresničiti v prihodnosti, so še drugi izobraževalni tečaji, posebej namenjeni novim članom, ki jih društvo prostovoljnih gasilcev vabi k pristopu. Tako sta vsem, ki bi jih sodelovanje pri prosotvoljni protipožarni službi zanimalo na razpolago Fausto Di Donato (tel. 382018) in Sergio Bandi (tel. 231891) v večernih urah. Zato da bi članstvo čimbolj razširili in utrdili, pa misli vodstvo društva (sestavljata ga tudi tajnik Andrej Sik in blagajnik Davorin Bandi) sklicati informativno srečanje na društvenem sedežu, (dam) Predstavila sta ga devinski graščak Thurn und Taxis in družba SASI Agrituristični načrt za predel pod Grmado Devinski graščak Karel Thurn und Taxis je včeraj skupno z nepremičninsko družbo SASI iz Trsta predstavil okvirni načrt za ag-rituristično ovrednotenje področja okrog Grmade. Gre za 110 hektarov površin, ki ležijo med Devinom, Medjo vasjo, Cerovljami in Mavhinjami in ki naj bi bili grajska last. Predstavitev je potekala v hotelu Savoia Excelsior v Trstu, na njej pa je sodeloval tudi inž. Giovanni Cervesi, ki je izdelal načrt. Načrt predvideva odprtje sorazmerno velike kmetije, ki bi se ukvarjala pretežno z živinorejo, na njej pa bi delalo 30 do 40 ljudi. Kmetija bi med drugim proizvajala sir, ki bi ga potem ponujala gostom. Toda mimo kmetije načrt predvideva ureditev vrste objektov za najrazličnejše športne dejavnosti. Predvsem je tu mišljeno veliko igrišče za golf z 18 jamicami, ki bi bilo največje v Italiji in med večjimi v Evropi. Nadalje načrt predvideva ureditev konjušnice, ki bi se lahko posluževala tudi velike doline, ki ji domačini pravijo Dol, kot hipodroma. Poleg tega so v načrtu tudi športno središče z bazeni in igrišči za tenis, gostinski in okrepčevalni objekti. Predvidena sta naposled še informacij sko-dokumentacij ski center, ki naj bi goste seznanjal z naravnimi in kulturnimi značilnostmi krajev, ter veliko avtomobilsko parkirišče nad nekdanjo devinsko železniško postajo. Kompleks naj bi sprejemal več sto gostov. Inž. Cervesi je poudaril, da bi v resnici bilo le malo novogradenj, ker bi skušali obnoviti poslopja, ki so zdaj zapuščena ali že povsem v ruševinah. Sploh naj bi šlo za posege, ki bi bili predvsem obnovitvene narave, in to tudi v ekološkem smislu. Celotno področje naj bi bilo še naprej odprto javnosti, kot je zdaj, toda obiskovalci bi smeli s svojimi avtomobili le do že omenjenega velikega parkirišča, nakar naj bi se za premikanje po agriturističnem kom-prenzoriju premikali s posebnimi ekološkimi vozili. Tudi sistem notranjih poti bi uredili izkoriščajoč že obstoječe. Kot sta povedala Karel Thurn un Taxis ter pooblaščeni upravitelj družbe SASI Giovanni Ferrari, gre za velikopotezni načrt, ki bi ekološko in turistično ovrednotil zdaj zapuščeno območje ter med drugim nudil zaposlitev več desetinam ljudi. Poudarila sta tudi, da je projekt zdaj vsekakor le v zametku in da ga nameravajo razviti le, če bodo zanj dobili načelno privoljenje pristojnih javnih uprav, se pravi Občine Devin-Nab-režina in Dežele Furlanij e-J ulij ske krajine. Previdnost je na mestu, saj je v devinsko-nabrežinski občini že propadlo nekaj velikih in obetajočih projektov. Pristaviti velja, da celotno zainteresirano področje sodi pod območje Kraškega parka. Po vsej verjetnosti nakazani agrituristični projekt ne bo mogel zaživeti, dokler ne bo sam Kraški park urejen. Kdaj in kako se bo to zgodilo, pa je za zdaj dokaj težko napovedati. V Mieli srečanja o znanosti in o znanstveni fantastiki V gledališču Miela se nadaljujejo Srečanja o znanosti in znanstveni fantastiki, ki so letos posvečena tematiki virtualnih realnosti. Za nocoj je Tržaški semio-loški krožek pripravil srečanje s semiologom Paolom Fabbrijem, ki vodi inštitut za italijansko kulturo v Parizu, z Giuliem Lughijem z oddelka za italijanistiko pri tržaški univerzi, s strokovnjakinjo za psihoanalizo Chiaro Mangiarotti iz Benetk in z Danilom Fumom z oddelka za prihologijo tukajšnje univerze. Posege bo povezovala Marina Sbisa, docentka za semio-logijo na tržaški univerzi. Jutri bo Center za znanstvene in tehnološke raziskave priredil debato o simulaciji v znanstvenem raziskovanju. Sodelovali bodo Luigi Accardi z univerze v Rimu, Mauro Messerotti s Tržaškega astronomskega observatorija in Stanislav Miertus z Mednarodnega inštituta za čisto in uporabno kemijo. Med razpravo, ki jo bo vodil Fabio Pagan, bodo govorniki prikazali tudi nekaj primerov na računalniku. Četrtek bo posvečen pisanju o znanstvenih raziskavah in odkritjih za nestrokovnjake. Prisotni bodo avtorji zbirke Ouaderni di laboratorio Margherita Hack, Paolo Budinich in Galieno De Nardo ter Jean-Pierre Luminet, astrofizik z observatorija v Parizu Medunu in avtor knjige o črnih luknjah. V petek, 30. oktobra, bo semio-log Renato Giovannoli iz Lugana predaval o pojavu simuliranega sveta v književnosti fantastike. Predavanja so zvečer, z začetkom ob 17.30 ali 18. uri, ob 21. uri pa se začenjajo prireditve iz niza, ki so ga poimenovali Cyberdrome: predvideni so filmi na to tematiko v italijanščini v originalni verziji, od Golema Paola Vegenera iz leta 1914 (drevi ob 21. uri) do novejših filmov kot npr. Allucinazione per-versa Adriana Lynea ali razni videospoti in kadri iz filma The Lawnmower man, ki so bili izrezani iz italijanske verzije. Prireditev se bo zaključila v soboto s koncertom ljubljanske skupine Borghe-sia. (bov) Kazalci zgodovine se premikajo nazaj Osimski dogovor znova sprožil velik preplah Tudi SDGZ na uspeli nedeljski manifestaciji obrtnikov iz FJK Samostojni delavci zavračajo »etiketo« davčnih utajevalcev Osimo spet ustvarja velike preglavice krajevnim nacionalistom. Odvethik Sardos Albertini, pod-minister Camber in župan Staffie-ri so se tokrat ustrašili Uradnega lista z dne 8. septembra 1992, ki objavlja dekret zunanjega ministrstva, po katerem Italija in Slovenija formalno »podedujeta« približno petdeset bilateralnih sporazumov in dogovorov, ki sta jih v zadnjih desetletjih podpisala Rim in Beograd. Mednje sodi tudi Osimski sporazum, ki je leta J 975 dokončno rešil problem meje med obema državama. Uradni list ni objavil nič novega in presenetljivega, saj sta se obe državi že pred časom, brez posebnih težav, sporazumeli za ta korak. O vsem tem je obširno poročalo časopisje, kar pomeni, da je bila javnost z njim seznanjena. Kar bi bilo v drugih razmerah normalno, pa je v Trstu skoraj vedno nenormalno. Septembrski dekret zunanjega ministrstva je sprožil preplah v desnici, med organizacijami istrskih beguncev in celo v nekaterih krogih KD, ki znova glasno zahtevajo nova meddržavna pogajanja, vsebinske spremembe in revizijo sporazuma. Na čelo tega novega »protesta« se je postavil Sardos Albertini, predsednik Federacije begunskih organizacij, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci govoril o škandalu, hudodelstvu in o podobnih stvareh. Prav tisti Sardos Albertini, ki se na drugih forumih in drugi publiki predstavlja kot tržaški referent gibanja Maria Segnija. Če je to novost v tržaški politiki, si resnični konservativci res ne smejo ustvarjati prevelikih težav. Na Albertinijev voz so takoj seveda skočili melonarji in deželni svetovalec KD Vattovani, ki očitno upa, da bo z glasovi istrskih beguncev znova izvoljen v deželno skupščino. Teh ljudi vsekakor ni razjaril samo dekret iz Uradnega lista, ampak tudi krajši pripis, v katerem zunanje ministrstvo izraža zadovoljstvo nad stališčem Republike Slovenije, »ki je pripomogla k razjasnitvi nekaterih pomembnih pravnih vprašanj v odnosih med obema državama«. Sardos Albertini je poklical na »odgovornost« uprave, Deželo, parlamentarce, nekdanja zunanja ministra De Michelisa in Scottija. Nekdo je v to zadevo včeraj vpletel celo generalnega tajnika OZN Butrosa Ghalija in zahteval poseg v korist revizije meje med Italijo in Slovenijo. Gambassini, Camber in Staffie-ri so v isti sapi gromko zagrozilii z odstopom. Mi gotovo jih ne bomo pogrešali. Prav nasprotno! S. T. Slovensko deželno gospodarsko združenje nam je poslalo naslednje poročilo, ki ga v celoti objavljamo. Glavna kongresna dvorana hotela Savoia Excelsior je bila v nedeljo pretesna za veliko število obrtnikov iz vse dežele, ki so s svojo udeležbo izrazili nasprotovanje vladnemu finančnemu manevru. Manifestacija, ki so jo skupno priredila stanovska združenja CNA in Confartigianato ter Slovensko deželno gospodarsko združenje, je povsem uspela, saj so obrtniki naravnost zaprepadeni tako zaradi novih davkov, med katerimi izstopa tim. »minimum tax« (poudariti gre, da poberejo danes davki več kot 50% dohodkov malih podjetij), kot tudi zaradi načina, s katerim so mali podjetniki danes predstavljeni v javnosti: kot glavni davčni utajevalci, in to v trenutku, ko se v Italiji za vsako ceno iščejo krivci za krizo. Teh je vsekakor več in jih gre iskati tako v sivi ekonomiji dela na črno kot v vrsti drugih smeri. Obrtnikov že zaradi dimenzij njihovih podjetij navsezadnje ni med obtoženci afere o podpkupninah. Nihče si seveda ne upa trditi, da med obrtniki ni utajevalcev, vendar smo v tem trenutku priča poskusu aprioristične kriminalizacije celotne kategorije samostojnih delavcev, ki je že zaradi svojih značilnosti - relativne nepovezanosti zaradi individualnega značaja malega podjetnika, ki ima za posledico precejšnjo nemoč pred napadi od zunaj - najprimernejša za vlogo grešnega kozla, ki je v tem trenutku za nekatere še kako potreben. Prav teh aspektov so se dotaknili nedeljski govorniki, deželni predsednik Confartigianata Beppino Della Mora, deželni tajnik CNA Roberto Cosolini in predsednik obrtne sekcije SDGZ Drago Ota. Prav Ota je med drugim poudaril, da se naši obrtniki ne boji tim. »minimum tax«, saj v veliki večini prijavljajo dohodke, ki so dovolj visoki, da novi ukrep zanje ne bo predstavljal problema. Gre torej v bistvu za vprašanje principa, saj je »minimum tax« zamišljena tako, da samostojne delavce enači z utajevalci. Končno gre za ukrep, ki ne bo rešil vprašanja utajevanja, pač pa bo nakopal dodatne težave podjetjem, ki so zaradi različnih problemov imela manj dohodkov od tistih, ki jih predvideva »minimum tax«. Predstanviki treh organizacij so na koncu predstavili skupen dokument, ki so ga prisotni soglasno odobrili. Glasi se takole: Deželni zbor obrtnikov Furlanije-Julijske krajine, pripadnikov CNA, Confartigianato in SDGZ, zbranih v Trstu, - poudarjajo svoje nasprotovanje gospodarskemu manevru, ki močno prizadeva male dejavnosti in posebno obrtna podjetja s stopnjevanjem davčnega pritiska, ki postaja nevzdržen, in z rezanjem prispevkov za sklad Artigiancassa in za državni Sklad za obrtništvo, ki zato nista v stanju, da bi podprla investicije in modernizacijo obrtnih podjetij; - sodijo, da še je posebej nesprejemljivo sprejetje tim. »minimum tax«, ki temelji na namišljenem dohodku, kar je nepravično in neustavno in bo prizadelo zlasti naj- Iniciativa tržaške zadruge CGS in družbe D&B iz Trevisa Projekt za parkirni sistem po mednarodnih standardih Mesto se iz dneva v dan bolj duši v izpušnih plinih, ob prometnih konicah in deževnih dneh je praktično neprevozno, parkirišča so v središču mesta prave sanje, mestni možje pa držijo križem roke in se obnašajo, kot da jih tržaški prometni problemi niti po naključju ne zadevajo. To mrtvilo od časa do časa le zmoti kakšen kamenček, kakršnega so npr. včeraj zalučali avtorji načrta za avtomatiziran parkirni sistem, tržaška storitvena zadruga CGS in specializirana družba D&B Progetti iz Pre-ganziola pri Trevisu. Projekt se vključuje v širši mednarodni načrt za parkirišča po evropskem modelu, predlagalca pa ponujata, da ga bosta uresničila v prvi osebi in da bosta na svoje stroške skrbela tudi za njegovo upravljanje, seveda s predhodnim podpisom konvencije z ustrezno javno upravo. V ta namen je predlog že prejel tržaški občinski odbor z županom na čelu. Projekt - ki temelji na prepričanju, da se ne sme uporabnik podrejati možnostim, ki jih ponuja sistem, ampak da mora biti sistem tisti, ki bo ponujal rešitve po uporabni- kovih potrebah - je razčlenjen v pet poglavij, ki zadevajo sisteme upravljanja prometa z uporabo dinamične informatike v realnem času, sisteme vertikalnih parkirišč, cestno in reklamno signalizacijo, ekološki sistem zbiranja odpadkov in neposredno, usklajeno in centralizirano upravljanje teh sistemov. Po tej poti naj bi Trst prišel do racionalne uporabe razpoložljivih površin in njihove smiselne povezave v enotno strukturo upravljanja parkirišč. Posamezna parkirna območja bi bila infor-matsko povezana s centrom, svetlobni napisi pa bi avtomobiliste obveščali o razpložljivosti parkirišč v ostalih delih mesta. V ta namen naj bi bila seveda avtomatizirana in opremljena za uporabo elektronskih kartic in plačevanja parkirnine. Projekt pa kot rečeno vsebuje tudi dobrodošlo ekološko plat, saj poleg zmanjšanja prometne intenzivnosti in z njo onesnaženja zraka predvideva tudi zbiranje in pakiranje trdnih mestnih odpadkov ter njihovo podzemsko hrambo po preizkušeni mednarodni metodi. V Trstu levičarji snujejo mestni odbor proti rasizmu Trst snuje svoj mestni odbor proti rasizmu. Pobudo za akcijo so dale levičarske organizacije in stranke (Stranka komunistične prenove, Demokratična stranka levice, zeleni, Združenje Rete, ARCI, Krožek Kuba, Mladi za družbene prostore, Levičarska lista) z namenom, da bi v mestu končno prišlo do konkretnega soočenja na temo sožitja in integracije. Vzvod, ki je pri udeležencih pobude dvignil zanimanje za družbeno zanimivo akcijo, so bili rasistični izpadi v Nemčiji in v Italiji. Nemiri in izgredi v Rostovu so bili opozorilni signal za naraščanje in razraščanje rasistične napetosti v Evropi, ki ga ne gre spregledati. V mnogih italijanskih mestih je prišlo do nestrpnosti in tudi zastrašujočih izpadov proti državljanom iz izvenevropskih držav. V Trstu smo bili pred tedni priča dogodkom z enakim rasističnim predznakom, pa čeprav do pravih izbruhov nasilja ni prišlo. Bilo je to v Naselju sv. Sergija, kjer so občani izrazili nezadovoljstvo zaradi naselja Romov v tem kraju. Nerganje in negodovanje ljudi so fašisti takoj izkoristili v lastne politične namene: organizirali so protestno manifestacijo, na kateri so zahtevali od oblasti, naj izženejo Rome iz Naselja. Romi so se pred manifestacijo zelo razumno umaknili s prizorišča, da bi se izognili morebitnim spopadom. Ta primer in tudi izredno negativno zadržanje številnih Tržačanov do slovenske manjšine v Italiji kažeta, s kakšnim trnjem je še posuta pot do sožitja in solidarnosti. Levičarske organizacije hočejo z ustanovitvijo mestnega odbora proti rasizmu tlakovati to pot s kulturo miru in spoštovanja različnosti, da bodo lahko mladi shodili po cesti brez oklepov predsodkov in strahu do bližnjega. Ustanovna skupščina odbora bo jutri, 29. oktobra, ob 17. uri v dvorani Ferrero v Ul. Universita 7. Vrsta uspešnih operacij policije in karabinjerjev Tržaški zakonski par je za zapahi pod obtožbo preprodaje mamil: karabinjerji so aretacijo izvedli v soboto, vendar so vest o tem posredovali šele včeraj. Veliko več kot suho vest novinarjem niso posredovali, saj niso povedali ne imen ne drugih podatkov aretirancev. Vsekakor so v stanovanju, v katerem je prebival par, našli 16 gramov heroina in hašiša.' Prav tako v soboto - uradno obvestilo pa ponovno nosi datum 26. oktobra - so agenti tržaškega letečega oddelka po daljših preiskavah in zasledovanju izsledili dve osebi, ki ju bremeni obtožba, da sta zbirali ukradene predmete. Podatki, ki jih je posredoval leteč oddelek, so zelo približni, saj so osumljenca označili s kraticami A.S. in L.Z., prva oseba je stara 34, druga pa 58 let. Ko so ju agenti ustavili sta imela A.S. in L.Z. pri sebi več manjših zlatih predmetov: to odkritje je agente navedlo, da so natančno preiskali njuni stanovanji. Agenti so tako našli veliko zlatih predmetov in pa tudi potrdila o zastavljenih predmetih, iz dokumentov je bilo razvidno, da gre za dragocene predmete. Nekatere predmete so že prepoznali kot ukradene, druge pa bodo dali na ogled, in sicer od 2. do vključno 7. novembra. Vsi zainteresirani se lahko v omenjenih dneh od 9. do 18. ure zglasijo v uradih letečega oddelka na tržaški kvesturi soba št. 33. V dolinski občini pa so karabinjerji v prtljažniku avtomobila, v katerem sta se peljala dva avstrijska državljana, odkrili lovsko puško in naboje. Avstrijca -imen niso povedali - so prijavili zaradi protizakonite posesti orožja. manjše dejavnosti, ne da bi se dotaknilo pravega utajevanja pri velikih rentah in v svetu črnega dela; - odklanjajo obtožbe o utajevanju in poudarjajo, da so organizacije orbtnikov in trgovcev že predstavile osnutek za davčno reformo, ki naj bi temeljila na sodobni, pravični in poenostavljeni davkariji, v stanju, da raširi obdavčljivo osnovo; - menijo, da je nesprejemljivo ozračje, ki so ga okrog kategorije v teh tednih ustvarili predstavniki vlade, katera sploh ni sklicala pristojnih organizacij preden je sprejela ukrepe, ter sindikati, katerih obnašanje je še posebno hudo, ker zanika sindikalno sodelovanje, ki je bilo doseženo z velikim trudom; - opozarjajo na stvarno nevarnost zaprtja več desettisoč podjetij v državi in več tisoč v sami deželi z izgubo bogastva, delovnih mest in z dodatnimi razkoli v odnosih med ustanovami in družbo; - zahtevajo zato takojšnjo spremembo ukrepov v sodelovanju s pristojnimi organizacijami. Dokument na koncu poziva vse deželne obrtnike, naj se z zaprtjem delavnic udeležijo vsedržavnega protestnega v četrtek, 29. t.m., vsedržavno organizacijo obrtnikov pa vabi k čim-večji odločnosti, da se javnost seznani s stališči kategorije. SDGZ pa vabi vse člane, obrtnike, gostince, trgovce in samostojne delavce, naj se udeležijo protestnega shoda, ki bo v petek, 30. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. t Nehalo je biti plemenito srce naše ljubljene Franke Sigulin roj. Martinuzzi in pustilo v neizmerni žalosti hčer Nevo z možem Fabijem in ljubljeno vnukinjo Tamaro. Pogreb naše drage bo jutri, 28. 10. 1992, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. Naknadno jo bomo prenesli v družinsko grobnico. Skedenj, Opčine, 27. oktobra 1992 Draga nonal S tvojo ljubeznijo si obogatila moje življenje. Hvala ti Tamara Opčine, 27. oktobra 1992 Žalujejo za drago teto Franko Wilma ter družine Sigulin, Sočan, Roknič in Bensi Žalovanju se pridružujejo nečakinje Wilma, Maria in Laura z družinami ZAHVALA Iskreno ganjeni ob tolikih izrazih pozornosti in sočustvovanja ob izgubi našega dragega Evgena Kalca se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru Tabor. SVOJCI Padriče, 27. oktobra 1992 Ob prerani izgubi dragega moža izrekajo uslužbenci in upravni odbor Društvene prodajalne na Opčinah občuteno sožalje Grozdani in družini. Zapustil nas je naš dragi Milan Purič Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Repentabru. Žalostno vest sporočajo žena Ljudmila, sinova Emil in Walter z družinama, sestra Marija, brat Ivan, teta Karlina in ostali sorodniki z družinami Repen, Briščiki, Trst, 27. oktobra 1992 Žalovanju se pridružuje Tina z otroki Repen, 27. oktobra 1992 Ob izgubi dragega očeta Milana Puriča izrekajo iskreno sožalje uslužbencu in sodelavcu Emilu ter svojcem uprava in uslužbenci Kraškega vodovoda iz Nabrežine Sekcija VZPI-ANPI Repentabor izreka iskreno sožalje družini ob izgubi dragega Milana Puriča. Ob bridki izgubi moža in očeta Milana Puriča izreka družini iskreno sožalje KD Kraški dom in Balinarska sekcija MePZ Rdeča zvezda sočustvuje s pevcem Emilom ob izgubi očeta Milana. Zapustila nas je naša draga mama in nona Marija Mihalič vd. Ota Pogreb bo v četrtek, 29. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hči Violeta in vnukinji Ani ter Nadja z družino Trst, 27. oktobra 1992 Ravnatelj, učno in neučno osebje Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu izrekajo Fridi Valetič iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Ob bridki izgubi drage mame izrekajo učiteljici Fridi Valetič najiskrenejše sožalje starši in učenci OŠ Fran Milčinski na Katinari Nenadoma nas je zapustila naša draga Marta Mahnič vd. Bisin Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Iskreno se zahvaljujemo družinama Sedmak in Sulli ter vsem sosedom. Žalostno vest sporočajo sin Zdravko, snaha Viviana, užaloščen vnuk Matteo, sestra Maria, brat Ludvik in drugi sorodniki Trst, 27. oktobra 1992 Ob nenadni smrti drage mame izreka globoko sožalje Zdravku Bisinu Kriška sekcija DSL-PDS »J. Verginella« Ob izgubi drage mame Marte izrekajo iskreno sožalje dr. Zdravku Bisinu soletniki iz Križa Razstava gob v Saležu V dvorani KD Rdeča zvezda v Saležu je bila v nedeljo in včeraj na ogled privlačna razstava gob. Na omizju, pokritem z mahovjem, je bilo razkošno razstavljenih na desetine gob, ki so jih člani društva in drugi domačini nabrali na domačem kraškem ozemlju. Vsak primerek je bil ustrezno označen z imenom, za kar je poskrbel gobarski strokovnjak Milko Čebulec. Razstava je privabila v Sulež mnogo domačih in tujih gostov, ki ljene primerke, včeraj pa so se z osnovnošolski otroci. Štipendija SDD visokošolcem Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo šesto študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala dva milijona lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1992/93. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trstu, ul. Machiavelli 22, 2. nadstr., tel. 631203, vsako sredo od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. t.m. koncerti Glasbena matica obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" V nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo pianist MASS1MO GON. Izvajal bo Rossinija, Schuberta-Liszta ter Paganinija-Liszta. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. V petek, 30. t. m., ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v okviru prireditev v čast Beatlesov na sporedu koncert pevke Shawne FARREL in pianista Raimonda CAMPISIJA, ki sta žela velik uspeh na Festivalu operete '91. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V sredo, 25. novembra ob 20.45, bo na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON. V četrtek, 17. decembra ob 21. url pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN. Milje - Gledališče Verdi Danes s pričetkom ob 16. uri bo na sporedu METAL 1NVASION FESTIVAL. Gost večera bo nemška glasbena skupina SHYBOY. Nastopile bodo tudi glasbene skupine heavy metal Broken Glazz in Techrome iz Turina, Lovelace iz Gorice, Homioide iz Milana, Valenha in Invi-olacy iz Brescie, GLAS iz Montecatini Terme ter tržaške Angelwitch, Blind Ambition, Cattive Abitudini, Fairy Tales, Max Berlin, Notturna in Gipsy Road. Predprodaja vstopnic v trgovinah Ton Dischi (Ul. Dante - Milje) in Centro Dis-co (Drevored XX Septembra). V soboto, 31. t. m., bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas. BBC CLUB V ponedeljek, 2. novembra, ob 21. uri pa bo nastop glasbene skupine AREA 2. šolske vesti Obiskovalci nadaljevalnega tečaja angleščine za odrasle v okviru Ljudske univerze sporočajo, da je prostih še nekaj mest za vpis v tečaj, ki bo v večernih urah v repentabrski šoli. Za vpis in informacije telefonirajte v jutranjih urah na št. 211119 še jutri, 28. t. m. so si radovedno ogledali razstav-domačimi gobami seznanili tudi 1 (Foto Križmančič) Opozorilo občanom Zgonika in Repentabra Občinski upravi Zgonika in Repentabra sporočata, da je z začetkom veljave zakonskega odloka št. 263/92 obvezno, da vsi najemniki in uporabniki lastnine ali razpoložljive občinske imovine predstavijo Občini ustrezno prijavo. Vložiti jo je treba do vključno 4. novembra 1992, in to na posebnih obrazcih, ki jih lahko interesenti dvignejo v občinskem tajništvu v Zgoniku oz. Repentabru. Omenjeni občinski upravi nadalje obveščata, da bodo morali vsi navedeni najemniki za leto 1993 plačati finančnemu uradu v Trstu poseben' davek, in sicer v znesku 5 odstotkov letne najemnine. ___________gledališča________________ SSG Slovensko stalno gledališče gostuje s pravljico Zore Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA danes, 27. t. m., ob 8.30 v Železni Kapli, ob 10.40 v Žitari vasi; jutri, 28. t.m., ob 8.45 v Vogrčah in ob 10.30 v Žvabeku ter v četrtek, 29. t. m. , ob 8.30 v Bilčovsu in ob 10.35 v Št.Jakobu v Rožu. Dom Albert Sirk v Križu KUD MAGNET organizira, v sklopu večerov AMATEATER, gostovanje skupine TEATRO DEGLI ASINELLI iz Trsta s predstavo "Čara professoressa" Ljudmile Razumovskaje v četrtek, 29. t. m., ob 21. uri. Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30, 15.30- 19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30, 16.30- 20. Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1, red prva nede-lja.Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti. Ponovitev jutri ob 16. uri. Danes, 27. t. m., ob 17. uri bo v gledališču Rossetti srečanje z Glaucom Maurijem. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Danes ob 16.30 ponovitev dela Car-pinterija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio. Jutri ponovitev ob 20.30. razne prireditve ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 30. oktobra, v OŠ Miroslav Vilhar v Cerovljah s pričetkom ob 20.30 večer diapozitivov Damjana Križmančiča: UTRINKI NARAVE, JAME, KRAŠKI SVET, TO, KAR ŽIVI OKOLI NAS. Vljudno vabljeni. Foto Trst 80 prireja 1. fotografski ex tempore v nedeljo, 8. novembra 1992, na območju tržaškega Krasa. Pravilnik je na razpolago v Tržaški knjigarni ali ob vpisovanju, za informacije tel. ob petkih od 20.30 do 22. ure na št. 635626. Kriška zveza upokojencev SPI-CGIL prireja v nedeljo, 8. novembra, izlet v S. Martino (Goriška Brda). Cena izleta 44.000 lir; vpisuje M. Turel, tel. 220266. |alei*Ua UL. SV. FRANČIŠKA 20 TK Galerija Vas vabi v četrtek, 29. t.m., ob 17.30 na razstavo sodobne hrvaške grafike Miroslav ŠUTEJ, Dubrovka BABIČ, Ivica ŠIŠKO, Ljubomir STA-HOV, Lidija ŠELER. Za ciklus literarnih srečanj: Tonko MAROEVIČ - poezija. razstave V TK Galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja ADRIANA BONA. Urnik: od torka do sobote od 8.30-13 in 15.30-19. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie". V gledališču Miela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LIA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Toffoleti. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 30. t. m. je na ogled razstava slikarke SILVE FONDA. V palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti. V galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure. V galeriji "Laboratorio P" - Ul. S. Ci-lino 16 — Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma. V galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI. V občinski galeriji v Miljah bodo v soboto, 31. t.m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Giovannija TALLERIJA. včeraj - danes Danes, TOREK, 27. oktobra 1992 SABINA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 10.21 - Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 17.45. Jutri, SREDA, 28. oktobra 1992 SIMON PLIMOVANJE DANES: ob 3.25 najnižja -25 cm, ob 9.24 najvišja 54 cm, ob 16.11 najnižja -62 cm, ob 22.38 najvišja 31 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,8 stopinje, zračni tlak 1003,1 mb raste, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 73-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Claudio Pincin, Noemi Dominici, Matteo Gorela, Luca Dudine, Sara Degrassi, Valentina Akilic, Giorgia Ronzani, Marko Jovič, Simone Pegan, Aliče Selovin, Aliče Orel, Ottavia Sessa. UMRLI SO: 37-letni Pietro Pucci, 75-letni Giovanni Bellobarbich, 72-letni Galvano Capolla, 71-letna Brigida Buso-lin, 79-letna Narcisa Coretti, 73-letna Maria Cibic, 65-letni Milano Buric, 83-letna Maria Apostoli, 50-letna Maria Grazia Chiurlo, 81-letna Giovanna Flego, 72-letna Giovanna Giurco, 79-letna Francesca Martinuzzi, 62-letni Bruno Piero-bon, 86-letna Nerina Selibara, 97-letna Maria Mihalič, 68-letni Giovanni De Grassi, 58-letni Enea Persichello, 48-letni Ezio Bisiacchi, 83-letna Bruna Gerin, 61-letni Renato Degrassi, 84-letni Antonio Fatutta, 84-letna Giuseppina De Candia, 64-letna Clementina Vigini, 62-letni Giuseppe Gabbana, 73-letni Vittorio Liuzzi, 89-letni Galliano Troier. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. oktobra, do nedelje, 1. novembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643). ZAVLJE (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Žavlje. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Korzo Italia 14 (tel. 631661). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. kino ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 Taxisti di notte (Los Angeles, New York, Pari-gi, Roma, Helsinki), r. Jim Jarmusch, i. Roberto Benigni, Winona Ryder. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, D EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King. NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic inStinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, D NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Infelici e contenti, i. Renato Pozzetto, Ezio Gregio. NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Racconti proibiti di conigliette in calore, D □ NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Io speriamo che me la cavo, i. Paolo Villaggio. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Gi-ochi di potere, i. Harrison Ford. MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 La citta della gioia, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 La moglie e lo stal-lone, porn., D □ CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 Ali-en III., r. David Fincher, i. Sigourney Weaver. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Američani, i. Al Pacino, Jack Lem-mon. ALCIONE - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 I misteri del giardino di Compton Ho-use, VB 1982, r. Peter Greenaway. RADIO - 15.30, 21.30 Femmine morbosa-mente erotiche, D D razna obvestila Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča člane glavnega odbora SKGZ, da bo seja jutri, 28. oktobra 1992, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah, Prvomajska 73 (pri Kmečko-obrtni hranilnici in posojilnici). SKD S. Škamperle vabi na večer, posvečen pesnici Mariji Mijot v petek, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. O pesnici bo spregovorila Bogomila Kravos. Se želiš udeležiti plesnega tečaja? Pridi jutri, 28. oktobra, ob 20. uri v prostore SKD Vigred v Šempolaju na prvo vajo. SKD Vigred obvešča, da bo v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih v Šempolaju sestanek z Adrijano Regent za začetek šiviljskega tečaja vseh stopenj. KD Fran Venturini in VZPI Domjo priredita komemoracijo padlih v NOB ob 40-letnici postavitve spomenika pri Domju v soboto, 31. oktobra. Zbirališče pred gostilno Vesna-Primavera (ex Čefu-ta), Domjo št. 36. Ob 15. uri bo sprevod krenil do spomenika, kjer bo slovesnost. Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure. Zimovanje in smučanje na Kobil od 28. decembra 92 do 4. januarja 93 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje še jutri, 28. oktobra, v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141. Interesenti pohitite, ker je število mest omejeno. SKD Vigred obvešča, da se nabiralna akcija toaletnih pripomočkov, pralnih praškov, odej, posteljnine, denarja, igrač, zimskih oblek za otroke in odrasle ter hrane za begunce iz BiH nadaljuje še danes, 27. t. m., od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. Odbor za ponovno vrnitev in uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu, SKD S. Škamperle, SKD Union Podlonjer in Lega sindikata upokojencev CGIL Sv. Ivan vabijo na počastitev mrtvih v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri pred ploščo padlim pri Sv. Ivanu. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin umrlih. Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg vabi k pristopu nove člane. Vsem, ki želijo podrobnejših informacij, sta v večernih urah na razpolago Fa-usto Di Donato, tel. 382018, in Sergio Bandi, tel. 231891. ___________prispevki__________________ V spomin na nepozabno Niko darujeta nonota Marija in Albin 150.000 lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofo-lo in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na malo Niko daruje teta Loredana z družino 100.000 lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na Niko darujeta Rita in Henrik Žerjal 200.000 lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na drago Niko darujeta teti Zmaga in Magda 100.000 lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo. V počastitev spomina Nike Vouk darujeta Marta in Mario Rapotec 50.000 lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo. V isti namen darujejo družine Hrvatič, Kalin in Baldassi 100.000 lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo. V počastitev spomina male Nike Vouk daruje družina Potocco 100.000 lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na drago Niko daruje Edvin Rapotec 100.000 lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na Niko Vouk darujeta Egi-dia Zobec in Ada Rojc z družinama 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Maria Žagarja darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V drag spomin na ženo daruje Ernest Danev 50.000 lir za popravilo cerkve na Kontovelu. V spomin na svoje drage darujejo Da-nevovi 200.000 lir za popravilo fasade kontovelske cerkve. V spomin na strica Ninija Cianija darujejo Valerija, Grazia, Bianca in Anica 100.000 lir za popravilo fasade kontovelske cerkve. __________mali oglasi_______________ OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. PRODAJALKO z znanjem slovenščine in italijanščine, po možnosti z delovnimi-izkušnjami, zaposlimo v trgovini za omejen čas. Tel. (0481) 530295 od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. 30-LETNA gospa, vešča vseh gospodinjskih del, išče tudi začasno zaposlitev pri družinah kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja. Klicati ob večernih urah na št. 003867 65685. HIŠNO pomočnico iščem, delo enkrat tedensko, na Goriškem. Resnost in lasten prevoz. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro »Hišna«. MLADA gospa nemškega materinega jezika daje lekcije iz nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na št. 772155 - Nataša. PRIKOLICO adria 500, letnik 81, postavljeno v AC Solaris, Poreč, prodam. Telefon 0038/61 348924, zvečer. PRODAM kombi VW, 9 sedežev, v dobrem stanju. Tel. na št. 228090. PRODAM motor aprilia AF1 - 125 replika v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 21329. PRODAM motor jamaha FZR 600, letnik 92, v odličnem stanju. Tel. na št. 231139. PRODAM hišo z vrtom na Krasu. Tel. na št. 225008 od 13. do 14. ure. PRODAM majhno gostilno v Trstu. Tel. na št. 228390. IŠČEM v najem ali nakup majhno obdelovalno zemljišče-vrt od Proseka-Kon-tovela do Repna. Tel. ob jutranjih urah na št. 327091. NA PRODAJ je cvetličarna. Informacije na tel. št. 220727. KMETIJSKA zadruga v Trstu ponuja v novi topli gredi danske in holandske kvalitetne lončnice ter hišno zelenje po ugodnih cenah. Razpolagamo v vseh naših trgovinah s prekrasnimi krizantemami. Obiščite nas, ne bo vam žal. ODDAJAM vpeljan kozmetični salon v Nabrežini. Tel. na št. 220334 ali 212164. ŽELITE Timesov Atlas svetovne zgodovine s popustom in knjižnim darilom? Tel. na št. (040) 44294. ŠTIRIDESETLETNICA z višjo izobrazbo, zaradi službene premestitve brez ustreznih poznanstev, želi spoznati primernega partnerja za trajno vezo. Otroci niso ovira. Ponudbe pošljite na: Fermo posta centrale Trieste, c. i. 91497949. HUJŠANJE BREZ LAKOTE — od 8 do 10 kg mesečno s pomočjo stimulacije proti apetitu — najmočnejše in najučinkovitejše masaže za odpravo celulita, maščobnih oblog, oblikovanje postave ter lifting kože in mišic — informacije in naročila: Estetski center Tina Sentočnik, Sežana, Štorje 80, tel. 0038/67 68491 menjalnica OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB 26. 10. 1992 TUJE VALUTE / NAKUP BANKOVCI TRST TUJE VALUTE / NAKUP BANKOVCI TRST Ameriški dolar ............. 1305.— Nemška marka................ 865.—- Francoski frank ............ 250.— Holandski gulden ........... 765.— Belgijski frank............... 41,50 Funt šterling .............. 2110.— Irski šterling.............. 2250.— Danska krona................ 223.— Grška drahma.................... 6.— Kanadski dolar.............. 1010. Japonski jen.................. 10,80 Švicarski frank ........... 965.— Avstrijski šiling ......... 120.— Norveška krona ............ 210.— Švedska krona.............. 228.— Portugalski eskudo............ 9,20 Španska peseta............... 11,50 Avstralski dolar .......... 910.— HUF........................ 12. ECU........................ Slovenski tolar ............. 14,50 Hrvaški dinar ................ 2,25 ^71,,D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE »gencuJDomi„ dLIKd tržaška kreditna banka • Borštnikovo srečanje se je prelevilo v prireditev mednarodnega značaja Pred dnevi se je v Mariboru začelo 27. Borštnikovo srečanje, največji gledališki festival v Sloveniji. Letos je pri zasnovi tega srečanja prišlo do nekaterih bistvenih sprememb; prvič to ni več predstavitev vseh slovenskih gledališč, temveč najbolj reprezentativnih predstav. Izbirna komisija se je odločila za tri predstave Drame SNG Maribor, dve Drame SNG iz Ljubljane, dve iz Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, tri v produkciji Gledališča Glej (v koprodukciji z Be-tontancem in Cankarjevim domom) ter po eno iz Lutkovnega Konec novembra bo v prostorih koprske galerije Loža otvoritev obsežne razstave grafičnega opusa italijanskega umetnika Alberta Burrija. Razstavo Obalne galerije Piran pripravljajo v sodelovanju z Moderno galerijo Ljubljana ter Fon-dacijo Palazza Albinizzini (Zbirka Burri) v Citta di Castello (Perugia, Italija), rojstnem kraju italijanskega umetnika. Kustos razstave, kateremu je poverjen tudi izbor grafičnega materiala, in pisec uvodnega besedila, je italijanski kritik in umetnostni zgodovinar iz Firenc, Giuliano Serafini. Iz grafičnega opusa Alberta Burrija, ki je danes zanesljivo eden naj večjih še živečih umetnikov, poznamo predvsem izjemno tehniko izražanja in zlasti njegovo gledališča, Mestnega gledališča iz Ljubljane in predstave Kozmo-kinetičnega kabineta Noordung, ki se je udeležbi na Srečanju odpovedal z obrazložitvijo, da so umetniki in ne športniki, zato na prireditvi s tekmovalnim značajem ne želijo sodelovati. Opazen je premik k malim, alternativnim predstavam, ki so bile do sedaj v glavnem zapostavljene. Borštnikovo srečanje je letos prvič tudi mednarodni festival, na katerem se predstavljajo Ljudsko gledališče iz Bogote, Gledališče Marin Držič iz Dubrovnika in Teater ITD iz Zagreba, ki pa ne so- zaslugo, da "prevaja" na list papirja vsa kompleksna in trpeča doživetja snovi. Tisto, kar nam je manj znano in kar Giuliano Serafini natančno definira v katalogu, da prav v samem grafičnem corpusu velikega italijanskega umetnika lahko najdemo anticipacije, simptome in intuicije, ki jih bomo potem srečali v njegovem slikarskem in kiparskem opusu. Razstava v Kopru in kasneje v Ljubljani, ki bo zajela (enainpetdeset grafičnih listov) vsa obodbja Burrijeve grafične produkcije, od "Variacij" (Variazioni) iz petdesetih let, pa do "Multiplex-ov" (Mul-tiplex) iz osemdesetih let, predstavlja prvo večjo prezentacijo umetnikovega opusa na Slovenskem. delujejo le v spremljevalnem delu festivala. V skladu s tem se je internacionalizirala tudi žirija, ki bo podelila nagrade; v njej sta ob Majdi Knap-Šembera še gledališka kritika iz Zagreba in Kolna Dalibor Foretič in Heinz Klunker. Kljub temu, da tuje predstave (še) ne sodelujejo v tekmovalnem programu, pa je z njihovim nastopom na festivalu mogoča primerjava slovenskih gledaliških dosežkov s tujimi, s tem pa nastajajo pogoji za dejansko vrednotenje domačih predstav. Ob tem spremlja srečanje vrsta prireditev, ki dokazujejo, da Maribor res živi s tem festivalom; v sredo je bilo srečanje direktorjev slovenskih gledaliških hiš, ki je izzvenelo v protest proti dragemu oglaševanju prireditev v časopisih, pa tudi proti ignoranci televizije, nastopila sta Vlado Kreslin z Beltinško bando in Zoran Predin, otvorili so razstavo gledaliških plakatov Željka Serdareviča, na Rotovškem trgu so nastopili od-štekani člani Gledališča Ane Monro, na Malem odru pa Draja Švajger z večnozelenimi melodijami, Lutkovno gledališče iz Maribora je premierno uprizorilo noviteto Darje Čeh Stopicljaj, v pesniški občini pa so se že začeli recitali, ki bodo kulminirali v Dnevu igralca - otvorila jih je Mira Sardoč, lanska dobitnica Borštnikovega prstana. Zaključna prireditev Borštnikovega srečanja bo v sredo, 28. oktobra, ko bodo na slavnostni podelitvi izročili odličja in nagrade najboljšim gledališkim ustvarjalcem v pretekli sezoni, pa tudi Borštnikov prstan za življenjsko delo. (NIA) Obalne galerije pripravljajo razstavo Alberta Burrija Tudi oni proti papežu Pred katedralo sv. Patricka v New Torku je skupina pristašev irske pevke Sinead CVConnor v znamenje podpore raztrgala papeževo sliko, kot je to storila ona, zaradi česar jo je marsikdo ostro kritiziral (Telefoto AP) : današnji televizijski in radijski sporedi Lil RAI1 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik in gospodarstvo 10.15 TV film: Un miline di miliardi, vmes vesti 11.55 Vremenska napoved 12.00 Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 13.30 Dnevnik 1 in Tri minute 14.00 Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...? 14.30 Rubrika za avtomobiliste TG Uno Auto 14.45 Film: II cavaliere del castello maledetto (pust., It. 1958) 16.15 Ris. film: II Buono il Cattivo e Braccobaldo 17.55 V Parlamentu in vesti 18.10 Nan.: Mio zio Buck 18.45 Variete: Ci siamo? (vodi Gigi Sabani) 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo) 22.30 Dnevnik 1 22.45 Dok.: I grandi viaggi di Linea verde 24.00 Dnevnik in vreme 0- 30 Danes v Parlamentu 0.40 Rubrika opolnoči 1- 20 Film: Mr. Rorret ^ RAI 2_________________ 6.50 Variete: Videocomic 7.00 Nanizanke in risanke 9.25 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 9.40 Film: Un giocatore trop-po fortunato (dram., ZDA 1982, r. D. Siegel) 11.25 Nanizanka: Lassie 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 100 ključev za Evropo 13.50 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.25 Santa Barbara 15.20 Film: Lultimo tramonto sulla terra dei McMas-ters (vestern, ZDA 1969) 17.00 Vesti in iz Parlamenta 17.10 Nan.: Un caso per due 18.10 Športne vesti 18.20 Nan.: Hunter 19.15 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Un inviato molto speciale - Mal d'-Africa, 22.05 Ouando c'e la salute 23.30 Dnevnik in vreme 23.50 Dokumenti: Viaggio dentro un sogno 0.35 Nan.: Reporter 1.20 Hokej na ledu ^ RAI 3 | 7.00 Sat News, Televideo 11.50 Drobci 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.10 Krožek ob dvanajstih 13.30 Izobr.odd.: Dottore in... 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Glasba: Figaro qua, Fi-garo la 15.15 Dok.: Šola se posodablja 15.45 Šport: Bike Fun Show, 16.05 rubriki o odbojki in ženski košarki, 16.45 IP v judu 17.20 Športna rubrika: Derby 17.30 Nanizanka: I mostri 18.00 Dok.: Sladka voda 18.50 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Telegiornale Zero (vodi Piero Chiambretti) 20.05 Variete: Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Telefono giallo (vodi C. Augias) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Milano Italia 23.40 Nan. Perry Mason: Linea di confine 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario 1.05 Film: Desideri proibiti (dram., Fr. 1960) | RTV Ljubljana 1 9.05 Zgodbe iz školjke 9.55 Šolska TV, Analitična mehanika, angleščina 11.00 Sedma steza (pon.) 11.30 Prisluhnimo tišini (pon.) 12.00 Poročila 14.45 Napovednik 14.50 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah 15.35 Film: Pet pušk za Zahod (ZDA 1955, r. R. Cor-man, i. D. Malone) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Spored za otroke: Lonček kuhaj - Pizza, 17.25 Prvi uspehi, 17.30 nan. Denver, poslednji dinozaver, 17.50 Po belih in črnih tipkah 18.40 Alpe-Donava-Jadran 19.10 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Žarišče in Osmi dan 21.40 Nad.: Skupna dežela 22.30 Dnevnik, vreme in šport 22.55 Poslovna borza 23.05 Po stari Ljubljani 23.30 Napovednik 23.35 Sova, vmes nanizanka Haggard 2 (1. del) in nad. Večerna zarja (Šp. 1987, 2. del) 1.00 Video strani TV Koper 15.10 Nan.: Projekt NLP 16.00 TV novice - Oresedici 16.05 Otroški program 16.50 Nan.: Chicago Story 18.00 Slovenska kronika in Studio 2 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Crime Story 20.45 Film: Zasebni pekel 36 (krim., ZDA 1954) 22.05 Vsedanes - TV Dnevnik 22.15 Dok. film: Kavboj, krava in yuppie 23.05 Nan.: Projekt NLP TV Slovenija 2 14.30 Dosje (pon.) 15.10 Sova, vmes nan. Brok-klynski most, nad. Večerna zarja ter dok. Ameriška kronika 17.20 Svet proroča 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi 19.00 V službi rock n'rolla 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 TV igrica: Besede... 20.30 Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (24. epizoda) 20.55 Glasba, show in cirkus 21.55 Omizje • 23.55 Svet poroča (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran (pon.); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (r. Marko Sosič); 11.45 Kantavtorji in šanso-njeji; 12.00 Otrok in igra; 12.20 Italijanska lahka glasba; 12.40 MePZ F. Borgia Sedej; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: simfonični orkester slovenske filharmonije; 18.00 Radijska igra: Stekleni stolp; 18.45 Orkestri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.45 Spot; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Beethovna; 21.05 Premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov in ever-grinov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. RADIO KOPER (slovenski program) L CANALE S___________________ 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) 10.30 Nanizanka: La časa nella prateria 11.30 Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti) 13.00 Dnevnik TG 5 13.25 Aktualno: Sgarbi guoti-diani (vodi V. Sgarbi) 13.35 Variete: Non e la RAI 14.45 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 1615 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.45 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi) 16.00 Otroški variete: risanke in kvizi 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Striscia la notizia 20.40 Film: Occhio alla perestrojka (kom., It. 1990, r. Castellano-Pipolo, i. Ezio Greggio, J. Cala) 22.40 Nan.: Pappa e... ciccia 23.10 Variete: Maurizio Co- stanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik 1-30 Spored non stop RETE 4_________________ 6.55 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. TG 4 vesti 10.00 Nad.: Marcellina, 10.30 Ines (i. A. Gutierrez) 11.00 Aktualno: A časa nostra (vodi Patrizia Rossetti) 11.40 TG 4 vesti 12.50 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.55 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 14.00 Nad.: Sentieri, 14.25 Maria (i. J. Martinez) 15.15 Rubrika o lepoti 15.25 Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre d amore, nato TG 4 vesti 17.40 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.00 Kviz: La cena e servita 18.55 TG 4 vesti 19.30 Nadaljevanka: Gloria 20.30 Film: Nessuna pieta (krim., ZDA 1986, r. Richard Pearce, i. Kirn Ba-singer, Richard Gere) 22.30 Kviz: Io, tu e mamma 23.15 TG 4 nočne vesti 23.30 Film: Ali That Jazz (dram., ZDA 1979, r. Bob Fosse, i. Roy Scheider) ITALIA t________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: aktualnosti, variete, risanke 9.15 Nanizanke: Baby Sitter, 9.45 Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 La časa nella prateria, 11.45 La donna bionica, 12.45 Magnum P.I. 13.45 Otroški variete: Risanke in Ciao ciao Street 16.00 Variete: Unomania 16.05 Nan.: Happy Days 16.35 Varieteja: E' pericoloso troppo šport, 16.50 Twin Clips 17.25 Nan.: Agli ordini papa 17.55 Varieteja: Lo dici tu, 18.00 Mitico 18.25 Nan.: MacGyver 19.30 Odprti studio in šport 19.45 Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke 20.30 Film: Gli aVventurieri della citta perduta (pust., ZDA 1987, r. Gary Nelson, i. Richard Chamberlain, Sharon Stone) 22.30 Šport: Torkov priziv 0.30 Odprti studio 0.45 Pregled tiska 0.50 Studio šport ODEON_________________ 13.00 Nad.: Colorina 14.00 Deželne vesti 14.30 Risanke 15.30 TV film: Ivanhoe (i. Ro-ger Moore, A. Dawson) 16.15 Film: Ai vostri ordini si-gnora (kom., It. 1939, r. Mario Mattoli, i. Elsa Merlini) 18.00 Nadaljevanka: Mariana 19.00 Deželne vesti 19.30 Risanke: He Man 20.00 News Magazine Tele-facts 20.30 Film: Sette ore di guai (kom., It. 1951, r. Vittorio Metz, i. Toto, I. Barzizza) 22.15 Deželne vesti 22.45 Film: La banda del truci-do (krim., It. 1977, i. Tomas Milian) TMC___________________ 8.30 Tečlaj angleščine 8.45 Nadaljevanki: Doppio imbroglio, 9.30 Potere 10.00 Rubrika: ženska TV (vodi Carla Urban) 11.40 Nan.: Doris Day Show 12.10 Variete: Kosilo z Wilmo 13.00 TMC News - Šport News 14.00 Film: Caramella (kom., ZDA 1989, r. Paul Scheider, i. Ricki Lake) 16.15 Variete: Arniči mostri 17.15 Rubrika: Ženska TV 19.30 Vesti: TMC News 19.55 Otroški variete: Le favo-le di »Arniči mostri« 20.00 Nanizanka: Maguy 20.35 Glasbena oddaja: La piu bella sei tu - Italia contro il Resto del mondo (vodita Luciano Rispoli, Laura Lattuada) 22.35 Šport: Strike, ribolov na ekranu 23.05 Nočne vesti in vreme 23.25 Film: Andrej Rubljov (biog., SZ 1969, r. Andrej Tarkovski) 2.30 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 14.00 Rubrika: Zelena dežela 16.55 Kratke vesti 17.00 Starlandia 18.00 Nan.: Mago Merlino 18.30 Nad.:Destini 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Belo in črno 20.30 Nan.: I giorni di Brian 21.30 Rubrika: Šport in šport 22.30 Nočne vesti 23.30 Ena rastlina na dan TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, vmes koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Evergreen,- 8.15 Na rešetu; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi-Prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Skupščinska kronika; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Remember; 16.00 Popoldne ob 4.; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'-ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 17.45 Paff... boom; 19.00 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba. Razslojevanje načete večinske koalicije na občini Gino Cocianni ni več predstavnik KD Fornasir zavrnil Scaranova podtikanja Ponovno je med nami Bilten Kulturnega doma Prikaz utripa raznolike in bogate dejavnosti Vsaka skupina v goriškem občinskem svetu št^je v poprečju 2,8 svetovalca." Od sinoči je v občinskem svetu, tudi uradno, štirinajst svetovalskih skupin. Gino Cocianni, ki je bil leta 1990 izvoljen na listi KD, je na sinočni seji napovedal izstop iz te skupine in hkrati tudi, da ustanavlja novo, samostojno skupino. Pojasnil je razloge, ki so ga pripeljali do take, dokončne odločitve, medtem ko so bila razhajanja s politiko stranke prisotna že dalj časa. Gino Cocianni, ki je bil pred leti tudi v deželnem svetu, je skušal dopovedati, da ga je ozračje, ki še zmeraj vlada v vrstah KD prisililo k odločitvi, da bo odslej jasno na strani Gibanja za demokracijo La Rete. Napoved o izstopu je seveda izzvala nekaj reakcij. Najbolj oster je bil načelnik svetovalske skupine KD Obit, ki je Cociannija povabil naj bo dosleden in naj da odpoved tudi z mesta občinskega svetovalca, v skladu z obvezo, ki jo je sprejel ob prevzemu kandidature. Tega pa Cocianni ni naredil in bo, kot kaže, še nekaj časa sedel v občinskem svetu, menda dokler se ne spravijo z dnevnega reda nekatera kočljiva vprašanja. Sicer pa smo sinoči lahko prisluhnili tudi dolgemu odgovoru svetoval- ca inž. Nicoloja Fornasirja na namigovanja in podtikanja, ki jih je na njegov račun, izrazil nekdanji župan Scarano v "obrazložitvi" ozadja vprašanja financarske šole. Obrazložitev je Scarano prebral na seji 1. oktobra letos. Scaranove izjave ocenjuje Fornasir kot zlonamerne, neresnične in tudi tendenciozno žaljive. Scarano je namreč v svoji izjavi skušal prikazati inž. Fornasirja in njegovo stališče do vprašanja gradnje vojašnice, kot izraz antimeridionalis-tičnega in rasističnega mišljenja. Take trditve v pismu, ki ga je prebral, razdelil drugim svetovalcem in tudi opremil z nekaterimi dokoumen-ti izpred šestih, sedmih let, ki v mno-gočem pojasnjujejo njegovo zadržanje, inž. Fornasir najodločneje zavrača. Tudi zato, ker so enakega stališča glede vojašnice tudi ljudje, ki so po izvoru z juga države in tega nikakor ne prikrivajo. Fornasir ugotavlja, da je tako obtoževanje edino orožje, ki še ostaja zagovornikom "tistega" načrta, ki bi se uresničil s "tistim" financiranjem in ki bi ga upravljali "tisti" protagonisti. Fornasir zaključuje z ugotovitvijo, da se pač na njegov račun in na račun drugih somišljenikov širijo različne laži in neresnice, vendar pod krinko anonimnosti. "Zaradi tega nas je tudi malce strah, ker se menda za tem skrivajo osebe, ki ne vidijo trenutka da bi se maščevale in ki prav zaradi tega delujejo iz anonimnosti". Glavni podpisnik, poleg njega so pismo podpisali še Alessandro Feleppa, Marjan Cefarin, Luciano Cicuttin in Salvatore Capri, nekdanji svetovalci, zatrjuje, da bo šel kljub temu svojo pot, mimo nizkih udarcev dnevne politike. Nekdanjega župana Scarana na sinočni seji ni bilo videti. Slišati je bilo sem pa tja kakšen namig, da naj bi se spet močno angažiral v politiki in sicer tokrat v vrstah Maria Segnija. S tistimi, ki so bili predolgo v politiki, je pač tako, da se ji ne morejo kar tako odpovedati in se, če je treba tudi reciklirajo. Sicer pa je bil prvi del sinočne seje namenjen razpravi o Goriški prosti coni, o storjenih korakih in o tem kaj se pripravlja, da bi ne prišlo do ukinitve. Edina, ki sta za odpravo sta predstavnika zelenih golobice. Za odpravo zato, da se pomete s starim in kar se za tem skriva in se morda jutri, če bo treba, uvede nov mehanizem. Občinski svet bo spet zasedal danes. Upravni odbor združenja "Kulturni dom — Gorica" je predčasno izdal četrto zbirko dvojezičnega "Informativnega biltena", ki ga je uprava kulturno-športnega središča začela izdajati pred petimi leti in s tem očitno prispevala k popolnejšemu informiranju o delovanju centra. V dokaj zajetni brošuri, četrti po vrsti, lahko razberemo najpomembnejše značilnosti celotne sezone 1990/91, delno pa tudi sezone 1991/92. V zbirki je namreč zaobjet mesečni seznam vseh prireditev, ki so jih v navedenem obdobju priredili v Kulturnem domu. Vsega skupaj so zabeležili 238 prireditev (gledališke in filmske predstave, predavanja, glasbeni večeri, likovne razstave, rekreacijski in teles-nokulturni večeri itd.); prirediteljev posameznih pobud pa je bilo vsega skupaj kar 76. Na vseh teh kulturnih prireditvah pa so našteli kakih 50 tisoč obiskovalcev, kar nedvomno potrjuje, da je goriški Kulturni dom odigral v tem obdobju pomembno vlogo kulturnega stičišča v goriškem mestu. Loto - sreča sget doma v Standrežu Sreča je ob koncu tedna kot kaže močno potrkala na Goriškem. Medtem ko so v nedeljo zv-čer na gradu Dobrovo z žrebom določevali lastnike osmih novih bmw in denarne dobitke (najvišji v znesku 10 milijonov tolarjev) v okviru jesenskega 3x3, so se zvesti igralci lota, zlasti tisti, ki stavne listke vplačujejo v Mihaelovi ulici, veselili nad čednimi vsotami denarja, ki so jim ga prinesle srečne kombinacije. Skupaj naj bi samo v izpostavi loterije, ki jo upravljata Bruno in Elide Laurenti, anonimni igralci zadeli od dvesto do tristo milijonov lir. Srečni številki sta bili 14 (izžrebana v Firencah) in 48 (izžrebana v Torinu). Obe številki se nista pojavili že skoraj dve leti in je bila zatorej verjetnost in pričakovanje, da bosta le izžrebani toliko večja. Srečo sta prinesli tudi številki 15 in 55 izžrebani v Palermu. Naj omenimo, da so v izpostavi loterije v Standrežu že letos poleti zabeležili nekaj zajetnih dobitkov, višjih celo kakor tokrat. Ob jezeru Maggiore našli trupli Simonette fin in prijatelja Iz Strese na jezeru Maggiore je v nedeljo dopoldne prispela kruta vest: v avtomobilu y 10, rdeče barve, parkiranem v neposredni bližini jezera, so našli trupli 34—letne Simonette Usodipiazza Pin iz Tržiča in 32—letnega Luigija Gregorata iz kraja Tapog-liano. Trupli sta ležali v prtljažniku avtomobila, deloma pokriti s plaščema in z okrvavljeno glavo, pokrito s kapuco. Na podlagi prvih ugotovitev je mogoče sklepati, da sta bila Šimonetta in Luigi umorjena. Po do zdaj razpoložljivih informacijah preiskovalci menda še niso našli kovčka v katerem je Luigi Gregorat, trgovski zastopnik, hranil vzorčno zbirko dragocenosti. In prav ta okoliščina potrjuje domnevo, da je šlo za umor iz roparskih namenov. Domnevati je mogoče celo, da sta bila umorjena na drugem kraju in da sta bili trupli naknadno pripeljani v bližino jezera. Trupli so našli v nedeljo dopoldne, vendar pa so Pinovo, kot kaže, pogrešali že od četrtka zvečer. V četrtek, okrog 17. ure naj bi namreč telefonirala možu iz Milana in napovedala, da se bo vrnila naslednjega dne. To je bila tudi zadnja vez med 36—letnim Robertom Pinom in dve leti mlajšo ženo. Zaman se je po tistem sporočilu skušal povezati po prenosnem, oziroma radijskem telefonu z ženo, oziroma njenim sodelavcem Gregoratom. Brez uspeha so ostali tudi pozivi, ki jih je Roberto Pin naslovil preko časopisov in televizije. Končno je sam odpotoval v Milano, kajti ni se mogel sprijazniti z dejstvom, da je žena dobesedno izginila. V nedeljo, potem ko je Roberto že odpotoval, pa je goriška kvestura prejela sporočilo o najdbi rdečega Y 10 in o tragičnem koncu dveh prijateljev in sodelavcev. Tudi Šimonetta naj bi se namreč odločila za isto delo kakor Luigi Gregorat s katerim sta se menda poznala že iz šolskih klopi. Iz Tržiča, kjer je skupaj z možem Robertom stanovala v večstanovanjski hiši v ulici Nove Giugno, 13, naj bi Šimonetta odpotovala na njeno zadnje potovanje v četrtek zjutraj. Okrog 17. ure zadnji telefonski klic domov. Kaj se je zatem dogajalo in zgodilo bodo skušali ugotoviti preiskovalci. Zdi se, da že razpolagajo z nekaj indici, ki jih bodo čimprej preverili. Tako naj bi že opravili nekaj hišnih preiskav in to na območju Tržiča. Skrbno nadalje preverjajo beležke v rokovniku umorjenega Gregorata, ki so ga našli v avtomobilu. Včeraj zjutraj so v bolnišnici v Verbanii opravili obdukcijo trupel, ki menda v celoti potrjuje izhodiščno domnevo, da sta bila Pinova in Gregorat zverinsko ubita. Oba sta imela razbito lobanjo. V prihodnjih dneh bodo znani rezultati toksikološke analize. Pomembni so za ugotovitev, če sta bili žrtvi pred smrtnim udarcem omamljeni ali kako drugače omrtvičeni. Po sicer nepotrjenih vesteh, naj bi v Gregoratovi torbi z vzorčno kolekcijo bili predvsem diamanti, vredni nekaj sto milijonov lir. Odbor ANPI/VZPI o neobičajnem prenosu posmrtnih ostankov masovcev Nezgoda na gradbišču v Ul. Rabatta Delavec padel z zidarskega odra Te dni se je sestal odbor goriš-ke sekcije VZPI/ANPI ter razpravljal o nekaterih organizacijskih zadevah, zlasti ob upoštevanju skorajšnjih spominskih slovesnosti. Z zadovoljstvom je vzel na znanje sporočilo o slovesnosti v Gonarsu, v nedeljo, 1. novembra, ki se je bo udeležila ministrica za vprašanja borcev in invalidov republike Slovenije, v delegaciji pa bo tudi novogoriški župan Sergij Pelhan. Ista delegacija bo sodelovala tudi na slovesnosti na goriškem glavnem pokopališču. Na seji so vzeli na znanje tudi dejstvo, da bodo komemorativne slovesnosti tudi v primestnih krajih, na pobudo tamkajšnjih sekcij in v sodelovanju s kulturnimi društvi in rajonskimi sveti. V nadaljevanju seje pa je odbor vzel v pretres tudi pobudo dveh posameznikov, ki sta na gotovo neobičajen in težko sprejemljiv način poskrbela za odkopanje in ilegalen prenos posmrtnih ostankov vojakov X MAS. Pobuda je bila izvedena na neobičajen način, vsekakor izven in mimo duha sporazuma med županoma obeh mest, ki poleg drugega predvideva tudi ugotavljanje zgodovinske resnice o preteklem obdobju in tudi ugotavljanje grobišč. Odbor ANPI/VZPI je na omenjeni seji tudi soglašal s predlogom, da se Občina in Pokrajina spodbudita in prevzameta aktivno vlogo prav v odkrivanju polpretekle zgodovine, pri čemer pa ne more biti polovičnih resnic. ANPI je v sodelovanju z drugimi odporniškimi zvezami to že naredil s publikacijo "II cos-to inamissibile della guerra". In končno še vest o zamenjavi v vodstvu: mesto tajnika je po odstopu Silvana Culetta prevzel Damjan Primožič. OBVESTILO ZA ČLANE ZUNANJETRGOVINSKE SEKCIJE SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA 1) Center za zunanjo trgovino pri GZ Slovenije bo v sodelovanju z Mon-dimpresa iz Rima organiziral Poslovno srečanje slovenskih in italijanskih podjetnikov in sicer 13. in 14. novembra 1992 v Portorožu. Na sedežu razpolagamo s prijavnicami. Prijaviti se je treba do srede, 28. t.m. 2) Trgovinska zbornica nam je sporočila, da na oddelku za zunnanjo trgovino razpolagajo z dokumentacijo, ki je potrebna za pridobivanje predpisanega ministrskega dovoljenja za izvoz blaga v Bosno in Hercegovino, na Hrvaško in v Makedonijo. Na gradbišču v ulici Rabatta 13, kjer podjetje Riccesi iz Trsta gradi, po nalogu zavoda IACP večjo stanovanjsko zgradbo, se je včeraj popoldne, okrog 16.30 huje ponesrečil Redento Brocchetto iz Por-petta v videmski pokrajini. Padel je z zidarskega odra z višine kakih osem metrov, pri tem pa se ranil po glavi. Njegovo zdravstveno stanje je sprva kazalo precej hudo, vendar pa so zdravniki po temeljitem pregledu izrekli prognozo okrevanja v dvajsetih dneh zaradi rane na glavi in zaradi močnega šoka. Brocchetta so pridržali na zdravljenju v neurološ-kem oddelku. Nesreča se je zgodila pozno popoldne, ko navadno popustita, zaradi utrujenosti, budnost in previdnost. Pa še kronološka podrobnost, oziroma zanimivost. Ponesrečenec bo prav danes dopolnil 62 let. V laguni našli truplo Bobiza Včeraj zjutraj so v gradeški laguni našli truplo 59—letnega čuvaja Giordana Bobiza iz Ronk, ul. Brigata Macerata 21. Truplo je v vodi opazil gradeški ribič in vest takoj sporočil karabinjerjem. Bobiz je bil zaposlen kot čuvaj na otoku Gorgo, v gradeški laguni, na območju Belvedere. Pogrešali so ga deset dni. Včeraj so na truplu že tudi opravili obdukcijo. Menda je smrt nastopila zaradi utopitve, vsled nenadne slabosti. Plakatiranje vse vprek! Očitno je pojav lepljenja plakatov zunaj za to določenih prostorov dobil širšo dimenzijo. Goriška občinska uprava sporoča, da se v mestu in okolici lepi reklamne in druge plakate vse vprek. Odgovornih, oziroma krivcev za tako početje je najbrž več. Občina za to vabi odgovorne, naj plakate čimprej odstranijo, ker bodo sicer ravnali po predpisih. Krivce bodo kaznovali, plačati pa bodo morali tudi stroške za odstranjevanje, za kar bo sicer poskrbela občina. ■ V prometni nesreči, zgodila se je sinoči nekaj pred 20. uro v Puccinijevi ulici, se je laže ranil 17—letni motorist Claudio Ceretti iz Tržaške ceste 36. Kot priloga zbirki pa je biltenu priključen depliant Kulturnega doma, ki ga je uprava doma izdala v okvirju praznovanj 10. obletnice otvoritve. Četrto zbirko informativnega biltena Kulturni dom — Gorica" sta uredila Igor Komel kot odgovorni za Bilten in Sandra Marvin. Ob tej priložnosti se Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici želi tudi zahvaliti vsem organizacijam, javnim ustanovam, posameznim skupinam ter še posebej sredstvom javnega obveščanja in lastnim sodelavcem, ki so tako ali drugače pripomogli k uspešni izpeljavi programa. V Kulturnem domu so v tem trenutku v teku obnovitvena dela tako osrednje kot male dvorane. Predvideva se, da bodo slednja zaključena že v razmeroma kratkem roku, tako, da bo lahko delovanje v domu steklo že v prvih spomladanskih mesecih. Cvetličarne odprte vse dni V tednu pred prazniki vseh svetih, bodo cvetličarne poslovale vse dni med tednom in tudi na praznični dan. Združenje trgovcev goriške pokrajine ASCOM sporoča, da bodo torej cvetličarne odprte tudi v popoldanskem času, v sredo, 28. oktobra prav tako. Na dan Vseh svetih, 1. novembra, bodo cvetličarne odprte v jutranjih urah in v ponedeljek, 2. novembra bodo cvetličarne odprte tudi v popoldanskem času. _________prispevki___________ V počastitev spomina Žele Pahor darujejo nečakinje iz Korit 50 tisoč lir za pevski zbor Rupa-Peč. razna obvestila Kinoatelje pripravlja v Gorici Multi-medialne tečaje slovenskega jezika. Tečaji so različnih stopenj: začetne stopnje, nadaljevalne in izpopolnjevalne stopnje, tečaj za narečno govoreče (integracijski tečaj) in tečaj za otroke. Informacije in prijave v knjižnici D. Fei-gel, ul. della Croce 3 tel. 531733. Slovensko planinsko društvo priredi 15. novembra tradicionalno martinovanje na Lokvah. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 17. do 19. ure. Število mest je omejeno. Vpisovanje se zaključi 30. oktobra, oziroma ob oddaji vseh mest. Društvo upokojencev prireja tradicionalno martinovanje, v nedeljo, 8. novembra, na gradu Dobrovo: obisk kleti, degustacija vin, večerja, godba, kostanj... Vpisovanje na sedežu ob sredah do 28. t.m. in pri poverjenikih. PŠD Naš Prapor priredi v soboto, 14. novembra martinovanje na agriturizmu Radikon. Rezervacije sprejema Anica Primožič tel. 34623. Ljudska knjižnica Damir Feigel v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 12. in od 13. do 17. ure (ob četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta). ZSKD sporoča, da njen urad posluje po običajnem urniku: ponedeljek in četrtek 8.00-14.00 in 16.00-18.00, torek, sreda in petek 8.00-15.30. kino Gorica VITTORIA 21.00 Filmi na planinsko tematiko. Jutri 19.50 - 22.00 »II continen-te nero«. CORSO 17.00-22.00 »Cuori ribelli«. VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Le relazioni pericolose«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto. Jutri 20.30 Začetek koncertne sezone. Nastopa violončelist Mischa Maisky. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Mestni fantje«. SVOBODA 20.00 »Oddelek za umore«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna - ul. A. Manlio 14/a/b - tel. 480405. __________pogrebi____________ Danes v Gorici ob 12. uri Valeria Go-mišček vdova Grendene iz bolnišnice Janeza od Boga v Štandrež in ob 13.15 Annamaria Paron iz splošne bolnišnice v Marjan. Izšla je po daljšem premoru, v novi preobleki V prodaji je nova številka revije JVKC II Territorio ZSKP pripravlja F. Vodopivca opereto V soboto 7. novembra premiera Srce in denar Po treh letih odsotnosti je spet izšla revija "II Territorio", ki jo izdaja komisija za založniške dejavnosti pri Javnem večnamenskem kulturnem centru v Ronkall. Revija nosi zaporedno številko 29 in se tokrat predstavlja z novo grafično opremo. Časnikarjem so jo pred kratkim predstavili na sedežu JVKC predsednik JVKC Tiziano Pizzamaglio in direktor Aldo Bucarella ter urednik Rinaldo Rizzi. Bucarella je podčrtal dejstvo, da je bila revija sestavljena v naglici, ker je bila izdaja nujno potrebna. Treba je bilo namreč pokazati, da revija ni zamrla. II Territorio mora ohraniti svojo začetno zamisel s kulturno, zgodovinsko, folklorno in krajevno vsebino. Od tistega daljnega leta 1978, ko je izšla prva številka, se revija razvija in se noče izneveriti poslanstvu, ki ji je bilo zadano. Bucarella je nato razložil novosti nove številke revije. II Territorio ne želi biti samo znanstvena, niti specialistična revija, ki prej oddaljuje širok krog bralcev, kot da bi jih privabljala. Prav zaradi tega je namen približati se ljudem, tudi tistim s preprosto kulturo. Od te številke dalje bo revija zanimiva za vsak nivo znanja in kulture. Nove rubrike so bile mišljene za širši krog bralcev. Tudi naslovnica je spremenjena, na njej je slika Walterja Dusat-tija iz Turjaka. Zanimiv je tudi prostor posvečen intervjujem, ki bodo od sedaj običajnost. V poštev bodo prišle osebnosti, ki se na področju Tržiča in bližnjih območijsoočajo s posebnimi specifikami. Tokrat je to izvedenka za astronomijo Margherita Hack. Tu je še kotiček z naslovom "Fotostoria", ki je najbolj blizu ljudem in njihovim lokalnim zanimanjem. Tokrat je bilo govora o Alferiju Cubiju, ki je dvajset let igral nogomet v italijanski A ligi in je spomin na njegove podvige še živ pri starejših ljudeh. "Fotostoria" bo posvečena osebnostim z našega področja, ki so se uveljavile v narodnem in mednarodnem okviru. Bucarella je začel nizati predvsem težave finančnega značaja, ki v prvi vrsti hromijo Center in njegove dejavnosti. Mnenja je bil, da je izdajateljska dejavnost med najbolj izpostavljenimi. Revija je tako izšla predvsem zaradi požrtvovalnosti sodelavcev, deželne podpore in zasebnikov. Preden je zaključil, je Bucarella navedel, da bo naslednja številka revije predvidoma izšla v decembru in bo posvečena beneškim vilam na Tržiškem. Svoj poseg je zaključil z željo, da bi ljudje vedno bolj brali revijo. Za njim je spregovoril predsednik JVKC Tiziano Pizzamiglio, ki se je odgovornim zahvalil za odlično opravljeno delo. Dejal je, da je bila ta izdaja v celoti krita brez posega v že tako skromne fonde centra in bo zato treba nadaljevati po tej poti in sproti poiskati kritje za vse založniške projekte. Napovedal je tudi izid neke druge publikacije, a se zaradi previdnosti ni hotel spustiti v podrobnosti. Rinaldo Rizzi, dolgoletni odgovorni urednik revije, ki je bil med njenimi ustanovitelji, je povedal, da je zanj zelo pomembno, da se II Territorio pojavlja po treh letih zatišja, ker je to glas neke realnosti na Tržiškem. To ni revija nacionalističnih nagnenj, saj je s slovenskimi prispevki to večkrat pokazala. Niti ni revija zaprta sama vase, ki se bori proti neki ogro-ženosti.Izid revije je odbrodošel prav v trenutku, ko mora 9 občin konzorcija podpisati nov statut, s katerim se bo JVKC še naprej ohranil. Poleg tega bo predvsem politikom revija presenečenje, ker tokrat ni nikogar finančno bremenila, zato tudi ni razloga, da bi morala zamreti. Revija II Territorio številka 29 je bila tiskana v 1000 izvodih in stane 10 tisoč lir. Vsebina je raznolika. Na prve strani spadajo uvodne misli urednikov in politikov JVKC, nato vsebina preide na kulturo (Sci-pio Slataper in "tržaška nevroza"), spusti se na jezikoslovno področje (študija o izposojenkah iz angleščine v italijanski jezik in tržiško narečje). List se nadaljuje s prispevki o raznih osebnostih, med katerimi je tudi prispevek Ivana Vogriča, ki govori o Valentinu Komavliju, socialdemokratu, ki je politično sodeloval na začetku stoletja s Henrikom Tumo. Zanimiv je tudi prispevek organizacije LIPU iz Gorice s forografijami o otoku Cona in favni, ki živi na njem. (M.J.) Še en poklon skladatelju Vinku Vodopivcu ob 40—letnici smrti. Pripravlja ga Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. 7. novembra bodo namreč v Katoliškem domu predstavili V. Vodopivca opereto Srce in denar. Predstavo bodo ponovili še 8. in 12. novembra. Te dni množica ustvarjalcev ( pri predstavi je tako ali drugače vključenih skoraj sto oseb), te dni pridno vadi, saj do premiere ni več daleč in je treba zelo intenzivno uporabiti čas, ki je še na razpolago. Nalogo režiserja operete je prevzel Aleksij Pregare, za glasbeni in pevski del pa skrbi Hilarij Lavrenčič. Ob tem velja zabeležiti, da je ZSKP že v prejšnjih letih poskrbela za postavitev z organizacijskega in scenografskega vidika zelo zahtevne operetne predstave Planinska roža. Takratne izkušnje so s pridom uporabili ob novi predstavi, ki je tik pred zdajci. Premiera bo, kakor smo uvodoma zapisali, v soboto, 7. novembra v Katoliškem domu. Gornji posnetek prikazuje nastopajoče med vajo. ”Maja” novost na področju kulturne dejavnosti v Gorici Pred kratkim so v Gorici ustanovili kulturno zadrugo z nazivom "Maja". Ob tem velja takoj povedati, da gre za prvo tovrstno pobudo med našo skupnostjo na Goriškem. Namen novoustanovljene zadruge je, da se tudi preko zadružniške-ga pristopa vključimo v razvejan svet kulturnega delovanja, obenem pa tudi to, da zadruga zagotovi lastnim članom primerno profesionalnost, tako na področju razvijanja in ustvarjanja kulturne dejavnosti kot tudi organiziranja in servisiranja vsestranskih kulturnih potreb. V tej prvi fazi vključuje zadruga šestnajst članov, v prihodnje pa se bo njihovo število prav gotovo povečalo, saj se lahko zadrugi pridruži vsakdo, ki je zainteresiran za to zvrst zadružniške dejavnosti. Na ustanovnem občnem zboru so zbrani člani izvolili — poleg izglasovanja ustanovnega akta — tudi začasni odbor kulturne zadruge. Za predsednika je bil izvoljen Igor Komel, za podpredsednika Karel Devetak; člani upravnega odbora pa so: Igor Devetak, Sandra Marvin in Elijana Bensa. Nadzorni odbor sestavljajo Boris Peric, Vili Prinčič, Marko Komel, Rudi Pavšič in Damjan Klanjšček. Razsodišče pa sestavljajo Nada Komjanc, Mirko Primožič in Marko Marinčič. Zadruga naj bi pričela s svojim rednim delovanjem že v prihodnjih mesecih, oziroma takoj, ko bodo izpeljane vse pravne obveznosti v zvezi z nastankom nove zadružniške družbe. Novonastali goriški kulturni zadrugi "Maja" in njenim članom iskrene čestitke ob rojstvu in predvsem veliko uspeha pri delovanju. Še čas za abonma SSG S predstavo Hamleta v pikantni omaki A. Nicolaja, prejšnji torek, Je Slovensko stalno gledališče uvedloletošnjo abonmajsko sezono. Predstava je bila v Verdijevi dvorani, kjer se bodo letos odigrala še tri dela in sicer 9. novembra, ko bo gostovalo PDG iz Nove Gorice z igro ^okopani otrok, 15. decembra, ko bodo med nami spet člani SSG z A. P. Čehova Češnjevim vrtom ter 22. decembra, ko bo gostoval Cankarjev dom z delom Ob letu obsorej. Zaradi preurejanja Kulturnega doma bodo tudi prve predstave po novem letu predvidoma v Verdijevi dvorani in šele proti koncu sezone naj bi bila spet na razpolago velika dvorana v Kulturnem domu. Naj ob tem posredujemo še obvestilo Kulturnega doma, oziroma °rganizatorjev gledališke abonmajske sezone: ljubitelji gledaliških Predstav, ki si še niso utegnili oskrbeti abonma, to lahko uredijo v Prihodnjih dneh, do naslednje predstave. KULTURNI DOM Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige »LEPO JE BITI SLOVENEC NI PA LAHKO...« v četrtek, 29. oktobra ob 18. uri na Goriškem gradu. O svojem najnovejšem delu bo spregovoril CIRIL ZLOBEC, član Predsedstva Republike Slovenije. Morda ze v decembru predstavitev uspehov tržiške znanstveno-alpinistične odprave Poročali smo že, da se je pred kratkim vrnila iz Nepala znanstveno - alpinistična odprava, ki si jo je zamislil, uresničil in vodil dr. Borut Spacal, zdravnik na pnevnomološkem oddelku in oddelku športne medicine v Tržiču. Spacal je po prvi izkušnji v Himalaji 1.1990 poskrbel za drugi del znanstvenih raziskav, tokrat s skupino trekingašev in alpinistov iz Tržiča. Odprava, ki je imela tudi pokroviteljstvo Občine Tržič, je imela širši odmev v javnih občilih naše dežele in tudi državna televizija RAI, ki se je ravno takrat mudila z eno ekipo v Nepalu, je poskrbela za intervju s člani odprave. Mimo dogodka kot takega, saj se je odprava srečno zaključila, smo skušali v pogovoru z udeleženci, zlasti z dr. Spacalom, izvedeti kakšno zanimnivost in podrobnost o znanstvenem aspektu. Spacala smo vprašali, kakšne so razlike med prejšnimi raziskavami in letošnjimi. Povedal nam je, da so bile novost predvsem aparature in natančnejše programiranje dela. Pomembno je dejstvo, da so bili udeleženci odprave po dogovoru na razpolago dr. Spacalu za znan- stvene raziskave, kar z alpinisti ne bi bilo mogoče, ker imajo tako rekoč vedno glavo na gori. Prava značilnost te odprave je bilo programiranje, ki ni dopuščalo improvizacije in velika pozornost dobri organizaciji življenja in dejavnosti na kraju. V glavnem je skupina šestnajstih ljudi, ki se je odpravila v Nepal, dobro vzdržala do višine 4000 metrov, više pa so se začele nekatere težave, ki so značilne za visokogorje. Prav zato so bili pomembni testi na vsakem udeležencu in sicer kardiološki, opazovanje dihanja v zvezi z naporom in v spanju in kako se človek obnaša v aklimatizaciji. Testirane so bile tudi tri vrste zdravil, ki so pospeševale dihanje, učinkovale na pretok krvi v plučnem sistemu in na srce ter za učinkovanje na metabolizem, kar vpliva na mišična vlakna, ki so pod obremenitvijo. Testom z zdravili se je podvrgla vsa skupina, kar pa ni povzročilo nobenih motenj, nasprotno, s previdnostjo je mogoče govoriti o določenih pozitivnih učinkih, vendar se bo o tem lahko govorilo po obdelavi nabranih podatkov. Po nekajtedenskem skupnem bivanju se je odprava razdelila na trekingaše in alpiniste. Slednji so se povzpeli na Is-land Peak (6189 m), na katerega so nesli tudi nekatere aparature za merjenje kisika v krvi. Dr. Spacal je te meritve opravil na vrhu omenjene gore. Prav alpinistični del odprave je navdušil dr. Spacala, predvsem zato, ker je bilo vreme najprej zelo slabo, nato pa se je prikazal zelo lep dan in je bilo zelo lepo gledati gore okrog sebe, posebno lep pogled je bil na južno steno Lhotseja, v kateri je Tomo Česen preplezal prvenstveno smer. Spacal je dejal, da so Slovenci v Himalaji zelo dobro poznani, posebno Česen, saj je njegov samotarski podvig pustil močan vtis tudi pri domačinih samih. Poleg tega so udeleženci tržiške odprave srečali tudi slovensko odpravo na Anapurno in zdravnika iz Izole Žarka Guzeja. Veteran slovenskih zdravnikov na odpravah se je z Andrejem Štremfljem odpravljal v Tibet, pred tem pa je predaval v šoli za vodnike v Manangu, ki je poimenovana po Alešu Kunaverju. Spacal je na koncu povedal, da bodo kmalu začeli z obdelavo podatkov in da bodo predvidoma v decembru predstavili zbrano gradivo. V zamisli ima, da bi povabil avstrijske in slovenske zdravnike, ki se bavijo z gorsko problematiko. Večer ne bo namenjen strogi znanosti, ampak bo namenjen širšemu občinstvu, ljubiteljem gora in planinskim društvom. Spacal se bo potrudil, da bo izšla publikacija, ki naj bi bila spomin na odpravo. V njej naj bi bila vsebina mešana, tako potopisje kot znanstveni del. Predvsem bi morala vsebovati določene zdravniško—organizacijske napotke, ki bi v bodoče lahko služili trekingašem in alpinističnim odpravam. Povedati je treba, da so poleg Spacala bili na odpravi še trije Slovenci. To so bili: Marta Lavrenčič, ki je zdravnikova žena in zdravnika Dolhar in Žerjal, ki sta Spacalu malce olajšala delo pri testih, saj bi bila 16—članska odprava sicer preštevilna za enega samega zdravnika. (Na sliki - dr. Borut Spacal opravlja testiranje na reakcije organizma v visokogorju. Glavni problem je krvni obtok, oziroma delovanje krvnega obtoka v specifičnih pogojih). Marko Jarc Na odbojkarskem turnirju v Trstu v konkurenci ekip iz višjih lig Valprapor Imsa osvojil 1. mesto Odbojkarji članske vrste OK Valprapor so na nedeljskem turnirju v priredbi društva Ferroalluminio v Trstu dosegli prestižen uspeh. V konkurenci obeh tržaških B-2 ligašev in tr-žiškega Cremcaffeja, ki je sestavil moštvo za zanesljivo napredovanje v C-l ligo, so namreč prepričljivo osvojili prvo mesto in zapustili telovadnico Monte Cengio med aplavzi občinstva. Potem ko je CUS Prevenire zjutraj s 3:1 (15:5, 9:15, 15:13, 15:13) premagal Cremcaffeja, so valpraporovci brez težav s 3:0 (15:8, 15:5, 15:5) ugnali drugega tržaškega drugoligaša Ferroallumi-nia. Pokazala se je utemeljenost trditev, da to društvo sploh nima dovolj kakovostne ekipe za nastop v zahtevni B-2 ligi. Veliko bolj verodostojen pa je bil uspeh Valprapora Imsa v finalu s CUS-om. Goričani so zmagali s 3:1 (12:15, 15:8, 15:8, 15:13), proti solidnemu nasprotniku pa so tudi odigrali svojo daleč najboljšo tekmo v pripravljal- nem delu sezgne, kar je teden dni pred pričetkom prvenstva C-l lige nadvse spodbudna ugotovitev. Naj omenimo še, aa je bil Aleš Feri imenovan za najboljšega igralca turnirja, Gabriele Berzacola pa za najboljšega podaj ača. Zvezni odbojkarski pokal Jutri še tekme zadnjega kola Z jutrišnjim kolom se bo končal kvalifikacijski del zveznega odbojkarskega pokala za moštva oa B-l do C-l lige, v katerem nastopajo tudi šesterke Valprapora Imsa, Bora in Koimpexa. Sobotni razplet in lestvice: MOŠKI 15. skupina IZIDA 5. KOLA: Rojalese - Valprapor 3:1; VBU - Copat Pordenon 3:0 (15:5, 15:4, 15:10). LESTVICA: VBU 10, Copat in Rojalese 4, Valprapor Imsa 2. ZADNJE KOLO (jutri): Rojalese -VBU; Valprapor Imsa - Copat Pordenon (Štandrež ob 20.30) ŽENSKE 11. skupina IZIDA 5. KOLA: Sangiorgina - Ken-nedy (15:8, 15:0, 15:8); Orna Vitrani -Bor 3:1. LESTVICA: Sangiorgina 10, Kenne-dy 6, Orna Vitrani 4, Bor 0. ZADNJE KOLO (jutri): Orna Vitrani - Sangiorgina; Bor - Kennedy (Suvich ob 19.uri) 12. skupina IZIDA 5. KOLA: Latisana - Koimpex 3:0; CUS Videm - Altura TS 1:3 (15:11, 5:15, 6:15, 11:15). LESTVICA: Latisana 10, Koimpex in Altura 4, CUS Videm 2. ZADNJE KOLO (jutri); Cus Videm -Latisana; Altura - Koimpex (Altura ob 20. uri). 1 košarkarskaprvenstva MOŠKA B LIGA IZIDI 5. KOLA Pordenone - JADRAN TKB 88:80 Ancona - Cento 87:89 Argenta - Montecchio 90:83 Ozzano - Ravenna 70:71 San Marino - San Dona 77:80 Mestrina - Faenza 70:89 Montegranaro - Porto S.Elp. 78:56 Oderzo - Campli 87:83 LESTVICA Faenza 5 5 0 450:390 10 Cento 5 4 1 451:436 8 San Dona 5 4 1 372:353 8 Ozzano 5 3 2 401:383 6 Oderzo 5 3 2 443:417 6 Ravenna 5 3 2 398:384 6 Ancona 5 3 2 402:381 6 Camplii 5 3 2 441:400 6 Mestrina 5 3 2 341:351 6 Pordenone 5 2 3 346:366 4 Argenta 5 2 3 410:414 4 Montegranaro 5 2 3 332:356 4 Porto S. Elp. 5 1 4 336:399 2 Montecchio 5 1 4 371:416 2 San Marino 5 1 4 423:441 2 JADRAN TKB 5 0 5 370:400 0 PRIHODNJE KOLO (1.11.92) JADRAN TKB - Montegranaro (v ned. ob 17.30); Argenta - Ancona; Faenza -San Marino; Montecchio - Oderzo; Ravenna - Pordenone; Camplii - Mestrina; Porto S. Elpidio - Benedetto Cento; San Dona - Ozzano. JADRANOVI STRELCI Čuk 84 (16,8); Merlin 74 (poprečno 14,8); Rauber 69 (13,8); Smotlak 48 (9,6); Ober-dan 30 (6); Starc 25 (6,2); Pregare 14 (7); Crisma 14 (3,5); Rebula 6 (3); Emili 4 (2); Pertot 2 (1). MOŠKA D LIGA IZIDI 4. KOLA BOR RAD. - Inter Muggia 77:70 S. Daniele Acli - KONTOVEL 89:79 Don Bosco - Conegliano 84:65 SGT - Udinese Basket 86:71 Arte Gorica - Martignacco 72:78 Limena - Jesolo 77:73 Porcia - Staranzano Corrid. 70:79 Virtus Videm - Portogruaro 68:108 LESTVICA Don Bosco 4 4 0 356:274 8 Portogruaro 4 4 0 345:290 8 Limena 4 3 1 317:307 6 Martignacco 4 3 1 298:264 6 Inter Milje 4 3 1 313:292 6 BOR RADENSKA 4 2 2 325:308 4 San Daniele 4 2 2 310:295 4 Arte Gorica 4 2 2 333:325 4 SGT 4 2 2 316:292 4 Conegliano 4 2 2 324:312 4 Staranzano 4 2 2 324:333 4 KONTOVEL 4 1 3 298:341 2 Udinese Basket 4 1 3 315:328 2 Virtus Videm 4 1 3 270:347 2 Jesolo 4 0 4 296:341 0 Porcia 4 0 4 260:317 0 PRIHODNJE KOLO (31.10.92) BOR RADENSKA - Portogruaro Bere-tich (v ned. ob 11.00); KONTOVEL -Udinese Basket (v sob. ob 20.30); Porcia - Don Bosco; Martignacco - SGT; Inter Muggia Dino Conti - Staranzano Corri-doni; Jesolo - Arte Gorica; San Daniele - Virtus Friuli Videm; Conegliano Vi-gor - Limena. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem IZIDI 2. KOLA BREG -CICIBONA PLAS. 68:91 SOKOL WARM - Barcolana 65:68 Ferroviario - Cus Ts 71:66 Santos - Fiamma Basket 80:54 Fincantieri - Inter 1904 79:78 Libertas - St. Azzurra 92:73 Scoglietto - Lega Nazionale 76:82 LESTVICA CICIBONA PLAS 2 2 0 195:129 4 Santos 2 2 0 143:110 4 Ferroviario 2 2 0 151:143 4 SOKOL VVARM 2 1 1 149:131 2 Barcolana 2 1 1 145:145 2 Fincantieri 2 1 1 148:156 2 St. Azzurra 2 1 1 151:161 2 Lega Nazionale 2 1 1 145:160 2 Cus Ts 2 1 1 160:131 2 Scoglietto 2 1 1 171:174 2 Libertas 2 1 1 153:177 2 BREG 0 0 2 128:185 0 Fiamma Basket 0 0 2 146:175 0 Inter 1904 0 0 2 134:142 0 PRIHODNJE KOLO (31.10.92) CICIBONA PLASTEREDILIZIA - Ferroviario (ned. ob 11.30); Stella Azzurra -SOKOL VVARM (ned. ob 11.00); Barcolana - BREG (ned. ob 11.00); Lega Nazionale - Santos; Cus Ts - Libertas; Fiamma - Fincantieri; Scoglietto - Inter 1904. Na rolkarski tekmi za Pokal Albrizio Mladina Resco prva V nedeljo so se rolkarji ŠD Mia- * na Resco odpravili na zadnjo lkarsko sezonsko tekmo, oin si-:r za Pokal Albrizio, ki jo že vse i leta 1988 organizira društvo Sci Al Trieste. Kot vselej doslej se je tudi letos kma odvijala v dolinski občini ‘i tovarni Velikih motorjev. Tek- 0 vanj e je povsem uspelo tako iradi velikega števila tekmoval-iv kot zaradi lepega jesenskega 'emena. Mladina Resco je bila tudi letos avni favorit za končno zmago, ij se je predstavila na startu z ičjim številom tekmovalcev, ka-irim so se pridružili tudi pred-avniki rolkarskega kluba JUB 01 Ljubljana, tako da je za Mla-ino Resco tekmovalo kar 36 rol-irjev. Konkurenca je bila kar ostra, saj > nastopili tudi rolkarji reškega luba, ki so v odlični formi, po-ibno v ženski konkurenci. Tekma je bila na 3 km dolgi ivninski krožni progi. Začetniki ) morlai prerolkati 1 krog, mla-inci 2, kadeti 4, ostali pa 6 kro-ov. V kategoriji začetnic so na zma-ovalni oder stopile kar tri Mladi-ine predstavnice. Prvo mesto v :j konkurenci si je z lahkoto pri-orila državna prvakinja Mateja ogatec, na drugo in tretje mesto a sta prirolkali odlični Jelka Bo-atec in pa "mala" Mateja Pauli- Pri začetnikih so se izkazali Edoardo Di Felice z drugim mestom, Jan Prinčič, ki si je priboril 3. mesto, in Jara Košuta s četrtim mestom. V kategoriji mladink sta se odlikovali predstavnica JUB Dola Andreja Mali, ki je osvojila 1. mesto, in Tatjana Kobal s 4. mestom. Pri mladincih je zmagal David Bogateč, ki je po trdi tekmi (kajti veter je še kar nagajal) v Sprintu le premagal vse svoje konkurente. V tej kategoriji pa je treba omeniti dobro uvrstitev Tiborja Drasiča in pa soliden nastop Aljoše Paulina in Črtomirja Kobala. V kategoriji kadetov se je v ostri konkurenci odlično odrezal s 1. mestom David Pavlič (JUB Dol) in pa s 4. mestom Erika Tenceja. Dobro se je uvrstil tudi Mauro Nadlišek. Pri članih si je s preveliko lahkoto in prednostjo prisvojil prvo mesto Gianni Rupil, ki bi za las lahko prehitel drugouvrščenega Franca Plesnikarja. Dobro se je odrezal tudi Rajko Zečevič. Pieri-no Di Lenardo in Giacomo Petozzi pa sta dosegla prvo, oz. drugo mesto pri veteranih. Na društveni lestvici je bila Mladina Resco že drugo leto za-porodemo prva in tako dokazala svojo premoč v deželi. (David Bogateč) Na sliki M. Magajne rolkarji Mladine Resco, ki so nastopili na nedeljskem tekmovanju. V nedeljo v 4. kolu košarkarske D lige Dragocen uspeh borovcev BOR RADENSKA - DINOCONTI 77:70 (60:60; 31:28) BOR RADENSKA : Simonič 4 (0:0, 2:2, 0:0), Perčič 8 (0:0, 4:6, 0:0), Debe-ljuh 11 (5:7, 3:6, 0:3), Barini 4 (0:0, 2:4, 0:0), Smotlak 14 (12:17, 1:4, 0:0), Car-bonara 15 (5:7, 5:10, 0:3), Monticolo 6 (0:0. 3:7, 0:0), Poretti 8 (4:4, 2:5, 0:0), Grbec 2 (0:1„ 1:1, 0:1), trener: Sancin. SODNIKA: Forza in Giust iz Trsta. ON: Bor Radenska 35; Dinoconti 42. V polni dvorani Suvich so borovci v nedeljo osovjili nov par točk v pokrajinskem derbiju. Borova peterka Smotlak, Carbo-nara, Debeljuh, Poretti in Monticolo je po osmih minutah igre vodila z izidom 14:9. Minuta odmora je nato ustavila zagon domačinov, tako da sta bili ekipi enakovredni do polčasa, oziroma gostom je tudi uspelo, sicer za kratek čas, voditi s 24:21. Po odmoru so Sancinovi varovanci prednost treh točk znatno povečali. Od 22. do 28. minute so »belo-zeleni« z delnim izidom 12:2 imeli celo 15 točk prednosti (45:30). Trener Miljčanov je nato preknil odlični trend naših z eno minuto odmora, organiziral svoje vrste, kar pa je bilo tudi videti na igrišču. Borovci so nato preveliko žog zapravili v napadu. Veliko je bilo izgubljenih žog in zgrešenih metov, tako da so se nasprotniki s požrtvovalno igro približali našim. V nasprotnikovem taboru je pobudo prevzel Trimboli, ki je bil za naše zares neustavljiv. Tako so si borovci zapravili zanesljivo prednost 15 točk. V 40. min. so gostje imeli celo, da povedejo s prostima metoma 1 + 1, a so ju zgrešili. Vendar prav nekaj sekund pred iztekom rednega časa je Perossa izenačil s trojko. Kazalo je, da bodo Miljčani nadaljevali z uspešno igro, a ni bilo tako. Borovci so v podaljšku uspešno izvedli 11 na 13 prostih metov, pri čimer so bili prej neverjetno pomanjkljivi. Gostje pa so zaradi osebnih napak ostali na igrišču le v štirih, kar je olajšalo delo naših. Tokrat so borovci ulovili kar 35 odbitih žog v obrambi, od katerih Poretti 8, Smotlak 7, 13 v napadu, od katerih Monticolo 6. Pri tem pa je treba tudi dodati, da so borovci dosegli v prostoh metih le 29 na 44. In prav tako nizek odstotek je dovolil nasprotnikom, da so se približali in izid izenačili. Naj omenimo, da so v drugem delu srečanja zgrešili kar devet kombinacij 1 + 1. Tega pa si na prihodnjih tekmah ne morejo privoščiti. (U.A.) Naši košarkarji so tudi v nedeljo v Pordenonu v 5. kolu B lige izgubili Za Jadranovce spet usodni prosti meti Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Blokade Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obram. Napad Izgublj. Prid. M. CRISMA 6 3: 5(60%) :— 3: 5(60%) 0:1 (0%) — — — — — — 1 12 D. OBERDAN 10 5: 7(71%) 0:3 (0%) 5:10(50%) 0:1 (0%) 1 — 2 3 1 — 2 34 M. ČUK 23 10:15/66% 10:15/66% 3:4 (75%) 3 — 3 1 — — 1 38 D. PREGARC 1 — — — 1:3 (33%) 1 — — — — — 2 8 I. EMILI 0 0: 1 (0%) . 0: 1 (0%) 0:2 (0%) — ' — 1 1 — — 2 6 K. REBULA 0 — — — — — — — — — — 1 3 M. PERTOT 2 1: 1/100% — 1: 1/100% 0:1 (0%) 1 — — 1 — — — 8 U. MERLIN 16 5: 6(83%) 1:5 (20%) 6:11(54%) 3:7 (42%) 1 — 1 2 — — 4 32 S. RAUBER 11 1: 5(20%) 3:6 (50%) 4:11(36%) 0:2 (0%) 6 — 2 3 — - — 4 31 A. SMOTLAK 11 3: 7(42%) — 3: 7(42%) 5:7 (71%) 2 6 3 4 — — 5 28 SKUPNO 80 28:47 (59%) 4:14 (28%) 32:61 (52%) 12:28 (42%) 15 6 12 15 1 - 22 200 PALL. PORDENONE - JADRAN TKB 88:80 (35:32) PALLACANESTRO PORDENONE: Zamattio, Vescovo 6 (1:2), Colombis 7 (1:2), Piva 8 (0:2), Grion 6 (2:4), Turel 34 (16:17), Marega 2 (2:2), Borsi 19 (1:2), Zanetti 2 (2:2), Basti 4 (0:3). JADRAN TKB: Crisma 6 (0:1), Ober-dan 10 (0:1), Čuk 21 (3:4), Pregare 1 (1:3), Emili (0:2), Rebula, Pertot 2 (0:1), Merlin 18 (3:7), Rauber 10 (0:2), Smotlak 11 (5:7). PM: Pordenone 25:36; Jadran TKB 12:28; SON: Pordenone 24; Jadran TKB 23; PON: Smotlak (34). TRI TOČKE: Vescovo 1, Colombis 2, Borsi 4; Merlin 1, Rauber 2. Tehnična napaka Jadra-novi klopi v 21. min. in Turelu v 37. min. Srečanje so pričeli z enominutnim molkom v spomin na preminulega dekana italijanskih košarkarskih časnikarjev, Alda Giordanija, po tekmi pa je molk Jadranovih košarkarjev v slačilnici verjetno trajal še dlje. Uresničila so se nekatera predvidevanja Janeza Drvariča, na žalost ravno tista, ki so sodila v varianto našim nenaklonjenega končnega izida: Turel je bil vseskozi nezadržen, srečanje pa sta odločila še dva faktorja: domači center Luciano Borsi, ki je dve od svojih štirih trojk zadel v ključnih trenutkih in pa netočnost naših košarkarjev pri izvajanju prostih metov v kočljivih trenutkih, kar jih je že stalo poraz tudi proti Ozzanu. Tekma je sicer potekala vseskozi v znamenju izenačenosti in ravnovesja. Obe postavi sta v začetku predvajali osebno obrambo, Jadranova beka Oberdan in Emili pa sta ustvarjala velik pritisk na izvrstnega Turela, ki je bil pa v nedeljo tako razpoložen, da ni bilo kaj. 16 od 34 točk je dosegel iz prostih metov, drugih 16 iz že "slavnih" njegovih skok-šutov iz desnega kota in en sam koš iz bekovske pozicije, saj je drugače rinil samo v kot, od koder je pa zaključeval res veličastno in zgrešil mogoče met ali dva. V prvem polčasu so bili domačini v rahli prednosti (11:4 v 5. min., 19:14 v 10. min., 28:24 v 15. min.), vendar so jim bili naši vedno tesno za petami. V prvem delu je zelo dobro zaigral Smotlak, ki je že v tej fazi dosegel 10 točk. Čuk je natančno zadeval, ostali pa so vsi opravili svoje. Nekoliko živčno je deloval edinole Rauber, ki si je že v 12. min. nakopal tretjo osebno napako, tako da je namesto njega v igro vstopil Pregare. Verjetno je to prvič, da je Rauber sklenil polčas ene tekme, ne da bi se vpisal med strelce. V drugem polčasu so jadranovci prešli na gibljivo consko postavitev match-up, to pa je nekoliko zmedlo gostitelje, nekaj časa smo bili priča pravemu preporodu naših, pri katerih so izstopali Cuk, Rauber in Oberdan. Posebno ta dva sta vse koše dosegla v drugi polovici srečanja. Jadran TKB je v drugem delu dejansko nadzoroval igro in diktiral tempo igre: 50:46 v 5. min. d.p., 61:58 v 10. min. d.p. in kar 76:67 v 15. min. d.p., ko so »modri bojevniki« dosegli najvišjo prednost. Tri minute pred koncem sta sodnika prisodila Turelu tehnično napako, takrat pa so bili naši že globoko zmedeni. Dejansko so v zadnjih petih minutah, od trenutka najvišje prednosti do izteka tekme utrpeli delni izid 21:4. Zapravili so kar petkrat zaporedoma proste mete eden za enega, zgrešili proste mete pri Turelovi tehnični napaki in dovolili, da se-prav v nepravem trenutku tudi Borsi prebudi iz spanja pravičnega in izkaže svoje vrline natančnega strelca. Tako je Jadran TKB še vedno brez zmage, ledena skorja, ki jo je treba prebiti, pa je zaenkrat še brez razpok. Fantom ni mogoče očitati ničesar: vsi prizadevno in motivirano trenirajo, igrajo na dobri ravni, sčasoma predvajajo tudi zelo privlačno igro, v nepravem trenutku pa odpovedujejo pri tistih malenkostih (prosti meti, naučaka-nost, prezgodnje zaključevanje napada), ki so pri uravnovešenih tekmah vedno odločilnega pomena. Neizkušenost ne more biti opravičilo za to, saj imajo vsi jadranovci, razen mladincev, že dolgoletni staž igranja v C in B-2 ligi, vsaj v treh priložnostih pa so letos podlegli pomanjkljivostim, ki so značilna za neizkušena moštva, ali za taka, ki slabo prenašajo psihični pritisk, do katerega pride v končnici izenačenega dvoboja in tudi odsotnost K. Starca ne more biti merodajna v tem smislu. (Cancia) Mladinsko državno prvenstvo Stefanel premočan za Jadran Farco STFFANFI - JADRAN FARCO 101:77 V drugem kolu državnega mladinskega košarkrskega prvenstva je sinoči Stefanel premgal Jadran Farco s 101:77 (58:41). O tem srečanju bomo še poročali. Zanesljiva zmaga namiznoteniških igralk Krasa proti Scordii SCORDIA - KRAS 3:5 IZIDI: Simoneta - Celegin 2:0 (21:3, 21:1); Radovič - Rivela 2:0 (21:0, 21:1); Bersan - Yu Shi Fen 0:2 (14:21, 9:21); Radovič - Celegin 2:0 (21:0, 21:0); Simoneta - Yu Shi Fen 0:2 (12:21, 14:21); Bersan — Rivela 2:0 (21:2, 21:0); Radovič - Yu Shi Fen 0:2 (9:21, 8:21); Bersan - Celegin 2:0 (21:2, 21:0). SCORDIA — Z gostovanja v Scordii pri Catanii se Krasovke vračajo z zanesljivo zmago, saj so se domačinke - razen Kitajke -predstavile kot povsem nedorasle nasprotnice našim A ligašicam. Vse o poteku srečanja povedo že izidi posameznih srečanj in po besedah Krasovega trenerja Matjaža Šercerja je bilo srečanje povsem nezanimivo , razen spopadov med »domačo« Kitajko in tremi Kraševkami. Pri tem je trener zgoniš-ke ekipe posebej pohvalil Biserko Simoneto in Ano Brešan, ki sta obe nudili močni Kitajki zelo soliden odpor, Simonetova pa je v začetku prvega seta proti njej celo povedla s 7:3. V nadaljevanju srečanja je sicer morala priznati premoč nasprotnici, toda s svojo igro je povsem zadovoljila. Proti Kitajki tudi Radovičeva ni igrala slabo, vendar pa je bil njen poraz precej bolj gladek. Matjaža Šercerja so domačinke povsem razočarale in po njegovem nimajo s tako skromnim znanjem, kaj iskati v A ligi. Zaradi mednarodnega prvenstva Italije bodo prvenstvene boje prekinili za mesec dni. V tem času trener krasovk načrtuje piljenje forme za naslednje težke nastope. Po vsej verjetnosti bodo za teden dni odšli tudi'na priprave v Ljubljano, načrtujejo pa tudi nekaj prijateljskih tekem. Nasprotnike bodo poiskali v Sloveniji, kjer imajo v ekipah Olimpije in Ilirije iz Ljubljane ter Vrtojbe iz Nove Gorice in Semedele iz Kopra že stare znance. V beneško-goriškem derbiju promocijskega nogometnega prvenstva V Špetru Juventina povsem zasluženo slavila proti domačemu Vakiatisoneju VALNATISONE - JUVENTINA 0:2 (0:1) STRELCA: Trevisan v 2 min. in Gandin 80. min. VALNATISONE: Venica, Zogani, Trusgnach, Tuzzi, Beltrame, Masarotti, Osgnach (Costaperaria), Peres, Iacuzzi (Secli), De Marco, Specogna. JUVENTINA: Pascolat, Peršolja, Travagin, Trevisan, Pizzi, Kavs, Bastia-ni, Gandin, Tabaj, Andaloro (Peteani), Braida. SODNIK: Paolini iz Krmina. GLEDALCEV: 250. ŠPETER - Beneško-goriški derbi se je končal z zasluženo zmago Juventi-ne, ki je prvič gostovala v Špetru, in že sam začetek tekme je pokazal, da je Juventina prišla po dve točki in že po prvi akciji so gostje prešli v vodstvo. Neutrudljivi Gandin je preigral nekaj igralcev, nazadnje pa so ga s prekrškom ustavili na robu kazenskega prostora. Trevisan, ki je vse večji mojster pri izvajanju prostih strelov, pa je z močnim udarcem ukanil nekoliko negotovega Venico. Do konca tekme je manjkalo še 88 minut in vsi so pričakovali odločno reakcijo domačih. Toda igro je imela še naprej v rokah Juventina, ki je le proti koncu prvega dela ponudila Valna-tisoneju možnost, da bi izenačil, Iacuzzi pa je z glavo slabo usmeril žogo, ki je šla kakih deset centimetrov mimo vratnice. Domači, ki so se dobro zavedali, da so tehnično in taktično slabši nasprotnik, so vse skušali nadoknaditi z veliko požrtvovalnostjo in odločnostjo. Drugi počas pa je bil »zanimiv« tudi zaradi svojstvenih odločitev sodnika iz Krmina, ki je edini poskrbel, da se je občinstvo, od časa do časa segrelo. Valnatisone je sicer imel vajeti igre v rokah, pred kazenskimi prostorom pa je vsakič zapravil ustvarjene poteze. Resnici na ljubo gre zasluga za to tudi štandreški obrambi, ki je brez večjih težav preprečevala najhujše in ni dala Pascolatu priložnosti, da bi se izkazal. Najzanimivejši je bil gotovo zadnji del srečanja, ko so domači zaig- rali na vse ali nič, Juventina pa jim je odgovorila z drugim zadetkom, ki je nastal po lepi kombinaciji v protinapadu med Gandinom in Bastianijem. Ob koncu bi posvetili nekaj misli dogodku kot takemu, ki naj bi ostal zapisan kot slovenski derbi med beneško in goriško enajsterico, čeravno ta ugotovitev nekako čudno zveni. Čudno, ker je nismo navajeni, ker v našem vsakdanjem športnem razmišljanju nismo navajeni vključiti v kategorijo derbijev tudi kakšno postavo iz Benečije. Za Benečane pa tudi nedeljska tekma ni predstavljala pravega derbija. Pred leti je ZSŠDI skušalo ustvariti pogoje, da bi se tudi beneška društva vključila v zamejsko športno družino. Zaradi različnih težav, mu ni uspelo. Vprašanje pa je, če bi se ne izplačalo nadaljevati na tej poti oziroma poiskati kakšno drugo pot, da bi se med športniki z Goriškega, Tržaškega in iz Benečije ustvarila tista vez, ki je predpogoj za uresničitev skupnega slovenskega športnega prostora v zamejstvu. RUDI PAVŠIČ PRIMORJE - UNION 91 1:1 (1:1) STRELCA: v 39. min. Miclaucich, v 45. min. avtogol P. Štoka. PRIMORJE: Babič, Luksa, Milani, M. Štoka, Trampuš (v 62' Palumbo), Savarin, Podreca, Miclaucich, P. Štoka, Crevatin, Antoni. Prosečani so v nedeljo doma proti Unionu 91, s katerim so delili mesto na lestvici, po dokaj skromni igriiztr-žili le remi. V prvem polčasu so sicer večkrat postavili v težave obrambo gostov in ustvarili nekaj dobrih priložnosti, vendar so z Miclaucichem izkoristili le eno. Zadnje minute polčasa so bile za rdeče-rumenim usodne. Sodnik je ob kazenskem prostoru dosodil dvomljiv prosti strel za Union. Strel se je nato odbil od živega zida v mrežo. V drugem polčasu je Primorje zaigralo neorganizirano, kar je bistveno olajšalo delo gostov. (Š.M.) V 1.AL: Polovičen uspeh Zarje in Vesne v gosteh STARANZANO - VESNA 0:0 VESNA: Zemanek, Sedmak, Soavi, Vlach, Malusa, Pichierri (Candotti), Nonis, Kriščjak, Kostnapfel, Bertoli (P. Sedmak), Sigur. Vesna je iz Staranzana odnesla domov važno točko in z več sreče pa bi lahko tudi zmagala. Kljub temu je remi popolnoma pravičen, kajti ekipi sta si bili ves čas enakovredni. Igra je bila zelo borbena, predvsem zaradi domačinov, ki so izvajali neprestan pressing na sredini igrišča. Ekipi nista prikazali lepe igre, saj je bilo zaradi izredno slabega terena nemogoče obvladovati žogo. Prvo nevarno akcijo so izvedli Križani. Bertoli je z levega krila podal v sredino kazenskega prosto- V 2. amaterski nogometni ligi vse naše ekipe razen Brega precej uspešne Primorec z novo zmago prevzel vodstvo LESTIZZA - PRIMOREC 0:1 (0:1) STRELEC: Apuzzo v 23. min. PRIMOREC: Savarin, Volturno, Polli-cardi, Frasson, Srebmich, Pertan, Giu-ressi, Gargiuolo, Bulich, Apuzzo, Benet. Z zasluženo zmago v gosteh pri novincu Lestizzi se je Primorec prebil na prvo mesto. Pristop do tekme je bil tokrat tipičen za ekipo, ki vedno igra na zmago, saj so Trebenci od samega začetka imeli pobudo v lastnih nogah. v 10. min. je Gargiuolo nevarno streljal iz daljave, a je vratar žogo od-°h v kot. Domačini so se s težavo bra-nlli zlasti na krilih, kjer so bili Polli-oardi, Giuressi in Bulich neustavljivi. Prav po zaslugi Bulicha je padel zadetek, ko je dvakrat streljal, vratar mu je strela odbil, tretjič pa je Apuzzo le spravil usnje v prazna vrata.(Dimitri) ROMANS - KRAS 1:1 (0:0) STRELEC: Lacalamita v 47. min. KRAS: Rebez, Castro, Šuc, Cucarich, vitrani, Norbedo, Rotta, Lacalamita, Pitacco (Spazzapan), Lepore, Drioli (Si- Zgoniški Kras se iz Romansa ob S°či vrača z zasluženo točko, pri če-ttter velja takoj povedati, da tudi zmaja v gosteh ne bi bila nezaslužena. Krašovci so namreč ves drugi polčas jmeli izrazito pobudo, ustvarili so si udi precej več priložnosti od domači-nov, toda žoga nikakor ni hotela v mrežo. Po izenačenem prvem polčasu so gostje že v 47. minuti povedli. Akcijo le začel Spazzapan (v polčasu je zamenjal Pitacca), ki je podal žogo v prazen Prostor, pritekel je Lacalamita iz roba kazenskega prostora z lepim strelom Premagal vratarja Romansa. Toda vod-stavo Krasa je trajalo le nekaj minut, ®aj so domačini spretno izkoristili priložnost, ko je žoga po strelu domačega ‘Pralca zaradi slabega terena čudno odskočila, zadela vratarja Rebeza v ramo, odbito žogo pa je napadalec domačih Del Zotto potisnil v mrežo.Nato smo bili priča pravi ofenzivi Krasovih ‘gralcev, ki pa ni obrodila sadov. SOVODNJE - VILLESSE 3:1 (1:0) STRELCI ZA SOVODNJE: Luisa Ul-m) v 50. min., Bizaj v 76. min. in Modula v 85. minuti. SOVODNJE: Gergolet, Gulin (Hme-Oak od 70'), Černič (Modula od 75'), .tti, Grillo, Devetak, Bizaj, Fajt, Vi-Slntin, Luisa, Agosto. IZKLJUČEN: Fajt (dvojni opomin). Kljub očitni tehnični premoči se So-vodenjci v prvem polčasu niso mogli uveljaviti. Igrali so precej bolje, vendar pa ne dovolj učinkovito, da bi lahko prebili nasprotnikovo obrambo. Nogometaši Villesseja so predvajali grob nogomet, njihov edini cilj pa je bil v razbijanju akcij gostiteljev in treba je reči, da jim je ta taktika (če jo lahko tako imenujemo) kar dobro uspevala. Še več, povsem nepričakovano so tudi povedli. S prekrškom, ki ga je sodnik spregledal, so v 23. minuti na sredini igrišča odvzeli žogo Sovodenj-cem, Milanese je preigral tudi Gergo-leta in zadel. Sovodenj ci so reagirali, posebno nevarna sta bila Luisa po prostem strelu in Černič, a do izenačenja ni prišlo. V drugem polčasu so dotlej (pre)di-namičnim gostom očitno pošle moči, tako da so imeli Sovodenjci tekmo povsem v rokah. K sreči je hitro prišlo do izenačenja z 11-m po prekršku nad Luiso, tako da so gostitelji zaigrali tudi bolj sproščeno in zmagovita gola (lep vole hitrega Bizaj a po podaji Module in natančen strel Module s kakih 20 m) sta bila logični rezultat premoči Sovodenj. BREG - MUGGESANA 0:4 (0:2) BREG: Hervatin, Pavletič, Zobec, Paoli (Švab), Kozina (Mauri), Pečar, Huez, Olenik, Sancin, Diminich, Ves-covo (na klopi Petronio). Pri Bregu se negativni rezultati vrstijo, čeprav je treba povedati, da so tokrat igrali proti prvouvrščeni Mug-gesani. O igri sami je težko kaj več povedati, saj so bili Miljčani precej boljši in rezultat ni bil nikoli vprašljiv. Vsekakor so v taboru Brega vsi mnenja, da ni še nič izgubljeno (LaŠ) 3. AMATERSKA LIGA DON BOSCO - GAJA 0:1 STRELEC: Košuta v 33. min. GAJA: Baxa, Capolino, Aleks Majcen, Gabrielli, Giursi, Vengust, Bilos-lavo, Gombač, Andrej Majcen (Ghiot-to), Košuta, Craievich (Kalc, Subelli, Manueli). Proti zadnj euvrščenemu so gajevci razočarali navijače. Gajevci so začeli hitro in učinkovito, ampak niso dosegli gola, morda zato, ker so igrali na zelo slabem igrišču, tega pa niso vajeni. Tudi podcenjevanje nasprotnika je nekam vplivalo na pičlo zmago. Kar se tiče igre bi omenili vrsto zapravljenih priložnost v obeh polčasih. Gol je, kot prejšnjo nedeljo dosegel spretni Košuta. (Kalc) S. NAZARIO - MLADOST 1:1 (0:1) STRELEC: D. Argentin v 16. min. MLADOST: Baldan, Devetak, De-vetta, Bressan (Gerin), Dario Gergoler, A. Argentin, Kobal, Bidut (Frandolic), Blason, Lavrenčič, D. Argentin (Coco), Diego Gergolet. Mladost je zapravila lepo priložnost, saj je imela več priložnosti. Kljub okrnjeni postavi je Mladost napadala in večkrat za las zgrešila zadetek, v 16. min. pa je Bidut ukanil vratarja in poslal žogo v sredino, kjer jo je Argentin potisnil v mrežo. Tudi po zadetku so Kraševci imeli terensko premoč, vendar jim ni uspelo podvojiti, domačini pa so večkrat ogrožali vrata Baldana, a bolj po zaslugi nezbranosti kraške obrambe. V nadaljevanju je ritem igre upadel, a gostje so imeli nekaj stoodstotnih priložnosti, vendar je domači vratar dobro posredoval. Ko se je tekma približevala zaključni fazi so domačini izenačili. obvestila ŠD BREG - KOŠARKA obvešča, da je vsako sredo ob 21. uri v dolinski telovadnici rekreacija za bivše košarkarje. Vljudno vabljeni. ŠD MLADINA v sodelovanju s specializiranimi trgovinami prireja SMUČARSKI SEJEM v Domu A. Sirk v Križu, kjer bo na razpolago velika izbira nove in rabljene smučarske opreme. Urnik: sobota, 7.11. od 18. do 22. ure; nedelja, 8.11. od 10. do 13. in od 16. do 22. ure; ponedeljek, 9.11. od 16. do 20. ure. Rabljeno opremo sprejemamo v petek, 6.11. od 18. do 20. ure ter v soboto, 7.11. od 16. do 18. ure. SK BRDINA organizira sejem smučarske opreme, ki bo 6., 7. in 8. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v četrtek, 5. novembra, od 18. do 20. ure. SK DEVIN organizira tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15. in 16. novembra v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. ra, kjer vratar Orsini ni prišel do žoge, tako da se je Sigurju ponudila izredna priložnost, ki pa jo je žal slabo zaključil. Križani so imeli v prvem polčasu še nekaj priložnosti, vendar brez uspeha. Igra se v drugem polčasu ni spremenila, najlepšo priložnost pa so imeli domačini, ko se je kapetan domačih po napaki kriške obrambe znašel sam pred vratarjem, vendar pa je na srečo Vesne streljal visoko preko gola. (S.K.) PONZIANA - ZARJA 1:1 (1:0) ZARJA: Milani, Donaggio, Ferluga, Štrukelj, Voljč, Marassi, Speranza, Damjan Fonda, Kalc, Antonič, De Mic-heli (v 72' Egon Fonda). STRELCA: v 21' Sorentino iz 11-metrovke, v 68' Volč. Čeprav so Zarjani odigrali najslabšo tekmo v tem prvenstvu, jim je vseeno uspelo iztržiti točko. Pri Bazovcih je bilo opaziti, da so nekateri vezni igralci komaj preboleli gripo in so zato igrali pod svojimi sposobnostmi, kar je precej vplivano na igro. Tako je Pon-ziana že od vsega začetka napadla, toda obramba Zarje je odlično zadržala vse napade, ne da bi moral vratar Milani odločneje poseči. Vse je zgle-dalo, da bo obramba Bazovcev tudi tokrat zdržala, ko si je sodnik Lodoli iz Vidma izmislil 11-metrovko v korist Ponziane, ki jo je Sorentino tudi izrabil in dosegel vodstvo. Po golu so imeli domačini še eno odlično priložnost, ki pa jo je Milani uspešno neut-raliziral. Tako se je prvi polčas končal ob premoči Ponziane, ki pa ni znala le-te tudi konkretizirati. V drugem delu tekme pa je Zarja odločno pritisnila in si ustvarila tudi nekaj priložnosti z Voljčem, toda domači vratar je bil vedno na pravem mestu. V 86. min. pa je Damjan Fonda izvedel lepo akcijo na levi strani in z dolgo podajo zaposlil Voljča, ki je bil v skoku pred domačimi vrati naj višji in dosegel izenačujoči gol. Po golu so domačini odločneje pritisnili, toda brez jasnih idej. Ponovno pa se je proslavil sodnik, ki je izključil Donaggia zaradi navadnega prekrška, ki jih zasledimo na vsaki tekmi na desetine. (Big) 3. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 4. KOLA Don Bosco - GAJA 0:1 Montebello - CUS 0:1 Stock - Fincantieri 1:1 San Vito - CGS 4:0 Grado - Romana 0:1 Union - Lelio Team 0:2 S.Nazario - MLADOST 1:1 LESTVICA Romana 4 3 0 1 3:1 6 MLADOST 4 1 3 0 11:6 5 Fincantieri 3 2 1 0 5:2 5 Lelio Team 3 2 1 0 4:1 5 CUS 4 2 1 1 6:4 5 GAJA 3 2 1 0 3:1 5 San Vito 4 1 2 1 5:2 4 Stock 3 1 2 0 3:2 4 Grado 4 1 1 2 3:4 3 San Nazario 4 0 3 1 2:3 3 CGS 3 1 1 1 3:5 3 Union 4 0 2 2 4:11 2 Don Bosco 3 0 0 3 0:4 0 Montebello 4 0 0 4 1:7 0 PRIHODNJE KOLO Lelio Team - San nazario; Romana -Union; CGS - Grado; Fincantieri -San Vito; CUS - Stock; GAJA - Mon-tebello; MLADOST - Don Bosco. _______rezultati PROMOCIJSKA LIGA Skupina B IZIDI 5. KOLA Flumignano - Costalunga 0:1 Ruda - Aguileia 2:1 Lucinico - Cormonese 0:0 PRIMORJE - Union 91 1:1 VALNATISONE - JUVENTINA 0:2 Fortitudo - Varmo 2:1 Gonars - San Luigi 1:1 Trivignano - Fiumicello 1:1 LESTVICA San Luigi 5 2 3 0 10:5 7 JUVENTINA 5 2 3 0 8:4 7 Trivignano 5 2 3 0 6:3 7 Fortitudo 5 2 3 0 7:5 7 Cormonese 5 2 2 1 7:3 6 Ruda 5 2 2 1 4:4 6 Aguileia 4 2 1 1 3:2 5 Fiumicello 5 0 5 0 5:5 5 Lucinico 5 1 2 2 8:10 4 Gonars 5 1 2 2 2:4 4 Varmo 4 1 1 2 6:7 3 PRIMORJE 4 0 3 1 5:7 3 Flumignano 5 1 1 3 3:5 3 Union 91 5 0 3 2 3:6 3 VALNATISONE 5 0 3 23:6 Costalunga 4 1 1 2 3:7 3 PRIHODNJE KOLO San Luigi - Fiumicello; Varmo - Gonars; JUVENTINA - Fortitudo; Union 91 - VALNATISONE; Cormonese - PRIMORJE; Aguileia - Lucinico; Costalunga - Ruda; Flumignano -Trivignano. 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 5. KOLA Piedimonte - Turriaco 2:2 Cividalese - Edile 3:0 Mossa - Torreanese 2:1 Opicina - Villanova 1:0 Staranzano - VESNA 0:0 Pro Romans - Isonzo 1:1 Ponziana - ZARJA 1:1 Sistiana - Portuale 3:2 LESTVICA Ponziana 5 2 3 0 9:3 7 Mossa 5 2 3 0 6:3 7 ZARJA 5 2 3 0 5:2 7 Cividalese 5 2 2 1 7:3 6 Torreanese 5 2 2 1 8:6 6 Turriaco 5 2 2 1 8:6 6 Isonzo 5 1 4 0 3:2 6 Staranzano 5 1 4 0 3:2 6 VESNA 5 1 4 0 3:2 6 Sistiana 5 1 3 1 6:7 5 Opicina 5 2 1 2 4:5 5 Pro Romans 5 1 2 2 4:8 4 Piedimonte 5 0 3 2 7:9 3 Edile 5 1 1 3 5:11 3 Villanova 5 1 0 4 2:7 2 Portuale 5 0 1 4 6:10 1 PRIHODNJE KOLO ZARJA - Portuale; Isonzo - Ponziana; VESNA - Pro Romans; Villanova -Staranzano; Torreanese - Opicina; Edile - Mossa; Turriaco - Cividalese; Piedimonte - Sistiana. 2. AMATERSKA LIGA Skupina D IZIDI 5. KOLA Lestizza - PRIMOREC 0:1 Ronchis - Lavarianese 0:0 Romans - KRAS 1:1 Aurisina - • Mereto D. B. 1:0 Santamaria - Zaule 0:0 Castionese - Bertiolo 2:0 Morsano - ■ Camino 1:1 Zompicchia - Talmassons 1:1 LESTVICA PRIMOREC 5 3 1 1 7:3 7 Zaule 5 3 1 1 8:5 7 Morsano 5 2 3 0 6:4 7 Santamaria 5 2 3 0 3:1 7 Lavarianese 5 2 2 1 7:4 6 Romans 5 2 2 1 9:7 6 Bertiolo 5 2 2 1 6:5 6 KRAS 5 2 2 1 6:5 6 Castionese 5 2 1 2 3:2 5 Aurisina 5 1 3 1 5:5 5 Talmassons 5 1 3 1 4:4 5 Camino 5 0 4 1 5:6 4 Mereto D.B. 5 1 1 3 3:3 3 Ronchis 5 0 3 2 2:7 3 Lestizza 5 1 0 4 4:10 2 Zompicchia 5 0 1 4 5:12 1 PRIHODNJE KOLO Camino - Talmassons; Bertiolo -Morsano; Zaule - Castionese; Mereto D. B. - Santamaria; KRAS - Aurisina; Lavarianese - Romans; PRIMOREC -Ronchis; Lestizza - Zompicchia. Skupina F IZIDI 5. KOLA Fossalon - Medea BREG - Muggesana Pro Farra - Fincantieri Audax - Domio Poggio - Roianese Capriva - Fogliano Pieris - Moraro SOVODNJE - Villesse LESTVICA Muggesana 5 4 1 Fogliano 5 4 1 SOVODNJE 5 3 2 Fincantieri 5 4 0 Moraro 5 2 3 Domio 4 2 1 Pro Farra 5 2 1 Capriva 5 13 Roianese 5 2 1 Villesse 5 13 Fossalon 5 11 Medea 5 0 3 Poggio 5 0 3 Pieris 5 0 2 Audax 501 BREG 400 0 0 0 1 0 1 2 1 2 1 3 2 2 3 4 4 1:1 0:4 1:2 0:1 0:0 0:0 1:1 3:1 10:1 9 11:5 9 11:5 8 11:7 8 5:3 7 7:5 5 6:6 5 4:4 5 7:8 5 4:5 5 9:11 3 6:8 3 4:8 3 6:11 2 2:8 1 4:12 0 PRIHODNJE KOLO Moraro - Villesse; Fogliano - Pieris; Roianese - Capriva; Domio - Poggio; Fincantieri - Audax; Muggesana -Pro Farra; Medea - BREG; Fossalon -SOVODNJE. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski JL dnevnik torek, 27. oktobra 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V nedeljo v 7. kolu italijanske košarkarske A-l lige Še en podvig Tržačanov Po 12. kolu prve slovenske nogometne lige Olimpija povečala prednost Izolane pesti huda kriza STEFANEL - PHILIPS 96:88 (52:48) STEFANEL: Bodiroga 13 (7:7,3:5,0:3), Pilutti 9 (1:3,4:6,0:1), Fučka 6 (0:1,3:6,—), De Pol 5 (3:4,1:1, — ), Bianchi 2 (2:2,0:3,0:1), R.Alberti 8 (2:2,3:3,—), Me-neghin 6 (—,3:3,—), Pol Bodetto n.i., English 37 (14:16,10:14,1:3), Cantarello 10 (2:2,4:4,—). PHILIPS: DjordjeviČ 17 (8:11,3:7,1:3), Portaluppi (—,0:1,0:1), Sambugaro n.i., Pittis 17 (9:11,4:13,0:2), Ambrassa 7 (2:2,1:1,1:2), Davis 10 (2:5,4:6,—), P.A1-berti 2 ( ,1:1, -), Riva 27 (2:2,5:11,5:9), Pessina 8 (2:4,3:5,0:1), Baldi (- ,0:2,—). SODNIKA: Pasetto in' Nelli iz Firenc. PON: Riva (40). Stefanel je potrdil svojo trenutno dobro formo in zasluženo premagal do nedelje vodilni Philips iz Milana. Prav gotovo je to bila letošnja najlepša tekma, saj je bil izid negotov vse do poslednjih minut, ekipi pa sta prikazali lepo in učinkovito košarko. Že v prvem polčasu je bilo jasno, da bo tekma zelo izenačena. Stefanel si je sicer nabral do 8 točk prednosti (15:7 v 5.min.), Milančani pa so vselej spet vzpostavili ravnotežje s točnim metom za tri točke in consko »press obrambo«, ki je nekajkrat spravila v težavo nasprotnike. Trenerja sta v tem delu nekoliko taktizirala, saj je na igrišče stopilo po devet košarkarjev na vsaki strani. Stefanel si je rahlo prednost nabral predvsem zaradi boljšega odstotka pri metu (20:30 proti 17:31), English pa je z dvajsetimi koši že dal slutiti, da bo tokrat njegov nastop odločilen. Tudi v drugem polčasu je bil potek tekme podoben: Stefanel je bil stalno v vodstvu in z dobro igro vseh treh centrov, Englisha in Bodiroge kljuboval košem Rive, ki je nosil glavno breme v napadu svoje ekipe. Doprinos DjordjeviČa je bil namreč tokrat bolj skromen, medtem ko je Pittis povsem popustil v ključnih trenutkih. Stefanel si je zmago zagotovil dve minuti in pol pred koncem, ko je English zadel šest zaporednih prostih metov zaradi osebne in dveh tehničnih napak nasprotnikov. Rezultat je tako na mah poskočil od 83:76 na 89:76 in tekme je bilo praktično konec. MARKO OBLAK OSTALI IZIDI 7. KOLA: Benetton -Scavolini 84:79; Knorr - Kleenex 81:69; Messggero - Marr 87:63; Baker - Clear 88:93; Panasonic - Phonolča 96:83; Bia-letti - Robe di Kappa 111:81; Teamsys-tem - Scaini 76:77. LESTVICA: Panasonic Reggio Ca-labria, Philips Milan, Knorr Bologna in Benetton Treviso 12; STEFANEL TRST in Clear Cantu 10; Messaggero Rim in Bialetti Montecatini 8; Scavolini Pesaro in Kleenex Pistoia 6; Baker Livorno, Robe di Kappa Turin in Scaini Benetke 4; Phonola Caserta in Marr Rimini 2; Teamsystem Fabriano 0. PRIHODNJE KOLO (1.11.): Benetton - Baker; Scavolini - Messaggero; Philips - Scaini; Clear - Bailetti; Phonola - Teamsystem; Robe di Kappa -Panasonic; Marr - Knorr; Kleenex -STEFANEL. Tržačani drevi proti Hapoelu Tržaški Stefanel bo drevi ob 20.30 igral v evropskem klubskem prvenstvu proti izraelskemu Hapoelu Giron Galjl. Tržačani so tudi na drevišnjem srečanju favoriti. AlibegoviČ spet sijajen (28 točk) Slovenski reprezentant AlibegoviČ igra z bolonjskim Mangiaebevijem v A-2 ligi izvrstno. Z nedeljsko zmago proti Lokarjevemu Trapaniju v gosteh je bolonjsko moštvo skupno s Čagivo iz Vareseja prvo na lestvici. AlibegoviČ je vnedeljo dal 28 točk, zelo dobro pa je igral tudi Marko Lokar, ki je dosegel 23 točk. IZIDI 7. KOLA: Cagiva - Medinform 66:54; Glaxo - Ticino 82:77; Auriga - Mangiaebevi 69:78; Napoli - Fernet Branca 98:107; Teorematour - Burghy 103:95; B. Sardegna - Ferrara 73:72; Si-dis - Hyundai 82:84; Panna - Telemarke! 84:82. LESTVICA: Mangiaebevi Bologna in Cagiva Varese 10; Napoli, Hyundai Desio, Fernet Branca pavia, Burghy Modena, Ticino Siena, Glaxo Verona, Teorematour Milan in Banco Sardegna Sassari 8; Auriga Trpaani, Sidis Reggio Emilia in Telemarke! Forli 6; Ferrara in Panna Firence 4; Medinform Maršala 2. PRIHODNJE KOLO (1.11.): Glaxo -Teorematour; Fernet Branca - B. Sardegna; Ticino - Napoli; Hyundai - Cagiva; Mangiaebevi - Panna; Ferrara -Telemarket; Burghy - Auriga; Medinform - Sidis. Goriški Ciemme spet praznih rok V 5. kolu košarkarske B-l lige je go-riški Ciemme izgubil v Montichiariju z 80:97 (34:47) in je z dvema točkama na zadnjem mestu lestvice. Kriza v go-riškem taboru je iz kola v kolo večja in če tklub ne bo kmalu ukrepal, bo stanje še bolj zaskrbljujoče. Teniški turnirji Na mednarodnem teniškem turnirju na Dunaju je v finalu Čehoslovak Petr Korda premagal Italijana Gianluco Pozzija s 6:3, 6:2, 5:7, 6:1. Poleg turnirja na Dunaju je bilo .še vrsto drugih. V francoskem Lyonu je v finalu Američan Pete Sampras premagal domačina Pioloinea s 6:4, 6:2. V Hong Kongu je 1. mesto osvojil veteran Ivan Lendl, ki je v finalu premagal Američana Changa s 6:3. V Brightonu pa je bila najuspešnejša Nemka Grafova, ki je v finalu premagala Čehoslovakinujo Novotno s 4:6, 6:4, 7:6. Nogometaši SCT Olimpije so po 12. kolu nepričakovano povečali prednost pred velikim tekmecem iz Maribora. Mariborski vijoličasti so namreč le remizirali s povprečnim Steklarjem, tako da zdaj za prvakom zaostajajo za dve točki, za nameček pa jih je dohitela vselej nevarna Šoškičeva Ljubljana. Olimpija je s celjskim Publikumom prikazala zelo povprečno predstavo, zmagala je s 3:0, strelci pa so bili Zu-lič, Valentinčič in Topič, golgeter lige Zoran Ubavič (10 golov) pa tokrat ni dosegel gola. Maribor niti ni tako slabo začel, Bakula je mrežo Steklarja zadel že po 20 minutah, potem pa se je ustavilo. Najboljši igralec gostov Valek je celo izenačil, vijoličastim pa v nadaljevanju kljub premoči ni več uspelo doseči zmagovitega gola. Ljubljana je vse bolj v ospredju, tokrat je z goloma Adroviča premagala velenjskega Rudarja. Šiškarji se niso posebej naprezali, med igro pa ni bilo videti posledic burnih dogodkov v prejšnjem tednu, ko so igralci štrajka-li zaradi neizplačanih obveznosti. Do konca jeseni bo zdaj menda mir, Ljubljana bo zanesljivo med kandidati za nastop v Evropi, vprašanje pa je, če jo bo še vodil trener Miloš Šoškič, ki ima menda več ponudb, bržkone tudi izolsko. Izolani so tokrat agonijo nadaljevali v Ljubljani na Viču, izgubili so z 0:2, spet pa so zapustili bled vtis. Trener Marjon je moštvo vodil kljub bolezni, očitno pa še ni obupal. Po njegovem mnenju bi vse spremenil že en dober rezultat, ki pa ga ni dosegel. Prvi strelec za Kompas Holidays je bil legionar Alihodžič, drugega pa je zabil 37-letni veteran Poljanšek, kar nekdaj ugledni izolski obrambi ne more biti ravno v čast. Mura, ki jo vodi selektor Prašnikar, je v Kopru v precej oslabljeni postavi malce nepričakovano zmagala kar s 3:1. Za Sobočane sta bila strelca Ce-ner 2 in Cifer, za Koprčane pa Tripar. Koprčani so imeli precej pripomb na sojenje kandidata za mednarodnega sodnika Freceta iz Ljubljane, ta pa je bil ob igrah Prašnikarjevega moštva v gosteh letos že drugič na udaru kritike. Kaže omeniti, da so Sobočani za-streljali še enajstmetrovko, vratar Baškovič je strel ubranil, nasploh pa se tokrat ni proslavil. Izredno razburljiv je bil dolenjsko-gorenjski derbi v Novem mestu med Studiom D in Živili Naklom, končal se je z 1:1, Novomeščani pa so se po tekmi zelo jezili na sodnika Borošaka, ki je Gorenjcem dovoljeval preostro igro. To je bil dvoboj trenerjev Gugo-lja in B. Oblaka, ki nista ravno na isti valovni dolžini, v novomeškem moštvu pa je vidno vlogo spet igral sin nakelskega trenerja Braneta Oblaka Robert. Selektor Prašnikar pa je določil igralce za tekmo s Ciprom, ki bo 18. novembra, v ekipi so: Simeunovič, En-glaro, Zulič, Valentinčič, Benedejčič, Željko, Djuranovič, Križan, Florjančič, Novak, Ceh, Kek, Katanec, Židan, Zahovič, Milanič, Jančič, Gruškovnjak, Boškovič, Poljšak, Kosič, Miloševič, Vidovič in Pate. IZIDI 12 KOLA: Nafta - Slovan Mavrica 2:2 (2:1), Ljubljana - Rudar 2:0 (0:0), Koper - Mura 1:3 (0T), Maribor -Steklar 1:1 (1:1), Gorica - Železničar 5:0 (1:0), Potrošnik - Zagorje_ Elektroele-ment 1:2 (1:1), Studio D - Živila Naklo 1:1 (1:1), SCT Olimpija - Publikum 3:0 (1:0), Kompas Holidays - Belvedur Izola 2:0 (1:0). LESTVICA: Olimpija 19, Maribor in Ljubljana 17; Mura 16; Studio D 15; Kompas 14, Zagorje, Naklo in Rudar 13; Gorica in Koper 11; Publikum in Nafta 10; Slovan in Steklar 9; Izola in Železničar 7; Potrošnik 5. PRIHODNJE KOLO (31. t.m.): Izola -Nafta, Publikum - Kompas, Naklo -Olimpija, Zagorje - Studio D, Železničar - Potrošnik, Steklar - Gorica, Mura - Maribor, Rudar - Koper, Slovan -Ljubljana. Prvak Mansell je na VN Japonske v formuli 1 odstopil R. Patrese prvi v Suzuki in drugi na končni lestvici Triestina v nedeljo v italijanski nogometni C-l ligi Izgubljena velika priložnost SUZUKA — Italijan Riccardo Patrese je na veliki nagradi Japonske, ki je štela kot predzadnja preizkušnja letošnjega svetovnega prvenstva v formuli ena, premagal smolo, ki se ga je oprijemala na nekaterih zadnjih letošnjih dirkah in prepričljivo zmagal, s tem pa si v bistvu tudi zagotovil končno drugo mesto na skupnem vrstnem redu voznikov za novim prvakom in klubskim tovarišem v moštvu Willi-ams renault Mansllom. Slednjemu je včeraj na dirkališču v Suzuki zgorel motor. Dirka se je začela v znamenju britanskega asa, ki je takoj po startu prevzel vodstvo in ga obdrržal vse do 36. kroga. Tedaj je vidno zmanjšal hi-torst in omogočil Patreseju, da ga je zlahka prehitel. Kazalo je, da se je Mansell s to potezo oddolžil tovarišu za njegovo nesebično (ali vsiljeno?) pomoč v prbvem delu sezone, ko je bil boj za prvo mesto še odprt. Toda kmalu se je pokazalo, da ni bilo tako, kajti Mansell se je po desetih krogih ustavil, ker so se iz njegovega vozila (menda zaradi izliva olja) pojavili ognjeni zublji. Ostali kandidati za zmago in neposredni Patresejevi tekmeci v boju za končno drugo mesto so bili prisiljeni odstopiti že mnogo prej. Dosedanji prvak Ayrton Senna je vsega opravil le dva kroga, nakar je njegov mclaren skrivnostno ugasnil, kot kaže, zaradi okvare na električni napeljavi. Malo zatem se je v boks s pokvarjenim menjalnikom vrnil tudi Nemec Schumacher. Ferrarijevec Aleši je pristal na solidnem 4. mestu, debitant pri Maranel-lovi hiši Nicola Larini pa je bil 12. VRSTNI RED: 1. Patrese (It) willi-ams, 2. Berger (Av) mclaren po 13"729; 3. Brundle (VB) benetton ford; 4. De Cesaris (It) tyrrell ilmor po 1 krogu; 5. Aleši OFr) ferrari po 1 krogu; 6. Fitti-paldi (Br) minardi lamborghini po 1 korug; 7. Modena (It) jordan yamaha po 1 krogu, itd. LESTVICA VOZNIKOV ZA SP: Mansell (VB) 108 točk; 2. Patrese (It) 56; 3. Senna (Br) 50; 4. Schumacher ONem) 47; 5. Berger (Av) 39; 6. Brundle (VB) 34; 7. Aleši (Fr) 15; 8. Hakkinen (Fin) 11, itd. CARPI - TRIESTINA 1:1 (0:0) STRELCA: Panero v 64. min., Di Matteo v 68. min. TRIESTINA: Facciolo, Tangorra, Milanese, Conca, Cossaro (od 46. min. Terracciano), Arrigoni (od 70. min. Pasgualini), Marino, Danelutti, Mezzini, Torracchi, Panero. Triestina si je v 8. kolu C-l lige v Carpiju zapravila edinstveno priložnost za zmago, osvojila je namreč samo točko in je sedaj zdrknila na peto mesto lestvice ter zaostaja za vodilnim Empolijem kar za tri točke. 1. — 1. Bravur Sund 2 Ancona - Foggia 1 2. Mint di Jesolo X Brescia - Cagliari 2 2. — 1. Tina de Retz 1 Fiorentina - Sampdoria 1 2. Lexlutor 2 Genoa - Pescara 1 3. — 1. Ipnos Per X Inter - Juventus 1 2. Nuber Rossa 1 Lazio - Atalanta 1 4. —- 1. Minerva Bell X Napoli - Roma 1 2. Gregory Gar 1 Parma - Milan 2 5. — 1. Mousse Lg 2 Torino - Udinese 1 2. Mentone 1 Piacenza - Padova X 6. — 1. Oddone da Cluny 2 Taranto - Reggiana X 2. Vico Vista 2 Spezia - Sambenedettese X KVOTE Palermo - Casertana 1 12 (11 dobitnikov) 77.244.000 lir KVOTE 11 (409 dobitnikov) 2.057.000 lir 13 (2.936 dobitnikov) 5.143.000 lir 10 (4.493 dobitnikov) 182.000 lir 12 (70.691 dobitnikov) 212.400 lir PRIHODNJI STOLPEC (1.11.): Atalanta - Napoli; Cagliari - Fiorentina; Foggia - Parma; Juventus - Ancona; Milan - Torino; Pescara - Inter; Roma - Brescia; Sampdoria - Genoa; Udinese - Lazio; Cremonese - Ascoli; Piša - bologna; Avellino - Acireale; Monopoli - Catanzaro. Naj omenimo, da je Panero med drugim zgrešil enajstmetrovko. OSTALI IZIDI 8. KOLA: Carrare-se - Alessandria 1:1; Como - Arezzo 2:0; Empoli - Massese 1:0; Leffe - Vi-cenza 1:3; Ravenna - Palazzolo 1:1; Siena - Chievo 1:2; Spezia - Sambe-nedettese 0:0; Vis Pesaro - Pro Šesto 1:2. LESTVICA: Empoli 13; Vicenza 12; Chievo in Sambenedettese 11; TRIESTINA in Ravenna 10; Como, Pro Šesto in Spezia 8; Siena, Carra-rese in Carpi 7; Leffe, Vis Pesaro, Aelssandria in massese 6; Palazzolo 5; Arezzo 3. PRIHODNJE KOLO: Alessandria - Leffe; Arezzo - Carpi; Carrarese -Siena; Chievo - Como; Empoli -Spezia; Palazzolo - Vis Pesaro; Pro Šesto -Massese; Sambendettese - Vicenza; TRIESTINA - Ravenna. Italijanska nogometna A liga Milan nezadržen Poraz Udineseja Nadaljuje se zmagovita pot Milanove ekipe, ki je z nedeljsko zmago v Parmi dosegla še en rekord: kar '41-krat ni izgubila. S to zmago je Milan sam na vrhu lestvice s prednostjo dveh točk. V primeru da bo Capellovo moštvo zmagalo tudi na zaostali tekmi proti Sampdorii, potem bi se prvenstvo končalo že po tej tekmi .... Udinese pa je v tem kolu tesno izgubil v gosteh proti Torinu. Zmagoviti zadetek je dosegel Scifo iz enajstmetrovke. IZIDI 7. KOLA: Ancona - Foggia 3:0; Brescia - Cagliari 0:2; Fiorentina -Sampdoria 4:0; Genoa - Pecara 4:3; Inter - Juventus 3:1; Lazio - Atalanta 3:0; Napoli - Roma 2:1; Parma - Milan 0:2; Torino - Udinese 1:0. LESTVICA: Milan 12; Torino 10; Fiorentina in Inter 9; Lazio, Juventus, Genoa in Sampdoria 8; Brecia 7; Roma, Udinese, Napoli, Parma in Cagliari 6; Atalanta 5; Pescara in Foggia 3. PRIHODNJE KOLO: Atalanta - Napoli; Calgiari - Fiorentina; Foggia -Parma; Juventus - Ancona; Milan -Torino; Pescara - Inter; Roma - Brescia; Sampdoria - Genoa; Udinese - Lazio. NOGOMETNA B LIGA IZIDI 8. KOLA: Ascoli - Piša 1:2; Bari - lecce 0:1; Bologna - Spal 1:2; Lucchese - Ternana 2:0; Modena -Cremonese 1:2; Monza - Cesena 0:0; Piacenza - Padova 0:0; Taranto - Reg-giana 2:2; Venezia - Cosenza 2:0; Verona - Andria 3:0. LESTVICA: Cremonese 14; Reggia-na 12; Acoli, Venezia in Piša 11; Bari, Verona in Lecce 10; Cesena in Cosenza 9; Padova in Bologna 7; Piacenza, Lucchese, Spal, Monza in Modena 6; Andria, Taranto in Ternana 3. PRIHODNJE KOLO: Cesena - Verona; Cosenza - Monza; Cremonese -'Ascoli; Andria - Padova; Lecce - Modena; Piša - Bologna; Reggiana - Lucchese; Spal - Piacenza; Ternana - Taranto; Venezia - Bari.