GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
LETO XXVIII - ŠT. 11 - 15. JUNIJ 1978
Gospodarnost TOZD kontejnerjev
Nešteti so še gospodarski in drugi problemi, ki jih mora rešiti naša TOZD tovarna kontejnerjev. Zadnja seja delavskega sveta v tej TOZD je bilo zelo razgibana. Na seji so obravnavali poslovanje v prvih štirih mesecih tekočega leta ter plan proizvodnje za junij. Po daljši razpravi o predlogu plana za junij je bil ta plan sprejet. Vrednostno je izvršitev plana ocenjena na 20,595.000 din. Prav tako je bil sprejet plan prodaje pri čemer pa se predvidevajo manjše zapreke.
Delavski svet je med svoje sklep zapisal to, da morajo odgovorni delavci poročati delavskemu svetu o izvršitvi plana proizvodnje in prodaje v juniju,, tako poročilo pa mora prej obravnavati in sprejeti svoje stališče ter o tem poročati delavskemu svetu njegov izvršni odbor. Delavski svet je nadalje zabeležil v svojih sklepih in smernicah, da bo TOZD tovarna konterjnerjev zaključila prvo polletje z ugodnim rezultatom zlasti, če bo plan v maju izvršen kot je predvideno.
Na seji so obravnavali tudi predlog o izgradnji in financiranju obrata družbene prehrane. Ta predlog so obravnavale pred sejo delavskeoa sveta posamezne delovne skupine in ga sprejele. Tako je tudi delavski svet predlog potrdil.
Člani delavskega sveta so razpravljali o obrambnih pripravah v TOZD in sprejeli ustrezne sklepe. V zvezi s tem bodo izdelani natančni načrti in programi.
Še vedno se najdejo taki izvržki človeške družbe, ki nočejo spoštovati tuje imovine. Gre za tatiče, ki na veliko kradejo kolesa našim delavkam in delavcem. Kradejo kjer morejo, največ koles in mopedov pa izmaknejo iz shranjevalnice koles, ki ni zavarovana, ni ograjena.
Po podatkih varnostne službe so tatovi izmaknili v letu 1977 našim delavcem 65 koles in 9 mopedov? več tatvin pa je bilo izvršenih z demontažo posameznih
Tatovi na delu
delov pri kolesih, mopedih in drugih vozilih. V letošnjem letu so doslej ukradli že 27 koles, 6 mopedov, 3 kolesa avtomobilov na parkirišču in en avto radio. Izvršenih je bilo več demontaž posameznih delov na raznih vozilih, ki so jih tatovi odnesli.
Izgleda torej, da bodo tatiči v letošnjem letu še bolj kot lani nadaljevali s krajo. Kradli bodo vse dotlej, dokler ne bodo prijeti. V skladu z družbeno samozaščito pa smo dolžni vsi, da tatvine preprečimo in tatove ujamemo. Odslej moramo postati budni in pogledati okoli sebe kaj se dogaja, kajti tatiči ali tatovi ali kakorkoli jih imenujemo so postali drzni in družbi škodljivi.
VSEBINA
Na 6. strani objavljamo prioritetno listo upravičencev do dodelitve stanovanja na podlagi kriterijev, ki so v veljavi. Lista bo zanimala zlasti tiste, ki pričakujejo dodelitev stanovanja.
Na 2. strani se lahko seznanite s problematiko družbene prehrane, ki jo objavljamo po sklepu DS EMO.
Podatke o izpolnjevanju proizvodnega in prodajnega plana ter oceno finančnega rezultata za maj 1978 objavljamo na 3. strani.
,	Sklepe DS EMO objavljamo
na 4. strani.
Ob praznovanju 50-letnice obratovanja TOZD TOBI v Bistrici pri Limbušu so se na povabilo sodelavcev zbrali vsi upokojeni delavci te TOZD. Srečanje je bilo zelo prisrčno in tovariško. Starejši so obujali spomine na nekdanje delo, mlajši pa so jim povedali uspehe njihovega dela in težave, ki jih imajo. V prijetnem razpoloženju so si marsikaj koristnega povedali.
OSREDNJA KNJ. CELJE

Graditev obrata družbene prebrane
Delavski svet EMO je na 2. redni seji sprejel več sklepov v zvezi z graditvijo obrata družbene prehrane ter obenem zadolžil SSTS in splošno službo, da v izogib nekaterim nejasnostim podata kvalitetne informacije o tem, ki naj se objavijo v glasilu Emajlirec. Objavljamo te informacije, ki sta nam jih poslala dipl. ing. Milan Uranfek in Ivan Čater.
vhod v restavracijo znotraj in zunaj obstoječe ograje. Po podatkih katere je posredovala splošna služ-
Na drugi redni seji DS delovne organizacije je bilo sprejetih kar pet sklepov v zvezi z izgradnjo obrata družbena prehrana, kakor tudi o zahtevah samoupravljavcev, da se obstoječa hrana iz samopostrežne restavracije v Gaberju izboljša. S tem v zvezi je tudi sprejela splošna služba delovne organizacije nalogo, da prične ob širši podpori sindikata urejevati ustrezno izboljšanje prehrane naših delavcev. Po predhodnih razpravah na posameznih delovnih skupinah in delovnih svetih temeljnih organizacij in skupnih službah je DS delovne organizacije odobril izgradnjo družbene prehrane, ter njeno financiranje, kar je razvidno iz sledečih sklepov DS delovne organizacije:
Odobri se izgradnja obrata družbene prehrane v višini 24,370.000 predračunska vrednost in sicer:
Gradbena dela — s komunalnim prispevkom in prispevkom za
ba bi se dopoldan moralo prehraniti 2.000 sodelavcev v štirih polurnih izmenah. Tako bo jedilnica opremljena s ca. 500 sedeži. Razen samopostrežne linije kjer se bo na štirih mestih razdeljevala hrana bo tudi priročna kuhinja za pripravo posebnih jedil na žaru, čaj, hrenovke in podobno. Seznam vseh potrebnih prostorov pogojenih s sanitarnimi predpisi je naslednji:
—	zaklonišče
—	oprema z montažo
—	ostali stroški
—	prispevek za energetiko Skupaj din
19.346.000
3.612.000 300.000
1.116.000
24.374.000
Za financiranje izgradnje družbene prehrane se najamejo krediti pri:
LB Splošna banka Celje 9,160.000 LD Splošna banka Celje sredstva zavarovalnice TRIGLAV	6,000.000
Občinski sklad skupnih
rezerv Celje	5,000.000
Komercialni krediti dobavitelja	3,120.000
Pri vsakoletnem zaključnem računu se zagotovi formiranje sredstev sklada skupne porabe vseh TOZD za odplačevanje anuitet za najete kredite za izgradnjo družbene prehrane.
In sedaj kako se bomo prehranjevali, ko bo zgrajen nov objekt družbene prehrane? Namreč dobra fizična kondicija človeka, normalno prehranjen organizem mora zagotoviti dobre delovne uspehe. Ker je problem prehrane in današnji sistem malice v naši delovni organizaciji vsem nam dobro poznan, se je pri razpravi a novih investicijskih vlaganjih pojavila temeljita razprava. Nekatera delegatska vprašanja so bila zastavljena tudi na DS delovne organizacije, zato vsem naslednja pojasnila.
Težnja po izgradnji obrata družbene prehrane v EMO je stara že vrsto let.
Sedanji idejni projekt je bil sprejet s strani vodstva sindikata po posameznih temeljnih organizacijah, ter izvršnega odbora DO. Na podlagi tako pripravljenega gradiva je izdelan projekt s katerim se predvideva izgradnja obrata družbene prehrane v dveh etakah. Lokacija stavbe je predvidena kot prizidek obstoječi upravni zgradbi na južni strani s tem, da bo možen
m2		
1. Vetrolov	Breton tlak — Algun	12,40
2. Glavni hali	Breton tlak	69,75
3. Vetrolov	Breton tlak — Algun	14,95
4. Moške sanitarije	Keramične plošče	22,60
5. Čistila	Keramične plošče	2,55
6. Predr. sanitarije — moški	Keramične plošče	6,56
7. Umivalnica	Keramične plošče	25,70
8. Predr. sanitarije — ženske	Keramične plošče	9,20
9. Ženske sanitarije	Keramične plošče	7,65
10. Garderoba moški	Keramične plošče	10,05
11. Moške sanitarije	Keramične plošče	5,85
12. Ženske sanitarije	Keramične plošče	5,85
13. Garderoba ženska	Keramične plošče	10,05
14. Posebna soba	Breton tlak	61,95
15. Hodnik	Keramične plošče	29,55
16. Priročna kuhinja	Keramične .plošče	28,55
17. Shramba	Keramične plošče	11,10
18. Natakarski OFICCE	Keramične plošče	8,50
19. Skladišče	Keramične plošče	19,65
20. Skladišče inventarja	Keramične plošče	8,95
21. Mleko	Keramične plošče	4,05
21. Mlečni izdelki	Keramične plošče	4,05
22. Ekonom	Keramične plošče	9,15
23. Prevzem	Keramične plošče	24,75.
24. Čistila	Keramične plošče	3,95
25. Embalaža	Keramične plošče	12,30
26. Skladišče pijač	Keramične plošče	10,50
27. Thermos posode	Keramične plošče	16,80
28. Jedilnica osebja	Keramične plošče	10,40
29. Skladišče kruha	Keramične plošče	12,85
30. Prehod	Keramične plošče	6,40
31. Pomivanje bele posode	Keramične poišče	38,60
32. Razdeljevalnica	Keramične plošče	111,45
33. Jedilnica	Breton tlak	677,45
34. Točilnica	Breton tlak	84,25
35. Pomivanje toplih kotličev	Keramične plošče	8,55
36. Podpostaja c. k, — zračenje	Keramične plošče	24,20
S sklepom DS predvidenih sredstev za izgradnjo jedilnice so predvidena tudi sredstva za sodobnejše razdeljevalni kult hrane v jedilnici temeljne organizacije EMO Kontejner. Sredstva katera so predvidena za to dopolnitev jedilnice znašajo
150.000	din. Zaradi oddaljenosti temeljne organizacije kotli in radiatorji je predvidena izgradnja posebne jedilnice v novi tovarni energetskih naprav, katere izgradnje se načrtuje v bližnji prihodnosti. Tako bi se torej delavci iz navedenih temeljnih organizacij v bodoče hranili v svoji lastni jedilnici.
Ko bo zaključena prva faza jedilnice se bomo še vedno posluževali uslug v samopostrežni restavraciji Gaberje od koder bi se naj pripravljena hrana v tako zvanih thermos loncih dostavljala do naših razdeljevalnih mest na samopostrežni liniji. Sicer pa bo razdeljevanje hrane v naši novi jedilnici prav takšno kot v vseh samopostrežnih restavracijah. To že samo po sebi pomeni izboljšanje prehranjevalne tehnologije vendar pa bomo morali za kakovost hrane še vedno problem urejevati z vodstvom samopostrežne restavracije v Gaberju.
Pričakovati je, da nas bo že samo okolje sililo v določen red in bolj disciplinirano obnašanje česar danes nismo vajeni, ker pač zaužijemo hrano kjer koli si bodi. V novih prostorih nam mora biti jasno, da bomo morali vzdrževati čistočo in si vsi prizadevati, da naš prostor kjer se bomo hranili ohrani primeren izgled.
Vsekakor pa moramo računati s tem da bomo s sodobnim kulturnim načinom razdeljevanj hrane v naši delovni organizacija dosegli boljše delovne rezultate, kajti že samo to (Nadaljevanje na 3. strani)
----------------
(Nadaljevanje z 2. strani)
da za določen čas zapustimo naše neposredno delovno okolje mora imeti pozitivne efekte pri nadalj-nem delu.
Prostor jedilnice bo lahko tudi večnamenski.
Vse to so za enkrat samo projekti s katerimi načrtujemo kako bi naj delo v teh naših prostorih potekalo. Vsekakor pa vemo že danes, da v veliki meri zavisi naše zadovoljstvo ob početju v tej novi stavbi od organizacije dela, naše iznajdljivosti in sposobnosti in kakor že rečeno od nas vseh skupaj, vendar bodo o tem več spregovorili odgovorni dejavniki za to področje.
M. Uranjek, dipl. ing.
SPLOŠNA SLUŽBA INFORMIRA O DRUŽBENI PREHRANI
Z odločitvijo izgradnje objekta družbene prehrane — jedilnice, ki se bo gradila v neposredni bližini tovarne, dajemo nekaj informacij, ki naj služijo kot potrditev upravičenost te investicije.
1.	V objektu bo zgrajen sodobni prostor za razdeljevanje toplega in hladnega obroka hrane, ki se bo dovažala iz Samopostrežne restavracije Gaberje v termos posodah in to dva različna obroka, en obrok bo lažja hrana za želodčne bolnike.
2.	Hrana se bo delila na štirih razdelilnih mestih.
3.	Poleg razdelilnega prostora bo jedilnica s 500 sedeži, da bo razdeljevanje hrane nemoteno potekalo, bomo čas za malico porazdelili na 4 enake dele, tako da bo v dveh urah lahko malicalo celotno število zaposlenih v dopoldanski ali popoldanski izmeni.
V	kolikor bo interes za koriščenje uslug zajtrk, kosilo ali večerjo, bomo po predhodnem naročilu tudi to prehrano organizirali in nudili.
V	jedilnici bo tudi vzpostavljena linija bifeja na kateri se bo dobilo vse vrste brezalkoholnih pijač, sendvičev, kave, kot imamo sedaj v bifeju s tem, da bodo za bife zgrajeni potrebni skladiščni prostori.
Z ozirom na sodobne prostore in opremo, smo prepričani, da bo v bodoče hrana, ki jo bomo dovažali v termos loncih, okusnejša in kvalitetna, ker bo pripeljana na razdelilna mesta pred pričetkom razdeljevanja, imeli bomo možnost serviranja poleg obroka razne solate, kar nam sedaj ni bilo mogoče. 2e samo dejstvo, da bomo hrano nudili v skodelicah, krožnikih in to hrano zaužili v primernem prostoru, nam veliko pomeni..
Dosedanji način prehrane dovažanja v porcijah je razvrednotil vsak še najbolj kvaliteten obrok. Porcije so se začele polniti že ob
7.	uri nakar je čakala hrana v porcijah do 10. ure, ko se malica raz-Seli.
Imeli bomo še eno možnost, lažje se bomo dogovarjali z dosedanjim dobaviteljem o kvaliteti in kvantiteti, ker bomo imeli možnost dostave hrane v termos loncih tudi od ostalih gostinskih obratov, ker tega sedaj ni bilo.
Še vedno premalo stanovanj
Stanovanj je premalo, mnogo pa je družin, ki čakajo srečen trenutek, ko bodo prejele ključ stanovanja in se vselile v svoj novi dom. Gradnja stanovanj je iz leta v leto dražja, zakaj je tako, je vprašanje, ki tare vse tiste, ki bi radi prišli do stanovanja. Izgleda da v bodoče ne bo nič bolje. Graditev stanovanj bo ostala draga še naprej. Koliko stanovanj bomo zgradili v Celju v letošnjem letu zanima zlasti tiste, ki stanovanje pričakujejo.
Po dokaj neuspešnem izvajanju načrta gradenj stanovanj v letih 1976 in 1977 smo koncem lanskega leta začrtali dokaj optimistične načrte stanovanjske izgradnje v Celju v letošnjem letu. V zadnjih dveh letih smo namreč v Celju zgradili 183 družbenih stanovanj manj, kot naj bi jih, kar se je poznalo tudi pri uresničevanju srednjeročnega plana družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje.
Ker so tako razpoložljiva stavbna zemljišča, kakor tudi zmogljivosti gradbene operative dovoljevali v letošnjem letu večje število zgrajenih stanovanj, smo v Celju lani sprejeli obvezo (ta je bila sprejeta.tudi na seji skupščine občine), da bomo zgradili kar 806 stanovanj. Ta obveza je bila trdna predvsem zato, ker so jo sprejele tudi gradbene delovne organizacije. Ingrad naj bi tako letos zgradil
494 stanovanj, Gradis 262 in Obnova 50.
Toda sprotno spremljanje izgradnje stanovanjskih objektov je že v začetku letošnjega leta pokazalo, da so bile napovedi postavljene premalo realne. 2e januarja so namreč pri Ingradu spremenili sklep — letos naj bi končali le 388 stanovanj. Ker sta ostala graditelja obljubljala izpolnitev obveze, bi naj tako letos končali le 698 stanovanj. Vendar so pri Ingradu po več razgovorih, kjer so sodelovali naj višji predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in drugih, obljubili, da bodo ob angažiranju vseh sil dokončali letos 453 stanovanj. Tako naj bi letos torej dokončali 765 stanovanj. To številko smo zapisali tudi v resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju občine Celje za letošnje leto.
Vendar zdaj vse kaže, da ta številka ne bo dosežena. Kajti če se je najprej zataknilo pri Ingradu, je zdaj izpad dokončanih stanovanj nakazal Gradis. Ta naj bi letos namesto 262, dokončal le 157 stanovanj. To pa pomeni, da bi tako le-' tos v Celju dokončali le '660 stanovanj. Če pa upoštevamo še nekatere težave, na katere opozarjajo gradbinci, potem se kaj lahko zgodi, da jih bo gotovih le 595.
Težko je oceniti, kaj je krivo, da je prišlo spet do takega izpada. Gotovo je, da gradbena operativa ni v celoti izpolnila zastavljenega programa, kar se kaže pri začetkih gradenj posameznih objektov, vzroki pa so gotovo še drugod.
Letos bo torej končanih okoli 600 stanovanj. .Glede na leti 1976 in 1977, ko jih je bilo končanih 362 oziroma 322, je to sicer še vedno veliko, toda mnogo premalo, da bi zadostili vsem potrebam po stanovanjih, ki so v celjski občini velike. Premalo pa tudi glede na obljube gradbenikov in ostalih, ki lahko kakorkoli prispevajo k stanovanjski izgradnjL
SPREJETE OBVEZNOSTI TOZD
Obveznosti po Zaključnem računu za leto 1977, ki smo jih sprejeli s Samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori za obdobje 1976— 1980 v Občini Celje in Občini Maribor.
Po Zaključnem računu za leto 1977 so vse TOZD razporedile ostanek za sklade na obvezni del poslovnega sklada za posojilo nerazvitim republikam, na obvezni del rezervnega'sklada, vso razliko pa na sklad skupne porabe, iz katerega moramo poravnati obveznosti po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.
V predlogu za plačilo obveznosti so zajete vse TOZD ki so ustvarile sklad skupne porabe po zaključnem računu za leto 1977, zato niso v obveznost vključene TOZD Orodjarna in TOZD Emokontejner. Prav tako v obveznosti ni vključena delovna skupnost skupnih služb.
Po namenu so obveznosti naslednje; a) Za TOZD, ki imajo sedež v občini Celje
—	za	objekte posebnega pomena	1,466.156
—	za	informacijsko dejavnost	80.582
—	za	raziskovalno skupnost	15.669
—	za	krajevne skupnosti	708.300
SKUPAJ:	2,270.707
b) Za TOZD TOBI, ki ima sedež v občini Maribor
—	za	krajevne skupnosti	65.248
—	za	modernizacijo cest	60.019
—	za	objekte splošnega pomena	105.844
SKUPAJ:	231.111
c) Obveznosti skupaj	2,501.818
IN PRODAJNEGA PLANA ZA MAJ 78
PROIZVODNEGA
IZPOLNJEVANJE
TOZD	PROIZVODNJA Oper. plan Izvrš. Ihd.			PRODAJA Oper. plan Izvrš.		Ind.	OSTANEK ZA SKLADE Oper. plan Izvršitev	
0	1	2	3	4	5	6	7	8
FRITE	5.558	5.556	100	6.164	6.573	107	154	516
POSODA	64.099	50.943	79	43.947	45.212 •	103	3.255	1.703
RADIATORJI	9.087	9.108	100	8.479	8.600	101	—	105
KOTLI	10.525	10.347	98	14.177	13.035	92	539	252
ODPRESKI	8.079	7.491	93	8.042	8.452	105	314	719
ORODJARNA	3.665	3.824	104	3.590	3.415	95	397	227
KONTEJNERJI	13.205	11.864	89	12.096	11.979	99	1.780	1.780
TOBI	25.926	26.625	103	15.849	23.812	150	500	2.898
ERC	912	940	103	912	940	103	54	56
VZDRŽEVANJE	9.179	9.203	100	8.829	8.998	102	119	125
DSSS	—	s—	—	6.361	6.361	100	361	361
SKUPAJ :	150.235	135.901	90	128.386	137.377	107	7.473	8.742
OPOMBA:
Pri TOZD Posoda je ostanek v koloni 8 izračunan na čisto realizacijo, medtem ko je finančni rezultat v koloni 7 izračunan s predpostavko, da bomo v mesecu maju imeli 2,300.000 din drugih dohodno”.
Pri TOZD Vzdrževanje in DSSS je izvršitev ocerrena.
a

SEJA DS EMO
Dne 24. maja je bila 2. redna seja DS EMO z dokaj obširnim dnevnim redom. Pregledali so izvršitev sklepov prejšnje seje, potrdili nekatere predloge sklepov, ki jih je pripravil izvršni odbor, razpravljali o investicijskih vlaganjih za družbeno prehrano ter o drugih gospodarskih tekočih zadevah. Sklepe te seje v celoti objavljamo.
—Sklepi 2. redne seje ds emo
—Z DNE 24. 5. 1978
1.
Delavski svet delovne organizacije ugotavlja, da so vsi sklepi 14.,
15.,	16., 17. ter prve redne seje DS izvršeni, razen 15. sklepa 17. redne seje, ki je v zvezi z izplačilom regresa.
IO DS DO je na 5. redni seji dne
18.	5. 1978 na osnovi informacije FRS sprejel sklep, da se regres izplača v mesecu juniju, dan dva po izplačilu OD, kot je'bilo dogovorjeno na DS.
2.
DS potrjuje sklepe IO DS 61., 62.,
1.,	2., 3. in 4. redne seje.
3.
Potrdi se predlog IO KS DO za odpis administrativne razlike DM 2.561 po uvoznem zaključku 5312 pri NB Celje, zaradi premalo uvoženega blaga v omenjenem znesku.
4.
Potrdi se odpis DM 170,75 po zaključku 5391 pri NB Celje. Brezplačna pošiljka, ki je bila kot redno uvožena, se dovoli knjižiti na odpis administrativne razlike, ker za njo ne bo sledilo odplačilo v tujino.
5.
Na predlog IO DS potrdi samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev CENTROPROM Beograd, in DO EMO Celje s pripombami, ki so v predlogu navedene. Za podpisnika samoupravnega sporazuma DS določa namestnik gl. direktorja tov. JANČIGAJ Mira, dipl. ing. Za člana PO in arbitraže se določa naš komercialni predstavnik tov. TOMIČ Milan.
6.
DS potrjuje poslovno poročilo DO za prvo trimesečje 1978 in oceno ter ukrepe IO DS, da poslovni rezultati niso zadovoljivi, oziroma v planiranih okvirjih. TOZD, ki so zaključili poslovanje z negativnim rezultatom v prvem trimesečju so izdelali programe aktivnosti, da se prvo poletje zaključi s pozitivnim rezultatom.
DS zadolžuje IO in vodstvo delovne organizacije, da še nadalje operativno zasleduje in ukrepa vse potrebno, da se poslovanje vseh TOZD in DO kot celote v prvem polletju zaključi s pozitivnimi rezultati.
7.
DS ugotavlja, da so vse TOZD z osebnim izjavljanjem sprejele predlog investicijskega vlaganja v obrat družbene prehrane in najetje kreditov. DS potrjuje naslednje sklepe:
1.	Odobri se izgradnja obrata družbene prehrane v višini din
24,374.000,— predračunske vrednosti, in sicer:
—	gradbena dela s ko-
munalnim prispevkom in prispevkom za zaklonišče	19,346.000
—	oprema z montažo	3,612.000
—	ostali stroški	300.000
—	prisp. za energetiko	1,116.000
Skupaj:	24,374.000
2.	Za financiranje izgradnje družbene prehrane se najamejo krediti
—	LB Splošna banka
Celje	9,160.000
—	LB Splošna banka
Celje Sredstva zavarovalnice Triglav	6,000.000
—	občinski sklad skup.
rezerv Celje	5,000.000
—	komercialni kredit
dobavitelja	3,120.000
po doseženih pogojih:
(obrestna mera ........., roki vračanja ......................)
Za podpis pogodb o najetju kreditov se pooblastijo registrirani podpisniki podjetja.
3.	Pri vsakoletnem zaključnem računu se zagotovi formiranje sredstev sklada skupne porabe vseh TOZD za odplačevanje anuitete za najete kredite za izgradnjo družbene prehrane.
4.	Delavski svet predlaga, da bo dana ob pričetku izgradnje obrata družbene prehrane kvalitetna informacija o problematiki naše družbene prehrane, s predlogom ukrepov za izboljšanje kvalitete malice. Informacija se objavi v listu »EMAJLIREC«.
5.	Sprejme pa se zadolžitev, da sindikat skupaj s splošno službo takoj prične razgovore s SAMOPOSTREŽBO Gaberje in se z njimi konkretno pogovori o možnih spremembah kvalitete hrane.
Hkrati se naj pogovori z njimi o delovnem roku, se pravi, da se v najkrajšem času kvaliteta ustrezno izboljša, ali pa se pričnejo razgovori s katerim drugim dobaviteljem hrane.
8.
DS ugotavlja, da je stanovanjski odbor na osnovi 16. člena samoupravnega sporazuma dal v javno razpravo prioritetno listo za dodelitev stanovanj, ki je sestavljena na osnovi kriterijev določenih s samoupravnim sporazumom.
DS ugotavlja, da v javni razpravi ni bilo nobenih pripomb, zato potrjuje predlog prioritetne liste.
9.
DS ugotavlja, da so vse TOZD potrdile predlog
—	samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana industrijske rizične skupnosti za obdobje od leta 1977—1980,
—	samoupravni sporazum o temeljih dolgoročnega plana zavaro-
valne skupnosti za obdobje od leta 1977—1980,
— samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana rizične skupnosti osebnih zavarovanj za obdobje od leta 1977—1980.
Za podpis teh samoupravnih sporazumov DS imenuje delegata v tej IS tov. ROJEC Antona.
10.
Na predlog referata za SLO, delavski svet potrjuje samoupravni sporazum o združevanju sredstev za LO občine Crikvenica za poslovno enoto počitniški dom EMO.
Za podpisnika samoupravnega sporazuma DS imenuje tov. Branka MARTIČA, tajnika DO.
11.
DS pooblašča posebno finančno službo EMO, da lahko najame likvidnostne kredite do višine
10,000.000 din. Za podpis pogodbe se pooblaščajo osebe, ki so registrirane pri sodišču kot podpisniki DO.
12.
Na predlog službe zunanje trgovine DS razrešuje kot delegata v SISEOT Svetino Bredo in imenuje novega namestnika delegata v SISEOT LORBER Marjano.
13.
Na pritožbe tov. CEKIČ Dobri-voja v zvezi z uvrstitvijo na prioritetno listo DS zavrača pritožbo kot neutemeljeno in potrjuje odločitev stanovanjskega odbora, da je razporeditev na prioritetno listo upravičencev do delitve stanovanja pravilna in smotrna.
14.
Na prošnjo hišnih svetov Kersnikova 4—8, da se spremeni sklep DS 12. redne seje pod točko 2, s katerim se odobrijo sredstva iz amortizacije 50.000 din za obnovo fasade na omenjenih hišah v sklep da se odobrijo sredstva v isti višini za »ureditev okolja« omenjenih hiš.
15.
Delavski sveti DO zadolžuje vodstvo TOZD VZDRŽEVANJE-ENER-
GETIKA, da pripravi informacijo o situaciji na področju urejenosti okolja v delovni organizaciji, s predlogom ukrepov, ki ga potem obravnavajo, sprejemajo in izvedejo vsi TOZD in DS SS, glede na samoupravno organiziranost, kakršno imamo pri nas. Rok: 7 dni.
16.
fasade na omenjenih višah v sklep, sestave KOO za LO in DS DO EMO, ki je naslednja:
1.	glavni direktor — GAZVODA Franc
2.	VOP — JANČIGAJ Miro
3.	namestnik VOP — ČERNE Dimitrij
4.	poveljnik CZ — GUBENŠEK Jože
5.	načelnik CZ — ŠORN Milan
6.	stareš. TO — VRABIČ Franc
7.	ZB — KRAJEC Ludvik
8.	Predsednik CDS — KOVAČIČ Jožica
9.	predsednik CSDK — CERAR Anton
10.	ZSMS — KLENOVŠEK Viki
11.	ZK komit. — KREBS Anton
12.	konf. sindikata — BELAK Ervin
13.	predsednik odbora za LO in DS TOZD ORODJARNA — KOS Radovan
14.	POSODA — TOMELJ Marjan
15.	KOTLI — MIRT Ivan
16.	FRITE — ŠČANČAR Franc
17.	ODPRESKI — VEBER Marjan
18.	RADIATORJI — MIKŠA Mano j lo
19.	ERC — LUSK AR Janez
20.	DS SS — MARTIČ Branko
21.	KONTEJNER — KRAJŠEk Branko
22.	VZDRŽEVANJE — JORDAN Ivan.
Za predsednik KOO za LO in DS predlagana tov. KOVAČIČ Jožica in za namestnika tov. CERAR Anton.
17.
Referat za SLO in DS se zadolžuje, da prouči možnost za večjo angažiranje rezervnih vojaških starešin na področju LO in DS v celotni DO EMO s tem, da pripravi konkretni predlog vključitve le-teh v LO in DS, ali pa obrazloži zakaj vključitev v večjem številu v razne odbore ni potrebna.
Neurejeno okolje
Govorimo o tem, da smo kulturni in da si prizadevamo za red in čistočo v našem delovnem okolju. Slika kaže nasprotno! Morda bodo ta kaos odstranili tisti, ki so ga povzročili
---------------------—
OTROŠKI DODATKI
Skupščina zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije je sprejela novo listo otroških dodatkov. Da bi bili z njo seznanjeni vsi naši delavci in delavke jo objavljamo.
• Otroški dodatki so razporejeni v 4 dohodkovne skupine in omejeni z najvišjim dohodkovnim cenzusom na družinskega člana 2.600 dinarjev.
Če je dohodek na družinskega člana:
Sklepi 6. redne seje 10 DS EMO z dne 25. 5.1978
1.
Ob pregledu izvrševanja sklepov ivzršni odbor DS DO sprejme glede na 4. sklep 4. redne seje IO DS DO, za katerega je bila zadolžena socialna služba, da skupaj z vodstvom TOZD izdela konkretni program za krvodajalske akcije v letošnjem letu naslednji sklep:
— zadolžuje se vodstvo socialne službe, da se skupaj z vodstvi TOZD o krvodajalskih akcijah v prihodnje operativno dogovarjajo za izvedbo in program.
2.
Na 3. redni seji, sklep 8., je bila podana zahteva, da se posreduje IO DS DO usklajena informacija glede spremljanja plačevanja največjih faktur za TOZD tovarno KOTLOV.
Informacijo poda tov. Mihelin, ki pravi, da je po prodajnih biltenih povsem enostavna dnevna spremljava kdo od kupcev je fakturo plačal in kdo ni.
3.
Izvršni odbor vzame na znanje izvršitev plana proizvodnje do 22.
5.	1978 za TOZD tovarno POSODE in ugotavlja, da je proizvodnja izvršena v višini 73 %.
Od vodstva TOZD je bila dana ocena, da bo proizvodnja do konca meseca maja izvršena v višini 80—82 %.
4.
Glede prodaje pa je izvršni odbor DS DO na osnovi poročila ugotovil, da je do 22. 5. 1978 prodaja izvršena v višini 72,49 %.
Po oceni direktorja TOZD bo prodaja do konca meseca realizirana na domačem tržišču okrog 29,000.000 diin ter v izvozu
15,000.000 din, se pravi 44,000.000 din realizacije.
5.
IO DS DO vzame na znanje poročilo o gospodarskem planu za mesec maj za TOZD TOBI Bistrica in ugotavlja, da bo operativni plan za mesec maj izvršen 24,208.000
—	1.400 dinarjev, dobi prvi otrok 310, vsak naslednji pa 410 dinarjev:
—	1.400—1.650 dinarjev, dobi prvi otrok 270, vsak naslednji pa 360 dinarjev:
—	1.650—2.200 dinarjev, dobi pr-
din, se pravi presežen. Planirana prodaja 15,849.000 din bo presežena.
Le-ta pa bo dosežena pod posebnimi pogoji, ki jih je obravnaval in odobril področni kolegij.
6.
IO DS DO vzame v vednost izvršitev gospodarskega plana za TOZD tovarno EMOKONTEJNER do 24. 5. 1978. Izvršni odbor DS DO ugotavlja, na osnovi prognoze direktorja TOZD, da bo realizacija dosežena 10,296.000 din ali 85 %.
7.
IO DS DO vzame na znanje operativni plan proizvodnje za mesec junij za vse TOZD. Operativni plan prodaje za mesec junij ostane nespremenjen, s tem pa tudi ostanek za sklade. Operativni plan proizvodnje se spremeni le pri TOZD Odpreskov in sicer se poveča za 169.000 din, pri TOZD Emo-kontejner se pa zniža za 3,787.000 din.
IO DS DO potrdi operativni plan za mesec junij.
8.
IO DS DO vzame na znanje samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev pravic in obveznosti za TOZD VZDRŽEVANJE — ENERGETIKA ter bilanco stanja novo konstituirane TOZD VZDRŽEVANJE.
Oboje posreduje delavskim svetom TOZD v obravnavo in potrditev.
9.
Izvršni odbor DS DO vzame v vednost obrazložitev predloga plana sklada skupne porabe za leto 1978 in ga posreduje delavskim svetom TOZD, da ga potrdijo.
10.
IO DS DO posreduje delavskemu svetu DO v potrditev kritje izgube JUGOKONTEJNER Beograd, katero smo dolžni po samoupravnem sporazumu kot član tega združenja pokriti.
vi otrok 210, vsak naslednji pa 270 dinarjev;
— 2.200—2.600 dinarjev, dobi prvi otrok 170, vsak naslednji pa 220 dinarjev.
•	Posebni dodatek za težje duševno prizadete otroke se poveča za 95 dinarjev in znaša 200 dinarjev mesečno.
•	Za otroke, ki imajo edinega hranilca, se poveča posebni dodatek za 20 dinarjev in znaša mesečno 80 dinarjev, in sicer pod določenimi pogoji: da mati (ali oče) v imenu otroka uveljavlja preživnino (oziroma, če dokaže, da ne more uveljaviti preživnine, ker drugi roditelj nima znanega bivališča), oziroma da dohodek otroka ne presega 800 dinarjev.
•	Dodatek kmečkim otrokom se poveča za 40 dinarjev, in znaša mesečno 200 dinarjev, posebni dodatki tem otrokom pa veljajo tako kot za otroke delavcev. Občinska skupnost otroškega varstva lahko posamezni družini prisodi višje ali nižje zneske od 200 dinarjev — glede na socialni položaj družine, število otrok, bolezen v družini ali druge okoliščine: vse seveda v sorazmerju s katastrskimi ali morebitnimi drugimi dohodki kmečke družine.
•	Znesek 1.000 dinarjev kot pomoč za novorojenega otroka bodo dobili vsi, ki ne bodo presegli dohodkovnega pogoja 1.400 dinarjev mesečno na družinskega člana, vsem drugim pa pripada za novo-
Ko je bila razprava o listi plačil za zdravstvene storitve smo osnutek objavili. Prvotna lista je bila z malimi popravki sprejeta. Zaradi zanimanja objavljamo enotno listo najnižjih doplačil k stroškom zdravstvenih storitev:
—	za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja bo treba odšteti 20 din,
—	za prvi obisk zdravnika na domu (na zahtevo uporabnika ali svojcev) 60 din,
—	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke pa takole:
prvi pregled pri stomatologu — specialistu 20 din,
za vsako zalivko 20 din, za polno kovinsko prevleko 150 din,
za vse druge prevleke 180 din, za inlay, nadzidek 100 din, za vsako krono (z zatičkom) 220 din,
za vsak člen v mostovni konstrukciji 100 din,
za vsako nadomestilo fasete, ce-mentiranje stare prevleke, demon-tažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi 35 din, za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 45 din,
za gred, opornico ali jahač 120 din,
za vsako totalno protezo 320 din, za vsako parcialno protezo 400 din,
za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 350 din, za vsako začasno protezo 300 din,
za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reo-kluzijo 50 din,
rojenca 450 dinarjev. To pomeni, da sta se zneska letos povečala za 250 oziroma 100 dinarjev.
•	Vsi našteti sklepi veljajo že od letošnjega prvega maja naprej in bodo upravičenci dobili tudi razliko za nazaj.
•	Naposled še sklep o podaljšanem porodniškem dopustu za dvojčke, trojčke ali za morebiten primer več živorojenih otrok hkrati (oziroma za primere težje duševno prizadetih otrok):
— od 1. junija naprej, torej od četrtka, velja pri nas podaljšani porodniški dopust za take primere do 1 leta starosti otrok ali delo s skrajšanim delovnim časom do 17 mesecev starosti otroka. Tiste matere, ki so se ta čas že vrnile na lelo, se lahko v primeru, če otroci še niso dopolnili eno leto (oziroma 17 mesecev) odločijo za to ugodnost; ponovno se lahko vrnejo na podaljšani porodniški dopust, seseda v dogovoru s »svojo« delovno organizacijo.
•	Ob podaljšanem porodniškem dopustu, v tem primeru »običajnim«, ki ga mati oziroma drug upravičenec nastopi po preteku 105 dni porodniškega dopusta, še to: delavkam oziroma drugim upravičencem, ki jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka določeno na osnovi dohodka iz leta 1976, se v letu 1978 valorizira nadomestilo od
1.	maja letos za 18 odstotkov, kolikor so se v tem času povečali osebni dohodki.
za vsak rtg. posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov pri snemanju) v ambulnatah in dispanzerjih 5 din,
—	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 60 din,
—	za zdravilo, pomožni in sani-teni material ob prevzemu v lekarni na recept 15 din,
—	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih 100 din,
—	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez 150 din,
—	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji 150 din,
—	za ortopedske čevlje 300 din,
—	za kilni pas 150 din,
—	za bergle 30 din,
—	za aparat za omogočanje glasnega govora 200 din,
—	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 30 din,
—	za očala 40 din,
—	za kontaktna stekla 90 din,
—	za očesno protezo 100 din,
— za ojačevalni slušni aparat
150 din.
Uporabniki plačajo v celoti stroške za nabavo novih protetičnih, orto-tičnih in ortopedskih pripomočkov, za očala in druge očesne pripomočke ter za slušni ortodontski aparat, če so predhodnega izgubili ali ga poškodovali iz malomarnosti pred iztekom trajnostne dobe.
Seja izvršnega odbora DS EMO
Na 6. redni seji izvršnega odbora DS EMO so obravnavali realizacijo plana za mesec maj v nekaterih TOZD, operativne plane za junij, predlog plana skupne porabe in druge tekoče in bodoče gospodarske zadeve. Na seji so bili navzoči poleg članov izvršnega odbora še glavni direktor EMO, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter direktorji nekaterih TOZD. Izvršni odbor je sprejel sklepe, ki jih objavljamo.
Doplačila za zdravstvene slorilve
OBJAVA
Na 2. redni seji DS EMO, ki je bila dne 24. 5. 1978, je DS potrdil prioritetno listo za dodelitev stanovanj upravičencem, potem ko je ugotovil, da je bila ta v javni razpravi in da na objavljeno listo ni bilo pripomb.
Prioritetna lista upravičencev do dodelitve stanovanja na podlagi predpisanih kriterijev je naslednja:
št. Zap.	Priimek in ime	Bivališče	Število točk
i.	Košir Silvo	Žalec, Aškerčeva 5	100
2.	Volavc Jože	Vojnik 7	89
3.	Kosaber Jožefa	Šmartno v Rož. dolini	86,5
4.	Pangerl Neža	Celje, Mariborska 32	79
5.	Koprivc Julijana	Celje, Ipavčeva 8/a	73
6.	Cvetrežnik Alojz	Košnica 36	72
7.	Škrubej Franc	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	72
8.	Kačičnik Emil	Celje, Kovinarska 6	71,5
9.	Marčelan Durdica	Celje, Teharska 17	70,5
10.	Čretnik Jože	Celje, Zadobrova 59	68
11.	Ojsteršek Franc	Celje, Bohoričeva 2	68
12.	Štebih Anton	Celje, Čuprijska 6	67
13.	Vodeb Drago	Gorica 2, Slivnica	65,5
14.	Šturbej Rudi	Zg. Selce 8, Grobelno	65
15.	Rezar Terezija	Podgrad 34, Šentjur	65
16.	Erjavec Anton	Celje, Linhartova 20	64,5
17,	Mikola Helena	Celje, Skaletova 13	63
18.	Jurše Slavko	Celje, Kidričeva 19	62,5
19.	Robič Rado	Celje, Breg 46	62,5
20.	Karanovič Rozika	Celje, Trnovlje	61,5
21.	Gričar Marija	Celje, Delavska 18	61
22.	Polak Anton	Dol pod Gojko 34, Frankolovo	61
23.	Golob Leopoldina	Celje, Delavska 20	60,5
24.	Hrženjak Janko	Vojnik, Pot v Konjsko 10	60,5
25.	Koprivc Erika	Celje, Ipavčeva 8/a	60
26.	Smrečnik Maks	Dobrna 25	59,5
27.	Bednjički Rozalija	Celje, C. na Dobrovo 48	59,5
28.	Petek Frančiška	Štore 2	59,5
29.	Štorek Rudi	Žalec, Pečnikova 3	58,5
30.	Černejšek Stanko	Vodnikova 3, Celje	58
31.	Mesarič Mirko	Celje, Dečkova 5	57
32.	Kristan Milan	Vinski vrh	57
33.	Lamper Danijel	Celje, Ul. Fr. žrtev 5	56,5
34.	Hajmiti Hajruš	Slance 4, Teharje	56
35.	Ogrizek Julijana	Celje, Ljubljanska 29	55
36.	Krajnc Franc	Celje, Delavska 16	54,5
37.	Furman Anton	Celje, Mariborska 177/b	54,5
38.	Guček Danica	Celje, Ul. Br. Vošnjakov 19	54,5
39.	Podgorevc Branislava	Celje, Leskovec 23	54
40.	Vasiljevič Slobodan	Celje, Cesta na grad 27 -	54
41.	Ravnikar Hedvika	Štore, Prožinska vas 60	54
42.	Pavič Marjan	Celje, Cinkarmiška 12	53,5
43.	Lipuš Zlatka	Brce 11, Frankolovo	53,5
44.	Bedrač Anica	Orehovec 13, Loka pri Žusmu	53
45.	Ačko Karolina	Celje, Delavka 18	52,5
46.	Gunzek Ivan	Laško, Reka 2	52,5
47.	Maroius Mijo	Celje, Mariborska 76/a	52
48.	Centrih Srečko	Celje, Dobojska 24	52
49.	Jančič Dušan	Celje, Ul. Fr. žrtev 66	52
50.	Jazbinšek Vera	Šentjur, Na Lipico 13	51,5
51.	Kosič Milanka	Celje, Mirna pot 6	51,5
52.	Lugarič Franjo	Celje, Trnovlje 241/c	51
53.	Bobek Ivanka	Gorevc 24	51
54.	Gaži Vida	Celje, Ljubljanska 20	50,5
55.	Antloga Jožica	Lešje 4, Šk. vas	50
56.	Mlakar Miran	Celje, Žagarjeva 15	50
57.	Lovrovič Nedeljko	Celje, Aškerčeva 2	50
58.	Ogrizek Marija	Celje, Cesta na Dobrovo 1	49,5
59.	Ljubek Vladimri	Celje, Pleteršnikova 2	49,5
60.	Počivalšek Cvetka	Celje, Ul. 8. Črnog, brigade	49,5
61.	Galun Martin	Dol 11, Pristava	49
62.	Božič Olga	Celje, C. na Laško 1/c	49
63.	Belak Danica	Celje, Arclin 53	49
64.	Dečko Anton	Dečkova ul., Celje	49
65.	Stanimirovič Ljubinko	Celje, Savinova 9	49
66.	Draganovič Čamil	Celje, Ljubljanska 9/a	49
62.	Hatjani Adem	Dolgi vrh 11, Laporje	49
68.	Slemenik Dureta	Celje, Trnovlje 109/a	48,5
69.	Strnad Silva	Celje, Ul. Fr. žrtev 5	48,5
70.	Štapek Milan	Celje, Kocenova 3	48,5
71.	Gorjup Vera	Celje, Kompole 55	48
72.	Jezovšek Vinko	Celje, Pečovnik 70/b	48
73.	Glamočanin Milan	Celje, Kočevarjeva 4/a	48
74.	Grdina Branko	Rožni vrh 7	48
75.	Vetrih Adolf	Celje, Ul. 8. Črnog, brigade	47,5
76.	Bincl Avgust	Celje, Arclin 34	47,5
77.	Selič Ana	Celje, Kovinarska 8	47,5
78.	Ostojič Ljubiša	Celje, Oblakova 5	47,5
79.	Mehič Avdo	Celje, Babno 28	47

80.	Kopinšek Stanko	Celje, C. na Dobrovo 68	47
81.	Zupanc Štefka	Celje, Kosova 3	47
82.	Šegavc Majda	Celje, Linhartova 12	47
83.	Sladovič Jožica	Sodna vas, Podčetrtek	46,5
84.	Alagič Mirosad	Glinško 1, Celje	46,5
85.	Kovač Cvetka	Gorica 5, Šmartno v R. d.	46,5
86.	Križanec Barbara	Šentjur, Nova vas 40	46,5
87.	Ogorevc Zvonka	Celje, Kovinarska 6	46,5
88.	Muršič Marjan	Celje, Kumerdejeva 10	46
89.	Gašperlin Marija	Celje, Delavska 20	45,5
90.	Šolinc Jože	Celje, Ul. Br. Jančar 10	45,5
91.	Kolar Katarina	Celje, Goriška 2	45,5
92.	Žnidar Olga	Celje, Zg. Hudinja 35	45,5
93.	Hostnik Stanko	Celje, Trnovlje 4	45
94.	Štingl Anton	Celje, Kovinarska 3	45
95.	Brinovec Marija	Gomilsko 18	45
96.	Ščančar Franc	Celje, Nogomet, igr. Olimp	44,5
97.	Žalig Branko	Celje, Ul. Fr. žrtev 15	44,5
98.	Tomelj Marjan	Drešinja vas 4/a	44,5
99.	Štubler Anton	Šempeter 11	44
100.	Dvoršak Jožica	Štore 63	44
101.	Jazbinšek Margareta	Celje, Mariborska 49	43,5
102.	Mirnik Stanka	Leskovec 17, Celje	43,5
103.	Počkaj Marija	Celje, Mariborska 61	43,5
104.	Rihter Peter	Brce 11, Frankolovo	43,5
105.	Prelič Darinka	Celje, Č. na Rebro 13	43
106.	Gunzek Franc	Reka 17, Laško	42,5
107.	Stojnic Dragica	Celje, Partizan, c.	42,5
108.	Kundih Viktor	Celje, Ljub^anska 20	42,5
109.	Mastnak Janko	Svetina 4, Store	42,5
110.	. Cvikl Marinka	Celje, C. v Trnovlje	42,5
111.	Potočan Ferdo	Celje, Hohkrautova 9	42
112.	Gr.um Romana	Celje, Čopova 10	42
113.	Završnik Nada	' Celje, Kovinarska 3	42
114.	Šalamon Jelka	Celje, Teharska 83	42
115.	Dajič Milka	Celje, Mariborska 64	42
116.	Kozamurnik Boris	Celje, Teharje	42
117.	Praper Vlado	Celje, Vodnikova 3	42
118.	Čuvan Ladislav	Celje, Titov trg 5	42
119.	Rabrenovič Slobodan	Vrh nad Laškim	42
120.	Dolar Milena	Celje, Mariborska 18	41,5
121.	Blazinšek Ivica	Šmartno v R. dolini	41,5
122.	Kukovič Marija	Šmiklavž 24	41,5
123.	Cosič Vika	Celje, Kukovičeva 3	41,5
124.	Belaševič Božidar	Durmanec	41,5
125.	Lorger Cveto	Braslovče, Podvrh 90	41,5
126.	Hauko Mirko	Celje, Stanetova 9	41
127.	Plevnik Srečko	Celje .Kajuhova 7	41
128.	Grobelnik Kristina	Celje, Ul. 81 Črnog, brigade	41
129.	Šprem Anka	Celje, Čuprijska 7	41
130.	Drame Karli	Celje, Delavska 18	40,5
131,	Grilanc Andrej	Celje, Ljubljanska 31	40,5
132.	Novak Ivanka	Sp. Grušovlje 21	40,5
133.	Cvirn Zvonko	Celje, Ul. Br. Mravl. 9	40,5
134.	Vanček Ivan	Celje, Maribor. 14	40,5
135.	Tkalec Marija	Celje, Zg. Hudinja 19	40
136.	Ostruh Rozalija	Male dole 26	40
137.	Soršak Marjan	Celje, C. na grad 64	40
138.	Avdič Srečko	Celje, Tomažičeva 10	40
139.	Aleksič Milanka	Celje, Maribor. 49	40
140.	Žabota Alojz	Celje, Kajuhova 8	39,5
141.	Pavlin Slovenko	Olimje 11, Podčetrtek	39,5
142.	Dečman Ivanka	Ponikva, Žagaj 18	39,5
143.	Juh Ernest	Celje, Cankarjeva 13	39
144.	Jazbinšek Branko	Celje, Ljubljanska 21	39
145.	Koštomaj Janko	Celje, Mariborska 28	39
146.	Kosič Slavko	Mirna pot 5/a'	39
147.	Sitar Marjan	Celje, Ul. Fr. žrtev 11	39
148.	Užmah Cvetka	Celje, Iršičeva 14	39
149.	Korže Izidor	Celje, Zg. Hudinja	39
150.	Oprešnik Srečko	Celje, Delavska 22	38,5
151.	Navršnik Hermina	Celje, Nušičeva 35/a	38,5
152.	Mak Pavla	Celje, Kovinarska 11	38
153.	Planko Oto	Celje, Otok 12	38
154.	Šterk Tone	Celje, Breg 20	38
155.	Borenovič Vid	Celje, Kosovelova 6	38
156.	Banovšek Irena	Celje, Tomšičev trg 12	38
157.	Metličar Martin	Celje, Ul. Fr. žrtev 28	37,5
158.	Gal Cvetka	Celje, Zagrad 144	37,5
159.	Templak Angela	Celje, Bukovžlak 38	37,5
160»	Žohar Dragan	Celje, Trubarjeva 34	37,5
161.	Kores Nada	Celje, Šaranovičeva 7/a	37
162.	Šprem Štefka	Celje, Kovinarska 11	37
163.	Markovič Dragan	Celje, Maistrova 18	37
164.	Sinamovič Darinka	Celje, Delavska 16	36,5
165.	Kostadinovič Dragan	Celje, Podgorje 53	36,5
166.	Grilanc Anton	Celje, Ljubljanska 31	36
167.	Petek Viktor	Celje, Aškerčeva 2	36
168.	Gregl Zdenko	Celje, Stanetova 7	35,5
169.	Brenovič Mirko	Celje, Kosovelova 6	35,5
170.	Jager Silva	Celje, Delavska 22	35
171.	Kukec Rozalija	Celje, Mariborska 76/a	35
172.	Čižič Ljubica	Petrovče 17	35
173.	Komplet Branko	Celje, Kovinarska 7	35
			
174. Milenkovič Dragan		Celje, Pokopališka 4	34,5
175.	Štefanič Fani	Celje, Vojkova 16	33,5
176.	Vodišek Rudi	Celje, Kovinarska 16	32,5
177.	Glavica Ivan	Celje, Kovinarska 9	32,5
178.	Stražar Bojan	Celje, Plečnikova 1	32,5
179.	Cekič Dobrivoj	Celje, Kovinarska 9	32
180.	Vrbanič Stjepan	Celje, Kovinarska 6	32
181.	Vešligaj Ana	Celje, Bukovžlak 104	32
182.	Podmenih Marjana	Celje, Iršičeva 8	32
183.	Počkaj Franc	Celje, Mariborska 53	31,5
184.	Romih Franc	Celje, Mariborska 49	30,5
185.	Cafuta Viktor	Celje, Zg. Hudinja	30,5
186.	Zavšek Slavko	Celje, Mariborska 53	30
187.	Kostačevič Danica	Celje, Ljubljanska 93	29
188.	Vizjak Ida	Celje, Kidričeva 4	28,5
189.	Trebičnik Ciril	Celje, Mariborska 42	28
190.	Mendaš Veronika	Celje, Kovinarska 9	27,5
191.	Paska Julijana	Celje, Cuprijska 14	23,5
Upravičenci do zamenjave stanovanja:			
1.	Dvoršak Stane	Celje, Mariborska 68	108
2.	Panza Franjo	Celje, Mariborska 76/a	101,5
3.	Zupanc Drago	Celje, Mariborska 68	97
4.	Jamšek Viktor	Celje, Ul. Fr. žrtev 13	91
5.	Kroflič Vlado	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	85
6.	Kroflič Jernej	Celje, Kersnikova 8	69
7.	Šoln Ruža	Celje, Ul. 29. nov. 22	69
8.	Banjeglav Marija	Celje, Kovinarska 3	69
9.	Žlavs Marija	Celje, Ul. 29. novembra	65,5
10.	Kačičnik Franc	Celje, Ul. Fr. žrtev 9	64,5
11.	Vinko Avgust	Celje, Mariborska 68	63,5
12.	Kovačič Stane	Celje, Mariborska 68	63,5
13.	Klančnik Franja	Celje, Mariborska 68	60
14.	Čander Jože	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	58,5
15.	Jeftič Miloš	Celje, Ul. 29. novembra	57
16.	Pevec Anica	Celje, Drapšinova 5/b	56,5
17.	Golc Milka	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	56,5
18.	Germadnik Albina	Celje, Tkalska 3/c	53
19.	Paumgarntner Drago	Celje, Delavska 16	52,5
20.	Gluvič Vlado	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	50
21.	Slatinek Marija	Celje, Ul. 29. novembra 22	49
22.	Koštomaj Rudi	Celje, Ljubljanska	48
23.	Zore Rudi	Celje, Mariborska 76/a	47
24.	Cvek Drago	Celje, Ul. Fr. žrtev	47
25.	Lončarevič Zvone	Celje, Ul. Fr. žrtev 13	46
26.	Knez Tomislav	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	46
27.	Stritih Franc	Celje, Tkalska 3/c	45
28.	Gruber Drago	Celje, Drapšinova 5/b	44
29.	Lebič Maks	Celje, Vojkova 16	44
30.	Hostnik Terezija	Celje, Ul. Fr. žrtev 1/a	43,5
31.	Putnik Milan	Celje, Ul. 29. novembra	42
32.	Žižek Valentin	Celje, Smrekarjeva 8	42
33.	Korošec Mirko	Celje, Ul. Fr. žrtev 7	41
34.	Leben Danijel	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	38
35.	Stajnko Vlado	Celje, Mariborska 76/a	38
36.	Žvižej Adolf	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	38
37.	Vrtačnik Franc	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	37,5
38.	Oštir Emil	Celje, Ul. Fr. žrtev 9	37,5
39.	Poznič Slavko	Celje, Ul. Fr. žrtev 13	37,5
40.	Novak Ivan	Celje, Ul. Fr. žrtev 34	37
41.	Magdič Branislav	Celje, Ul. Fr. žrtev 9	36
42.	Obrez Mihael	Celje, Ul. Fr. žrtev 1/a	36
43.	Bratina Vladimir	Celje, Ul. Nušičeva bb	33
44.	Cimerlajt Mirko	Celje, Nova vas	27
45.	Guček Milena	Celje, Goriška 4	26,5
46.	Brglez Franc	Celje, Mariborska 76/a	26
47.	Polajžer Jože	Celje, Ul. Fr. žrtev 1/a	23,5
48.	Peternel Franjo ml.	Celje, Mariborska 68	22
49.	Gerčar Helmut	Celje, Ul. Br. Vošnjakov 26/c	21
Obrazložitev:
Prosilci z enakim številom točk so se uvrstili na kriteriju delovne dobe v DO EMO posamezno upoštevajoč tudi zakonca, ki je zaposlen v DO EMO.
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD vzdrževanje za veliko in tovariško pozornost ob mojem odhodu ter za prelepo darilo, ki mi bo ostalo kot lep spomin nanje.
Vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD vzdrževanje in vsem delavcem in delavkam v EMO želim mnogo uspehov pri njihovem delu, da bi bili vedno srečni in zadovoljni pri našem samoupravnem odločanju.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
ANTONA BORNŠKA se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem iz službe tehnične kontrole za izraze sožalja in razumevanje v dneh žalosti ter za darovani venec. Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči sin Tone
internega tekmovanja fotografov-amaterjev FOTOKINO KLUB DRUŠTVA LT »EMO« CELJE razpisuje interno nagradno tekmovanje za serijo 5 komadov črno-belih fotografij.
POGOJI TEKMOVANJA:
1.	Pravico do sodelovanja imajo vsi člani društva Ljudske tehnike EMO Celje, do vključno fotoamaterjev I. klase. Minimalno število udeležencev je 10 avtorjev.
2.	Tematika je predpisana, in sicer:
a)	portret
b)	šport
c)	delo
č) pokrajina
d)	prosta tema
3.	Vse fotografije morajo biti izdelane na gladkem papirju F = 9 X H.
4.	Rok za oddajo fotografij je 5. 9. 1978.
5.	Vse do predpisanega roka prispele fotografije ocenjuje tričlanska komisija v sestavi:
—	tov. ing. Jože Vajdetič
—	tov. Jože Korent
—	tov. Leopold Ahtik
—	predsednik žirije
—	član
—	član
Ocenjevanje bo dne 5. 9. — 12. 9. 1978, objava rezultatov 15. 9. 1978.
6.	Žirija pri ocenjevanju ne bo upoštevala vseh tistih predloženih fotografij, ki ne ustrezajo pogojem razpisa.
7.	Prve tri najboljše serije fotografij se nagradijo s praktičnimi nagradami.
1.	nagrada — foto-material v vrednosti 500,00 din
2.	nagrada — foto-material v vrednosti 300,00 din
3.	nagrada — foto-material v vrednosti 200,00 din
8.	Udeleženci tekmovanja dostavijo fotografije v fotokino klub DLT EMO (tov. Končan K.) v zapečateni ovojnici, označeni z geslom. V posebni ovojnici je potrebno navesti ime in priimek avtorja za odgovarjajoče geslo.
Odbor
Fotokino klub LT EMO
OBJAVA
izida nagradnega razpisa objavljenega v 3. številki glasila Emajlirec dne 12. 2.1978.
Uredniški odbor glasila Emajlirec je dne 25. 5. 1978 pregledal predloge poslane na podlagi razpisa za novo naslovno stran glasila Emajlirec in sklenil, da prejmejo razpisane nagrade naslednji predlogi:
1.	nagrada v znesku 600 din šifra Emajlirec 1127.
2.	nagrada v znesku 400 din šifra ELECE 23.
3.	nagrada v znesku 250 din šifra 1591952.
Avtorji naj se zglasijo v uredništvu najkasneje do 30. junija 1978.
Uredniški odbor
OBVESTILO
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikatov v TOZD tovarna radiatorjev vabi vse upokojene sodelavke in sodelavce, da se udeleže TRIM iger, ki jih prireja TOZD tovarna radiatorjev v lovski koči nad Grižami dne 24. 6.1978.
Odhod bo v soboto, 24. junija 1978 ob 6. uri zjutraj izpred upravnega poslopja EMO, kjer bo čakal tovarniški avtobus.
Julijana Ogrizek
Visoko priznanje
Dva naša sodelavca, Rafko Gregorc In Vladislav Adamič sta prejela Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Ob tej priložnosti sta v našem uredništvu povedala svoje vtise in počutje ob prejemu tako viso-
kega odličja.
Vladislav ADAMIČ — sekretar Konference OOS EMO Celje, dobitnik srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije: »Moram reči, da sem izredno vesel ob prejemu tako visokega priznanja, hkrati pa se zavedam, da sem dolžan še z večjimi napori delovati na področju sindikalne aktivnosti in seveda na vseh področjih družbeno političnega življenja v EMO.
V sindikatih moramo v tem mandatnem aktivno delovati predvsem na dveh področjih:
informiranostjo vseh članov sindikata in z večjim vključevanjem nas vseh v družbeno politično življenje bodo zastavljene naloge z lahkoto opravljene, kakor od nas zahteva Socialistična in samoupravna družba.
2.	Izhodišča izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja Zveze sindikatov Slovenije morajo biti in so osnova za aktivnost v predkongresni dejavnosti OOS. Zavedati se moramo, da nam bo kongres slovenskih sindikatov prinesei no-
Vladislav Adamič
1.	Naloge, ki jih je zakon o združenem delu poveril sindikatom dosledno izvajati, s posebnim poudarkom na boljšem gospodarjenju, večjem pridobivanju dohodka in ne nazadnje, da bo delavec resnično prisoten na vseh področjih ustvarjanja in delitve dohodka. Verjetno velja vedno in povsod poudarjati znano geslo »Nič brez sindikata, kar je pomembnega za delavca. Za naloge, ki so naložene sindikatu je potrebno predvsem poživit idelo OOS v TOZD. Z večjo
ve naloge in še konkretnejše postavil delovanje sindikatov v združenem delu.
Sindikati morajo biti glavna gibalna sila v odnosih v združenem delu. S tem prevzemamo velik del nalog in soodgovornosti za nadaljnji razvoj družbeno ekonomskih živiti delo OOS v TOZD. Z večjo rajo sindikati politično in organizacijsko izvleči delavca iz njegove organizacije združenega dela in mu pomagati, da bo videl celoto združenega dela iin s tem celotno družbo.
Nedavno tega je odšla v zasluženi pokoj tovarišica Čatrova, ki je delala dolga leta v kleparskem oddelku — TOZD posoda. Njeni sodelavci so ji ob odhodu priredili tovariško slovo, ki bo ostalo vsem v lepem spominu
Rafko GREGORC — predsednik komisije za kulturno dejavnost.
Srebrni znak sindikatov Slovenije sem prejel za dolgoletno delo v sindikatu — predvsem na področju kulturne dejavnosti. S ponosom prejemam to odlikovanje, ki ni pri-
Naš program je takle:
—	poživitev dela kulturnih animatorjev,
—	organizacija kulturnih prireditev ob pomembnejših obletnicah in praznikih (1. maj, 8. marec, dan borca, narodni praznik 8. februar,
Rafko Gregorc
znanje samo meni, ampak vsem, ki so delali in še bodo delali na tem področju in se jim ob tej priliki za njihovo sodelovanje lepo zahvaljujem.
Moram reči, da je bilo zadnje leto veliko storjenega, saj smo se vključili v kulturno akcijo in navezali stike z vsemi kulturnimi institucijami v Celju.
V okviru finančnih možnosti smo organizirali obisk nekaterih prireditev. Spoznali smo želje naših delovnih ljudii po kulturnih dobrinah, seveda s pomočjo kulturnih animatorjev, saj so le-ti v neposrednem stiku s svojimi sodelavci.
Od članov komisije pričakujemo večjo pomoč, saj bomo le tako lahko uresničili program, ki smo si ga zadali na zadnji konferenci naše OOS.
TOZD TOBI proizvaja nov proizvod — sušilnik za perilo, ki je izredno praktičen in si polagoma utira pot na domačem tržišču. Poleg njegovih kvalitetnih lastnosti in praktičnosti pa je še potrebna širša reklamna predstavitev našim gospodinjam
ob začetku in zaključku večjih investicijskih del),
—	ustanovitev kulturnih skupin (recitatorji, likovni amaterji itd.),
—	različne oblike srečanj in tekmovanj teh skupin med TOZD in z drugimi DO,
—	gojiti interes za dobro knjigo,
—	sodelovanje s kulturno-pro-svetnimi organizacijami v KS,
—	priprava programa za kulturno sodelovanje delavcev v DOZD,
—	priprava programa obiskov gledaliških predstav, muzejev, likovnih razstav in drugih kulturnih prireditev.
Dopisujte v naše | glasilo!
x
x
X

Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber
Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa . proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 6. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje