ŠT. 19 - LETO 56 - CELJE, 10. 5.2001 - CENA 300 SIT govorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena Brečl nosti kamer in 1400 akredii ranih noviimrjev postati ni' del. Idol. To pa je nevarno.' ne pozabimo; gre za Zdnižef^ države Amerike. Ne za Kit(i sko, ne za Turkmenistan, '' za Iran in ne za Saudsko A^' bijo, za države, kjer je pol^ Združenih držav Amerike • uzakonjena smrtim kaze^ Kar je še bolj nevarno; ka^ ra in projiciranje na plato ^ ekran izvira iz Amerike. predvsem stvar Amerike. Št. 19.-10. maj 2001 KULTURA 9 Spomini so oživeli V ponedeljek, 7. maja, §0 celjski seniorski pisci pripravili literarni večer, lii je bil v Glasbeni šoli pod naslovom Ko spomi- ni ožive. Enak naslov ima tudi spominska brošura z bese- dili avtorjev in kratkimi Življenjepisi. Šestnajstim lanskim se je pridružilo še šest novih avtorjev. Sode- lovali so: Ivanka Bajuk, Radmila Bogdanovič Trat- nik, Brigita Bricman, Ljudmila Conradi, Ivana Dješnič, Branko Dobrave, Ivanka Godec, Zora Huda- les, Štefka Javornik, Zofija Jazbec, Nada Jelovšek Na- dana, Ana Marija Justin, Danica Klovar, Cilka Lip- nik, Marija Lipovšek Schuller, Virginija Mehle Majerič, Darinka Pavletič Lorenčak, Amalija Jelka Škrobar, Jelena Tomanič, Katja Tuta, Mira Zelinka in Silva Železnik. LC Zmešnjava v gozdu v četrtek, 10. maja bo ob 16.30 v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine predstavitev knjige pravljic Zmešnjava v gozdu, pisate- ljice Mire Zelinke in ilustra- torke Marjance Jemec Božič. Ob tej priložnosti se bo s pisateljico pogovarjal ravna- telj 111. OŠ Celje, Janez Do- mitrovič. Zažvrgolela bo mlada pesem Celje je prepoznavno tudi po Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu Od 16. pa do 20. maja bodo mesto ob Savinji pomladili pevci iz števil- nih držav sveta, ki se bodo s svojimi zborovodji prišli pomerit na 24. Mednarod- ni mladinski pevski festi- val. Bienalna prireditev, na katero je mesto lahko upravičeno ponosno, tudi v kriznih časih zaradi raz- mer na Balkanu ni presah- nila. Za svojo so jo vzeli tako pevci, izkazali so se Celjani kot gostitelji in jo podpirajo, po svojih zmož- nostih, tudi številni spon- zorji ter Mestna občina Ce- lje ter ministrstvo za kul- turo. »Čas v življenju Medna- rodnega mladinskega pev- skega festivala, ki zaobjema polovico dvajsetega stolet- ja, je v svoji zgodovini zabe- ležil mnoge premike in po- stopne spremembe,« pravi Alenka Domjan, direktori- V spremljevalnem progra- mu pripravljajo organizator- ji tudi letos okrogle mize in delavnice. ca festivala in Zavoda za kulturne prireditve Celje, pod čigar streho se odvijajo festivali. »Izmenjale so se generacije pevcev in poslu- šalcev. Spreminjali so se družbeni in politični akter- ji, pogledi na zborovsko glasbo in njeno vlogo v do- mačem in širšem prostoru. Pogled nazaj nam razkrije, da je Mednarodni mladinski pevski festival znal prisluh- niti utripu časa in uspel ohraniti ustvarjalno sožitje tradicije in sodobnosti, ki ga na pragu tisočletja vodi k novim generacijam poten- cialnih glasbenih ustvarjal- cev in poustvarjalcev,« pou- darja Alenka Domjan. Mladost na odru Narodne- ga doma, na ulicah mesta, v Dijaškem domu, hotelu Merx in Evropa, kjer bodo pevci bivali, smeh in veselje ob podelitvi odličij, pa tudi kakšna solza razočaranja... Vse to bodo podobe mesta v festivalskih dneh, ko bo Ce- lje gostilo več kot 800 pev- cev iz Slovenije, okoli 700 iz tujine in ko bo na zaključ- nem koncertu, v nedeljo, 20. maja, ob 11. uri skupaj pre- pevalo 1500 mladih. Dolgo- letnega zborovodjo tega veli- kega zbora Edvarda Goršiča bo zamenjal dirigent Dami- jan Močnik iz Ljubljane, spremljal ga bo Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Ju- reta Krajnca. V sredo, 16. maja, se bo mlada pesem ob 17. uri razle- gla na Glavnem trgu v Celju, kjer bo najprej koncert Har- monikarskega orkestra Glas- bene šole Žalec, nato pa zbo- ra z osnovne šole Hudinja. Dan kasneje, ob 14.30 in 17. uri, bodo na Glavni trg prišli domači in tuji zbori in naz- nanili začetek predtekmo- valnega festivalskega dogaja- nja. Slovesna otvoritev festiva- la bo v četrtek, 17. maja ob 19.30 uri, ko bodo festivalu v pozdrav zapeli pevci 111. osnovne šole iz Celja pod vodstvom Sonje Kasesnik, nastopil bo Komorni zbor Akademije za glasbo v Ljub- Predsednik glasbene žiri- je 24. Mednarodnega mla- dinskega pevskega festiva- la je Edvard Goršič, člani pa: Francois-Xavier Dela- coste, Tomaž Faganel, Vla- dimir Krajnčevič, Venno Laul in tajnik Roman Oc- virk. Ijani in Celjski godalni orke- ster. Pri tekmovalni dan bo pe- tek, 18. maja, ko se bodo popoldne pomerili otroški pevski zbori, zvečer pa mla- dinski pevski zbori iz tujine in Slovenije. V soboto, 19. maja, bodo tekmovali de- kliški pevski zbori, vrh pa bo festival dosegel na za- ključnem koncertu v Narod- nem domu, kjer bodo raz- glasili prvouvrščene zbore in podelili nagrade in priz- nanja. MATEJA PODJED Medobmočna revija gledaliških skupin v petek, soboto in nedeljo bo na Žalskem letošnja me- dobmočna revija odraslih gledaliških skupin celjske regije, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejav- nosti Območna izpostava Žalec. V treh dneh se bo odrih Doma 11. slovenskega tabora v Žalcu ter kulturnih domov v Galiciji, na Polzeli in v Vrbju zvrstilo šest gledaliških dru- žin širše celjske regije, ki jih je, na podlagi predhodnih se- lektivnih ogledov, v program fevije izbral letošnji medob- tnočni selektor Miha Aluje- Tako se bodo predstavili: v petek KUD Zarja Trnovlje Celje z igro Mala čarovnica, l^i ni mogla biti zlobna, KD Galicija z Budakovim Klopči- cem ter Amatersko gledališče Velenje s Kovačevičevo ko- 'Jiedijo Maratonci tečejo kastni krog, v soboto pa KD iz ^ove Štifte z Marodičevo ^por jezne gospodinje in Kud Polzela s komedijo M. '^eal-M. Ferner-P. Militarov ^•"ije vaški svetniki ter v nede- ljo KUD France Prešeren iz Vojnika s P. Shafferja Črna, komedija. Vse uprizoritve si bo ogledal republiški selektor, drama- turg Miha Trefalt, ki izbira program za zaključno Linhar- tovo srečanje gledaliških sku- pin Sovenije, ki bo v Ljubljani od 1. do 3. junija. ŽIVKO BEŠKOVNIK V plesnem vrtincu Jutri, v petek, ob 19. uri, se bodo v dvorani celjskega Plesnega Foruma zbrali ple- salci sodobnega plesa na medobmočnem srečanju skupin celjske regije. V plesnem vrtincu se bodo predstavili: plesalke sodob- nega plesa 1. gimnazije v Ce- lju, Plesna skupina Akt - Har- lekin Celje, osem plesalk Ple- snega teatra Velenje, Plesna skupina Rolly 1 Društva ple- snih dejavnosti Rolly Rogaš- ka Slatina in Plesni Forum Celje. Prireditev organizira celj- ska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sku- paj s Plesnim Forumom Celje, nastope vseh skupin pa si bo po strokovni plati ogledala Daliborka Podboj, ki bo opra- vila selektivni ogled za izbor programa republiške priredi- tve sodobnega plesa Sredi pro- stora, ki bo jeseni. ŽIVKO BEŠKOVNIK Drugi del Novačanovih srečanj Z jutrišnjo predstavo Mar- tina McDonagha Lepotna kraljica Leenana v izvedbi Gledališke skupine Prosvet- nega društva Horjul pri Ljubljani prehajajo letošnja IX. Novačanova gledališka srečanja v kulturnem domu v Trnovljah v svoj drugi del. Letošnja deveta Novačano- va gledališka srečanja, na ka- terih se vsakokrat srečujejo nekatera stalno delujoča ama- terskega gledališča in gledališ- ke skupine na Slovenskem, so se pričela že 10. aprila z upri- zoritvijo mladinske igre Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna domačega amaterske- ga gledališkega ansambla, na- daljevala pa so se s 20. in 21. aprila, ko sta na trnoveljskem odru gostovala Amatersko gledališče iz Velenja s Kovače- vičevo komedijo Maratonci tečejo častni krog in KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera z Moderndorferjevo Vaja zbora. V soboto, 12. maja, prav tako ob 19.30, pa bodo na trnoveljske odrske deske sto- pili dolgoletni prijatelji trno- veljskih gledališčnikov, člani Odra treh herojev Pirniče pri Medvodah. Tokrat prinašajo aktualno in sodobno grotesk- no komedijo Hamlet na Teleč- jem, ki jo je Jernej Novak napisal po znanem besedilu Iva Brešana Hamlet v Spodnji Mrduši, na oder pa z režijsko postavil Peter Militarov. Novačanova gledališka sre- čanja so bodo nadaljevala v petek, 18. maja, z gostovanjem Vojničanov in njihove Črne ko- medije ter zaključila v soboto, 19. maja, obakrat ob 19.30, s Finžgarjevo Verigo Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. ŽIVKO BEŠKOVNIK PRIREDITVE t GLEDALIŠČE SLG - Markiza De Sade 11. m Ki. 5. ob 20. uri na Odru pod Odrom, po posebnem razporedu in za izven; Vaja zbora 12. 5. Kulturni dom Šentjur 11. 5. ob 20. uri nagrajena pred- stava »Dobro jutro«, v izvedbi Radka Poliča-Raca. 16. 5. ob 17. uri otroška igrica Svetlane Makarovič »Vila Malina«. Dom kulture Velenje 11. 5. ob 20. uri nostalgični musical za izven Cafe teatra iz Ljublja- ne »Rigoleta«. Dvorana Hmeljarskega doma Petrovče 13. 5. ob 18. uri igra »Halo, obiralke so tu«. Kulturni dom Trnovlje 11. 5. ob 19.30 gledališka pred- stava »Lepotna kraljica Leena- na«, gledališke skupine PD iz Horjul. 12. 5. ob 19.30 pa »Hamlet na telečjem«, v izved- bi Odra treh herojev iz Pirnič. KONCERTI Narodni dom Celje 10. 5. ob 19.30 jubilejni redni letni koncert ob 25-letnici Celjske- ga okteta Studenček. 12. 5. ob 20. uri redni letni koncert Or- kestra Akord. 14. 5. ob 19.30 redni letni koncert Vokalne skupine Cvet. 15. 5. ob 19.30 letni koncert otroških in mla- dinskih šolskih pevskih zbo- rov 111. OŠ Celje. Kulturni center Laško 13. 5. ob 17. uri predizbor za 10. festival narodnozabavne glas- be »Vurberk 2001«. Cerkev Sv. Danijela Celje 16. 5. ob 20.30 koncert Dekliš- kega pevskega zbora Gimnazi- je Celje-Center, z gosti - Meša- nim mladinskim pevskim zbo- rom Gimnazije Koper. Mladinski center Celje 11. 5. ob 21.30 reggae koncert sku- pine Siti hlapci iz Maribora. 12. 5. ob 21. uri pa koncert skupine Hiša, promocija nove- ga albuma Nevarna razmerja. Glasbena šola Žalec 10. 5. ob 19. uri recital kitaristke Lucije Lavbič. Cerkev Griže 11. 5. ob 9.30 koncert Ženskega pevskega zbora KUD Svoboda iz Griž. Dvorana Doma IL sloven- skega tabora Žalec 12. 5. ob 20. uri koncert Savinjskih ro- gistov z gosti. |;:iU|ZSTAVE Pokrajinski muzej Celje 16. 5. ob 18. uri otvoritev razstave »Da dol padeš«, gradi- va, ki ga je muzej pridobil v zadnjih desetih letih. Razstavišče Kulturnega centra Laško 11. 5. ob 17. uri otvoritev razstave likovnih del Bogdana Potnika. Mladinski center Celje 11. 5. ob 20. uri otvoritev razstave del Zorana Smiljaniča »Strip - od ideje do objave«. Glerija Velenje 11. 5. ob 19. uri otvoritev spominske sli- karske razstave Franceta Zu- pana. Ipavčeva hiša Šentjur raz- stava »šivane slike« arhitekta Lojzeta Kralja. Galerija Volk Celje razstava »Motivi Celja«. Galerija sodobne umetno- sti razstava Božidarja-Teda Kramolca, do 20. 5. Muzej novejše zgodovine - otroški muzej občasna raz- stava »Prometna pot v Herma- nov brlog«. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju (13. 5. od 16. do 17. ure demonstracija frizerja) in Slovenska zobozdravstvena zbirka, stalni razstavi. Stari pi- sker stalna razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«; fotograf- ski atelje Josipa Pelikana razstava »Celje, ki ga ni več«. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje razstava na temo »Gradovi - kulturna dediščina«. Galerija Borovo Saša Grad, do 8. 6.; Merx Janez Pečolar, do 31. 5.; Etol Ludvik Gajšek, do 31. 5.; Kulturni klub Ivan Cankar Celje razstava risb otrok Gala Tomasinija in Ro- ka Ocvirka, do 31. 5. OStALO Mladinski center Celje 10. ob 20. uri potopisno predava- nje Boštjana Jezovška »Lhot- se«, od 16. do 18. angleška in od 18. do 20. računalniška de- lavnica (internet); 11. od 16. do 19. likovna delavnica; 12. ob 11. uri predstavitev stripov »Strip - od ideje do objave«, od 17 do 18.30 plesni tečaj; 14. od 17. do 18.30 nemška in od 18.30 do 19. ure francoska de- lavnica; 15. od 18. do 20. raču- nalniška delavnica, od 17. do 19. ure pa brezplačen tečaj Učenja 11. del. Knjižnica Velenje 10. 5. ob 19. uri predavanje in predsta- vitev knjige dr. Draga Smilja- niča »Zdravljenje z bioenergi- jo in kiropraktiko«. Zdravstveni dom Velenje 11. 5. ob 18. uri predavanje dr. Metke Klevišar o evtanaziji. Mladinski center Žalec 10. ob 6. uri tečaj tae-bo; 11. ob 17. uri filmski popoldnevi za mlade; 12. od 10. do 16. ure risanje na asfaltu in rolanje; 15. ob 16. uri tečaj tae-bo; 16. ob 17. uri delavnice o fenome- nu človeka »Agresivnost 11«. Gasilski dom Groblja 12. 5. ob 20. uri predavanje z diapozitivi o Južni Ameriki. Muzej novejše zgodovine - ustvarjalne delavnice 10. in 15. 5. ob 10. uri »Vozi me vlak v daljave«. Pred hotelom Evropa Celje 16. 5. ob 10.30 medobmočno srečanje otroških folklornih skupin celjske regije. Plesni forum 11. 5. ob 19. uri medobmočno srečanje plesnih skupin »V plesnem vrtincu«. Kulturni center Laško 10. 5. ob 18. uri baletna predstava Čarobna piščal učencev balet- nega oddelka GŠ Radeče, po- družnične GŠ Laško in Rim- ske Toplice. Št. 19. - 10. maj 2001 10 NASI KRAJI IN LJUDJE Proti podiranju iiišic Turistično društvo Prebold vidi v preurejenem Gaju možnost turistične ponudbe Bo preboldski Gaj v idilič- nem gozdičku ob kopališču že v kratkem izgubil svojo podobo? To se sprašujejo mnogi občani in tudi turisti, ki so po drugi svetovni vojni radi prihajali v kraj pod Žvajgo. Lesene hišice, podobne so bile tudi v Gornjem Gradu, so v šestdesetih in sedemdesetih letih privabljale goste iz do- mala vseh evropskih držav. Potrebe ter zahteve so z leti postajale vedno večje in tudi preboldski Gaj je v bitki s hitrim razvojem turizma iz- gubljal svojo vlogo in pomen. V Preboldu bi nekateri radi povojni spomenik turizma kar porušili in na njegovem mestu postavili kaj sodobnej- šega. Je turistična dejavnost sploh še zanimiva za gospo- darstvo občine Prebold? Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednico turističnega društva Mileno Miklavc. »Že v naslednjih dneh bo naše društvo pripravilo idejni načrt obnove in osnutek raz- voja Gaja, ki naj bi bil še naprej preboldski in tudi sa- vinjski park. Osebno naspro- tujem vsakršnim prehitrim posegom v ta kompleks. Hiši- ce v Gaju so res dotrajane, ne pa vse. Tista, ki jo na primer upravljajo upokojenci, je do- kaz, da lahko še vedno kljubu- jejo novim časom in izzivom. Z dosedanjimi najemniki teh hišic bomo uredili najemne pogodbe in skupaj se bomo skušali dogovoriti, kako ure- diti ta kompleks.« Turistično društvo je še vedno pravnoformalni upra- vitelj Gaja. Se je kdo sploh pogovarjal z vami, kakšna bo njegova usoda? Po pogodbi iz leta 1996 s takratno občino Žalec je ja- sno, da je upravitelj Gaja Turi- stično društvo Prebold. Na ka- snejše pogovore o tem, kakšna naj bi bila usoda Gaja, nas nihče ni vabil in tudi o niče- mer nismo mogli odločati. Medtem so v Preboldu us- tanovili neformalno skupi- no Mladi Prebolda, ki je iz- delala načrt dela v Gaju. Kaj je hotela ta skupina? Hotela je urediti nekaj igrišč v Gaju, zadolžena pa bi bila za to, da skrbi za kompleks in ga čisti. Kot vse kaže, l3odo sedaj ta igrišča uredili pri komplek- su športnega centra in ne v Gaju. Takšna je bila kasneje tudi odločitev krajevnega od- bora Prebold-center. Pred- vsem zaradi protestov tistih, ki se niso takoj strinjali s podi- ranjem objektov v Gaju. Ti so precej dotrajani. V čem turistični delavci vidite njihovo bodočnost? Gaj naj bi postal nekakšen turistično zgodovinski objekt v določeni fazi razvoja turiz- ma v Sloveniji in tudi v Evro- pi. Urediti ga nameravamo ta- ko, da bo v njem prostor za sprostitev, družabna srečanja in prireditve. Skupaj z vrtcem in osnovno šolo bi lahko v njem organizirali sezonske delavnice, ki bi bile odprte tudi za širšo javnost. V njem bi lahko uredili tudi turistično informacijski centre in še po- sebej poleti bi bila ta lokacija primerna za organizacijo ne- katerih prireditev, ki bi prera- sle zgolj občinske meje. Za uresničitev tega je potreben denar, predvsem pa dobra vo- lja in pripravljenost za delo. Prebold je bil po prvi svetovni vojni turistični kraj, v katere- ga so radi prihajali ugledni gostje iz stare Jugoslavije, po vojni pa je privabljal ljudi z vseh celin. Zadnja leta je turi- zem precej zamrl, misUm pa, da bi ga lahko z nekaterimi akcijami; tudi v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Spodnje Savinjske doline, znova obudili. S turizmom je povezanih kar 86 različnih gospodarskih dejavnosti in ve- liko takšnih povezav lahko najdemo tudi pri nas. JANEZ VEDENIK Milena Miklavc, predsednica Turističnega društva Pre- bold: »Večina Preboldčanov ne dovoli podirati lesenih hi- šic niti zidanega objekta v gaju, dokler ne bo zagotov- ljen denar za načrtno in smotrno preureditev.« Čigav bo celjski dom v Bašici? Celjski dom v Baški, ki je trenutno v upravljanju Centra za interesne dejavnosti Celje, bi morali v večji meri izkori- stiti za potrebe celjske Medobčinske zveze prijateljev mladine. Tako meni predsednik komisije za letovanje in izlete pri zvezi Branko Gartner. A to je samo ideja, še ne pozabi poudariti. »Ne gre za fizični prevzem, gre le za to, da bi lahko v Baški izvajali več svojih dejavnosti. Potrebno se bo pogovoriti še z občino in lokalnimi skupnostmi,« dodaja Gartner. Upravnik Celjskega doma v Baški Stane Klančnik zadeve ni komentiral. To je bila ena vidnejših točk na petkovem občnem zboru medobčinske zveze prijateljev mladine Celje, kjer so izvolili tudi novo predsednico. Odslej je to Rozalija Petan. Celjska zveza podelila tudi priznanji častnima članoma Ivici Fišer in Vasi Staroviču, na državno raven pa so poslali pobudo o podelitvi zlatega znaka Bojanu Vivodu. SIMONA ŠOLINIČ Otroci otroicom V tovarni Emo v Celju sta v minulem tednu ustvarjala celjski slikar Niko Ignjatič in kipar Vlado Novak. Oba sta tudi mentorja otroške likovne kolonije in to soboto skupaj z otroki pripravljata poslikavo na emajl v tovarni EMO. Poslikana dela bodo na ogled na razstavah v Celju in po Sloveniji. Otroci so pod mentorstvom Nika Ignjatiča in likovne pedagoginje Mateje Jevšenak že poslikali krožnike in modelira- li iz gline v kiparski delavnici pri Vladu Novaku. Otroška likovna delavnica uspešno deluje pod okriljem društva Otroci otrokom in se ves čas širi. Otrokom ponuja ustvarjalno preživljanje prostega časa in jih neprisiljeno uvajata v svet umetnosti. V skupini in pod mentorstvom umetnikov se seznanjajo z različnimi načini in sredstvi izražanja svojih občutij in zunanjega videza sveta. NI Lepša postajališča v občini Prebold so poenotili avtobusna postajališča z drugimi v Savinjski dolini. S tem bodo polepšali izgled vasi, saj so bila nekatera izmed postajališč že povsem dotrajana. Uredili so že osem postajališč, dve pa bodo v kratkem. Hkrati bodo po vzoru drugih v Savinjski dolini poenotili tudi reklamne panoje srednje velikosti. Ob tem bodo sprejeli še Odlok o uporabi plakatnih mest kar naj bi pomenilo konec lepljenja plakatov po utah obiralnih strojev, kozolcih, drevju in še kje. T. TAVČAR Eno od osmih novih avtobusnih postajališč je tudi v Latkovi vasi. MODRI TELEFON Obrezana drevesa Bralec iz CeFja sprašuje, zakaj v Celju tako korenito obrezujejo drevesa. Pristoj- ne občinske službe naj bi nazadnje končale delo na Otoku. Med obrezanimi dre- vesi je tudi nekaj starih, ki si nikoli več ne bodo opomo- gla. Pomočnik direktorja Ko- munalne direkcije Mestne občine Celje Jože Smodila odgovarja, da je obrezovanje dreves v urbanih naseljih normalno in tudi nujno opravilo. Na Otoku, kjer dreves niso urejali že deset ali celo petnajst let, so se obrezovanja lotili na željo krajanov, vodstva krajevne skupnosti in upravnikov zgradb..V večini primerov so obrezali javorje, ki so zaradi velikih krošenj dokaj ranlji- vi v času ledoloma. To pome- ni, da so jih le očuvali pred večjimi in nepopravljivimi poškodbami. Smodila zago- tavlja, da bodo v enem letu ali najkasneje dveh krošnje dreves spet lepe. JI Do prihodnjega četrtka bo va- še klice na Modrem telefonu sprejemal Branko Stamejčič. Na telefonsko številko 031/ 569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri te- lefon pa lahko med ponedelj- kom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. DESKANJE PO SPLETU Besneče iskanje Tako nekako bi se lahko glasil prosti prevod spletne strani Raging Search (www.raging.com), ki predstavlja enega izmed kompleksnejših pristopov k novi generaciji iskalni- kov. Huh, o čem spet govo- rim? Nova generacija iskal- nikov? Ne bojte se - če tole rubriko spremljate redno, se najbrž spominjate zapi- sa o iskalniku Google. No, Raging Search sodi v to ka- tegorijo. Gre za izredno zmogljive iskalnike, ki prečešejo celo- ten splet in označijo čimveč ključnih besed na spletnih straneh, jih zapišejo v svoje podatkovne baze in potem s pomočjo zapletenih iskalnih algoritmov poskušajo ugani- ti, kaj ste pravzaprav mislili, ko ste vtipkali to ali ono kombinacijo iskalnih besed. To bi bila nekakšna kratka definicija te vrste iskalnikov. Raging Search, ki so ga nare- dili pri podjetju Alta. Vista Company - najbrž vam je ime že znano - meri v sam vrh svetovnih iskalnikov. Av- torji namreč poleg klasične samopromocije o najnapred- nejših tehnologijah in naj- večjem in najnovejšem iskal- niku trdijo, da Raging Search indeksira, torej označi, vse besede, ki jih je moč najti na 350 milijonih spletnih stra- ni. Vse povezave redno spremljajo in odstranjujejo nedelujoče ter dodajajo no- ve. Sicer pa tudi ne pozabijo omeniti, da želijo vzpostavi- ti seznam vseh spletnih stra- ni na svetu. Fletno, kajne? Seveda je fletno, če jim bo le uspelo. Kot zdaj že vemo, to zaenkrat še ni popolnoma mogoče, saj se spletne stra- ni, njih vsebina in obseg, kakor tudi lokacije, nenehno spreminjajo, tako da je vsak takšen seznam vedno nekje prikrajšan za kakšno novost ali informacijo. Je pa tale Raging Search že precej bli- zu. Iskanje je hitro in dokaj učinkovito, saj sem med is- kanjem dobil bolj malo bre- zveznih zadetkov. Tako sem prišel do mnenja, da večina tistega samopromocijskega pisanja pravzaprav drži in da gre res za zelo sposoben in napreden "iskalnik. Ob tem sem si ves čas predstavljal, kakšno gigantsko mašinerijo in povezavo z Internetom morajo imeti, da vsa stvar sploh deluje. Algoritem, ki upravlja z is- kanjem ključnih besed, ki ste jih iskali, preverja, kako po- membne so te besede na sami strani, kolikokrat se ponav- ljajo, kje na strani jih je moč zaslediti in koliko ostalih strani vsebuje te besede. Po- tem je tu še analiza povezav drugih strani na te strani. Po domače: če na vašo stran kaže še veliko drugih strani, jo Ra- ging Search ocenjuje za kvali- tetno stran ter to upošteva pri prikazovanju zadetkov. Kljub temu, da v predstavi- tvi iskalnika ob koncu zapisa zasledimo stavek, da je to edini iskalnik, ki ga resnično potrebujemo in da podpira iskanje v različnih jezikih, temu ni povsem tako. Kljub odličnemu vtisu, ki ga je na- me pustil ta iskahiik, se ni- sem mogel otresti vtisa, da na nekaterih slovenskih stra- neh ni prepoznal šumnikov. Gre za preprosto metodo, ki jo zna uporabiti vsak povpre- čen programer spletnih apli- kacij. Hja, nihče ni popoln. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.coni Po krajevnih mejah V Ponikvi so že tridesetič pripravili majski orientacijski pohod ob meji krajevne skupnosti. Začetek je bil pri osnovni šoli Ponikva, zaključek pa po približno 12 kilometrih prehojene poti s tremi kontrolnim' točkami na kmečkem turizmu Podkrajšek na Okrogu. N^ letošnjem pohodu je sodelovalo 51 ekip, skupaj preko 400 tekmovalcev. Med osnovnošolskimi ekipami so zmagali Orli pred Sokoli in Beatmani, med člani pa so bili najboljši Topničarji iz Hotunja pred dvema ekipama s Ponikve. Letos so se pohodniki prvič podali po južnem delu krajevne skupnost' na meji s KS Šentjur - okolica in občino Šmarje. TV Št. 19. -10. maj 2001 AKCIJA 11 Takšne imajo učitelji radi Ekološko osveščeni učenci iz Šmarja pri Jelšah - Že tretje leto zastava eko šole učenci 8, b razreda centralne osnovne šole v i^arju pri Jelšah, ki so zmagovalci naročniške jl^cije zadnjega aprilskega tedna, so imeli tež- delo. V tistih krajih je Novi tednik redni genski gost številnih domov, zato so se morali jpsebno potruditi, je povedala njihova razred- jtarka Boža Cojtan. Denarno nagrado bodo po vsej verjetnosti name- ^ za valeto, saj se na končni izlet ne bodo ^pravili. Letos so bili na ekskurzijah v Posočju ter jO poteh slovenskih pisateljev, junija gredo še v |rf§ko, Zagreb ter do krapinskega pračloveka, zato J, razmišljali celo o tem, da bi ga nekaj namenili v jobrodelne namene. Nič čudnega, saj so osmošol- j zbrali letos, skupaj z ostalimi razredi, med vsemi slovenskimi eko šolami največ denarnih sredstev, ki so jih namenili vrstnikom iz Loga pod Mangartom (sodelovalo je tudi šest podružničnih šol iz Šentvida, Svetega Štefana, Zibike, Kristan Vrha, Mestinja in Sladke Gore). In to šolarji s Kozjanskega, z gospodarsko šibkega področja. Njihova razredničarka je z njimi tri leta, med seboj so se navezali, zato ji bo hudo, ker se bodo morali čez nekaj tednov raziti. To so prizadevni učenci, jih je pohvalila, veliko posameznikov je vključenih v več različnih interesnih dejavnosti. Učenec Denis Golež je bil letos zmagovalec regijskega tekmovanja iz fizike, na regijskem matematičnem tekmovanju je prejel srebrno Ve- govo priznanje ter odhaja na državno tekmovanje. V soboto bo tekmoval na državnem tekmovanju iz vesele šole skupaj s sošolko Natašo Romih, na kultumem področju pa je razredničarka ponosna na učenca Marka Kovačeviča, ki sodeluje pri skoraj vsakem šolskem dramskem nastopu. Več kot polovica učencev 8. b je prejela bralno značko, polovica še angleško bralno značko. Med raziskovalno dejavnostjo se pripravlja 8. b na raziskavo o prehrani šmarskih sedmošolcev in osmošolcev. Veliko učencev 8. b je vključenih v eko krožek, ki bo pripravil konec maja, skupaj z mentorico in razredničarko Gojtanovo, eko dan. Takrat bodo v domačem kraju med drugim odkri- vali in merili onesnaženost ozračja in vode ter raziskovali tamkajšnje ekološke probleme, od divjih odlagališč do prometa. Raziskali bodo tudi uporabo škodljivih snovi na nekaterih kmetijah ter možnosti pridelave bio hrane. Šmarska šola prejema letos že tretje leto eko zastavo, ki jim jo bodo v tem tednu slovesno izročili v Mariboru. Razredničarka Boža Gojtan, ki živi v Šmarju pri Jelšah, poučuje na tej šoli že dvajseto leto, pred tem je bila dve leti v Rogaški Slatini. Vsa leta poučuje biologijo in gospodinjstvo. Kot velika ljubiteljica narave je koordinatorka projekta eko šole ter mentorica eko krožka. V preteklih letih so se tako lotili kar nekaj nalog iz ekoloških proble- mov okolja. Še nekaj tednov in morala se bo ločiti od 8. b razreda. Kar 16 učencev bo odšlo v štiriletne šole, večinoma v gimnazije. Ravnatelj Stanko Šket je na takšne učence lahko ponosen. V tej šoli se vedno nekaj dogaja, tako ali drugače. Odmeven je projekt sobotne šole za nadarjene učence, ko se učenci vključujejo v različne teme po lastnem zanimanju. V šoli je bilo pred kratkim državno šahovsko tekmovanje, v soboto bo regijsko tekmovanje mladih tehnikov... BRANE JERANKO Razredničarka Boža Gojtan je na učence 8. b razreda šmarske šole upravičeno ponosna. Kar 16 jih odhaja v štiriletne šole, večinoma v gimnazije. Bralci bodo izbrali zmagovalca Naša naročniška akcija NAROČNIKI Tako kot smo obljubili, bomo akcijo zaklju- 2001 prehaja v zaključni del in s tem čili po desetih tednih z objavo rezultatov v dosega tudi vrhunec zanimanja in tekmo- Novem tedniku, ki bo izšel 24. maja (upošteva- valnosti med razredi, ki se borijo za lepe li bomo naročilnice, ki jih bomo dobili v naše denarne nagrade (500.000, 300.000 in uredništvo do ponedeljka, 21. maja, do 9. ure. 200.000 tolarjev). Čeprav imajo nekateri Bralce Novega tednika, ki še niso naročniki, razredi po trenutni lestvici določeno pred- so pa v času poteka naše akcije dobili ogledne nost, pa drugi nekoliko taktizirajo in sta- izvode, vabimo, da se vključijo v zaključek vijo na uspešen zaključek akcije, tako da akcije in s tem pomagajo šolarjem do čim je še vse odprto. boljšega uspeha. Vrstni red v akciji NAROČNIKI 2001 po 8. tednu (upoštevali smo naročilnice, ki smo jih prejeli do ponedeljka, 7. maja) Šole, ki so zbrale največ naročnikov: Razredi, ki so doslej skupaj pridobili največ 1. OŠ Lava Celje 55 naročnikov naročnikov in se potegujejo za končne 2. OŠ Štore 47 naročnikov nagrade: 3. OŠ Dramlje 34 naročnikov , i u' j i x i 4. OŠ Žalec 28 naročnikov ^^ I" ^ ^^^^^^ ^^ ^^^ ^^ naročnikov 5. OŠ Dobje 23 naročnikov 2. 7. razred OS Dramlje 34 naročnikov „ ,. „ ^ , u 1- • X 3. 8.a razred OŠ Štore 25 naročnikov Razredi, ki so 8. teden zbrab največ naročnikov: 1. 8. a razred OŠ Štore 11 naročnikov 4. 8. razred OS Dobje 23 naročnikov 2. 7 razred OŠ Dramlje 8 naročnikov 5. 6. c razred OŠ Pranja Malgaja Šentjur 16 3. 1. b razred OŠ Lava 6 naročnikov naročnikov Št. 19. - 10. maj 2001 12 NASI KRAJI IN LJUDJE Izginotju oteta cerkvica Rovtovce so za njihov trud nagradili s Steletovim priznanjem Gotska cerkvica nad Za- drečko dolino, posvečena milanskima mučencema Gervaziju in Protaziju, je bi- la zgrajena v 15. stoletju. Pr- vič so jo obnovili v letih od 1860 do 1868. Odtlej je bila bolj ali manj obsojena na propadanje, vse do leta 1998, ko so se za razvalino zavzeli župljani Šmartnega ob Dreti, bolj natančno za- selka Rovt pod Menino, in se lotili obnove. Štiriinštirideset kmetov in zasebnikov ter pobudnik ob- nove župnik Evgen Ketiš je več kot štiristo dni prenavlja- lo cerkev. Obnovo je strokov- no vodila konzervatorka Na- taša Podkrižnik iz celjske enote zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine. Gradbeni odbor, vodil ga je Srečo Štrukelj, pa si je za svojo požrtvovalnost prislužil Steletovo priznanje Restavra- torskega društva Slovenije. Samo vprašanje časa je bi- lo, pa bi se cerkev podrla, pravi Srečo Štrukelj, ki je skrbel za potek del. Nihče ni odrekel sodelovanja, vse, ra- zen fasade in mizarskih del, so napravili sami. »Drugače bi stalo preveč,« ugotavlja Štru- kelj in se sprašuje ali bi grad- binci sploh hoteli v neznano zakotje nad Rovtom. Edina cerkev v Sloveniji z imenom sv. Protazija in Gervazija stoji 950 metrov visoko, nad cerk- vico sv. Jošta. Kmetje so s traktorji lahko pripeljali grad- beni material samo do sled- nje po 18 kilometrov dolgi poti. Bližnjica iz Rovta je od- daljena pol ure hoda, prevoz- na pa ni. A so vztrajali. Ko bodo uredili še podporni zid, bo prenova cerkvice zaključe- na. Ostajata še oltar in prezbi- terij, za katera naj bi poskr- bela država. Občina Nazarje je zagotovila sredstva za os- trešje, država je preko kul- turnega ministrstva doslej primaknila 3,5 milijone tolar- jev, delo kmetov pa je gotovo vredno debelih 10 .milijonov tolarjev. Odziva ni bilo le s strani mariborske škofije, ugotavlja Štrukelj, ki meni, da bi predstavniki cerkve morali spremljali obnovitve- na dela. »Če ne bo šlo druga- če, bom osebno prosil na mariborskem ordinarijatu za finančno pomoč. Saj beseda ni konj in nenazadnje je cerk- vica sakralni objekt,« pravi Štrukelj. EDI MAVRIČ Foto: E.M., SREČO ŠTRUKEU Kmetje iz Rovta so s prenovo starodavne cerkvice prihranili državnim inštitucijam in Cerkvi prvovrstno sramoto. Z veliko manj truda, kot ga je zahtevala obnova povsem propadle zgradbe, bi zgradili novo cerkev. 30 let II. OŠ Žalec v soboto je praznovala 30 letnico obstoja II. osnovna šola Žalec, ki je kot samo- stojni zavod zaživela 1. sep- tembra leta 1971, usposab- lja, izobražuje in vzgaja pa otroke s posebnimi potreba- mi. V dvorani doma 11. sloven- skega tabora v Žalcu so se staršem in gostom predstavili učenci, nastopili pa sta tudi pevki Majda Petan in Irena Vrčkovnik. Zbrane je najprej pozdravila ravnateljica Danije- la Puncer. Med drugim je deja- la, da je šola vsa leta delovala kot odprta ustanova, se pove- zovala z okoljem in v svoje delo vključevala starše in zu- nanje sodelavce. Slavnostni govornik je bil žalski župan Lojze Posedel, ki je kolektivu in učencem čestital za jubilej in ravnateljici izročil kipec štangarja. Ravnateljica Danije- la Puncer je ob koncu izročila posebne zahvale šestim učite- ljem, ki vseh 30 let delajo na šoli ter občini Žalec kot usta- noviteljici. T. TAVČAR Oaza in Tušev multikino Celjski kinematografi od- pirajo Oazo. Gre za poletni gostinski vrt pred kinom Me- tropol, ki bo tudi letos imel urejeno otroško igrišče, ob njem pa letos prvič animator- ja, ki bo skrbel za razvedrilo najmlajših obiskovalcev. Uredili so tudi sladoledni vrt. Gostinski delavci, ki bodo delah v njem, so bili na šola- nju v manjši tovarni sladoleda v Ajdovščini, ki ga bodo od- slej prodajali v Oazi. Gre za kombinacijo sadja in sladole- da, pravi direktor Celjskih ki- nematografov Bojan Vivod. Jutri, v petek, od 11.ure dalje, pa vse popoldne bodo ob od- prtju Oaze obiskovalcem po- nujaU sladoledno bombo. Oaza je neke vrste uvod v pestro dejavnost Celjskih ki- nematografov v prihodnje. Ta ne bo zgolj v znamenju prika- zovanja filmov. Razvejano dejavnost bodo po besedah Bojana Vivoda kinematografi dobili z multikinom. Ta bo dograjen najkasneje čez do- bro leto. Na Hudinji, ob da- našnjem Tuševem cash and carry centru bo namreč Mir- ko Tuš zgradil trgovski cen- ter, ki bo vključeval multiki- no. Z deli bo začel v kratkem. Celjski multikino bo imel osem kinodvoran na enem mestu, ki bodo imele od sto do tristo sedežev, v katerih bodo ves dan vrteh filme. To bo drugi multikino v Sloveni- ji, prvega bodo v Ljubljani odprh prihodnji teden. Mirko Tuš je konec aprila kupil last- niških deležev Celjskih kine- matografov, ki so postali ta- korekoč stoodstotno v njego- vi lasti. To je bil pogoj, da se loti projekta multikino. Kljub multikinu pa se Celjski kine- matografi ne bodo popolno- ma umaknili iz središča me- sta, pravi Bojan Vivod, pa tudi Oaza bo njihova vsaj še pri- hodnje leto. NGL Športne igre v Šentjurju V soboto dopoldne bodo v Športnem par- ku Šentjur že 4. Športne igre, organizator. Študentski klub mladih Šentjur, pa pričaku- je, da bodo najbolj obiskane doslej. Udeleženci se bodo dopoldne merili v streetball košarki, malem nogometu (4-1-1) in teniških dvojicah. Popoldne se bodo v dekliš- ki odbojki in košarki 5:5 pomerile ekipe študentskih klubov iz Celja, Šmarja, Žalca in domačini, vrhunec dneva pa bo večerna no- gometna tekma med selekcijo Državnega zbora RS in moštvom šentjurskega občinske- ga sveta. Če bo deževalo, bo prireditev prestavljena na naslednjo soboto. Informacije o igrah lah- ko dobite na telefonski številki 041 369 392 ali na elektornskem naslovu igre2001@email.si. P CIRMAN Ce bil bi milijonar. Mrzlica pred nedeljskim žrebanjem sedmih srečnih številk pri lotu je mimo. Re- kordni dobitek je našel last- nika v Novi Gorici, usluž- benci na prodajnih mestih Loterije Slovenije pa si bodo malce oddahnili po napor- nem tednu. Kako bi porabili ali vnovčili tolikšno vsoto denarja, smo povprašali mi- moidoče na celjskih ulicah. Stajka Radmanovič: »Igre na srečo igram le občasno. Nekaj milijonov bi mi zelo prav prišlo. Končali bi grad- njo hiše, odplačali kredite, kupili nov avto, se podali na počitnice, skratka družin- sko življenje bi bilo prijet- nejše.« Gregor Uranič: »Loto igram šele zadnji dve leti. Do sedaj še nisem nič priigral, vendar upanje ostaja. Če bi prejel večjo vsoto denarja, mi ne bi bilo treba več preizkuša- ti sreče. Kaj bi z milijoni? V Benetkah bi za eno leto kupil Hotel Lido, tam bi živel in razmišljal o prihodnosti. S preostalim denarjem pa bi si kupil >nebesa na zemlji<. Kon- kretneje? Kupil bi Vatikan, po- magal bi ustoličiti slovenske- ga kardinala. Pa seveda avto oziroma tank za vožnjo po slovenskih cestah, ostanek pa bi podaril v humanitarne na- mene.« Stojan Novak: »Loto igram redno, vsak teden izpolnim dva listka. Do sedaj so že bili kakšni manjši dobitki, za spodbudo. Če bi mi sreča na- menila milijone, bi polovico zneska porabil za dokonča- nje hiše, kupil bi si kakšno plovilo in malce boljši avto, drugo polovico pa bi vložil v neko naložbo.« Vlado Kržaček: »Če bi do bil milijone? Ne vem. Hrani jih zagotovo ne bi. Nekaj bi namenil družini, za potova- nja in kupil bi si BMW.« Mihaela Kržaček: »DoM pogosto igram igre na srečtl Do sedaj še nisem ničesar za dela, zato bom srečo preizkil šala še naprej. Če bi mi slučaj no namenila več milijonov, i jih vse zapravila.« SABINA KRANJE Foto: GAŠPER DOMJA Št. 19. -10. maj 2001 REPORTAŽA 13 Reveža prekletstvo, posebneža kraljestvo Podrtija na obrobju mesta, v njej pa srečen človek, ki ga ne skrbi ne borzni indeks in ne wc račka človek sprva res ne ve ali bi ga jioel za reveža ali za srečneža, brez ^voma pa je Borut Hlupič, ki živi v papol podrtih nekdanjih Žičninih liarakah v Pečovniku v Celju, po- jebnež. Njegova drugačnost na- mreč presega meje, ki si jih je jačrtal urbano ubrani posamez- nik, obremenjen z družbenimi normami in navadami. Drugačnosti Boruta Hlupiča se v sodobnem sociološkem jeziku veči- ne reče beda, pomanjkanje, beraš- ivo, zdravstvena, življenjska ogro- ženost ipd., zato se mnogim smili. A Icaj, ko ta posebnež ne kaže prav nobene pripravljenosti, da bi sode- loval s tistimi, ki mu hočejo poma- gati in doseči, da bi zaživel normam popadljivo in »človeka vredno živ- ljenje«, kot ga sami pojmujejo in živijo. Borut Hlupič ta čas ne potrebuje nikogar. Ima svoj raj v objemu nara- K, ima svoj prostor pod soncem in svoje kraljestvo za likovno in pesniš- |[o izražanje, za filozofska razmišlja- nja in duhovne meditacije. Da mu l^ko na glavo vsak trenutek pade iakšna lesena ali še težja gmota, se ne boji, saj ga varuje arhangel Mi- hael, upodobljen na stari sUki, ki visi nad njegovim ležiščem. Boji se le hudega mraza, ta mu je vsaj letošnjo zimo prizanesel. Izredno zdrav in utrjen mora biti, saj se zanj pravi mraz pričenja šele s stopinjami, ki so tepko pod lediščem. »Če bi bilo letnajst ali več pod ničlo, bi se pač (je pri komu pogrel,« pravi. Šel bi sicer živet v kakšen manj utesnjen prostor, a ne kamor koli. Ja, kje bo pa slikal, tekal po gozdu in meditiral, če m »socialna« najde stanovanje kje v mestu ali, bognedaj, v bloku med •civiliziranimi« in nestrpnimi občani, id si znajo življenje tako zelo in nera- |imno zakomplicirati? Miroljuben je, a se nikoli ne ve... Ljudje iz Zagrada in Pečovnika, ki smo jih naključno srečali, Boruta Hlupiča dobro poznajo. Pravijo, da 5e noče z nikomer pogovarjati, da občasno sploh ne govori, da je sicer zelo študiran a da mu vsa ta njegova pamet bolj škodi kot koristi. Resda je miroljuben, a zelo čudne narave, pri njem se nikoli ne ve... se je že zgodilo, da je moral kdo pred njim bežati, smo sUšah od ljudi in bili deležni toplega priporočila, naj na- mero o obisku pri njem raje opusti- mo, saj se tudi z nami ne bo hotel pogovarjati. Lahko pa se tudi zgodi, da bo slabe volje in nas bo kar na hitro odgnal. Boruta Hlupiča na- mreč varuje pes, smo še izvedeli. A smo vseeno skrenili z glavne krajev- ne ceste proti gozdu. Zagledamo prostor, zagrajen z žičnato ograjo in ogromnimi vrati, ki se jih ne da odpreti. Znotraj stoji velika baraka, njen večji del se je ponekod že porušil, manjši del pa je še vedno na vseh štirih temeljih in pokrit s streho, a tudi v zelo slabem stanju. V tem delu živi Borut Hlupič. Ko ga pred ograjo pokličemo po imenu, stopi ven in do nas, nam pokaže, kje je v ograji večja raztrga- nina in že smo tam, kamor smo se namenili. Svet z Aristotelom in gurujem Borut govori! Prav priljudno nas povabi v svoje notranje domovanje, temačen prostor na približno dese- tih kvadratnih metrih površine. Vse je zatrpano s policami, na katerih so od tal do stropa knjige, večinoma takšne, ki bi jih bil vesel vsak antik- variat. V enem kotu je z vsemogoči- mi potrebščinami obložena miza, ob njej je stol, ob isti steni je majhna kovinska peč, ki pa najbrž že lep čas ni okusila ognja. Borut ne prejema računov za elektriko, sveti si s sve- čami, tudi baterijskih vložkov ne potrebuje, ker radijskega sprejem- nika ne pogreša. Na sredini prostora je jogi vložek, na njem odeja in ob njem pručka. Okrog ležišča in tam, kjer je še kaj prostora, pa razna oblačila, nekaj malega posode in drugega pribora. Potem pa še vse tisto, kar ni na mizi in na policah, v glavnem so to slike in slikarski ma- teriali: čopiči, olja, akrili, industrijski laki ipd. S fotoreporterjem Gregorjem ko- majda najdeva mesto, kjer lahko stojiva, najin gostitelj pa nama pri- poveduje, kaj vse počne, kaj zna, kaj vse je že doživel. Izveva, da je bil študent vrste fakultet; da je študiral sociologijo urbanizma, psihologijo, filozofijo, hodil na teološko likovno akademijo. Nekaj časa je bival v samostanu pri kartuzijancih in tam delal na vrtnariji, potem je še pove- dal, da že dolgo študira in prakticira hatha yogo, da je pred leti prejel duhovno iniciacijo nekega znameni- tega guruja, ki živi na Floridi in ima svoje ašrame povsod po svetu ter da je tudi sam veliko potoval po Evropi. Zdaj predvsem bere, s ponosom po- ve, da so mu najljubši pisci filozofi Heidegger, Kant in Aristotel, da dela za mednarodno mrežo poštne umetnosti, sicer pa se veliko ukvarja s slikarstvom in arhitekturo. Po na- ročilih dela načrte za razne poslov- ne zgradbe, za cerkve, lani pa je za bolnišnico v Novem mestu izdelal 750 umetniških slik. Za vse to, kar je naredil, ni prejel niti tolarja, vse je podaril, nam je še zaupal. Ob tem smo si mislih: srečen človek, ki živi v svojem svetu in ki ga ne skrbi nobe- na podražitev, nobena delodajalče- va grožnja, nobena novodobna bo- lezen zmaličene civilizacije, noben borzni indeks in nobena wc račka. Mesto, kamor še cesar hodi peš, si najde v naravi, voda za pitje in dru- go uporabo, ki jo zbira v zarjavelih pločevinkah, pa mu priteče kar z oblakov. Srečen je, ker lahko ob drevesu ure in ure meditira, teka po gozdu in okolici, sede na kolo in se kam daleč odpelje, stopi v kakšno cerkev in moh. Srečen je tudi, ker se mu ni treba z nikomer pogovarjati, najbolj pa uživa, kadar v tišini nara- ve oblikuje kakšno večjo kamnito gmoto, iz katere nastane skulptura, in pa takrat, ko riše, slika, piše pe- smi. V delu porušenega in delno pokritega objekta je prava galerija njegovih shk, porisanih odpadlih vrat, desk. Občasno kak svoj izdelek tudi proda, da mu pade v žep kak- šen tolar za hrano in slikarski mate- rial. Le kdo bi ga razumel! Sosedom se smili, bojijo se, da bo shiral, zbolel, zmrznil, da se bodo stene njegovega bivališča« enkrat zrušile nanj, da,.. O tem so obvestili tudi celjski center za socialno delo, kjer Boruta Hlupiča in njegove živ- ljenjske razmere dobro poznajo. A bolj ko se socialne delavke pogovar- jajo z njim, da bi mu pomagale, bolj jih Borut Hlupič prepričuje, da niče- sar ne potrebuje. Tako jim ne preo- stane drugega, kot da sprejmejo njegov način življenja in počakajo, da jih sam poišče, ko bo pomoč potreboval. Sreča človeka je lahko tudi v dru- gačnosti, še tako drugačni od tiste, ki jo zmoremo razumeti. Treba jo je samo sprejeti in znati z njo sobivati. Borut bi bil najbolj nesrečen človek pod soncem, če bi mu v tem trenut- ku kdo vzel svobodo in mu »poma- gal« tako, da bi ga prestavil v svet, ki ga noče. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Duhovno bogastvo med stenami navidezne revščine. Drugačen svet za debelo žico. Slika iz Borutove »galerije«. Št. 19. - 10. maj 2001 14 NASI KRAJI IN LJUDJE Konj da, akt ne! Ob 90, rojstnem dnevu so klenemu Jožku Vodebu iz Go- rice pri Slivnici krajani in do- mačini pripravili razstavo njegovih slikarskih del. Razstava je bila v prostorih krajevne skupnosti odprta sa- mo dva dni, pa ravno dovolj časa, da so ljudje lahko obču- dovali male mojstrovine Jož- ka Vodeba, ki kljub visoki sta- rosti še vedno riše ter postori marsikatero delo v hiši in oko- li nje. Vodeba sem obiskal dva dni po lepem dogodku. Sonce se je uprlo v njegovo domačijo, od koder je prelep pogled na nasproti stoječo cerkvico sv. Ur- bana, prav gotovo Vodebovega najpriljubljenejšega motiva. Barve so bile spomladansko či- ste, od nedolžno zelene na tleh, do omamno bele v cvetovih in nežno modre na nebu. So to prave barve za slikarja? »So,« je povedal, ko je z oč- mi prebožal svet okoli sebe. Ko- likokrat je to že storil, pa tudi še bo! »Risati sem začel v os- novni šoli! Najprej sem nari- sal konja, tega sem največkrat videl in najbolj poznal,« se spo- minja začetkov, ko je imel tab- lico in krede, šele kasneje svinč- nike in papir. Barve in ostali pripomočki so prišli mnogo ka- sneje... In kdaj je začel risati zares? »Ko sem srečal Abrahama! Odt- lej sern ustvaril blizu 300 slik. Na njih največkrat upodabljam domačo hišo, cerkev sv. Urba- na, svojo Gorico, konje, kra- ve, rože, kruh, tihožitja...« • Kaj pa avto, kolo, traktor? »Nak, tega nisem nikoli nari- sal. Pa akta nisem nikoli nari- sal. Nikoli! In ga nikoli tudi ne bom.« Najprej je imel atelje v stari hiši, kjer še zdaj živi z ženo An- tonijo, s katero sta leta 1996 praznovala zlato poroko. Zdaj ima svoj ustvarjalni kotiček v novi hiši, samo korak proč od stare... »Žena je*rekla, da barve smr- dijo in da bom vse popacal! To je slišal sin in me prestavil v novo okolje, kjer imam odlič- ne pogoje za delo.« Riše skoraj vsak dan, najraje ustvarja na platna, čeprav je vča- sih risal tudi na karton. Bil je med ustanovitelji gasilskega društva v Gorici pri Slivnici, ukvarjal se je s kulturo, rad je pel in veliko igral, najraje v Finžgarjevih ljudskih igrah... »To so bili zlati časi! Nismo imeli denarja, da bi hodili oko- li, pa smo se ukvarjali s pamet- nimi stvarmi kar doma. Danes je, žal, drugače.« Vodeb je malo razstavljal, skoraj nič. Prvo večjo razstavo so mu pripravili lani v knjižni- ci Šentjur, drugo letos. Njego- ve slike krasijo stene občine Šentjur, veseli so jih mnogi za- sebniki. Gre za preprosta likov- na dela, iz katerih diha vaško življenje z motivi domotožja... Narisal je dva križeva pota v domači cerkvi in v Žetalah. Vi- del ju je mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je Jožka ob njegovi 90. letnici obdaro- val s spominsko diplomo. In kakšen je Jožkov dan? »Ob pol sedmih vstanem, grem v hlev, kjer imamo "tri glave živi- ne, potem je zajtrk... Grabim hstje, do lani sem kosil... Po- slušam radio, berem in rišem. Veste, to vas mora zagrabiti, tega ne morete delati na silo!« Antonija je pripravila mali- co. Na mizi sta bila tudi do- mač jabolčni sok in vino. »Rad ga spijem kak kozarec, saj tu- di Prešeren in Cankar, če bi pi- la le vodo, ne bi ustvarila vse- ga, kar sta!« Zaželimo mu srečno in zdra- vo pot do stotega leta življenja. »Nimam nobene pogodbe, kar bo, pa bo. Samo, da bi prišlo hitro in mirno, da ne bi dru- gim delal težav.« Ujel sem ga, ko je spet po- gledal tja proti sv. Urbanu. »Ve- ste, v vsakem letnerh času je tako lep. In tako drugačen. In tako vabljiv.« Kar nekaj različic domače hi- še mora še narisati. Pa kakšne- ga konja, rožo in sonce. Akta, tega pa ne. TONE VRABL Jožko Vodeb med ustvarjanjem. Julija gradnja OŠ Hudinja Po napovedanih rokih naj bi se gradnja prizidka k os- novni šoli Hudinja v Celju že začela, po zadnjih informa- cijah pa bo to julija. Osnovna šola Hudinja je bi- la leta 1999 prijavljena na jav- ni razpis ministrstva za šolstvo za sofinanciranje naložbe, ven- dar dokončni rezultati razpisa še niso znani. Mestna občina Celje je vložila zahtevek za pri- dobitev gradbenega dovoljenja. Aktivnosti so, kot je povedal vodja oddelka za družbene de- javnosti Mestne občine Celje Željko Cigler, v zaključni fazi. Ministrstvu za šolstvo in mini- strstvu za finance so predali in- vesticijski program, da bi do- bili sklep o višini sofinancira- nja in soglasje, da je naložba v načrtu ministrstva za finance za letos. Ko bodo oba dokumen- ta dobili, bodo z javnim razpj. som izbrali izvajalca del. Prva faza obnove in dogradi- tve, ki naj bi obsegala novo te- lovadnico s spremljajočimi pro- stori in centralne garderobe, pet učilnic in tri kabinete, plinsko kotlovnico in dvigalo, gospodar- ske prostore in obnovo komu- nalnih priključkov ter druga zu- nanje ureditvena dela, naj bi se začela konec julija, končana pa naj bi bila do maja 2002. V letošnjem proračunu Mest- ne občine Celje je za gradnjo prizidka načrtovanih 250 mi- lijonov tolarjev. SIMONA BRGLE2 Ustvarimo nasmeh »Od potreb k dejanjem« se imenuje mednarodni projekt, ki ga je pripravil Rdeči križ Slovenije v sodelovanju z Medna rodno federacijo Rdečega križa in Rdečega polmeseca iz Bu dimpešte. Namen pilotnega projekta je ugotoviti potrebe najbolj ranlji- vih oseb in skupin, ter na osnovi teh ugotovitev pripravili kon- kretne programe pomoči. Če se bo projekt izkazal za uspešne- ga, ga bodo začeli izvajati tudi v preostalih 15 društvih RK sred- nje Evrope. Iz Slovenije v tem projektu sodeluje pet Območnih združenj Rdečega križa, in eno od teh je tudi iz Slovenskih Konjic. V projektu sodelujejo študentje, dijaki in učenci osnovnih šol. Konjiška skupma je pripravila projekt z naslovom »Ustvarimo nasmeh«, ki so ga začeli izvajati skupaj z mladimi prostovoljci. Prijavilo se je preko 20 mladih prostovoljcev, ki enkrat teden- sko obiskujejo starejše v Lambrechtinovem domu Slov. Konji- ce, se z njimi pogovarjajo, jim berejo, hodijo z njimi na spreho- de ipd. M.Š. Glavni problem je denar s podpisom tripartitne pogodbe o opravljanju lokalne gasilske službe med občino Mozirje, gasilskimi društvi in Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline, so v Mozirju med društva razdelili 4,5 milijone tolarjev za redno dejavnost. Denar so razdelili na podlagi kategorizacije društev, gasilcem iz Rečice, Pobrežij, Gru- šovelj in Mozirja pa so namenili še dodatnih 1,2 milijona tolar- jev iz sredstev požarne takse. Na odboru za požarno varnost so se dogovorili, da se društva letos odpovedo investicijskim sredstvom in v korist PGD Rečica, ki kupuje novo kombinirano vozilo. Za celotno investicijo bo potrebno odšteti približno 30 milijonov, od tega je v letošnjem občinskem proračunu zagotovljenih 2 milijonov tolarjev. EDI MAVRIČ Cvetlični sejem Turistično društvo Frankolovo bo v nedeljo, 13. maja dopold- ne, pripravilo cvetlični sejem na parkirišču pri cvetličarni Milen- ca. Vsako gospodinjstvo bo prejelo sadiko cvetlice, pripravljajo pa tudi kratek kulturni program in prikaz izdelovanja cvetja iz papirja ter pletenje kit iz bršljana in zimzelena za okrasitev kape- lic in križev. Na ogled bodo tudi spominki domačih izdelovalcev. Keramična umetnost na ogled Jutri, v petek, ob 18. uri bo- do v knjižnici Gimnazije Ce^ Ije-Center odprli razstavo ke- ramičnih izdelkov Jaroslav^ Hrustalenka. Hrustalenko, ki je v Sloveni jo prišel iz Ukrajine, živi v Šern petru v Savinjski dolini. Pret kratkim je dobil slovensko dr žavljanstvo in je študent dru gega letnika likovne pedagogi ke na Pedagoški fakulteti v Ljub Ijani. AM! Šparglji - možnost majhnih kmetij? Šparglji so se v Sloveniji pojavili pred dobrimi desetimi leti na treh hektarih zemljišč, sedaj pokrivajo desetkrat večje površine. Kljub povečanju pridelave še vedno ne zadostijo povpraševanju v Sloveniji, zato je na tem področju pri nas še vedno pre- cejšnja tržna niša. Tako pridelovalci kot tudi ministrstvo za kmetijstvo menijo, da je pridelovanje te vrtnine kot dopolnilna dejavnost ena izmed boljših alternativ manjšim in srednje velikim kmetijam. Po besedah ministra za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano mag. Francija Buta gre za tržno priložnost slovenskih kme- tov, saj je pridelava špargljev solidna in donosna panoga s številnimi možnostmi razvoja. Že pred tremi leti je nasade šparg- ljev kmetijsko ministrstvo kategoriziralo kot poltrajne in pridelovalcem namenilo 650 tisoč tolarjev subvencij na hektar na- sada. Po besedah kmetijskega ministra gre za dovolj visoke državne spodbude za ure- ditev špargljišč in širitev pridelave. V Sloveniji špargljišča trenutno obse- gajo dobrih 30 hektarov zemljišč, veči- noma na Primorskem, čeprav beluši us- pevajo po vsej Sloveniji. Za njihovo večjo popularizacijo in uporabnost v vsakdanji prehrani si prizadeva tudi Združenje pri- delovalcev špargljev. Na tradicionalnih Špargljevih dnevih v Ivenci pri Vojniku, katerih pobudnik in glav- ni organizator je Marjan Kovač iz Zdru- ženja pridelovalcev špargljev, so pripravili preko 30 jedi iz te okusne vrtnine. Ob kme- tijskem ministru pa so se prireditve udele- žili tudi državni sekretarji in strankarski veljaki iz vrst SLS-SKD. Prišel je tudi prejšnji kmetijski minister Ciril Smrkolj, v času katerega so državne subvencije prideloval- cem belušev tudi uvedli. PR Št. 19.-10. maj 2001 ŠPORT 15 Čas odločitev [^aščani brez pravih možnosti z Olimpijo - Elektra in Savinjski Hopsi za prvoligaša pred končnico letošnjega košarkarskega i^enstva so od klubov s Celjskega po priča- j^anju najvišje uvrščeni Laščani, ki pa so Ijiib temu razočarali navijače. pred sezono so v klubu napravili nekaj napak, jih do konca rednega dela tekmovanja z ^mi izjemami niso več znali popraviti. Eki- j l(i je še v lanski sezoni znala presenetiti tudi v jjelitnejši evropski ligi, je sedaj postala pre- ijgljiva tudi v slovenskem prostoru. Temu so jij-ovale slabe igre pivovarjev, ki so v srečanju, Ije neposredno odločalo o položaju v končnici jyenstva, še četrtič letos izgubili s Slovanom, ložnosti za presenečenje v polfinalu proti [lion Olimpiji so minimalne. Obračun s Kodeljevčani je sicer zadovoljil (bitelje košarke, tudi I^ščani so igrali všečno, a jnovno je izostal rezultat proti mladi ekipi 5ina Mahoriča, ki naj bi bil eden glavnih judidatov za vročo trenersko klop Pivovarne jjko. Zanesljivo jo bo zapustil sedanji trener tečko Lesjak. »Kot sem že nekajkrat poudaril, (inagam do konca sezone, sicer pa v naslednji 2oni zaradi ostalih delovnih obveznosti za- jsljivo ne bom prvi trener tega moštva. Skoraj igotovo bom še ostal v klubu, vendar ne v danji vlogi,« je povedal popularni »Ečo«, ki ga soboto čaka še eno srečanje z Olimpijo v jškem, morebitna tretja tekma pa bo prihod- 10 sredo. Enak razpored imata tudi Elektra in Savinjski bpsi. Kluba si bosta skušala v kvalifikacijah [iboriti prvoligaško tekmovanje, kar pomeni, ibo imela celjska regija tudi v prihodnji sezoni iri prvoligaše. Dvoboj ekip z vrha drugoligaš- !ga in dna prvoligaškega tekmovanja bi znal 11 še kako zanimiv. V Šoštanju si prvoligaša i!no želijo, manjša psihološka prednost pa je ) njihovi strani, kar je potrdil tudi trener Šo- anjčanov Darko Mirt: »V pripravah na obraču- s Polzelani smo se pomerili z Banexom in malno trenirali. Pravzaprav I pri nas ne dogaja nič poseb- [ga, naredili pa bomo vse, da lesenetimo Hopse, ki sem jih zadnjem času kar nekajkrat remljal, tako da jih dobro iznamo. Oboji smo najmoč- jši na zunanjih položajih, če- av bo odsotnost Hughesa pri ilzelanih opazna. Verjetno imo v enem tednu odigraU ff tri tekme, kar nam pravza- av ustreza, saj imamo daljšo Dp. Osebno menim, da bo ločala tretja tekma, po drugi ani pa ni logično, da bo to orebitno srečanje odigrano Polzeli. Prednost domačega igrišča bi moral imeti drugoli- gaš,« je zaključil Mirt, ki meni, da bodo svoje naredili tudi na- vijači, katerih podporo priča- kuje tudi trener Hopsov Bošt- jan Kuhar. »Najpomembneje je, da je vzdušje v moštvu do- bro, česar te ekipe ni krasilo večji del prvenstva in tudi na tem lahko gradimo optimizem. Na srečo tudi nimamo večjih težav s poškodbami. Vrnil se je Gorjup, v odsotnosti Hughesa bosta glavna organizatorja na- še igre mlada Čatovič in Skok. Sem optimist in trdno prepri- čan, da ostajamo v ligi, enako pa velja tudi za igralce, ki so zelo motivirani,« je bil kratek Kuhar, ki je že izdal določene odločitve za prihodnjo sezono, če bodo Polzelani ostali prvoli- gaši. Od sedanjih tujcev bo v klubu ostal le Američan Hug- hes, ki še ima pogodbo. Belo- rus Plotnikau ponovno ni za- dovoljil, zato je dres Hopsov zanj že preteklost, v tujini pa bodo iskali izključno okrepitve na položaju centra. Kot smo zapisali že prejšnji teden, v Zrečah uprava pridno sestavlja moštvo za prihodnjo sezono, kako pa bo v Šentjurju, bo delno znano šele po pogo- vorih uprave z nekaterimi igralci in predvsem trenerjem Igorjem Pučkom. Če bi se v klubu uspeli dogovoriti za na- daljnje sodelovanje s celjskim strategom, ki je letos presenetil z odličnimi rezultati, bi storili že velik korak. Vprašanje je tudi, kako bo z igralskim ka- drom, saj se Misirača, ki ima poleg številnih ponudb iz tujine tudi nekaj domačih, ni hotel pogovarjati o podaljšanju po- godbe. Bojda se zanj pri nas še najbolj zanimata Zagorje in ce- lo Rogla, a sam pravi, da bo verjetno kariero nadaljeval iz- ven meja Slovenije. Zaradi poš- kodbe je vprašljiv tudi Čovič, Kahvedžiča bo ponovno zelo težko prepričati, da bi vztrajal še eno sezono, čeprav bi ga še kako potrebovali. Presenečeni so nad odločitvijo Črešnika, ki napoveduje odhod preko luže, čeprav v Šentjurju zatrjujejo, da so bili do njega zelo korekt- ni, in se bojijo novega primera Škornik. DEJAN OBREZ Foto: GREGOR KATIČ Slovanovci niso dali žoge. Končina po kolajno Slovenska karate repre- itanca je včeraj zvečer •potovala v Sofijo, kjer se ' udeležila članskega fopskega prvenstva. Med 'finii tekmovalci, kolikor 1 bo branilo barve Sloveni- je tudi Matjaž Končina iz 'rate kluba Žalec. Silvo 'rič, trener Žalčanov in l^retar slovenske zveze, je 'pred odhodom dokaj op- %tičen: "f^ajveč možnosti za uspeh ^ prav Končina. Na EP se je ^'ernatično pripravljal več " pet mesecev, formo pa je 'l^zal na članskem držav- prvenstvu v Žalcu. Sam ie zadal za cilj osvojitev %lje, vendar je do nje še težka in naporna pot. ga ob neugodnem žre- ' Že kmalu doleti eden iz- ^ favoritov, in ob porazu je Jv konec.« ^^lektor Borut Markošek t^vabil še dva predstavni- ' '^Iskega kluba, a sta Teja Šavor in Gregor Jančič ne- nadejano ostala doma!? Njun nastop na evropskem prvenstvu je bil dolgo pod vprašajem. Šavorjeva ima študijske obveznosti in dolgo ni vedela, ali bo lahko izpite prestavila na kasnejši termin. Prav sedaj ima dva, ki sta pogoj za naslednji letnik štu- dija fizioterapije. Odločila se je, da EP izpusti. Jančič ima zdravstvene težave. Poško- dovano koleno ga vseskozi boli in dodatni napori bi bih nesmiselni. Kakšne so bile priprave na evropsko prvenstvo? Za fizične pa tudi psihološke priprave smo se dogovorili že pred petimi meseci s sodelavci na Fakulteti za šport v Ljublja- ni. Vseskozi pa smo trdo vadili tudi v matičnem klubu. V tem obdobju so tekmovalci nasto- pili na turnirju v Ingolstadtu, na odprtem prvenstvoi Italije v Mi- lanu in na Veliki nagradi Slo- vaške v Bratislavi, ter na doma- čem državnem prvenstvu v Žalcu. Menim da je načrt izpol- njen in da so tekmovalci docela pripravljeni na nastop. Je evropska konkurenca še vedno strnjena med deže- le, ki so doslej osvajale naj- več odličij? Nastopile bodo tradicional- no močne reprezentance Francije, Španije, Italije in An- glije. Na evropskih prvens- tvih je praktično težje tekmo- vati kot na svetovnih, saj so vsi kakovostni karateisti skoncentrirani pretežno v Evropi, tako da »levih« sko- rajda ni. Skratka, zelo težko je karkoli napovedovati. JERNEJ JANČIČ Zadnjo medaljo na velikih članskih tekmovanjih je za Slovenijo priboril Žalčan Damir Vrbanič leta 1998 na evropskem prvenstvu v Beo- gradu, ko je osvojil srebrno kolajno. PANORAMA nogomet I. SNL 29. krog: HIT Gorica - CMC Publikum 2:1 (2:0); Radosav- Ijevič (90); Žlogar (37, 45), Maribor Pivovarna Laško - Rudar 4:1 (1:0); Lavrič (85); Čeh (10), Dvoršak (57), Šarke- zi (67, 80). 30. krog: CMC Publikum - Maribor Pivovar- na Laško 3:1 (1:1); Bogatinov (37, 85), Žnuderi (82, 11-m). Rudar - Olimpija 1:0 (1:0); Agič (28. avt.). Vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 55, Olimpija 53, Primorje 46 (-1), Mura 45, CMC Publikum 44, HIT Gorica, Rudar 43, Koper 40, Korotan 39, Domžale 34, Dravograd 31 (-1), Tabor 27. II. SNL 24. krog: Esotech Šmartno - Nafta 2:1 (1:0); Mujakovič (40), Repovž (90., 11-m); Ja- dran Šepič - Dravinja 2:1 (0:0); Cugmas (58). Vrstni red: Živi- la Triglav 57, Aluminij, Elan Granit Commerce 48, Esotech Šmartno 47, Jadran Šepič 41, Livar Ivančna Gorica 33, Dra- vinja 32, Zagorje, Nafta 31, Železničar Ligro 30, Via- tor&Vektor 27, Beltinci, Fero- term Lenterm 21, Renkovci 12, Brda 11. III. SNL 21. krog: Usnjar - Asfalti Ptuj 1:2, Hajdina - Zreče 3:3, Stojnci - Mons Claudius 3:4, Kovinar - Vransko 3:2. Vrstni red: Asfalti Ptuj 53, Usnjar 47, Paloma 40, Kozjak 39, Krško 31, Zreče 28, Mons Claudius 26, Kovinar 25, Stojnci, Rogo- za, Gerečja vas, Vransko 21, Hajdina 20, Fužinar 14. LIGA KOLINSKA Zadnji krog IL dela - liga za prvaka: Pivovarna Laško - Geoplin Slovan 83:94 (61:61, 38:33, 15:24). Nakič 20, Lisica 16, Jurak, Duščak 13, Dragšič 6, Miletič, Udrih 5, Brolih 3, Eržen 2. Rogla - Kraški Zidar 84:94 (55:70, 38:47,16:22). Zi- nrajh, Petranovič 13, Šporar, Dundovič, Temnik 12, Sivka 8, Hrženjak, Starovasnik 5, Zarič 4. Vrstni red: Union Olimpija 62, Krka Telekom 59, Geophn Slovan, Pivovarna Laško 51, Rogla 46, Kraški Zi- dar 45. Od 7. do 12. mesta: Kemoplast Alpos - Zagorje 110:90 (86:59, 55:34, 29:16). Misirača 31, Petrovič 13, Rov- šnik, Novakovič 12, Kahve- džič 11, Jovanovič 8, Ribežl, Kočar, Črešnik 6, Maček 3, Sebič 2. Savinjski Hopsi - Lo- ka kava 112:106 (89:72, 55:48, 24:28). Kobale 41, Belina 15, Gorjup, Cizej 14, Kadič 11, Ča- tovič 8, Hughes 5, Ručigaj 4. Končni vrstni red: Helios 48, Kemoplast Alpos, Triglav 46, Zagorje Banka Zasavje 43, Sa- vinjski Hopsi 41, Loka kava 38. 'rokomet'"'"" 1. DRL (moški) 21. krog: Termo - Celje Pi- vovarna Laško 25:36 (12:17). Pungartnik 11, Žvižej 7, Šer- bec 6, Tomšič 4, Pajovič, Ste- fanovič 3, Načinovič 2. Gore- nje - Mobitel Prule 26:25 (13:12). Rutenko 6, Štefanič 5, Kavtičnik, Kukavica, M. Oštir 3, Plaskan, Sovič 2, B. Oštir, Dobelšek 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 40, Mobitel Prule 35, Gorenje, Prevent 32, Trimo Trebnje 25, Velika Ne- delja 22, Avtomikolič Rudar 21, Termo 13, Slovan 12, Inles Riko 10, Dobova 9, Pivka Pe- rutninarstvo 1. Finale pokala NZS, prva tekma (Celje): Maxi klub - Lesna Litija 1:2 (0:0) L celjska liga: Prijatelji - Koma 2:1, Cosmos:Skavti Po- licija 8:4, Celjski grof:Šmart- no 7:2, Veflon:Romida 3:0, Pelikan:Robokom 6:2, Klate- ži:Maček tisk 4:2. Vrstni red: Cosmos 13, Veflon 12, Peli- kan 11, Šmartno 10, Robo- kom 8, Celjski grof. Klateži 6, Maček tisk. Prijatelji 5, Romi- da 4, Skavti Policija 1, Koma 0. ŠPORTNI KOLEDAR _____________PETjKlI.S. MALI NOGOMET Finale pokala NZS, povrat- na tekma - Litija: Lesna - Maxi klub Celje (19.30) NOGOMET 1. SNL, 31. krog - Ljubljana: Olimpija - CMC Publikum (18). III. SNL, 22. krog: Vransko - Hajdina, Mons Claudius - Kovinar, Zreče - Usnjar. ' ROKOMET 1. A DRL moški, 22. krog - Celje: Celje Pivovarna Laško - Prevent (17), Trbovlje: Avto- mikohč Rudar - Gorenje (19). KOŠARKA Kvalifikacije za Ligo Ko- linska, 2. tekma - Šoštanj: Elektra - Savinjski Hopsi (19). NOGOMET 1. SNL, 31. krog - Koper: Koper - Rudar (17). 2. SNL, 25. krog - Kranj: Živila Triglav - Esotech Šmart- no (17). KOŠARKA Končnica za prvaka, 2. tek- ma polfinala - Laško: Pivovar- na Laško - Union Ohmpija (19) NA KRATKO Rio de Janeiro: Na atlet- skem mitingu za Veliko na- grado prve kategorije je v te- ku na 800 metrov Velenjčan- ka Jolanda Čeplak osvojila 2. mesto z drugim najboljšim časom v karieri 2:00,85. Ce- ljan Gregor Cankar je v dalji- no preskočil skromnih 738 cm, kar je zadostovalo za 7. mesto. »Po napornih pripra- vah imam še pretežke noge, veter 3 m/sek pa je bil dodat- na ovira za vidnejši dosežek,« je povedal Cankar. Ljubljana: Na mednarod- nem plavalnem mitingu Ilirija 2001 je Celjanka Urška Roš zmagala na 100 m delfin (1:04,45), druga je bila na dvakrat daljši progi (2:19,74), na 100 m prosto pa je bila članica kluba Marines Neptun Celje tretja (1:01,19). Ptuj: Na državnem judo pr- venstvu v pasovih je v katego- riji nad 73 kg zmagal Matjaž Ceraj (Ivo Reya). Celjan se je uvrstil med nosilce mojstr- skih črnih pasov l.dan. Št. 19. - 10. maj 2001 16 ŠPORT Padec nogometnih zvezd Na Skalni kleti in Ob jezeru poraz tekmecev za prvaka - Bogatinov je mariborsko obrambo spravljal v obup Leta 1997 so Celjani pod vodstvom trenerja Stanka Po- klepoviča prvič premagali Ma- riborčane. Drugo zmago nad bivšim udeležencem lige pr- vakov si je v soboto pripisal Marijan Pušnik. Korošec je s podvigom naka- zal svojo kakovost, ki naj bi jo v Celju izpopolnjeval do naslo- va državnih prvakov v nasled- njih letih. Dve uri kasneje je v Velenju klonila še Olimpija, ki je priložnost za prevzem vods- tva na lestvici zapravila s kla- sičnim avtogolom. Strateg do- mačih Edin Osmanovič je sijal od sreče. Bogatinov 22-letni Kranjčan Oliver Bo- gatinov je dvakrat zatresel mre- žo »vijolic«, po prekršku nad njim v kazenskem prostoru pa je portoroški sodnik Zirnstein s komaj opazno desetinko se- kunde zamika pokazal še na be- lo točko. A »Oli« je štajerski derbi začel s tremi neizkoriš- čenimi priložnostmi. »Že v sre- do proti HlT-u mi ni šlo. Po- tem sem zadel prečko maribor- skih vrat, nato zgrešil gol po podaji Žnuderla, kasneje zadel vratarja Simeunoviča. Prepri- čeval sem se, da moram vse sku- paj takoj pozabiti. Da moram zaigrati tako kot znam. Vlil sem si novih moči in spremenjena miselnost je botrovala dvem za- detkom. ^Po izjemnih podajah Sebastjana Gobca. Mariborčani, razen trenerja Iva Šuška, so v en glas poudar- jali, da je šlo za sumljivo do- sojeno najstrožjo kazen, kot da niso zmogli verjeti, da se tudi proti njim lahko kdo po »manj- šem« prekršku odloči za enajst- metrovko. »Bila je čista kot sol- za. Saj niti ne vem, kaj se je pravzaprav dogajalo... A potem ko sem imel žogo v zraku na nogi, me je nekdo brcnil,« je dodal Bogatinov. Pušnik »Upam, da si bodo moji fantje še dolgo zapomnili način, s ka- terim so prišli do zmage. Veli- ko so tekli, se borili. Zagotovo tega niso sposobni le ob nepo- srednem televizijskem preno- su. Tako mora biti tudi na »ma- lih« tekmah. Le tako bodo po- stali še boljši. Primerjava z No- vo Gorico? Je ni! Tam drsečih posredovanj sploh ni bilo...« Razhudil se je zaradi namigo- vanj, da prvi strelec lige Damir Pekič ni smel igrati, ker je po- sojen Mariborov igralec. »Po tekmi z Dravogradom je imel gleženj velik kot lubenica. Gre za nesramne insinuacije!« Že pojutrišnjem bo Publikum gost za Bežigradom. »Če >gremo< vsi, če je pristop pravi, lahko pre- magamo vsakogar, tudi Olim- pijo. A manjkal bo Gobec.« Rumeni itartoni Da bi v osmih dneh Celjani premagali še drugega kandidata za vrh, je kar težko verjeti. Od- sotnost novega motorja ekipe, porumenelega Sebastjana Gob- ca morda ne bo tako velika ovi- ra kot dejstvo, da sedaj kar še- stim njegovim soigralcem preti prisilni počitek zaradi istega vzroka: še zmeraj izjemnemu Gregorju Blatniku, Aleksandru Radosavljeviču, Andreju Jože- fu, Marku Križniku, Domnu Beršnjaku, ter Damirju Peki- ču, ki pa bo bržkone ostal v vlogi gledalca. Vendar, v zadnjih dveh krogih proti Kopru in na Pre- valjah bo moral obleči dres - zaradi točk in strelske krone, ki jo še nosi z dvema goloma prednosti. intertoto 27. maja bo konec DP. Če se Publikum ne bo uvrstil v po- kal UEFA, bo nastopil v poka- lu Intertoto. Žreb za njegovo sedmo izvedbo je bil za zaprti- mi vrati v švicarskem Nyonu. V prvem krogu morajo Celjani na Dansko (k drugemu zastop- niku te države) že 16. ali 17.ju- nija, naslednji konec tedna pa bo povratna tekma na Skalni kleti. Zmagovalec se bo v dru- gem krogu [1. in 8. julij) po- meril z uspešnejšim iz dvobo- ja med litovskim in slovaškim predstavnikom. Tretji krog (14. in 21.julij) za Celjane ni utopi- ja, tekmeca pa bi bila iz Av- strije ali Švice. Publikum na- črtuje priprave 9.junija na Češ- kem, na ogled prizorišča pa bo trio Klarič-Pušnik-Ambrož od- potoval v nedeljo. Že danes pa bo v Celjanki skupščina kluba. Osmanovič v sedmih tekmah je trener Rudarja Edin Osmanovič, ki je nasledil Tonija Tomažiča, tri- krat izgubil na gostovanju, do- ma pa mu je uspel odmeven niz - štiri zmage brez prejetega go- la. Potrditev uspele osvežitve je uspeh z Olimpijo, čeprav si je le-ta žogo sama potisnila v mrežo. »Po prihodu Ob jezero sem varovance prepričal, da so zmožni osvajati točke. Zdaj smo vsi zelo zadovoljni. Zavzetost je prava, težav z disciplino ni, a začele so nas pestiti poškodbe. Željko Spasojevič še vedno va- di sam, eden od junakov proti Ljubljančanom, vratar Dino La- lič, pa ima težave s prepono. V Koper potujemo brez porume- nelih Lavriča in Šumnika. Z Bra- netom Oblakom se v tej sezoni še nisva srečala. Preden so me po porazu s Publikumom od- pustili v Novi Gorici, še ni se- del na Koprovi klopi.« D.Š., Foto: G. KATIČ Gol na Skalni kleti... Bedelcovic še eno leto Podpis enoletne pogodb Branka Bedekoviča s Celjem Pivovarno Laško je zasenči deseto zvezdico Celjanovi državnem prvenstvu. Na igrišču neustrašni, izvei njega pa tilii Bedekovič iz RaZ' križja, je imel vabilo BarceiOj ne. »Klic je prišel med ligo pr- vakov. Takrat se nisem hotel odločiti. Če _sem sedaj zad(^' voljen? Zagotovo, sicer nebj podpisal!« Na derbiju s Pr^ ventom bodo Celjani igrali tuc za Gorenje, ki je na kolena p(> ložilo Prule in je na pragu tre^ jega mesta. Slovenj egrajčanj pa bodo skušaU presenetiti ž v Golovcu, da bi si odebelil samozavest pred zaključnih turnirjem slovenskega poW la, ki bo konec tega meseca* njihovi dvorani. Sobotnibbii čun lahko popestrijo Florijji ni, ki pripravljajo presene« nje... , D.§ Za icegelj vei Na 10. mladinskem svetovn« prvenstvu v kegljanju (13.-1 maj) bodo v koprski dvorani f nifika nastopile štiri tekmoval celjskega Miroteksa. Med pripravami je najveČp kazala najmlajša, še ne 16-le' Barbara Fidel, ki morda sploh bo smela na stezo. »Svetovna^ za je določila spodnjo starost mejo. Upam, da nam bo us! komproinis,« je pred potjo na C lo razlagal selektor Lado Gob ki je v selekcijo uvrstil še An^f Razlag in Polono Koštomaj (ol ma bo to četrta udeležba na M^ ter Dobrilo Vučenovič, ki je d^ tantka. Eno osvojeno odličje; je odkrita želja in obenem c^ ženski ekipi. J.K..^ Zgodba o (ne)uspeiiu! Jutri konec sezone - bo konec tudi malega nogometa v Celju? Da so po osvojitvi lanskega naslova državnih prvakov celj- ski malonogometaši letos po- polnoma razočarali in izpadli iz elitne druščine, ni potrebno posebej poudarjati. Edina svetla točka letošnje sezone je pono- vitev lanskega uspeha - uvr- stitev v finale pokala. Prvo finalno tekmo v Celju sta Maxi klub in Lesna Litija odi- grala že v torek, povratna pa bo v petek v Litiji, ko se bo tudi uradno končala letošnja malo- nogometna sezona. Za razliko od ligaškega tekmovanja, v po- kalu Celjanov pravzaprav ni bi- lo prepoznati, saj so si finale priigrali zelo suvereno. V osmini finala in četrtfinalu so gostova- li, a vseeno brez težav prema- gali Dab Team in Tomaža MP, v polfinalu so naleteli na zelo do- bro ekipo Puntarja, ki so ga pre- magali tako v Tolminu kot v Ce- lju. Precej težje so si finale prii- grali Litijani, ki so bili na robu izpada že v osmini finala, ko so šele po podaljšku srečno pre- magali TF Beton. Še najbolj za- nesljivi so bili v četrtfinalu, kjer so doma ugnali Naj o, v polfi- nalu pa so dvakrat tesno - s 4:3 premagali Dobovec. »Na finalni obračun se nismo posebej pripravljali. Tako kot celotno sezono, smo trenirali dvakrat tedensko, le da je bil obisk sedaj nekoliko boljši. Li- tijani, ki sem jih gledal v obeh finalnih tekmah za naslov dr- žavnega prvaka, so seveda ab- solutni favoriti, toda mi raču- namo na podcenjevanje in mor- da se jih da presenetiti. Zaen- krat tudi nimamo večjih težav s poškodbami, a vseeno bi se nam moralo sešteti prav vse, da bi v dveh tekmah premagali Lesno,« je dejal trener Maxi klu- ba Miro Brglez, ki se je v tej sezoni ubadal s številnimi te- žavami v klubu, zelo negotova pa je nadaljnja usoda Maxi klu- ba. Mnogi se celo sprašujejo, ali bodo Celjani v prihodnji se- zoni sploh še igrali? »O tem je prezgodaj govoriti, čeprav tu- di to možnost nikakor ne iz- ključujem. Vse je povezano s financami in dobro voljo igral- cev, ki igrajo brez nadomestil. Časa za odločitve bo še dovolj, čeprav se bomo o tem pogo- varjali že po finalu pokala. Sku- šali bomo storiti vse, da bi igrali tudi v prihodnji sezoni, a če se bo to zgodilo, bomo zaneslji- vo zelo pomladili ekipo. Naš cilj ne bo takojšnja vrnitev v prvo ligo, pač pa bi ta cilj s pre- novljeno ekipo skušali doseči v dveh ali treh letih,« je še do- dal Brglez, nekateri starejši igralci pa so tako ali tako na- povedali slovo že po petkovi tekmi, ko bi se prav lahko kon- čala zgodba o uspehu, česar pa si ne želi nihče. Le upamo lah- ko, da bomo v Celju še kdaj spremljali obračune podobne lanskim, ki so polnili dvorano Šolskega centra. DEJAN OBREZ Bernarda Stojan Damirju Pekiču: »Ko bo gleženj spet zdrav, boš pa še ti kakšnega zabil...« Št. 19.-10. maj 2001 f^ISMA BRALCEV 17 pDMEVI Celje - knežje mesto - ali res? Spoštovani gospod Gregor [Iranič! V pismu z zgornjim Lslovom (Novi tednik, 3. maj [oOl, stran 28) razmišljate o praznovanju letošnjega občin- jlcega praznika in 550-letnici jiestnih pravic, predvsem pa o jiniestnih vratih«, ki smo jih ijnibolno postavili ob vhodu v pesto. Pravzaprav, gospod Uranič, le razumem natančno, kaj 'as moti. Po eni strani Vas mestna vrata« motijo, saj spominjajo na vse drugo kot a nekakšna mestna vrata, oleg tega pa še povsem ovi- ijo promet po Ljubljanski če- ti«. Po drugi strani pa v svo- jm pismu predlagate, da bi takšna vrata lahko bolj domi- elno postavili za celo leto !001«. Z juto oblečena »mestna jrata«, ki smo jih simbolno - te hočete provokativno, opo- prjajoč na praznik - postavili b Ljubljanski cesti, je večina pijank in Celjanov pozitivno prejela. Tudi vozniki avtomo- llov, celo tovornjakov, ki Inevno zalagajo trgovine v nestu, se niso pritoževali nad \ekoliko zoženim vstopom v nesto. »Mestna vrata« so v žneh, ko so bila postavljena, igolj umirjala promet in ga liso ovirala. Vrat si nisem sam izmislil; to odlično idejo je dala lirektorica Pokrajinskega mu- ffija Celje, ga. Darja Pirkmajer. ! njihovo postavitvijo mestna ibčina ni imela stroškov, saj ih je »neki gospod zidar« me- tu podaril kot prispevek k iraznovanju. Mestna občina Celje je letos iraznovala 550-letnico pode- itve mestnih pravic, čeprav nesto iz rimskih časov obsta- a 1950 let. Na zgodovino Celj- skih knezov smo Celjani še lanes upravičeno ponosni, 'endar pa -mora naša skrb 'eljati življenju in razvoju za lanes in jutri. Tega se na "lestni občini Celje zaveda- lo, prav tako dejstva, da po- ibljamo davkoplačevalski ienar. Letošnje praznovanje 'bčinskega praznika smo za- 0 pripravili dostcjjno in v ok- 'iru finančnih zmožnosti. Pri '^m je potrebno povedati, da ^ nam na pomoč priskočili udi mnogi Celjani, ki so s Mojimi idejami, prostovolj- •ini delom in tudi denarjem 'omagali oblikovati praznik seh Celjank in Celjanov, na- meščane pa so bogato ob- darile tudi sosednje občine 'Zunanja prireditev na parki- '5ČU Turške mačke). Vsem se tem še enkrat iskreno zah- valjujem. Tudi komentar z naslovom paznik - za koga? (Večer, 12. ^Pril 2001 v rubriki: Komen- ki ga je napisala novinar- ^ Večera gospa Violeta Vato- Einspieler in na katerega sklicujete tudi Vi, gospod ''^nič, zasluži kratek komen- Prepričan sem, da vsak ^l^ed nas dnevno posluša ra- bere časopis in gleda tele- vizijo in da po mestu hodimo z odprtimi očmi. Mestna občina Celje je o dogajanju, poveza- nim z občinskim praznikom, obširno in celovito poročala in občane obveščala preko vseh medijev - časopisa, radia in tako lokalnega, kot nacional- nega značaja, preko Interneta, pred kino predstavami v Celj- skih kinematografih, s plakati po mestu in s posebnimi vabili /zloženkami. Ne trdimo, da na področju informiranja ni bilo možno storiti še več in bolje! A biti informiran, opa- žati spremembe in imeti inte- res je tudi stvar vsakega posa- meznika. O možnih načinih in okusih krašenja mesta pa kdaj drugič. BOJAN ŠROT, župan Zdravnik svetuje v zadnji številki vašega lista prosi mati za zdravniški nasvet zaradi hčerke, obolele na ščit- nici. Imela sem enake težave, vendar sem se izognila pred- lagani operaciji. Začela sem hujšati, če sem hodila malo dlje časa, sem čutila močno utrujenost v nogah, ko je pi- hal strupen veter iz Cinkarne, me je dušilo in peklo v grlu. Ker sem že precej v letih, se zaradi tega nisem vznemirja- la. Pri slučajnem zdravniš- kem pregledu so me zaradi slabih izvidov poslali na na- daljnje preglede, kjer so mi ugotovili povečano ščitnico in sum na raka. Na onkološkem inštitutu v Ljubljani, kamor sem bila poslana, so mi dolo- čili operacijo za čez tri mese- ce. Pred leti sem poznala žen- sko, ki so ji na onkološkem v Ljubljani zaradi bule na prsih ugotovili raka. Pozdravila se je z obkladki iz čebule. Zag- nojilo se ji je na dan, določen za operacijo, takrat pa so ji rekli, da ni potrebno, ker raka ni več. Ker je župnik Kneipp dosegal uspehe z oblogami sive ilovice, sem poizkusila oboje. Zvečer sem nalistala čebulo, jo malo pregrela na olivnem olju, toplo dajala na vrat in vse to še toplo ovila s pregretimi stvarmi. V lekarni so se dobile ploščice sive ilo- vice, te sem dajala na vrat kot ovitek za približno dve uri. Pila sem čistilne čaje, ker je bilo zgodaj spomladi, sem našla samo koprive, rman in trpotec, približno za en liter čaja na dan sem spila. Hranila sem se, med drugim, z dosti zelenjave in sadja ter malo belega mesa. Uporabljala sem veliko švedske grenčice. Obloge na vrat sem si dosled- no dajala. Še preden je prišel čas operacije, se mi je pojavil v ustih rumen ognojek, nekaj mi ga je samo po sebi zdrkni- lo naprej po grlu. Ščitnica in nodus, ki je bil na levi strani vratu kot trda izboklina (me- ril naj bi 6 cm), se mi je brez zdravil zmanjšal. V Ljubljani so me pred nameravano ope- racijo še enkrat pregledali in ugotovili, da ni več potrebna. Po nekaj nadaljnjih pregledih mi je dr. Bešič zagotovil, da je vse v redu. Ščitnični hormon TSH je ostal sicer še zvišan, to so mi pozdravili v Celju. Pri sedeminosemdes^tih letih se počutim zdravo in upam, da bo tako ostalo še naprej. C. R., Celje (naslov je v uredništvu) PREJELI SMO Skrivnostni pojavi Na predavanju 20. aprila v prostorih Šole Življenjske ener- gije v Celju sta predavatelja Hu- manitarnega duhovnega druš- tva Lotos v sliki in besedi prika- zala številne nerazložljive fe- nomene, ki se v zadnjem času pojavljajo po svetu, ter pojasni- la njihovo duhovno ozadje. Krogi v žitu, zdravilni svet- lobni križi, svetlobni krogi na stavbah, magnetizirani zdravil- ni izviri, jokajoči in krvaveči kipci, božanska sporočila, na- pisana s semeni v sadju in zele- njavi, bronasti in kamniti sveti kipi, ki pijejo mleko, kristalne solze 12-letne libanonske de- klice, orjaški simboli, izklesani v odmaknjenih gorskih in puš- čavskih predelih... Teh skriv- nostnih pojavov je v zadnjih dvajsetih letih več kot kadarko- li prej, tudi v Sloveniji. Zakaj se vsi ti čudeži pojav- ljajo ravno zdaj? Kaj je v tem času posebnega? Smb na pre- hodu iz dvatisočletnega ob- dobja rib, v katerem je človek izredno napredoval na mate- rialnem nivoju, v obdobje vod- narja. Obdobje rib je bilo tudi obdobje idealizma in indivi- dualizma; med ljudmi se je več- krat pokazala in izrazila potre- ba po bratstvu, enotnosti, svo- bodi, vsi ti ideali pa niso nikoli resnično zaživeli. Obdobje vodnarja bo trajalo naslednjih dva tisoč let in v njem naj bi prišlo do udejanja- nja idealov. Človek bo spoznal, oz. spoznava, da mu material- ne stvari ne morejo dati sreče, da jo mora najti v sebi. Posto- poma bo spoznal, da je človeš- tvo eno in ker smo vsi eno, ne more biti srečen, če je toliko ljudi okoli njega sestradanih, brezdomnih, revnih, nesreč- nih. Pri tem ne gre za proble- matiko pomanjkanja dobrin, ampak nepravilne razdelitve. Benjamin Creme, britanski slikar in predavatelj pravi, da skupina velikih duhovnih uči- teljev, skupaj z Maitrejo, »Uči- teljem sveta«, postopoma pri- haja v sodobni svet in že delu- jejo skozi mnoge ljudi. Ko se bodo odločili za odprto delova- nje, nam bodo jasno in praktič- no pokazali, kako zgraditi civi- lizacijo, ki bo temeljila na deli- tvi, ekonomski in socialni pra- vičnosti ter na globalnem sode- lovanju. Pravica slehernega človeka do hrane, strehe nad glavo, zdravstvene oskrbe, izo- brazbe je namreč temeljna člo- vekova pravica. Nahajamo se na razpotju. Ena pot vodi v vse večjo social- no in ekonomsko razdeljenost, uničenje okolja, v vojne in ogrožanje planeta. Druga vodi v vse večjo skladnost, gospo- darsko in (jkoljsko uravnote- ženost, delitev dobrin. Človeš- tvo se bo moralo samo odločiti, v katero smer bo šlo. Nihče mu ne bo ničesar vsiljeval, svobod- na volja je namreč eden izmed osnovnih zakonov vesolja. Do- bili pa bomo informacije, smer- nice, kakor smo jih dobivali skozi svojo zgodovino od veli- kih duhovnih učiteljev, kot so Jezus, Rama, Krišna, Buda, Mohamed... Maitreja nam bo pomagal spoznati, da svetovne zaloge hrane, surovin, energije in tehnoloških sredstev pripa- dajo vsem in jih je potrebno pravično razdeliti. »Nisem prišel, da bi ustano- vil novo religijo. Prišel sem, da bi učil o umetnosti samoure- sničitve. To ni ideologija, niti religija, koristi pa ljudem vseh ver in tistim brez nje. Prizade- vam si izraziti to, kar sem, sko- zi vas; zato sem prišel... Ni potrebno, da mi ustrežete. Na- pravite sebe srečne in potem bom srečen tudi jaz.« (Maitre- ja) DARJA VTIČ - TRŠINAR, Slovenska Bistrica Slovničar Mihael Zagajšek v zborniku »Svet med Bo- čem in Bohorjem iz leta 1984, na straneh od 729 do 731, sta avtorja povzela zapise iz slavi- stične revije in drugih edicij Slovenije, kjer predstavljajo življenjsko delo Mihaela Za- gajška - alias Jurija Zelenka: Kot duhovnik in slovničar v drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja si nesporno zasluži primerno spominsko obeležje na prostoru svojega počivališ- ča, ob podružnični cerkvi Zavr- še pri Grobelnem. Vas Završe pri Grobelnem je značilna po izredno urejenih in najbrž primerno situiranih do- mačinih. Povsem drugačno predstavo pa slučajni popotnik ali obiskovalec doživi, ko po- gleda na nevzdrževano cerkev z okolico. Nerazumljivo mu postane dejstvo, da so v zad- njem desetletju prenovili pred- vsem največ cerkva in drugih sakralnih objektov. Ta rene- sansa vasi Završe še ni dosegla. Okrog slabo vzdrževane cerk- ve je povsem razpadajoče ob- zidje - škarpa na severni strani. Stanje na južni strani je boljše, z nekaj lepo urejenimi novejši- mi grobovi in kar sodobnimi nagrobniki. Pri vhodu skozi obzidje je ob razvalinah tudi odlagališče razpadajočih od- padkov. Na tej razpadajoči škarpi le s skrajnim naporom najdeš na- grobno ploščo, ki jo je temeljito načel zob časa. Tudi Slomško- va markacija ne izpričuje spoštljivega odnosa. Iz skoraj povsem nečitljivega napisa na nagrobniku ugotoviš, da je na tistem mestu pokopan Michael Zagaichek (približno v bohori- čici). Večino napisanega ni mo- goče prebrati. Spodaj upodob- ljen slabo viden kelih potrjuje, da je bil pokojnik duhovnik. Morda bodo na ta način pri- kazana dejstva le prispevala k razmišljanju o prenovi in vzdr- ževanju te kulturne in sakralne dediščine. Ta objekt v Završah je po vsej verjetnosti v upravlja- nju župnije Šentvid pri Grobel- nem v okviru mariborske ško- fije. Nič manjši ne bi smel biti interes krajevne skupnosti Po- nikva in občine Šentjur pri Ce- lju, od koder Zagajšek izhaja. Večji del svojega dela je namreč opravil prav na sedanjem po- dročju občine Šentjur pri Celju. Predvsem krajani Kalobja se najbrž še vedno spominjajo svojega dolgoletnega župnika. Prijetno bi bilo zabeležiti pri- zadevanje krajevne skupnosti Ponikva, verjetno tudi župnije, da >e v rojstnem okolju slovni- čarja Žagajška vgradi spomin- ska plošča. Akcija bi bila gotovo najlažje izvedljiva v času resta- vriranja objektov v vasi Žagaj. VINKO JAGODIČ, Ponikva »ZLSD ante portasff Upam, da je gornji naslov pričujočega teksta dovolj zgo- voren in vsebinsko na mestu, če pozorno sledimo ravnanju koalicijske partnerice stranke Združene lij^te socialnih demo- kratov v zadnjem trimesečnem obdobju. V mislih imam štiri zadeve, ki mečejo senco dvoma v kre- dibilnost te stranke, navdaja me tudi sum o iskrenih name- rah te koalicijske stranke. Gre za problematiziranje vatikan- skega sporazuma (Krivic), ma- nipulacijo s prebežniškim problemom in diskreditacijo slovenske policije (vrhovi stranke z Mladim forumom in Al), pogromaštvo na Univerzi - zadeva »dr. Godina« (Lukšič), »calimerovsko« jadikovanje in tožarjenje na relaciji parlament - predsednik vlade (Pahor). Te zadeve so v zadnjem trimeseč- nem obdobju dodobra »raz- burkale« slovenski medijski in politični prostor ter jasno naka- zale, da nekaterim v ZLSD še zdaleč ni jasno, da so pač dobili le tistih 12 odstotkov glasov in da je glavni koordinator zade- ve, ki se ji reče »projekt vlada- nja« pač LDS, ki je dobila 34 odstotkov glasov. Sicer pa so vse štiri zadeve tipičen rezultat nekega daljše- ga političnega procesa, ki se je (verjetno) odvijal znotraj ZLSD ali, drugače povedano, sam Pa- hor ni mogel dojeti, da je stran- ki prinesel le slabe 3 odstotke porasta. Ne nameravam se še bolj podrobno spuščati v posamez- ne zadeve, ampak želim opo- zoriti le na skromno dejstvo, da so vsako zadevo zelo agre- sivno lansirali v polje politično- sti in prek tega v polje javnosti. Po izčrpnejšem razmisleku pa me zopet navdajata strah in sum, ali ni ta politična grupacija (ZLSD namreč) spet zapadla v nek proces, ki se navzven kaze v »post čebinsko - dolomitski polito-epileptični simptomati- ki«. Zato na koncu še enkrat kličem »ZLSD ante portas«. GREGOR URANIČ, Celje PRITOŽNA KNJIGA Žrtev sem pa jaz Z zdravljenjem dr. Marcele Madunič imam slabe izkušnje - in trajne posledice. Specialistka plastične kirurgije ni ločila odrgnine od opekline, čeprav »že 20 godina radi z opeklina- mi in zna, što je opeklina«. Tako se je namreč izrazila, ko sem ji ugovarjala, da nimam opekline. Postavila mi je na- pačno diagnozo in temu pri- merno napačno zdravila, saj se na odrgnine ne daje dermazin, ki mi je povzročil globinsko odmiranje tkiva - nekroze, ki so mi jih po treh tednih opera- tivno odstranili. Rana se še po enem letu ni zacelila. Nastala je brazgotina, ki jo bo potrebno operativno odstraniti. Takoj jo je podpria predstoj- nica dr. Pekarovičeva, saj je s svojim podpisom potrdila (ne)pravilno zdravljenje. Da je ironija še večja, je pravilnost zdravljenja potrdil tudi prim. dr. Vilibald Vengust, strokovni vod- ja bolnišnice Celje, čeprav niti ne ve, kje sem imela poškodbo. Obtožil me je celo, da sem si rano sama okužila, ker sem si jo laično obvezala. V zdravstvu sem delala 32 let in vem, kaj je sterilnost. Primarij dr. Vengust, spoštujem vas kot strokovnja- ka na svojem področju - orto- pediji, za strokovno mnenje pa bi morali imeti resnične podat- ke, teh pa vi niste dobili. Zato drugič trikrat premislite, preden podpišete nekaj, česar niste vi- deli - napačno diagnozo. Žrtev sem pa jaz. PANIKA BORŠIČ, Celje vas zanima delo radijskega napovedovalca ali napovedovalke? ste iskrivi, dinamični, široko razgledani, komunikativni in ravno prav odštekani? Imate vsaj srednješolsko izobrazbo? če ste prikimali na ta vprašanja, vas vabimo, da se pisno prijavite na avdicijo za radijske voditelje do 25. maja 2001 na naslovi Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom: za avdicijo. Razpis velja tudi za tiste, ki vas hkrati (ali samo) zanima delo tonskih tehnikov. Pogoj: srednješolska izobrazba elektro smeri. ob prijavi nam pisno dokažite svojo iskrivost! Št. 19. - 10. maj 2001 18 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 19.-10. maj 2001 MALI OGLASI - INFORMACIJE 19 20 MALI OGLASI - INFORMACIJE 20 INFORMACIJE 21 Št. 19.-10. maj 2001 22 INFORMACIJE ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 19. 4.: Darja KIRHMAJER iz Laškega - deklico, Bernarda POLUTNIK iz Celja - deklico in Darja GORNJAK z Gomil- skega - dečka. 20. 4.: Andreja ZUPAN iz Celja - deklico. Dragica REPAS s Stranic - deklico, Andreja BRAČKO iz Buč - deklico, Ma- teja MOČNIK IVEC iz Celja - dečka, Andreja PILIH iz Celja - deklico in Sonja JAGODIČ s Planine - deklico; 21. 4.: Damjana OMERZU iz Celja - deklico, Janja LAME- ŠIČ iz Slovenskih Konjic - deč- ka, Sabina LAH iz Velenja - dečka in Andrejka FLUCHER iz Rogaške Slatine - dečka; 22. 4.: Marija OČKO iz Laš- kega - deklico in Andreja MURKO iz Podplata - dečka; 23. 4.: Lučka RANČIGAJ iz Petrovč - deklico, Stanka ARTl- ČEK iz Prevorja - dečka, Lidija PLEVČAK s Polzele - dečka, Mojca OŽIR s Polzele - deklico, Branka VIDMAR PRIMOŽIČ iz Prebolda - dečka, Andreja KLE- ZIN LOMBERGAR iz Laškega - deklico, Renata JAKOB ROBAN iz Solčave - dečka, Bernardka KOHNE iz Luč - dečka in Silve- stra KAMENŠEK iz Rogaške Slatine - dečka. 24. 4.: Alja KLINAR iz Celja - deklico, Lilijana SUBAN iz Sevnice - deklico in Marija ROMIH iz Šentjurja - dečka; 25. 4.: Marija GROBIN iz Grobelnega - dečka, Ivanka HABE iz Dobrne - deklico, Simona JEREB iz Zreč - deč- ka, Polonca GRABNAR iz Žalca - deklico, Mateja JAGODIČ-PAVLIN iz Vran- skega - dečka, Marjanca ŽABKAR iz Škofje vasi - deč- ka in deklico, Leyla OBALI iz Velenja - deklico, Barbika VERK iz Laškega - dečka in Leonida BREG iz Dramelj - dečka; 26. 4.: Nataša ZABREZNIK iz Gornjega Grada - deklico, Marjana GRETIČ iz Rogaške Slatine - dečka, Andreja PO- LOHE iz Žalca - dečka in Smi- Ijana HROVAT iz Braslovč - deklico; 27. 4.: Marija FLORJANČIČ z Vranskega - dečka in Ne- venka KAMENIK iz Zreč - dečka; 28. 4.: Manca KLENOVŠEK iz Sevnice - dečka, Urška PIKL iz Žalca - deklico, Stanka PEČ- NIK iz Mozirja - deklico, Anita KOZLEVČAR iz Dola pri Hrastniku - dečka in Maristel- la MALINGER iz Celja - dekli- co; 29. 4.: Darja JANKOVIČ iz Dramelj - deklico, Vesna VU- ČIČ iz Celja - deklico in Berta GORENŠEK iz Podloga - deč- ka; 30. 4.: Suzana ŠELEKAR iz Podčetrtka - deklico, Marija KOMERIČKI-GRŽINIČ iz Pe- trovč - deklico, Matilda MER- NIK iz Celja - dečka in Tatjana MAJCEN-OBROVNIK iz Celja - dečka. ' POROKE Celje Poročilo se je S parov in sicer: Robert SKUTNIK iz Klanca in Renata LEBER iz Želč, Ervin KOŠTOMAJ in Ni- na KOROŠEC, oba iz Celja, Tomislav ŠARLAH in Doris VRABEC, oba iz Celja, Valter ROBIČ iz Frankolovega in Li- dija HROVAT iz Lipe pri Fran- kolovem ter Robert HRASTO- VEC iz Zajasovnika in Marian- na BABANVUK iz Ukrajine. Šentjur pri Celju Poročili so se: Marko DE- BELEC iz Turna in Branka URBANČIČ iz Šentjurja; Alojz VOGA in Pavla ŠRAMEL, oba iz Turna ter Robert VINKLER in Nataša POLŠAK, oba iz Lo- pace. : SMRTI Celje Umrli so: Amalija PALIR iz Stopč, 82 let, Tomo GRGIN iz Rogaške Slatine, 60 let, Tomaž KOBAL iz Prožinske vasi, 66 let, Jožef PARADIŽNIK iz llov- ce, 53 let. Dragica KNEZ iz Ce- lja, 77 let. Rezka JEVŠENAK iz Slovenskih Konjic, 76 let, Mirko BAUMGARTNER iz Nove Cerkve, 70 let, Borut Marijan ZUPAN iz Celja, 53 let, Alojz KRAMER iz Celja, 61 let, Marija Magdalena KUNŠTEK iz Celja, 60 let, Alojzij BOBIK iz Pristave, 70 let, Marija JEREB iz Belega potoka pri Frankolovem, 88 let, Filip BLAŽIČ iz Zvodnega, 74 let, Erika ŠEKORANJA iz Ce- lja, 71 let. Vida JAMNIKAR iz Vinske Gorice, 77 let. Avgust MAVRIN iz Dola, 59 let, Julijana AMON iz Teharij, 82 let, Marija GERŠAK iz Dekmance, 75 let, Marija SMODEJ iz Štor, 81 let, Leopoldina ZAJC iz Petrovč, 57 let, Ana SUŠNIK iz Celja, 91 let, Marija PLAHUTA iz Sp. Rečice, 88 let, Ivan FERENČAK iz Vrb- nega, 64 let, Karolina FAJFAR iz Velenja, 70 let in Matilda KARNER iz Celja, 90 let. Velenje Umrli so: Janez DELČNJAK iz Velenja, 64 let, Franc AN- TOLIN iz Celja, 86 let, Fran- čiška BLAS iz Sevnice, 87 let, Milan TEŽAK iz Velenja, 52 let, Antonija ZLOVŠE iz Ljubi- je, 96 let in Janez STROPNIK iz Lepe Njive, 76 let. Podjetje NT&RCd.o.o., direktor: Srečko Šrot, Poslovni sekretar: Vera Orešnik Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 000, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1000 tolarje Za tujino je letna naročnina 24.00 tolarjev. Številka žiro račuoa: 50700-601-106900. NenaroČenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Deio, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana. Dunajska5,, direktor: Alojz Zibelnik. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. dran Odgovorna urcdnica: Tatjana Cvirn. Urednica Novega tednika: Milena Brečko-Poklič. Urednik: Branko Stamejčič. Uredništvo: Marjela Agrež, Gašper Domjan, Janja Intihar, Bojana Jaiičit Brane Jeranko, Gregor Katič, Sebastija Kopušar,Alma M. Sedlar, Urška ^ SeliŠnik, Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. J Oblikovanje: Minja Bajagič. i E-mail uredništva: j tednik@nt-rc.si; E-maH tehnične^ uredništva tehnika. tednik@nt-rc.s MfTl^ Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, ^^ Nataša Leskovšek, Sergeja Miti^' Mateja Podjed, Simona ŠoliniJ^ ToneVrabl. Glasbeni urednik: Stane Špeg^^ Vodja tehnike: Aleksander Matelj Telefon studia (za oddaje v živol^ (03 ) 49 0 0 880, (03 ) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si ■mrn Opravlja trženjeoglasii^aprostora' Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vaher Leben, Vojk" Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič, Polo" Rifelj; Telefon: (03) 42 25 000 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 SH, Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si Št. 19.-10. maj 2001 KRONIKA 23 iNOČNE I CVETKE I Gasilski dom na Ljubečni jpji, ob njem pa en moški spi. Franci je bil, ki se ga dobro jg napil. Kdor je v četrtek tam ^imo šel, vsak si je zapel: »Ta jgbil vinski brat, pil ga je rad.« I Luna sije, soseda po steni bi- je, pozne trudne ure že. Sosed- jld spori Mariji iz Celja spati (le puste. Ti si kriva neljubez- niva soseda neusmiljena, da j^arija ob razbitem oknu ne mo- fe spat doma... I Jabolko priletelo je na Joži- {in balkon, le-ta hitro pogra- bila je svoj modri telefon. Po- licijo je poklicala, jim jabol- 1(0 pokazala. Ker krivca niso našli, so za mizo sedli in ja- bolko pojedli. 4 »Le dol se usedem, kaj bi sta- la,« si v petek je Ana dejala. Ob magistralki se je odločila, da malo bo počila. Vince po- grelo jo je rdeče, da skoraj zas- pala tam bi od sreče. Toda, šinola, nič spanca ni b'lo, je po- licija z marico prišla po njo. • Zubear in Dašmir sta v Ce- lje odšla, lepe pesmi si prepe- vala. Kje so tiste stezice k'so včasih bile? Zdaj brez vize čez Slovenijo več ne gre?! Oj Bito- la, moj roden kraj, čez Hrvaš- ko naju je policija poslala na- zaj... S.Šol. Sest krvavih vbodov Družinska tragedija v stanovanju Potočanovih v Goriški 1 v Celju Hropenje, krik in ropot je bilo slišati na zadnjo april- sko noč okrog 18. ure iz sta- novanja Potočanovih v Go- riški ulici v Celju. Sosedje ta- krat niti pomislili niso, kak- šna tragedija se odvija za eni- mi od vrat v devetem nad- stropju. Sedeminpetdesetletni Ivan je s kuhinjskim nožem šestkrat za- bodel ženo. Prvič in drugič v prsni koš, zatem so sledili še štirje vbodi v hrbet, vse z dvaj- set centimetrov dolgim in tri centimetre širokim rezilom. 46-letna Majda po naših podat- kih ni več v kritičnem stanju, čeprav je njeno zdravstveno sta- nje še vedno zelo resno. »Zdaj je pa konec..,« naj bi bile Ivanove besede, ki jih je sporočil hčerki v telefonskem pogovoru. Zatem si je hotel so- diti sam. Hčerka (Potočanova imata tudi sina) v tistem tre- nutku do stanovanja ni mogla, zato je tja poslala svojega pri- jatelja. Pritajeni zvoki izza vhodnih vrat stanovanja so ga prepričali, da je vstopil na si- lo. Ob pravem trenutku. Iva- na je uspel rešhi, preden bi mu življenje vzela vrv okoli vra- tu, zatem je pomagal še Maj- di... Majda Potočan naj bi apri- la na Policijsko postajo Celje prinesla doma najdeno ma- lokalibrsko pištolo. V strahu, da je ne bi kdo uporabil. Se je že takrat bala moža? Sosedje so še vedno pretre- seni in šokirani. Potočanova, ki naj bi bila sicer v ločitve- nem postopku, imajo vsi v či- slih. Nikoli naj ne bi bilo sli- šati, da bi se prepirala. »Ivan je bil invalidsko upokojen. Prej naj bi delal v Aeru. Majda pa je imela nekaj mesecev neko trgovino v Žalcu. A ji ni šlo do- bro, pa je pustila. Toda kaj tak- šnega...« nam je v zaupal eden bližnjih sosedov. Drugi pravi- jo drugače. Včasih naj bi v svo- jih prepirih vendarle bila ne- koliko preglasna. A to so le go- vorice. Jim je verjeti? Kaj je gnalo Ivana, da je tisti usodni pomladni večer pograbil ku- hinjski nož in storil nepoprav- ljivo dejanje? Sodeč po dom- nevah nekaterih sosedov, lju- bosumje. Ivana Potočana, ki je bil tu- di v zelo slabem zdravstve- nem stanju, so v četrtek, 3. maja, izpustili iz celjske bol- nišnice. Zoper njega so odre- dili policijsko pridržanje ter ga s kazensko ovadbo prived- li k sodniku za prekrške. Zgodba še ni končana. Svoj epilog lahko dobi z najmanj de- setletnim zaporom. Takšna je namreč zagrožena kazen za kaz- nivo dejanje poskusa umora. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ Samomor s sežigom Na grozovit način si je v petek, 4.maja, 25-letna Velenjčanka odvzela življenje. Na dvorišču domače hiše se je polila z benci- nom, nato pa se je zažgala. Kljub hitri pomoči svojcev in bliž- njih, je 25-letnica A.K. utrpela tako hude poškodbe, da je v Splošni bolnišnici Celje umrla. V devetem nadstropju stavbe v Goriški ulici i; Celju se je na kresno noč pripetila družinska tragedija. Nasilnež je izsiljeval Policisti so aprila odvzeli prostost 27-letnemu V.Z. iz okolice Laškega. Osumljen je več kaznivih dejanj oderuš- tva, goljufij, izsiljevanj in na- silniškega obnašanja. V.Z. naj bi posojal denar za oderuške obresti, v zavarova- nje zahteval sklepanje kupopro- dajnih pogodb za premičnine in nepremičnine, bistveno viš- ih vrednosti, kot je bila poso- ena vsota. Na tak način naj bi pridobil kar nekaj nepremič- nin, med drugim vsaj dve sta- novanji v Celju. Oškodovance je pri tem izsiljeval in jim gro- zil.' Neko žensko, ki mu je po- vedala, da ga bo prijavila poli- ciji, naj bi celo odpeljal do 50- metrskega prepada in ji grozil, da jo bo potisnil vanj. Policisti so doslej našli že devet oško- dovancev, domnevajo pa, da jih je bistveno več. Konec aprila so osumljene- ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil sod- no pridržanje. S.Šol. fPROMETNE NESREČE Ranjen motorist V prometni nesreči se je v sredo, 2. maja, izven Štor, hudo ranil 25-letni motorist D.Š. iz Štor. Ko je vozil iz Šentjurja proti Celju je v Prožinski vasi, v de- snem nepreglednem ovinku začel zavirati in pri tem padel po Vozišču. Na nasprotnem voznem pasu je trčil v osebni avto, ki ga je vozil S.D. (34) iz Celja. Zaradi hudih poškodb so voznika Motornega kolesa prepeljali v celjsko bolnišnico. V nezgodi je ttastalo okrog milijon dvesto tisoč tolarjev škode. Pobegnil je Voznik golfa rdeče barve, celjskega registrskega območja, ie na cesti Šempeter-Šentrupert v Savinjski dolini v petek, 4. ■Haja nepravilno prehiteval in povzročil prometno nezgoda ^ lahkimi telesnimi poškodbami. Prehiteval je namreč v času, ko mu je nasproti pripeljal 27- '^tni T.Ž., ki je zaradi močnega zaviranja trčil v voznico osebne- ga avtomobila, 20-letno M.J. Slednja se je lažje ranila. Policisti ^ neznanim voznikom še poizvedujejo in naprošajo vse, ki bi 'karkoli vedeli o njem, naj to sporočijo na številko 113. S.Šol. I GORELO JE Gromslca strela v ognjenih zubljih se je v soboto, 5 maja, znašla tudi stano- vanjska hiša v Ostrožnem pri Ponikvi. Ogenj je zajel smrekove ''^ske na podstrešju in podstrešno sobo. Pohcisti so kasneje ugo- tovili, da je v hišo udarila strela, zaradi česar je prišlo do tlenja "^sk, do jutra pa je nastalo za okrog 300 tisoč tolarjev škode. S.Šol. MINI KRIMICI Mobitat Kiosk na Ljubljanski cesti je zamikal tata, ki si je med po- nedeljkom in sredo minuli te- den, tam nabral kar nekaj za- loge. Iz kioska je namreč od- nesel večjo količino cigaret, 25 parkirnih listkov in 20 mobi kartic. M.H. je oškodovan za okrog 400 prešernov. Termalni dolgoprstnež Termalni tat je v četrtek, 3. maja, stegoval svoje prste v Zre- čah. Ob tem je bil vešč tudi pre- magovanja ovir do drugega nad- stropja, kjer je iz počitniškega prostora odtujil tri mobilne te- lefone in nekaj denarja. J.K. iz Ljubljane je počitnikovanje »olepšal« za dobrih 120 tiso- čakov. . Obral mladoletnika Brez telefona, zlate verižice ter denarja sta v četrtek, 3. maja, v Ulici XIV. divizije ostala dva mladostnika. Hitri dirkač je njuno mladost spretno izkori- stil in s plenom, vrednim 160 tisoč tolarjev, odbrzel novim tatvinam naproti. Brez koles Clio je v petek, 4. maja, os- tal brez obutve. Pred stanovanj- skim blokom v Miličinskega ulici mu je nekdo pobral vsa štiri kolesa. D.C. je oškodoval za okrog 130 tisoč tolarjev. Ubogi yugo Neznanec si je v petek, 4. ma- ja, s posodo za smeti naredil »prosto pot« do avtoradia in zad- nje police z zvočniki v jugecu. Avto je bil parkiran pred go- stiščem Kaval na Ostrožnem. G.S. je to stalo verjetno več, kot avto sam. 60 tisoč tolarjev. Kroglična goljufija Da so igre na srečo in mnogi na avtomobilskem sejmu v Ce- lju varljivi, je izkusil tudi neki Šmarčan, ki se je v soboto, 5. maja, zapletel v igro s krogli- co. Rokohitrec ga je olajšal za 75 tisoč tolarjev. Tudi to se zgodi... Neki voznik si je »natankal« bencina, plačal, zatem pa ugo- tovil, da njegovega lepotca ni tam, kjer ga je pustil. Polici- stom je prijavil krajo, le-ti pa so si vso zadevo odšli tudi po- gledat. Skupaj so ugotovili, da avto ni odšel nikamor, le do bližnjega jarka se je odpeljal, ker lastnik očitno ne pozna roč- ne zavore... S.Šol. Št. 19. -10. maj 2001 24 ZANIMIVOSTI Furmani po Savinjsici dolini Ob prazniku občine Tabor je Konjeniško društvo Mu- stang z Gomilskega v sode- lovanju z občino Tabor pri- pravilo zanimivo etnograf- sko-turistično prireditev. S prikazom spravila in pre- voza lesa s konjskimi vprega- mi iz Ojstrice do železniške postaje v Šempetru, so obudili običaj naših prednikov izpred 50 in več let. Prevoz lesa je bil z vozovi holplaterji in parizar- ji, nalaganje je bilo ročno. Po stari navadi so furmani, ki so jih spremljali konjeniki in za- stavonoše, pomahcali v fur- manski gostilni Pri mesarju, to je gostilna Metalan, nato jih je pot vodila skozi Ojstriško vas, Gomilsko, Grajsko vas, Kapljo vas, Latkovo vas do Šempetra, kjer so se ustavili pri znani furmanski gostilni Privošnik (na ■ sliki), popili vrček piva in nadaljevali do skladišča Gozdnega gospo- darstva Celje na železniški po- staji Šempeter. T. TAVČAR Fantje z jajci Florjanovci iz Dobriča že nekaj let pobirajo jajčka po vasi, in tako je bilo tudi 29. aprila in 1. maja letos. Fantje so pri vsaki hiši zape- li, zaigrali na harmoniko ter prebudili speče z glasnim ki- kirikanjem. Gospodarja so vprašali, kako kaj putke, ob tem pa so se pozanimali, ali je v hiši kakšno dekle. Na koncu so zaželeli, da bi putke dobro nesle in odšli z jajci, ki so jih dobili od gospodarja. Podob- na prireditev je bila minulo nedeljo na Ljubečni, fantje iz obeh krajev pa so zbrali toliko jajc, da sveti Florjan letos za- gotovo ne bo skoparil s plači- lom. AS Nad strehami mesta Kakšno je Celje iz zraka? Za praznike je bilo videti prav tako prazno in izumrlo kot na tleh. Podjetje Ekopool je pripravilo polet z dvema toplozračnima balonoma in z glasbo Jožeta Bohorča skušalo zbuditi Celjane. Povsem mu menda ni uspelo^ je bil pa zato jutranji razgled iz košare lepši. Foto: GK Rekordni som iz Škaiskega jezera Osemnajstletni Velenjčan Jure Širše je za praznike na- šel prostor na severni strani Škaiskega jezera. Lani je po- stal član velenjske ribiške družine, njegov mentor pa je bil Boris Vreča. »Ko je nekaj močno poteg- nilo, je bila ura 17.50. Palica se je usločila in vrvica se je napela. Sledilo je pol ure bor- be. Lovil sem na umetno vabo in še dobro, da so bili v bliži- ni prijatelji Urban Koprivni- kar, Iztok Čas in Štefan Ucovnik. Velikanko so mi končno pomagali potegmi na suho,« je pripovedoval Ju re Širše, ko še ni vedel, da j{ ujel doslej največjo ribo iz Škaiskega jezera. Rekorder j( bil doslej Blaž Rak s 43 kil( gramov težkim iz 174 cent metrov dolgim somom. Jun tov som je dolg kar 190 cent metrov, kazalec na tehtnii pa se je ustavil pri 44 kilogr; mih in 40 dekagramih. Ribi bodo preparirali, o njej pa si na praznični torek ribiči g( vorili še pozno v noč... HINKO JERČl Jure Širše z rekordnim ulovom iz Škaiskega jezera. Maturanti 4.č razreda Gimnazije Celje - Center so se na maturantskem plesu zavrteli 17. marca. Na fotografiji pa so: Tina Barič, Peter Baroš, Alja Bizjak, Katja Bukovšek, Maja Cepin, Tanja Čerič, Barbara Dečman, Nina Grosar, Nina Hari, Uva Inkret, Kristina Jazbinšek, Lucija Kokot, Katarina Kolar, Metka Končnik, Saša Kovačič, Petra Križanec, Benjamin Lazar, Gašper Maruša, Barbara Medved, Janja Mlakar, Saša Omahna, Manja Part, Andrej Perger, Boštjan Podkrajšek, Gorazd Prah, Klemen Slemenšek, Sebastijan Sorčan, Blaž Švab in Žiga Zoreč z razredničarko Irmo Vrečko. iUiaturanti, na plan! Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priložite imena vseh sošolcev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje in prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine na zadnje srednješolske dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu... Če fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Pišite nam na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Št. 19. - 10. maj 2001 REPORTAŽA 25 Na strunah do Prešerna Mlada celjska violinistka, dobitnica Prešernove nagrade Oiie kitarist, mama pianist- j in glasbena pedagoginja, ilajša hčerka prav tako na l^beni poti, starejša pa na pti uspešne violinistke in jiteljice mladih glasbenih ivdušencev. Geni so sicer ^ dota, a pot do uspeha Kja še veliko več, predvsem lldiiost in vztrajnost. Celjan- j Brina Nataša Zupančič je ^žila vse, kar je potrebno I uspeh in stopila po tej poti. ^ je mislila resno, govori ^ Prešernova nagrada ibljanske Univerze za najo- jtavnejše študente, ki jo je pjela koncem marca. Pravi, da je z glasbo živela [ pred rojstvom, ko je iz inanjega sveta sprejemala jsbene vibracije, iz ranih roških let pa se spominja irketa pod klavirjem, kjer je dela ure in ure ter poslušala amo, ko je vadila. Pri petih Jih, takrat je živela še v Žal- il, je prvič prijela za violino, jen učitelj pa je bil Avguštin enič, odličen pedagog, ki je aal otroke prepričati, da je idi violina zanimiv instru- lent. Pri sedmih letih je začela oditi v celjsko glasbeno šolo, ri dvanajstih pa je že igrala v oljskem godalnem orkestru 3d vodstvom Nenada Firšta i bila najmlajša članica te Tipine glasbenikov. Dvakrat srednješolka Glasbeno izobraževanje je idaljevala na srednji glasbe- ni šoli v Mariboru in bila soča- sno dijakinja mariborske gimnazije. To so bila za Brino Natašo zelo naporna leta, ko je morala ob gimnazijskih ob- veznostih hoditi še na ure vio- line in klavirja kot stranskega predmeta ter se učiti še osta- lih glasbenih predmetov. Zve- čer, ko je bila že pri koncu moči, pa se je bilo treba spet učiti, pisati naloge in dolgo v noč vaditi violino. Prvega državnega tekmo- vanja mladih slovenskih glas- benikov se je Brina Nataša udeležila kot enajstletna de- klica in se iz Nove Gorice vrnila z osvojenim drugim mestom, čez tri leta je bila na enakem tekmovanju v Celju tretja, potem pa se je leta 1995 prvič preizkusila v hudi med- narodni konkurenci in se iz italijanske Gorice vrnila z do- seženih petim mestom. Proti koncu mariborskega srednje- šolskega obdobja je že igrala s simfoničnim orkestrom srednje glasbene in baletne šole ter bila eno sezono celo koncertna mojstrica-solistka. Sloviti profesor si jo je zapomnil Iz Maribora pa v Ljubljano na akademijo za glasbo. Nje- na velika želja je bila, priti v razred ruskega profesorja Va- silija Meljnikova, vedoč, da so njegovi učenci vedno zmago- vali na tekmovanjih doma in v tujini. Priti do tega slovitega profesorja pa ni bilo lahko in Brini Nataši je pri tem poma- gala tudi sreča* Profesor Melj- nikov, ki je njeno igranje po- slušal tik pred sprejemnim iz- pitom na akademiji, se je spomnil mlade slovenske vio- linistke z mednarodnega tek- movanja v Italiji (bil je v žiriji) in že je bila »njegova«. Prestop s srednje glasbene šole na akademijo je bil za Brino Natašo težak. »Treba je bilo začeti znova, s praznih strun, kot temu rečemo, ko naenkrat začneš dvomiti va- se. A se je splačalo trdo delati, trajalo pa kar nekaj časa, da sva se z zahtevnim profesor- jem ujela,« je opisala ta del poti. V času šolanja na akademiji je veliko nastopala: ob spremljavi klavirja, v različnih komornih zasedbah, v ko- mornem in simfoničnem or- kestru akademije za glasbo. Kot nadarjeno mlado glasbe- nico so jo opazili tudi »veliki simfoniki« in tako je Brina Nataša igrala dve leti v Simfo- ničnem orkestru RTV Slove- nija. Sledilo je sodelovanje s komornim orkestrom Pro Ar- te, igrala je v celjskem mla- dinskem simfoničnem orke- stru, v orkestru Akord iz Ce- lja, zelo zanimiva in tudi za- bavna izkušnja pa je bilo tudi sodelovanje z Ali Capone Štrajh triom. Predlani je imela samostojni koncert v Glasbe- ni šoli Celje (spremljal jo je pianist mag. Damir Gregurič), z istim programom je marca lani nastopila v Ljubljani na tekmovanju mladih glasbeni- kov Slovenije in bila tretja med najboljšimi. Le dva dni pred tem je igrala v veliki filharmonični dvorani s slo- venskimi simfoniki, na kon- certu solistov akademije za glasbo. Potovanja z violino Zdaj je absolventka, ki na- merava v jimiju opraviti di- plomo. Nastopa na koncer- tih, večinoma s pianistom Greguričem, ponudbo za stalno zasedbo v simfonič- nem orkestru RTV Slovenija pa je (zaenkrat) zavrnila. »Trenutno me bolj zanima delo z učenci celjske glasbe- ne šole, ob tem pa še obča- sno koncertiranje in sodelo- vanje na mednarodnih tek- movanjih,« je pot, ki si jo je zamislila. Pa potovala bi še rada po svetu in po možnosti ta potovanja združevala s koncertnimi nastopi. Zunaj njenega glasbeno-violinške- ga sveta pa je Brina Nataša Zupančič tudi ljubiteljska pe- snica, risarka in slikarka, to- rej še z drugačnimi sredstvi zapisovalka notranjega raz- položenja in navdihov. Umetnost je pač ves njen svet, ki ga živi in gradi ta mlada celjska violinistka in dobitnica univerzitetne Pre- šernove nagrade. MARJELA AGREŽ Brina Nataša Zupančič, zrela glasbenica in pedagoginja. Nadarjena, vztrajna in obetavna mlada violinistka. Njena prva violina in njena prva spremljevalka na klavirju - mamica. St. 19.-10. maj 2001 26 NASI KRAJI IN LJUDJE Ljubezen do otrok v kuharski knjigi Emilija Pavlič je postavila spomenik kuharicam Knjiga Za otroke kuhajmo zdravo je nekaj posebnega: ker je to edini učbenik o prehrani otrok od najnežnej- še dobe do odraslosti, ker upošteva vsa načela zdrave in v Sloveniji tradicionalne prehrane, ker ponuja tudi pestro sestavljene jedilnike za šole, vrtce in dom in ker je knjigi priložena tudi nad- vse uporabna disketa. Pa še nekaj je čisto posebnega - njena avtorica, Emilija Pa- vlič. Emihja Pavlič je vodja pre- hrane v vrtcu v Semedeli pri Kopru in skrbi za zdravo pre- hrano 800 otrok. Kuharica po poklicu je nadaljevala izobra- ževanje in končala šolo za me- nedžerje v gostinstvu in si pri- dobila naziv direktorice za hrano in pijačo, lani pa pri Gospodarski zbornici Sloveni- je opravila še izpit za mojstri- co kuhanja. »Knjigo sem zače- la pisati iz protesta,« pravi. »Že pred leti sem uvedla jedil- nike brez mesa, pa je bil zara- di tega velik vik in krik. Doka- zala sem, da so lahko obroki brez mesa enako ali še bolj kakovostni in tudi okusni. Pri tem sem se opirala na stare recepte, ki so jih naše mame čuvale stoletja. Ni se mi zdelo prav, da čuvamo zemljo, da čuvamo jezik, tradicionalna prehrana pa nam uhaja iz rok. Vse bolj smo zasvojeni s tujo literaturo, s tujo prehrano.« Enako pomembna kot želja po ohranitvi tipične slovenske kuhinje pa je bila želja, da bi otroci jedli zdravo. »Nisem nasprotnica mesa, čeprav omejujem njegovo uporabo. Zavzemam se za srednjo pot, za skromnost pri prehranjeva- nju. Mnogo sezonskega sadja in zelenjave, ribe, pa jedi, kot je že skoraj pozabljena mleč- na kaša... Sicer pa je sporočilo moje knjige, da spoštujmo otroke, da bodo oni spoštovali nas.« Knjiga pa je tudi neke vrste spomenik kuharicam, umetni- cam, ki ne posegajo po »in- stant« hrani, ki so jim tudi juhe iz vrečk tuje, ki otrokom ne dajejo paštete, celo pecilne- ga praška ne uporabijo pri pe- ki. »Kuharice smo umetnice. Želim, da bi tudi ministrstvo spoznalo vrednost takega dela in nas ne bi metalo v isti koš s tistimi, ki hrano samo pogre- vajo,« doda. ŽeU pa si tudi, da bi ministrstvo zamenjalo brezspolni naziv »organizator prehrane« z bolj domačim: gospodinja. Po prejemu dveh blestečih sejemskih priznanj na festiva- lu vzgoje in izobraževanja v Celju, v okviru katerega je bil tudi sejem Vse za otroka in družino, ni mogla skriti ganje- nosti: »Zelo vesela sem, da sem zbrala pogum in denar in prišla na ta sejem. Sem ena redkih Slovenk, ki je postavila svoje delo na ogled, na ocenje- vanje. A če človek zagovarja svoje delo, svoje videnje, mu to da pogum. Nisem se ustra- šila kritik in šla sem v drag projekt samozaložbe. Prizna- nja potrjujejo tisto, v kar sem verjela že od začetka. To je čudovit občutek.« Vsebina knjige je smiselno razdeljena na štiri poglavja: napotki za sestavo jedilnikov, jedilniki po letnih časih, re- cepture za jedi v jedilnikih in shramba (tu je avtorica naved- la sezname živil po skupinah, ki jih je uporabila v receptih in je lahko v veliko pomoč pri nakupovanju). Knjiga je lepo obUkovana in opremljena (brez pretiravanja) z otroški- mi risbami in fotografijami, na katerih vidimo, kako moramo otroku jedi postreči, da mu naredimo jed zanimivejšo in ga pri tem tudi vzgajamo. Knjigi, za katero avtorica med drugim pravi, da je tudi posveti- Kuharska knjiga Za otroke kuhajmo zdravo, ki jo je v samozaložbi izdala Emilija Pavlič (EMILI) iz Kopra, je dobitnica kar dveh prestiž- nih sejemskih priznanj: priz- nanja Mestne občine Celje za kakovost, tržno zanimivost in izvirnost izdelkov ter priz- nanja Celjskega sejma raz- stavljavcem na sejmu Vse z otroka - bronaste zibke. Na- ročite jo lahko na naslovu: Emilija Pavlič s.p., Pot v gaj 7, 6000 Koper, ali po telefonu 05/6284-376, 041/748-972. Cena je 5 tisoč tolarjev. lo očetom in mamam, ki vztra- jajo pri kuhanju zdrave hrane za otroke, je priložena disketa. Pa ne zato, ker je to pač moder- no, pač pa zaradi izjemne ko- ristnosti - tedenski jedilnik si lahko na primer natisneš in ga imaš pri roki, prav tako posa- mezne recepte, vse lahko takoj najdeš... Računalniki so današ- njim otrokom tudi zelo blizu in: »Otroci se lahko mimogrede naučijo kuhati. Veliko se jih je že... A ne, teta, vroče mleko - dober pire?« MILENA B. POKLIČ Uspel je v Avstraliji Franc Vodušek je med največjimi rejci in predelovalci mesa Avstraliji Franc Vodušek že od leta 1959 živi v Avstraliji. Dvaj- set let star je, kot izučen mesar, zapustil rodne Libo- je in se izselil v Avstralijo. Je med tistimi Slovenci, ki jim je bil, ko so začenjali na tujem, edini kapital znanje in pridnost. Vodušek je med obiskom v domovini pri žalskem župa- nu Lojzetu Posedelu na krat- ko opisal, kako je začel z majhno delavnico, kjer je proizvajal mesne izdelke po tradicionalnih slovenskih re- ceptih, in trgovino, kjer jih je prodajal. V kratkem času je prihranil toliko, da je lahko v Avstralijo povabil tudi izvo- Ijenko Mimico Godler iz Ka- saz. Nasehla sta se 265 kilo- metrov severno od Melbour- na v Jaravangu. Njuno pod- jetje je raslo in preraslo pri- čakovanja. V zakonu so se jima rodili hčerka in sinova, ki sta se posvetila družinski tradiciji, se pravi klanju živi- ne in predelavi mesa, hči pa je uspela v hotelirstvu in za- seda pomembno mesto v v rigi znanih hotelov na | skem. ' V podjetju zakoljejo dne^. no 2500 ovac in 350 vo1q, Meso, pakirano v vakurtisk ovoje in v polovicah razva^ jo v 20 hladilnikih v vsa vef; mesta v Avstraliji. Podjet, ima tudi svojo rejo, živali p se pasejo na 6500 hektarji zemljišč, ki so last podjetja Vodušek je sodeloval p, postavitvi treh klavnic i predelovalnih obratov, svetovalec pa je bil tudi Rusiji in na Kitajskem. Vodušek v 41 letih življ, nja v tujini na domači kraji pozabil. Vsako leto se vraf domov s posameznimi dri žinskimi člani in tako vzd žuje trdno vez z domovinoi sorodniki. T. TAVČA Franc Vodušek, Savinjčan, ki je uspel v Avstraliji. Plesni vrtec na Polzeli V kulturnem domu na Pol- zeli je bila zaključna priredi- tev projekta vrtca Polzela in Andraž »Plesni vrtec«. Dvorana kulturnega doma je bila premajhna za številne obiskovalce, ki so si ogledali različne plesne točke vseh skupin vrtca. Da je bil pro- gram že bolj zanimiv in tudi za otroke privlačen, je prišel Izpod Gore Oljke na obisk škrat Trlica, ki se je od otrok učil prvih plesnih korakov in skupaj z njimi potoval preko ozelenelih travnikov polnih polžev in murnov v mrzle kra- je med pingvine, v vroče deže- le med opice in slone... T. TAVČAR Mali polžki pri plesu. Za nego nog in rok Z aprilom je v Linhartovi 22 v Celju zaživel nov lokal Petra, salon za nego nog in rok. Petra Podvrhnik, ki je v ureditev lokala vložila okoli 2 milijona tolarjev, zaenkrat sa- ma skrbi za pedikuro, mani- kuro in izdelovanje umetnih nohtov ter refleksno masažo stopal, sčasoma pa bi dejav- nost rada še razširila. Glede na to, da je salon za nego nog in rok ob torkih, četrtkih in pet- kih odprt od 7.30 do 15.30 ure, ob ponedeljkih in sredah pa od 730 do 12. ter popoldne med 16. in 19.30 uro, se čaka- nju lahko izognete s predlu nim naročilom po telefol 492-66-36. IS, Foto Št. 19. -10. maj 2001 NASI KRAJI IN LJUDJE 27 Dolina brez mlinov Nekdanji dobrnški grad in bližnji mlini žalostno podlegajo zobu časa Kakšne tri kilometre iz j(,l)rne leži eden redkih ko- j(;Kov narave, ki odseva moč J, lepoto tistega, česar člo- ni in nikoli ne bo zmo- jpn ustvariti. Gozdovi in fjvniki, potočki, so vse bolj jel preteklosti, ki izginja v ^zabo. Urbana središča fdirajo na podeželje, ki iz- gublja starodavno podobo, ^sev idilične podobe lahko lidite le še v odročnih pre- jelih, odmaknjenih od jiestnega vrveža in urbanih posegov. Eden takšnih je tudi Loko- iina pri Dobrni, ki jo bližnji prebivalci poznajo zlasti po ([ačjem gradu in dolini mlinov jb Temnjaškem vrelcu, ki jiredstavljata čudovit spome- nik načina življenja naših urednikov. Ko je bila voda likaj še kristalno čista, se je ob njej vrtelo kar sedem mli- jov. Spodnja sta v lasti druži- e Pungartnik, ki je v enem 1 njih mlela vse do poplav ta 1991. Po besedah Karlija uigartnika je mlin star :oli štiristo let. »Tukaj živim (^vse življenje, saj je tu stala ; naša domačija,« je pripo- toval Karli. »Stric je bil mli- ir in je imel tu svojo obrt, ed njim pa tudi njegov oče. radicija se je prenašala iz »da v rod. Ljudje so voziU lem pšenico, mi pa smo z nletjem nekaj malega zaslu- ti. Danes se s to dejavnostjo I da več preživeti, sploh pa fe z načinom mletja, kot so i poznah nekoč. Zdaj se na- reč melje polnozrnato, kar meni, da ne delajo več toli- ) vrst mok kot v preteklosti, fasih so v mlinih mleli vsaj vrste moke - ena je bila za zance in, denimo, potico, uga, nekoliko slabša, za kruh, najslabšo pa so upora- bili kot dodatek. Pšenico so petkrat premleli, na dan pa je bilo mogoče zmleti največ sto kilogramov. To je malo v pri- merjavi z valjčnimi mlini, v katerih so lahko v petnajstih, dvajsetih minutah zmleli tudi do dvesto kilogramov,« je po- jasnil Karli, ki bi staro obrt še vedno rad nadaljeval, denarja za obnovo pa nima. Dolino mlinov naj bi po besedah župana Martina Breda vključili v program CRPOV za razvoj podeželja. Kdaj, nihče natančno ne ve. Očitno se stvari še nekaj ča- sa ne bodo premaknile z mr- tve točke, saj je na uresniči- tev projektov, v katerih sode- lujejo tudi državne službe, treba dolgo čakati. Petčlanska družina se je doslej preživljala z očetovo plačo in tistim, kar so pridelali na domači zemlji. Pri dvain- petdesetih pa je Karli službo v Celju izgubil in ostali so le še skromni prejemki. Vsak tolar bi tako prav prišel in Pungart- nikovi bi bili pripravljeni so- delovati z občino ali z zdravi- liščem pri razširitvi turizma tudi na to področje. Seveda pa bo za to potrebno kar ne- kaj denarja, pred tem pa inte- resa, da se bodo stvari pre- rhaknile na bolje. Potisnjeni v ozadje Zaselek je bil tudi v prete- klosti vselej potisnjen v ozadje, pa najsi gre za uredi- tev vodovoda, ali pa ceste, ki je bolj podobna kolovozu, po katerem je nedavno drl hu- dournik. »Občina nima inte- resa, da bi uredila ta predel,« je prepričan Karli. »Kljub te- mu, da ta cesta povezuje Do- brno z Vinsko Goro in Vele- njem in bi bilo potrebno as- faltirati le kakšen kilometer, se nič ne spremeni. Na občini Dobrna ničkolikokrat obljub- ljajo, pa se ne zgodi nič. Me- nim, da bi lahko z ureditvijo tega predela še dodatno po- pestrili turistično ponudbo Dobrne, ki si prizadeva, da bi semkaj privabila čimveč go- stov. Pa kaj, če jim nimaš kaj pokazati!« je grenko dodal Karli, ki se je s svojimi proš- njami že večkrat obrnil tudi na župana Breda. »Dejal je, da stvar še ni dozorela, mlini in pripadajoči objekti pa pro- padajo. Kraj kot tak je obi- skovalcem zelo všeč, vendar je to premalo.« Kačji grad izvira iz 13. sto- letja, sedanje ime pa je dobil nekaj stoletij kasneje, ko ga je kupil graščak Hans Gač- nik iz rodbine Schlangen- burgov. Zaradi slabega vzdr- ževanja se je grad začel po- dirati, danes je viden le še neznaten del obzidja, ki ga prekriva zelenje. Ali bo občina in še kdo pra- vočasno ukrepala in zavaro- vala bogato kulturno dedišči- no, ki ji čas na žalost ne priza- naša? Da, ko bo denar in ko bo zadevo >požegnala< tudi dr- žava, se glasi odgovor, ki pa v tem primeru ne pomaga ni- komur. Občina namerava do sredine leta urediti omenjeno cesto in odvodnjavanje, o as- faltu pa zaenkrat še ne raz- mišljajo. BOJANA JANČIČ Karli Pungartnik v mlinu, ki je še pred slabimi desetimi leti mlel za bližnjo okolico. jb bistrem potočku je mlin... Potoček žal že nekaj let ni več bister, mlinov pa tudi kmalu ne bo več. Grif tudi za gorske kolesarje v uvodniku revije Grif piše Tadej Golob pdbo o tem, kako dober alpinist je bil Wej Slabe, Primož Lajovic pa o tem, da ^ morajo jadralni padalci včasih tudi "^lo potruditi s pešačenjem. Urban Go- predstavlja Skedenj, nekdanjo jamo f' Sežani, ki postaja priljubljeno plezališ- Marjan Tkavc je prispeval nekaj na- '^'^il za začetnike gorskega kolesarjenja opis Blok in nanoškega pogorja, idilič- planot za kolesarje in sladokusce. I*tjaž Jeran je s prijatelji plezal na Sardi- niji. Marjan Žiberna se je pogovarjal z Dušanom Mravljetom, slovitim sloven- skim ultramaratoncem; pripravil pa je tudi poročilo o kolesarskem spustu z vrha Sedovnika. Šaša Petejan poroča o spustu francoskih potapljačev 160 m glo- boko v Divje jezero pri Idriji, Blaž Komac pa nadaljuje s poročanjem o nedavni ujmi pod Mangartom. Luka Fonda nas je po- peljal v jamo LP 2, novo odkrito kraško lepotico, Mick Fovvler pa piše o Harishu Kapadii, raziskovalcu in plezalcu v redko obiskanih delih indijske Himalaje. Tone Simonič nas popelje prek Planinskega polja, učilnice narave, Jaka Prijatelj pa skozi Atacamo, puščavo tisočerih obra- zov. Pavle Kozjek se spominja soplezal- cev Slabeta in Šraufa, Mateja Pate pa je opisala stene pod Peco, goro kralja Matja- ža. Fotomonografija iz Tibeta, ki jo je pripravil Matjaž Krivec, je vredna ogleda. Tem prispevkom sledi še nekaj drobnih novic iz nekoristnega sveta naše oble. CIRIL VELKOVRH Gozdna pot ob eko dnevu Na OŠ Vransko-Tabor je bil tradicionalni eko dan šole in vrtca pod sloganom pozdrav soncu. Predstavili so celostni projekt na temo človekova energija, pet raziskovalnih nalog iz okoljskega, etnografskega in turi- stičnega področja, obeležili pa so tudi 40 letnico bralne značke na Slovenskem in podelili priznanji dolgoletnima mentoricama Julki Golob in Mariji Završnik. Prireditev so obogatili s priložnostno razstavo, tematskim glasilom in degustacijo zdrave prehrane. Osrednji dogodek pa je bila otvorhev gozdne učne poti od arboretuma pri šoli preko Gorice, Podgrada, Tabora in Marelice. Ob tej priložnosti so izdali zloženko Gozdna pouč- na pot. T. TAVČAR Plezalci imajo kam Na Brinjevi gori je odprta plezalna pot po zamisli Boštjana Podgrajška, njegovih prijateljev in družine. Pot se začenja pri kmetiji Hlastec, od koder vodi do ruševin gradu Freudenberg in do križišča makadamskih cest, kjer stoji križ. Pot se potem zopet vzpenja ter končuje na vrhu Brinjeve gore. Razdeljena je na manj in zelo zahteven del, ki vodi od križa do vrha. Boštjan Podgrajšek, njegovi sorodniki, prijatelji in sosedje so v dveh mesecih izvrtali dvainsedemdeset lukenj, napeljali dobrih petdeset metrov žične vrvi in zabili šestdeset klinov. Na Vranskem pa so pred kratkim odprli naravno plezalno steno, ki stoji na robu trga. Opremila sta jo člana Alpinističnega odseka Trbovlje Vili Guček in Miha Golob. V osmih dneh prostovoljnega dela sta nadelala 16 smeri od 4. do 8. težav- nostne stopnje in vzidala več kot 80 klinov, ki jih je prispevala Planinska zveza Slovenije v sklopu akcije Opremljanje sloven- skih plezališč. M.L., TT. ALPINISTIČNE NOVICE Celjski alpinisti v Kleku V času od 27. aprila do 2. maja so celjski alpinisti pod vodstvom Andreja Palirja in Jerneja Sinkoviča obiskali Klek - gorski osamelec blizu Ogulina na Hrvaškem. Vrh Kleka ima 1182 m nadmorske višine in se ponaša s 150 metrsko južno steno, ki ponuja plezalcem obilo treninga za visokogorje. Namen alpinističnega tabora je bilo uvesti novince v pleza- nje v dolgih smereh. Celjski alpinistični odsek ima sedemnajst novih tečajnikov in mlajših pripravnikov, kar je velik korak v razvoju celjskega alpinizma. Na taboru je bilo šest alpinistov in deset mlajših pripravnikov. Splezali so 96 smeri težavnostne stopnje-V. do VIL. ■ JS PLANINSKI KOTIČEK PD Zabukovica vabi na dva pohoda Planinsko društvo Zabu- kovica in sekcija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje vabita ta in prihodnji teden na dva pohoda. To soboto vas vabijo na re- kreativni pohod po 35 km dolgi poti okoli Ljubljane. Start bo izpred pisarne AMZS na Dunajski cesti v Ljubljani. Odhod posebnega avtobusa iz Celja bo ob 7. uri, iz Griž pa ob 7.15. V nedeljo, 20. maja, pa va- bijo na pohod od Rastk do bolnišnice Celje in do Travni- ka. Odhod posebnega avto- busa bo iz Celja ob 6.30, iz Griž pa ob 6.45. Za oboje se lahko prijavite v pisarni Planinskega društva Celje, telefon 492-48-50 ali pri Franciju Ježovniku, telefon 571-70-78. Na Košenjak Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 13. maja, na pohod na 1522 m visok Ko- šenjak. Odhod posebnega avtobu- sa bo iz Celja, s postaje pri parkirni hiši na Glaziji, ob 6. uri. Pot bo vodila mimo Žalca, Hude luknje, skozi Mislinjsko dolino do Dravograda in Mu- renhofa. Od tam se boste iz vznožja Kozjega hrbta počasi vzpenjah proti Košenjaku. Prijave sprejema Planinsko društvo Celje, telefon 492-48- 51. Pohod na Blegoš Planinska sekcija Društva upokojencev in Planinsko društvo Celje vabita v nede- ljo, 13. maja, na spominski pohod v počastitev dneva zmage. Odhod z Glazije bo ob 7. uri. Z avtobusom se boste od- peljah do vasi Potok, od tam pa se peš podali do koče Škofjeloškega odreda, kamor boste prispeli v uri in pol zmerne hoje. Od koče boste krenili naprej do lovske koče in do avtobusa v Potoku, kar bo ponovno trajalo uro in pol. Skupaj bo torej za tri ure zmerne hoje, za tiste, ki se bodo povzpeli do vrha Blego- ša, pa uro dlje. V planinski koči bo na voljo enolončnica, sicer pa lahko vzamete hrano tudi s seboj. Prijavite se vodji sekcije Mila- nu Gombaču, telefon 5416- 727. MOJCA MAROT Št. 19.-10. maj 2001 28 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Danes kumare^ jutri bučke Piše: MAJDA KLANŠEK Kumare in bučke so po- letna zelenjava: malokalo- rična, brez izrazitega last- nega okusa, kot nalašč, da jih pripravljamo z najraz- ličnejšimi dodatki. Včasih z mesnim nadevom, vča- sih z drugo zelenjavo, po- gosto s sirom, dišavami in začimbami. Kumare mora- mo prej olupiti in jim iz- dolbsti sredico, medtem ko bučke samo obrežemo, užitni sta tudi lupina in sredica. Kumarična solata s perutnino Za 4 osebe potrebujemo: sol, lovorjev list, nekaj po- provih zrn, 400 g belega piš- čančjega mesa, 600 g kumar, 1 glavo solate, 2 čebuli, šo- pek kopra, 5 žlic kisa, 1 žlič- ko gorčice, 6 žlic olja, poper, sol. Priprava: zavremo pol li- tra vode, dodamo lovorjev list, sol in poprova zrna. V tej vodi kuhamo piščančje meso 40 minut. Nato ga vza- memo iz juhe (juho upora- bimo kako drugače, na pri- mer naslednji dan za kosi- lo). Meso ohladimo in nare- žemo na kocke, prav tako kumare. Solato narežemo na pramene. Čebulo olupi- mo in drobno sesekljamo. Iz kisa, gorčice, sesekljane če- bule, kopra in olja zmešamo solatni preliv. S prelivom zabelimo piščančje meso, kumare in solato. Dobro premešamo, solimo in po- pramo. Počakamo, da se okusi malo prepojijo. Ponu- dimo s kruhom. Polnjene kumare Za 4 osebe potrebujemo: 4 enako velike kumare, sol, po- per, malo timijana, žličko sladkorja, 125 g čebule, 3 žli- ce olja, strok česna, 400 g piščančjega mesa brez kosti, 1 jajce, 1 žUčko nastrgane limo- nine lupine, 150 g prekajene slanine (8 tankih rezin), 2 žli- ci svetlega prežganja. Priprava: po dolgem raz- polovljene kumare solimo in popramo, potresemo jih z malo sladkorja in s timija- nom. Zložimo jih skupaj, po- krijemo in jih postavimo na hladno, da se navzamejo oku- sa po začimbah. Čebulo olu- pimo in drobno sesekljamo. Na malo olja jo prepražimo, da postekleni. Dodamo drob- no sesekljan česen, premeša- mo in pustimo, da se ohladi. Piščančje meso zmeljemo ali drobno sesekljamo, zmeša- mo ga z jajcem in s prepraže- no čebulo, dodamo sol, po- per in nastrgano limonino lu- pino. S tem nadevom polni- mo kumare. Kumare zloži- mo, ovijemo jih s slanino in spnemo z zobotrebci. V koži- ci segrejemo olje. Na maščo- bi popečemo kumare z vseh strani, da slanina porjavi. Na- to dušimo v pokriti posodi 30 minut. Vmes jih večkrat obr- nemo in prelivamo s kokošjo juho. Ko so kumare zdušene, zgostimo omako z malo svet- lega prežganja. Kumare po- nudimo s krompirjevim pire- jem. Narastek iz bučk Za 4 do 6 oseb potrebuje- mo: strok česna, 150 g čebule, 4 žlice olivnega olja, nekaj žajbljevih lističev, malo rož- marina, 500 g zrelih paradiž- nikov, sol, poper, 1 kg bučk, 50 g masla, 2 žlici drobtin, 300 g sira mozzarele ali gau- de, 30 g nastrganega parmeza- na. • Priprava: čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Česen olupimo in stremo. V ponvi segrejemo olivno olje, popra- žimo čebulo, da postekleni, nato primešamo tudi česen, rožmarin in žajbljeve lističe. Dodamo narezane paradižni- ke, solimo, popramo in kuha- mo na majhnem plamenu 45 minut, da dobimo gosto oma- ko. Medtem očistimo bučke in jih prevremo v osoljeni vodi. Vrejo naj 8 do 10 minut. Potem jih damo na cedilo, da se odte- čejo. Narežemo jih na 1 cm debela kolesca in jih zložimo na papirnat prtič, da odteče- odvečna tekočina. Nepregorno posodo namastimo z 20 g ma- sla, potresemo z drobtinami, nato zložimo v posodo nareza- ne bučke kakor strešnike. Pre- lijemo jih z gosto paradižniko- vo omako, na vrh damo rezine sira, potresemo s parmezanom in s preostalim maslom. Peče- mo v pečici pri 200 stopinjah 30 do 35 minut, da se sir zlato rjavo zapeče. Ponudimo s kru- hom za brezmesno jed. MOJA POKOJNINA Pokojnina za prijateljico s prijateljico živiva skupaj že več kot pet let. Sam imam pokojnino, ona pa je brez vsakega denarja, saj ni ni- koli hodila v službo, zato bi želel, da po moji smrti prido- bi pokojnino. V časopisu sem prebral, da lahko part- ner tudi, če dva nista poroče- na, pridobi pokojnino po umrlem. Kako se ugotavlja skupno življenje dveh nepo- ročenih za pridobitev pravi- ce do pokojnine? Zunajzakonska skupnost ima kot dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni razlo- gov, zaradi katerih bi bila za- konska zveza med njima neve- ljavna. Obstoj zunajzakonske skup- nosti, ki je pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojni- ne, je potrebno ugotavljati v postopku za uveljavljanje pra- vic iz pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja. Pri ugo- tavljanju obstoja življenjske skupnosti je treba izhajati iz vsebine posamezne skupno- sti. Le-ta se naj ne bi bistveno razlikovala od zakonske zve- ze. Zato mora takšna skupnost izkazovati vidne posebnosti zakonske zveze oz. biti inten- zivnejša od drugih skupnosti. Poleg zunanjih okoliščin, kot so skupno stanovanje, ki naj bi obstajalo vse do smrti, skupno gospodinjstvo, med- sebojna soodvisnost partner- jev itd., je pomembno tudi njeno notranje doživetje, izra- ženo s čustveno oz. moralno povezanostjo partnerjev. Po- sebno pozornost je treba na- meniti tudi ugotovitvi obstoja volje živeti skupaj na enak način kot partnerja v zakonski zvezi, ne pa zaradi najrazlič- nejših oblik pomoči (na pri- mer v primeru bolezni enega od njiju, opravljanja gospo- dinjskih del itd.) Stanovanjska in ekonomska skupnost sta objektivna ele- menta, ki morata biti v vsakem primeru izpolnjena. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, ni mogoče govoriti o obstoju zu- najzakonske skupnosti. Čus- tvena navezanost je element, ki ga je najtežje ugotavljati, po- memben pa je zaradi ločitve zunajzakonske skupnosti od drugih skupnosti. Pri ugotavljanju obstoja skupnih elementov je po- membna tudi obravnava nju- ne skupnosti v okolju, v kate- rem partnerja živita oz. njun odnos med sorodniki in znan- ci. Kakšen je obstoj razmerja. kaže tudi dolžina trajanja skupnosti. Obstoj zunajzg. konske skupnosti je rnogof^ upreti tudi na odločitev sodi^. ča v dednem postopku, zlasti če je to njun obstoj ugotovilo' Po določbah zakona o n. konski zvezi in družinski^ razmerjih je treba biti pri ugo. tavljanju obstoja zakonske zveze pozoren na morebiten obstoj razlogov, zaradi kate- rih je zakonska zveza neve- ljavna. Ti razlogi v enaki meri vplivajo tudi na neveljavnost zunajzakonske skupnosti. Gre zlasti za naslednje razloge: zu- najzakonska skupnost ne mo re obstajati med osebami iste- ga spola. Obstoj takšne skup- Nov zakon o pokojnin skem in invalidskem zava rovanju, ki velja od 1. ja nuarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski si stem veliko sprememb. Če^ prav se bodo določila zako na uveljavljala postopoma v naslednjih desetih letih, marsikoga že sedaj zanima kdaj se bo lahko upokojil Na vaša vprašanja zato od govarja Peter Šalej, vodji oddelka za pokojninsko ii invalidsko zavarovanje pi celjski enoti ZPIZ. nosti pred dopolnitvijo 18. fe- ta starosti je izključen. Če sej( skupnost že začela pred pol noletnostjo, je moč zunajza- konsko skupnost šteti šele od polnoletnosti dalje. Veljavna zunajzakonska skupnost ne more obstajati z osebo, ki je težje duševno prizadeta ali n& razsodna. Takšno skupnost tu^ di ne morejo med seboj sklei niti sorodniki v ravni črti, d brat s sestro, polbrat s pols& stro, stric z nečakinjo, teta? nečakom, pa tudi ne otrod bratov in sester ter polbratom in polsester med seboj. Zunaj- zakonska skupnost ne mor( obstajati med skrbnikom iJ varovancem, dokler trajJ skrbništvo. Ob prikazu ugotavljanja zu najzakonske skupnosti je po trebno opozoriti še na samo stojno določbo zakona o po kojninskem in invalidskeD zavarovanju, ki določa, d pridobi ob zavarovančevi snU ti pravico do vdovske pokojni ne oseba, ki je zadnja tri leti pred smrtjo zavarovanca žive la z zavarovancem v življenj ski skupnosti, ki je v pravni! posledicah izenačena z zakon sko zvezo, ali je v takšni skup nosti živela z umrlim zadni leto pred njegovo smrtjo inf z njim kadarkoli imela skuf nega otroka. Gibanje na prestolu Telesna aktivnost in giba- nje sta koristna v vseh živ- ljenjskih obdobjih, zlasti še v odrasli (zreli) dobi in na jesen življenja. Zanimivi in spodbudni so rezultati ciljnih športnomedi- cinskih študij pri odrasli in starejši populaciji, ki pričajo, da redna telesna aktivnost v odmaknjeni življenjski dobi bistveno pripomore k izbolj- šanju zdravja in vitalnosti - kvaliteti v jeseni življenja. Ta- ko redna telesna vadba zvišuje aerobno kapaciteto organiz- ma, mišično moč, zdržljivost in fleksibilnost ter pospešuje dinamiko fizioloških prote- sov in zboljšuje obrambo or- ganizma pred boleznijo ter se- veda zavira njegovo staranje, degeneracijo in propadanje. Obenem se izboljša oskrba or- ganizma s kisikom, upočasni- jo se anaerobni katalitični procesi, kar vse pripomore k zaviranju staranja. Organizem v zreli in pozni življenjski dobi se na šport odzove podobno kot organi- zem mladega človeka, le da je potrebno športno aktivnost v odmaknjeni življenjski dobi skrbneje izbrati in dozirati, prilagoditi zdravstvenemu stanju in psihofizičnim spo- sobnostim, kakor tudi nagnje- njem in ambicijam slehernega posameznika. Obenem so Britanci ponov- no potrdili veljavnost splošno znanih trditev, da dinamičen odgovor organizma na spreje- manje kisika, izločanje oglji- kovega dioksida, pljučno ven- tilacijo nasploh, srčno frek- venco, krvni pritisk in spodbu- janje presnove s starostjo s pre- tirano lenobnostjo (beri: po- manjkanjem gibanja) in tele- sno neaktivnostjo vidno slabi. Najbolj napredni na tem po- dročju so nedvomno v ZDA in v Kanadi, kjer starejši popula- ciji posvečajo vehko pozorno- sti. Tako si upokojenci pred sleherno intenzivnejšo tele- sno aktivnostjo (pred odloči- tvijo za novo vrsto športa) lah- ko omislijo zdravniški pre- gled (vključno z laboratorij- skimi preiskavami, EKG-jem, po potrebi pa tudi cikloergo- metrijo, step testom in drugi- mi športno-medicinskimi teh- nikami) in svetovanje ustrez- nega športnega oz. športno- medicinskega strokovnjaka (stroške pa poravna zavaro- valnica iz prispevka za dodat- no zdravstveno zavarovanje). Vse to sodi v prizadevanja no- ve celine za zdravo in perspek- tivno, človeku koristno tele- sno aktivnost brez nepotreb- nega tveganja, ki naj bi trajala praktično do groba. Št. 19. -10. maj 2001 NASVETI 29 ZDRAVNIK SVETUJE Makrobiotika II v makrobiotižni prehrani ^ poizkuša najti ravnotežje i^ed jin in jang hrano. Pripo- ^ta se uživanje hrane, ki je j^erno jin in jang in se na- li^ja v središču prehrambe- nega spektra: bela riba, ijehkužci; polnovredna ži- semena, lupinarji; fižol, ^ah, leča, rastlinske belja- Ijovine; alge; zelenjava, sad- jg; rižev in ječmenov slad, jjvorjev sirup; zgoščen ja- liolčni sok ali sok hruške, j]adila s kompleksnimi jladkorji). Takšno hrano lihko uživate vsak dan. Na konce jin spektra so raz- Ijorejena zdravila, alkohol, prečiščen oziroma rafiniran sladkor in nekateri izdelki iz jileka. Na drugem koncu jang ^ektra pa je hrana kot so ajca, meso in trdi siri. Pomembna je tudi priprava iirane. Dlje kot se hrana kuha ^Ij je jang, z manj kuhanja pa ie bolj jin. Odločitev Za spremembo prehranje- ralni^navad se moramo odlo- Jiti in pripraviti postopoma. JJajprej si postavimo realne dlje. Zato pričnemo z obča- snim uživanjem polnovrednih tit. Postopoma zmanjšamo »rabo kruha in dodamo )broke kuhanih žit. Po deseti Jneh se odpovemo hrani, ki se ae priporoča. Najlažje je to 3ri mesu. Poveča se poraba ib. Zaužije se več polnovred- lih žit in stročnic. Po treh lednih opustite sladkor in proizvode iz mleka. Čaje sla- ite z naravnimi sladili, uži- lajte veliko sladkega sadja, polnovredna žita in postopo- ma več jedi iz soje. Da boste ažje vztrajali v svoji prehrani, pripravite sladkarije iz polno- tednih žit z orehi ali lešniki, ladkanimi z zgoščenim ja- •olčnim sokom in jih ponudi- ^ tudi svojim prijateljem in kancem. Posvetujete se z ne- 'orn, ki že uporablja in pozna ^cepte makrobiotične kuhi- ije. Makrobiotični krožnik Osnove makrobiotične pre- "■ane je za področje zemlje, 'ier obstojajo štirje letni časi, 'ostavil Michio Kushi. Tako ta ^Vodila omogočajo zdrav na- življenja večini ljudi, ki se" ^^ehranjuje po principih ma- Hiotike. Makrobiotični krožnik vse- Ne najmanj 50 odstotkov J^lnovrednih žit. To so žita, ^ So le oluščena in niso poli- Med polnovredna žita ^'^števamo integralni riž, pše- piro, kamut, ajdo, pro- so, amarant, quinoo, koruro, oves in ječmen. Pomembno je, da so žita in vsa hrana pridelane po bio ekoloških standardih. V dnevnem obroku naj predstavljajo juhe 5 odstotkov obroka. Juhe se pripravljajo predvsem iz zelenjave, alg, različnih zrn in stročnic. Kot začimba za juhe se uporablja predvsem miso, ki vsebuje ve- liko vitaminov, mineralov in encimov, morska sol, tamari in shoyu. V vsakem obroku moramo zaužiti od 20 do 30 odstotkov zelenjave, ki raste v okolju, kjer živimo in je sezonsko dostopna. Zelenjava se duši ali kuha, pripravi pa z malo hladno stiskanega olja. Pri- pravljajo se tudi solate iz raz- lične zelenjave. 10 do 15 odstotkov dnevne- ga obroka predstavljajo stroč- nice. Najbolj pogosto uporab- ljamo fižol v stroku ali druge oblike fižola, grah, bob, lečo in sojo. Sojine izdelke naj bi uživali vsak dan (sojino mle- ko, sojin sir, sojino meso). Dodajamo pa tudi alge, saj vsebujejo veliko mikroele- mentov in vitaminov. Dvakrat tedensko se pripra- vi ribja jed, večkrat pa sadne jedi in semena (orehi, man- deljni, lešniki...) Vsak dan pi- jemo čaje, žitne kave in čisto vodo brez dodanega ledu. Uporabljamo le hladno stiska- na olja ter morsko sol, sojino omako soyu in tamari. Kot svečane jedi se priporo- čajo ribe, sadje oziroma sadne jedi pripravljene iz svežega ali suhega sadja, ki je lokalnega izvora, priporoča se tudi pra- žene bučnice, sončnice, se- zam, pinije in lešnike. Narav- na sladila se uporabljajo za slajenje, kis iz rjavega riža ali umebushi kis pa za okisanje. Slog življenja Osnovna navodila*zdravega načina življenja, ki ga svetuje makrobiotika so: jej le, ko si lačen. Hrano dobro prežveči (do 50-krat), saj je to po- membno za dobro prebavi in absorpcijo pomembnih sesta- vin v hrani. Hrano uživaj sproščeno, v sproščeni drži. s spoštovanjem, najmanj dva- krat do trikrat dnevno. Bolje je zapustiti mizo zadovoljen kot pa prenapolnjen. Pij le zmerno in takrat, ko si žejen. Hrane ne uživaj 3 ure pred spanjem. Umivaj se z mlačno vodo a ne predolgo, za koz- metiko pa uporabljaj le na- ravne materiale. Nosi narav- na oblačila, izogibaj se umet- nih vlaknin in je ne nosi na golo kožo. Prosti čas preživi na soncu in zraku, ter hodi po travi. Potrebna je redna fizič- Če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19,3000 Celje, za rubri- ko Zdravnik svetuje. na aktivnost in sprostitev. Dom vzdržuj čist, predvsem mesta za pripravo hrane. Pri- poročajo se masaže z vročimi vlažnimi brisačami vsak ve- čer a tudi ponoči. To osveži telo in odstrani različne stru- pe. Hrano pripravljaj na pli- nu ali ognju, pozabi na ijii- krovalovne pečice in elek- trično gretje. Posoda naj bo iz naravnih materialov, kot so keramika, železo, steklo, izo- gibaj pa se teflona in alumini- ja. Ne postani suženj televizi- je ali računalnika, raje si za- poj kakšno pesem. Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. inter. kardiolog UREDIMO SI DOM Živa meja - zaščita in okras Pred ureditvijo okolja raz- mislimo, kaj sploh želimo doseči z živo mejo. Ali naj bo predvsem ograja, ali naj nas ščiti pred vetrom ali nežele- nim pogledom, ali pa jo želi- mo uporabiti za bolj estetski videz? Pogosto z živo mejo nadomestimo ograje iz lesa, kamna, betona, plastike itd. Pri tem razmislimo tudi o svojih prostorskih, talnih, predvsem pa denarnih mož- nostih. Praviloma se je treba že ob načrtovanju vrta ali bi- valnega okolja odločiti za tip žive meje - za striženo, nestri- ženo ali kombinirano živo mejo. Odločitev je odvisna od velikosti prostora, posebno pa od namembnosti žive meje in njenega estetskega videza v prostoru. Tako nestrižene žive meje potrebujejo precej več prosto- ra, kar je odvisno od izbora rastlin in -so primerne le za večje vrtove. Uporabimo lah- ko drevesa, grmovnice ali pol- grmovnice, ki ohranjajo svojo naravno velikost, obliko in druge lastnosti kot so cvetovi ter plodovi. Za nestrižene žive meje lahko uporabljamo mnoge gr- movnice, ki so omejene z na- ravno vehkostjo od 20 do 50 cm višine. Sem sodijo rese, vresja, hebe, sivka in nizke vrste drugih grmovnic (na pri- mer grmasti prstnik, medvej- ka, mahonija...). Za višje nestrižene žive me- je so zlasti uporabni nekateri iglavci, kot na primer navadna smreka, omorika, tisa, brin, klek, pa cipresa itd. Danes je v majhnih vrtovih primerna tako imenovana strižena živa meja, saj zavza- me bistveno manj prostora. Rastline za striženje žive meje so po svoji naravi polgrmovni- ce, grmovnice ali drevesa. Značilnost teh rastlin je, da prenašajo pogosto rez, jih ob- likujemo po želji in se dobro obraščajo. Lepe in dovolj trdne, neko- liko višje strižene žive meje so lahko iz rumenocvetoče forsi- tije, pušpana, lovorikovca, češmina, nepravega jasmina. japonske kutine, gloga, dojci- je, bodike, ligustra.... Za nad 2 m in več visoke žive meje so primerne drevesne vrste, kot so gaber, bukev, gledičija, ma- klura, tudi smreka, klek, paci- presa, nekateri brini, ki dobro prenesejo striženje. Sajenje sadik v živo mejo Podobno kot ostale rasthne .sadimo tudi sadike za živo mejo v ustrezno pognojena in pripravljena tla. Sadimo ena- ko globoko kot so rasle prej. Posajene rastline zalijemo, po možnosti lahko tla pod njimi zastremo. Pri nas je še vedno v navadi sajenje sadik v žive meje v trikotnik oziroma cikcak vr- ste, čeprav lahko sadimo tudi kar v eni vrsti. Gostota sajenja je odvisna od rastlin, ki jih izberemo za živo mejo. Obi- čajno sadimo 3 do 5 rasthn na meter (tisa, klek, pacipresa, liguster), manjše rastline tudi 6 do 8 na meter (sivka, češ- min). V visokih živih mejah zasadimo le eno rastlino na meter ali dva (smreka, omori- ka). Pred sajenjem obrežemo nadzemne dele sadik le toli- ko, kolikor je potrebno za njihovo oblikovanje. Pri tem upoštevamo tudi velikost in kakovost sadike kot tudi obraščanje posameznih vrst. Pri vsem tem je pomembna nadaljnja oskrba tal pod živo mejo, da so čista, vlažna in zračna. Prav tako je priporoč- ljivo živo mejo pognojiti z organskimi ali ustreznimi mi- neralnimi gnojili ali uporabi- mo kombinacijo le-teh. Obrezovanje Ne glede na to, ali imamo prosto rastoče ali strižene žive meje, jih obrezujemo tohko. kolikor je potrebno. Obrezu- jemo toliko, da jih oblikuje- mo in uravnavamo v rasti (da žive meje ostanejo zgoščene), odstranimo vse poškodovane, odmrle ali odcvetele poganj- ke. Prostorastoče žive meje pra- viloma obrezujemo v času zimskega mirovanja, od jese- ni do pomladi. Izjema so zgo- daj spomladi cvetoče grmov- nice (forsitija, japonska kuti- na), ki jih obrezujemo spom- ladi po cvetenju. Striženim živim mejam z redno oblikovalno rezjo urav- navamo razvoj, rast, velikost in obliko. Tako obliko in veli- kost vzdržujemo z rednim striženjem. Ker pa kljub tako rednemu in vestnemu striže- nju živa meja kar hitro prera- ste in se tako spreminja tudi oblika, jo občasno pomladi- mo. S pomlajevanjem ne pre- tiravamo. Upoštevati namreč moramo, da nekatere rastline ne prenesejo izdatnejšega pomlajevanja, zato se sprijaz- nimo z manj izdatno pomladi- tvijo. Večino pri nas rastočih živih mej oblikujemo s pre- prosto ravno zgornjo ploskvi- jo. Sicer pa je možnost funk- cionalnega in estetskega obli- kovanja z živimi mejami pre- puščena vaši domišljiji. Z živo mejo sooblikujemo naše okolje, da je prijetnejše, lepše in bogatejše. Najprej pa je potrebno naše želje uskladi- ti s pestro izbiro med živimi mejami glede na njihovo upo- rabnost in koristnost. Odloči- mo se lahko za zelene in cve- toče žive meje (ognjeni trn, glog, gledičija, vrtnice, hor- tenzije). Rastlin za žive meje je več kot dovolj. Izbira je odvisna od želja in namena, ki ga želite doseči z živo mejo. KATJA ZUPANC, univ. dipl.ing. Vrtnarstvo Celje IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Odpi- ralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure. V Liscah pri Celju so 5.maja našli dvoinpolletnega križanca. Št. 19. - 10. maj 2001 30 GLASBA Trentarski dukat pripravlja kaseto Tremarski dukat pripravlja prvo kaseto, na kateri bodo predvsem pesmi o domačem kraju in običajih ter stare ljudske pesmi, pri katerih jim bo pomagal vokalni kvartet Grniada, v katerem pojejo Janez Topole, Peter Murgelj, Franc Klinar in Pavel Šuhel. Tremarski dukat sodeluje na dveh hišnih priredi- tvah: Med dišečimi šmarnicami v maju in Lukeževi nedelji v oktobru, zaigra pa tudi ob drugih priložnostih. TV Od leve: Poldi Gotar, Marjan Borlak in Franc Draksler. Prireditev za vzor Prosvetno društvo Anton Bezenšek Frankolovo je pri- pravilo jubilejno, 10. revijo narodno zabavne glasbe Osta- nimo prijatelji. Tudi tokrat je bila telovadni- ca osnovne šole polna ljubite- ljev narodno zabavne glasbe, ki so uživali v dobro pripravlje- nem in skrbno izbranem pro- gramu. Prireditev je bila kom- binacija nastopov ansamblov, ki so začetniki in drugih, ki so na tej sceni že dolga desetletja. Imenitna scena Jožeta Žlausa, lepa darila za vse nastopajoče ter druge drobne pozornosti so omogočile lepo in prijetno spremljanje, ki se je končalo z virtuoznim nastopom Alpske- ga kvinteta. Občinstvo sta navdušila an- sambla Francija Zemeta in Podkrajski fantje, ki sta v dese- tih letih manjkala samo enkrat. Imenitni sta bili obe ženski skupini Vesele Štajerke in Mla- de frajle, uživali smo v udele- žencih letošnjega festivala slo- venske polke in valčka Mladi Dolenjci in Franc Žerdoner s prijatelji. Ansambel Mikola je po nastopu na reviji igral še na družabnem srečanju pod šoto- rom postavljenim na igrišču pri šoli, sodelovali pa so tudi Štajer ekspress, harmonikar Dejan Ulipi, ansambel Bratov Slatinek (kljub osmim letom delovanja bi že lahko zaigrali kaj svojega, ne pa samo legendarnega Av- senika) in ansambel Marjana Drofenika (bili so že boljši). Glasbeno srečanje so začeli le- gendarni domači bratje Gre- gorc, ki pa so - žal - zapeli le eno pesem. Pozabiti ne gre še Vinka Šimeka, ki je bil v dveh nastopih v najboljši formi in je spravil dvorano v smeh in kra- sno voljo. T.VRABL Kdo iz Lašicega v Vurberk? Deseti festival narodno za- bavne glasbe Slovenije Vur- berk 2001 čaka še na štiri ali pet udeležencev, ki bodo ob že osmih znanih finalistih na- stopili 16. junija na vurberš- kem gradu. Predizbor bo v Kulturnem centru Laško v nedeljo, 13. maja ob IZ uri. Prijavljenih je osemnajst an- samblov, med katerimi bo izredno huda konkurenca za napredovanje v finale. Težko delo bo imela tudi strokovna komisija, v kateri bosta tudi glasbena strokovnjaka Tomaž Tozon in Slavko Avsenik ml. Med sodelujočimi glasbenimi skupinami je toliko dobrih, da bo prireditev v Laškem pravza- prav festival v malem. Nastopi- li bodo: Kvintet Dori, ansambel Marjana Drofenika iz Šmarja pri Jelšah, ansambel Fantje iz- pod Čodra iz Postojne, Gorski cvet iz Ajdovščine, Jasmin z Blance, Jodlar Lojz iz Šmartna ob Paki, ansambel Marjana Ko- čevarja s Prevorja, Kozjanski zven iz Dobja, Krjavelj s Krke na Dolenjskem, ansambel Franca Lesjaka iz Podplata, Meh iz Kostanjevice, Modrijani z Dobrne, Pogum iz Škocjana, ansambel Tineta Stareta iz Domžal, Štajerski objem iz Ce- lja, Vaški veseljaki z Dobja pri Planini, Veseljaki iz Trzina in Zreška pomlad iz Zreč. TV MED" NOTAMI • V gostišču Draksler v Trem^ jih pri Celju ^ pripravili drug^ revijo narodno zabavnih a^, samblov »Med dišečimi šmarnj, cami«. Zaradi dežja je bila prip^^ ditev v dvorani gostišča, kjer ^ se predstavili ansambli Vaš^j godci iz Andraža nad Polzelo Unikat iz Gorice pri Slivnici, Jurj' iz Šentjurja, Štajerski zvon Okrogli muzikanti in hišni an' sambel Tremarski dukat z vo- kalno skupino Grmada. Nasled. nja glasbena prireditev bo 2l oktobra, 5. Lukeževa nedelja. • V Topolah pri Rogaški Slatini^ je bila prireditev Pokaži, znaš, za katero je bilo prijavlje- nih 80 skupin in posamezni- kov. Zmagal je ansambel Uni- kat iz Gorice pri Slivnici, ki je osvojil L nagrado občinstva in strokovne žirije. • 15. maja poteče rok za prijave za sodelovanje na 26. festivalu Graška gora 2001. Vsi ansambli, ki želijo sodelovati, naj se prija- vijo na naslov Kulturno društvo Graška gora, Graška Gora 26, 2381 Podgorje. Prijaviti je treba dve skladbi, od katerih mora biti ena nova, ki jo bodo tudi izdali na festivalskem CD. Festi- val bo 19. avgusta 2001. , • Klub ljubiteljev Vrtiljaka poli in valčkov pripravlja izlet m Gorenjsko z ogledom Avseni- kove domačije v Begunjah. Izlei bo 2. junija, prijave pa sprejem predsednik Kluba Vrtilj^a poli in. valčkov Stane Krajnc (telefoi 42250 v popoldanskem času). Danes, v četrtek, lO.majjj ob 21.uri, vas vabimo na kon^ cert skupine Dry fish s Polze^ le. Predstavili nam bodo svoje skladbe in pa nekaj priredb. Oglejte si jih še v klubski at- mosferi, preden jih zvezd« pokličejo k sebi. Več o njifi lahko izveste na http.//fly.to/ dry-fish. Vstopnine ni. Nevarna razmerja in druge uspešnice V soboto, 12. maja, bo ob 21. uri v Mladinskem centru Celje nastopila skupina Hiša iz Trbovelj. Pred njimi pa bo zapel še domačin Kastelo. Skupina Hiša skuša trans- formirati zvok folk in country ročk skupin šestdesetih in se- demdesetih let v novejšo obli- ko slovenskega ročka. Andrej Guček, Vili Guček, Martin Koncilja in Iztok Pepelnak so v devetletnem delovanju po- sneli pet plošč. Prvenec Hiša je bil nominiran za najboljšo debitantsko ploščo, za ploščo Illusion Anyway pa so prejeli zlatega petelina za najboljšo ploščo v tujem jeziku. SK FULL COOL DEMO TOP Že peto leto mladi do 18. leta z veseljem snemajo svoje pr- ve demo posnetke, vsak me- sec pa se trije z njimi tudi predstavijo na Radiu Celje. Po- slušalci z neposrednim glaso- vanjem in nato še bralci s ku- pončki vsak mesec izberete zmagovalca oziroma zmago- valko. Minuli mesec vas je naj- bolj očarala Sanja Brečko, ki je zapela skladbo Vrni se, moj mornar. V včerajšnji oddaji Full Cool na Radiu Celje pa smo predstavili Rosano Koz jan iz Slovenskih Konjic, it rada prisluhne Tinkari Kova) in si je izbrala skladbo Grem Darja Kotnik iz Šoštanja je brala skladbo Ne ubijajte me Anita Hladin iz Jurkloštra pa )< z velikim veseljem posneli skladbo Ne kliči me. Izpolnite kuponček in gi pošljite na naslov: Novi ted nik & Radio Celje, Prešernov 19, 3000 Celje. SIMONA EKSPRES EKSPRES • Vrh angleške lestvice naj- bolje prodajanih albumov je le nekaj dni po izidu LP »Free Ali Angels« zasedla mlada an- gleška ročk zasedba Ash, v ZDA pa je že tretji teden na vrhu zbirka letošnjih uspe- šnic odtisnjena na dvojnemu album »Now 6«. • Ena izmed najuspešnejših švedskih skupin pretekle pet- letke The Cardigans se zara- di solo izleta pevke Nine Persson za nekaj časa umika s scene. Simpatična Nina bo skrita za umetniškim ime- nom Camp svoj prvi samo- stojni LP, ki bo izšel avgusta, najavila prihodnji mesec s pe- smijo »I Can Buy You«. • V ponedeljek bo izšel al- bum »Urban Reneval featu- ring the Songs Of Phil Collins« za katerega so nekateri tre- nutno najuspešnejši temno- polti izvajalci posneli prired- be nekaj največjih uspešnic britanskega pevca, bobnarja, igralca in skladatelja Phila Collinsa. Kot prva se je na single fomatu znašla pesem »Another Day In Paradise«. Z njo je ameriške temnopolta najstnica Brandy skupaj z Ra- yem J-em kar tri tedne zase- dala vrh nemške lestvice. • Uredniki glasbene televizije VH-1, ki je za razliko od MTV in Vive namenjena nekoliko starejši populaciji, so izbrali 100 najboljših videspotov vseh časov. Prvo mesto je po pričakovanju zasedel Mic- hael Jackson s svojim »Thril- lerjem«, druga pa je Madon- na z video verzijo dvanajst let stare provokativne uspešnice »Like A Prayer«. Madonna ima na lestvici kar šest video clipov, Jackson pa pet. Ma- donna je titulo kraljice popa prejšnji teden spet upravičila, saj je v samo nekaj urah raz- prodala vse vstopnice za pri- hajajočo turnejo »Drovvned World«. • 6. junija bo evropska po- družnica MTV podeljevala nagrade Dancestar Awards 2001. Največ nominacij - kar pet - je zbral Norman Cook alias Fatboy Slim, med ostali- mi zvezdniki sodobne plesne klubske glasbe pa velja ome- niti še italijanskega DJ-ja Spil- lerja. Britansko pevko Soni- que in nemške Zombie Na- tion. • Z albuma »Chocolate Star- fish And The Hot Dog Flavou- red Water« trenutno najbolj vročih ameriških rap-metal- cev Limp Bizkit je izšel tretji single. Po uspešnicah »My ge- neration« in »Rollin'« se je to- krat na tem formatu znašla še pesem »My Way«. • Z novim singlom je postre- gel tudi veteran Lionel Ric- hie. Pevec in avtor številnih zdaj že skoraj zimzelenih po- pevk, še je letos v velikem slogu vrnil v prvo ligo z os- mim albumom »Ranaissan- ce«, ki je do sedaj navrgel dve veliki uspešnici, »Don't Stop The Music« in »Angel«, ak- tualna »Cinderella« pa se že vzpenja proti vrhu evropskih in ameriških lestvic. • Na novem albumu techno- polboga Carla Coxa, ki bo 19. maja rolal na velikem partyu Design Of Love v Velenju, bo slišati glasbene in produkcij- ske vložke nekaj najbolj zna- nih DJ-ev in avtorjev sodobne klubske godbe, med katerimi velja še posebej omeniti zvezdnike Fatboya Slima, Ro- niea Sizea, Dannya Tenaglie, Josha Winka, Erica Morillo in DJ Krusta. • Najuspešnejša nemška ročk skupina Scorpions je tri- deseto obletnico delovanja le- tos obeležila s serijo »unplug- ged« koncertov. V portugal- ski prestolnici Lizbona so ne- katere svoje največje uspešni- ce skupaj z nekaj novimi skladbami v akustični izvedbi tudi posneli in odtisnili na ploščo »Akustica«, ki bo na- prodaj od prihodnjega tedna naprej. • Stevie Nicks, pevka legen- darne anglo-ameriške zased- be Fleetwood Mac, je že sko- raj dvajset let tudi zelo uspe- šna solo artistka. V osemde- setih je zaslovela z izvrstnim pop izdelkom »Bella Donna«, nato do leta 1994 posnela še nekaj sohdnih plošč, po sko- raj sedmih letih pa se te dni spet vrača na glasbeno sceno z novim albumom »Trouble In Shangri-La« in singlom »- Planets Of The Universe«. • V ZDA že. nekaj časa uve- ljavljena pri nas pa skoraj neznana ameriška ročk sku- pina Collective Soul je pred nedavnim ljubitelje sredin- skega ročka spet prepričala s petim albumom »Blender«. Na njem najdemo tudi eno izmed trenutno največkrat slišanih skladb na oni strani Atlantika, pesem »Perfect Day«, ki jo je peterica iz zvez- ne države Georgia posnela z angleškim pop zvezdnikom Ekonom Johnom. • Po razpadu ene izmed na- juspešnejših ' škotskih pop skupin vseh časov Wet Vl^et Wet se je pevec Marti Pellovv odločil za samostojno pot. 36-• letni Mark McLaughlin, kot je njegovo pravo ime, je že po- snel ves material za svoj debi- tantski album »Smile«, ki se bo na trgovinskih policah znašel 2. julija. Single »Close To You« je že na voljo. • Založba Versailles Records pripravlja album s priredbami nekaterih najboljših del an- gleške ročk skupine The Cult. Na plošči »Fire Women: a tribute to the Cult«, ki bo izšla 5. junija, bo sodelovalo kup glasbenikov iz nekaterih vodilnih ročk zasedb prete- klih trideset let (Guns'n'Ro- ses, Aerosmith, Ozzy .Osbour- ne Band, Love/Hate, Bad- lands, Deep Purple, Faith No More, Quiet Riot, Rainbovv...). • Angleška pevka Gabrielle je ponatisu lanskega UK No.l albuma »Rise« dodala novo skladbo »Out Of Reach«. Tudi ta je, kakor predhodni uspe- šnici »Rise« in »Sur^shine«, na- rejena v zanjo značilni otožni pop soul maniri. • Rogaško-celjska naveza Mi2 je na kompaktnem disku decembra odtisnjeni LP »Al- bum leta« pred kratkim obja- vila tudi na kaseti. Hitom »Pojdi z menoj v toplice«, »Pa si šla« in »Oda gudeki« se je ob izidu kasete na single for- matu pridružil še četrti single »Fajt«. • Nuša Derenda je prejšnjo sredo odletela v Kopenhagen na priprave na svoj prvi Evro- vizijski nastop, kjer bo 12. maja zastopala deželico s sončne strani Alp. Prireditev bo tokrat prvič na stadionu, vseh 35.000 vstopnic pa so prireditelji prodah v eni uri. Spektakel bosta vodila TV vo- diteljica Natasja Crone in dan- ski igralec Soren Pilmark. Ve- čina sodelujočih bo - tako kot Nuša - svoje kreacije odpela v angleškem jeziku, izjema so le predstavniki Izraela, Portu- galske in Španije. • Irena Vrčkovnik je že po- snela vse gradivo za svoj nov album. Skorajšnji izid tega je Irena ta teden najavila s pe- smijo »Ko nocoj bom zopet sama«. • Z lanskega albuma »Muza moj'ga bluza« kranjskega kantavtorja Andreja Šifreja bo te dni izšel nov single. Balado »Ne teptaj mi srca« bosta na trg pospremila še dva koncertna posnetka. Skladbi »Heksenšus Blues« in »Angel iz Bohinja« je Andrej posnel v Caffe Teatru lani 16. novembra ob spremljavi ameriškega blues glasbenika Eugenea »Hideaway« Bridge- sa. STANE ŠPEGEL Št. 19.-10. maj 2001 TV VODIC 31 Št. 19. -10. maj 2001 32 TV VODIC TV VODIČ 33 34 TV VODIC GLASBA 35 Masilje in identiteta Vinci Vogue Anžlovar je Slovenijo osvojil s jojim filmskim prvencem Babica gre na jug iz ^ 1991. Od takrat je posnel še en, manj jpešni celovečerec Oko za oko, poleg njega pa j(ji več kratkih filmov, videospotov ter reklam- j)i spotov. Na letošnjem filmskem festivalu v pftorožu je predstavil svoj tretji celovečerec pker in z njim dobil Vesno za montažo, za |it) pa sta bila nagrajena tudi oba ^avna jralca, Borut Veselko in Pavle Ravnohrib. Ob fjhodu filma v redni kinematografski spored jlavnostna premiera v Celju bo nocoj, v jtrtek, ob 20.30 uri v kinu Union) Vinci takole Ustavlja sebe in svoj film. V reviji Oskar je marca 99 Stojan Pelko pisal I lučeh v Rogovi stavbi nad Ljubljanico; tedaj le vi tam snemali Poker. Kako se sedaj, po jončanem filmu, spominjate tistega časa in jliko je pravzaprav trajalo od sinopsisa do ealizacije filma? Sinopsis je bil napisan že leta 1994. Takrat sem ^predstavil tudi na seminarju za scenaristiko, ki p je vodil prof. Rukovv. (Koscenarist nekaterih jtnov Dogme 95, op. p.). Idejo sva nato večkrat lediskutirala in na koncu se je izkristalizirala ončna »digresivna« dramatur- ija. Scenarij je bil nato napisan ebruarja 95, snemali pa smo ^ruarja in marca 99. Snema- je je minilo kot v nekakšnih orih sanjah, ki so trajale vse do jtos, ko je cele zadeve konec. Poker ima zanimivo zased- lo vlog. Boruta Veselka, red- no, poznamo po imidžu fahločutneža«, v Pokru je si- ET tudi delno rahločuten, a |>enem okruten - človek, ki Du popustijo vse zavore. Ka- JD Ste se odločili ravno zanj laroma, ali ste ga morali na- jovarjati, da sprejme vlogo, ki iko odstopa od njegove poja- B? Iskal sem igralce, ki so spo- sobni nositi breme »antijuna- ka«, ki hkrati polemično nasto- pajo do dveh ključnih proble- mov filma: nasilja in identitete. Izbral sem tiste moške igralce, ki so dobri, sposobni transfor- macije, hkrati pa karizmatični in prepričljivi. Ni me zanimalo, kaj so do tedaj delali, saj sem vedel, kaj jaz lahko dobim od njih. Mislim, da je to zasedba, ki se bo pojavila še v kakšnem mojem prihodnjem filmu. Kar pa se nagovarjanja tiče, je to namesto mene opravil scena- rij. Vsi igralci so v projekt verjeli do te m«-e, da so se celo odpo- vedali honorarju. Vlogo krupjejke Vesne, ki jo je nazadnje o^grala Urška Bo- žič, je menda odklonilo kar nekaj drugih imen? Vloga je zelo kompleksna, hkrati pa pojavitveno skrom- na. Od igralke zahteva maksi- mum, hkrati pa je na platnu ni prav veliko in to je bil glavni razlog za odpoved ostalih, ki jim je bila vloga ponujena. Upam, da bo do gledalcev prišla mnogoplastnost vloge. Poker ima, recimo, dve značilnosti. Veliko preliva- nja krvi in stalno medseboj- no prepričevanje akterjev. Kaj bi dejali tistim, ki jih pre- livanje krvi v filmih odbija, in o čem hočete prepričati gledalce? Tistim, ki jih prelivanje krvi moti, bi dejal, naj ne gledajo dnevnika, naj ne berejo kroni- ke, naj ne hodijo ven in naj trdno zapahnejo polknice, saj je prelivanje krvi vsepovsod okoli nas. Mislim pa, da v mo- jem filmu le odpirajo teme, le polemizirajo, kar pomeni le enostranski pogled na določe- ne stvari. Film potrebuje inte- rakcijo z občinstvom. Upam, da gledalca navede na pogo- vore o temah, ki jih v filmu načnem. Na podelitvi nagrad v Por- torožu ste dejali: »Kličite me Vinci Vogue Anžlovar, mon- tažen« Kaj ste raje, montažer ali režiser? Ali nagrada na to odločitev kaj vpliva? Šlo je zgolj za rahlo razoča- ranje. Film je bil režiran tako, da drugačne montaže sploh ni moglo biti. Torej sem po eni strani dobil nagrado za režijo, le da so ji rekli drugače, mene, ki se počutim režiserja in ne montažerja, pa je v hipu prev- zelo razočaranje. Kmalu po tem sem se spomnil, da je to komisiji, takšni kot je bila, to težko razumeti, hkrati pa na- grade sploh nisem pričakoval. Kakšen uspeh filma priča- kujete? Menda imate v malhi že naslednji projekt? Verjetno se filmu komercial- no ne piše preveč dobro in to niti ni bil njegov primarni na- men. Film je preveč zahteven za povprečnega gledalca, da bi podiral rekorde. Hkrati pa je pomemben za slovensko film- sko industrijo, kar pa se bo izkristaliziralo mnogo pozne- je. Res je, da imam v rokavu nov projekt in sicer slovenski we- stern. Le-ta bo komercialno go- tovo uspešnejši, v najboljšem primeru pa ga bom snemal leta 2003. PZ. Vinci Vogue Anžlovar KINO Celjski kinematografi si tidržujejo pravico do spre- nembe programa. Union: 10.5. ob 18., od 11. b 14.5. in 16.5. ob 16., 18.30 in !1. ter 15.5. ob 18. akcijski film iehikanka. 10.5. ob 20.30 večana premiera slovenske- 3 trilerja Poker (po ogledu Ima se vam bo predstavila ikipa ustvarjalcev filma). 15. ob 20. "kinotečni ciklus Indreja Tarkovskega" Stal- er. Mali Union: od 10. do 16.5. ob 20. drama Dekle na mostu. Kino Metropol: 10.5. ob 18.30, od 11. do 14.5. in 16.5. ob 18. in 20.30 ter 15.5. ob 18.30 slovenski triler Poker (mlajšim od 14 let ogleda fil- ma ne priporočamo). 10.5. ob 21., 11. in 12.5. ob 22.45,12.5. ob 10. in 15.5. ob 21. akcijski film Mehikanka. Kino Žalec: 13.5. ob 18. in 20. akcijska drama Prežeči tiger - skriti zmaj. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Julia Ro- ^rts je letos dobila oskarja za glavno vlogo v filmu Erin bckovich. Nagrajenci so: Marina-Nina Kocen, Ul. frankolov- fch žrtev 15, Celje, Avgust Lavrinc, Dobrna 3b; in Barbara ^nčigaj. Mirna pot 1, Celje, Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: v filmu Poker igra tudi Pavle Ravno- Jrib, ki se ga TV gledalci spominjajo iz serije o znanem Wencu. Katere? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 t^elje, do ponedeljka, 14. maja. Izžrebali bomo tri dobitnike ^stopnice za ogled filma. Dekle na mostu Adele pri psihologinji na- tančno pove, zakaj je depre- sivna. Ker vedno naredi vse narobe, ker se je nenehno drži smola. Ne pove sicer direktno, koliko je za to nenehno smolo odgovoren njen postopek izbi- ranja moških, toda tudi ta podatek je povsem razviden: zadostuje ji lep pogled (po možnosti vsaj približno, če- prav varljivo, zaljubljen) in malce tragičen, njenemu po- doben izraz na obrazu... pa ji gredo noge kar avtomatsko narazen. Gabor je drugačen od nje: melanholični metalec nožev, ki svoje asistentke išče ponoči, na mostovih in stol- pih, kajti katera druga bi mu pristala asistirati, razen tista, ki si smrii že želi? In sedaj sploh ni več težko uganiti, kje se Adele in Gabor srečata. Va- nessa Paradise, ki očitno zna biti še kaj drugega kot pevka, s svojim prijaznim razmikom med sprednjima zobkoma, in Daniel Auteuil s svojim gomo- Ijastim nosom. Slednji s Cezar- jem nagrajen za svojo igro. Povsem zasluženo. Edini ugo- vori bi leteli kvečjemu srednje- mu delu filma, posiljenemu z nekam izven kontekstnimi traktati o sreči in srečelovu. Sicer pa je Patriceu Leconteju, režiserju, že pri njegovem Ri- dicule marsikdo očital preveč naglega in vase zaverovanega govorjenja, ki kot da želi v gledalca vsaditi občutek, da gleda nekaj več, kakor v resni- ci gleda. Vsekakor pa je v Dekletu ta pomanjkljivost ub- lažena. Film je na splošno blag tudi tam, kjer bi v rokah drugega režiserja rezal rane. Tudi pri- zori morbidne in strastne ob- sedenosti z bližino smrii - z bližino ostrega noža, ki ga meče metalec z zavezanimi oč- mi - so blagi in nežni, do neke mere tudi zaradi izjemne, iz- venčasovne fotografije: črno bela je sicer, a vendar se mno- gokrat izkaže v svojih najbolj- ših straneh. In občuteno drži lestev temu rahlo smešnemu, platonskemu odnosu brez od- nosov in zaključku, da ni sre- ča to, da z nekom poskušaš srečo najti, ampak to, da z nekom srečo imaš, pri čemer je. seks povsem druga zgodba. Ali pa samo drugačna zgod- ba. Če čisti adrenalin nado- mesti ali celo prehiti orgazem, sreča pa nadomesti ljubezen, dobite avanturistično roman- co na francoski način. Drugač- na? Suvereno posneta, dobro odigrana in predvsem celo lahkotna in simpatična, ne- navadno komična ljubezen- ska zgodba. PETER ZUPANC Št. 19. - 10. maj 2001 36 ZA AVTOMOBILISTE Novosti tudi za siovensice žepe v prihodnjih tednih se bo (ali se je že) na slovenskem trgu pojavilo kar nekaj no- vih avtomobilov. Pomem- bno pri tem je tudi to, da gre za vozila, ki večinoma spa- dajo v srednji ali nižji sred- nji razred, skratka v tisti del trga, ki je za slovenske oko- liščine še posebej zanimiv. Tako je treba omeniti kio rio. To je avto, ki je že napro- daj v hmuzinski in kombih- muzinski varianti, pa z dve- ma motorjema in s tremi vr- stami opreme. Osnovna izve- denka je tako opremljena z 1,3-litrskim štirivaljnikom s 75 KM, medtem ko je nekaj močnejši 1,5-litrski agregat, ki razvije 96 KM . Povsem na začetku censke ponudbe je kia hmuzina, ki si jo je mogo- če omisliti za 1,8 milijona tolarjev, medtem ko je najce- nejša kombilimuzina na vo- ljo za 1,9 milijona tolarjev. Kaže omeniti tudi novo in veliko kio, in sicer magentis. Ta avto meri v dolžino 4,7 metra in je med drugim na- prodaj z 2,5-litrskim V6 mo- torjem za 3,8 milijona tolar- jev. Te dni je tudi stekla prodaja nove honde stream. To je ve- liko enoprostorsko vozilo, narejeno na osnovi novega ci- vica, vendar z dolžino 457 centimetrov, kar pomeni, da se avto lahko primerja z reci- mo VW sharanom, fordom galaxyjem ipd. Kot pravijo v tovarni, naj bi stream zapol- nil praznino po tistem, ko so nehali ponujati shuttle. Slo- venskim kupcem je na voljo varianta z 1,7-litrskim ben- cinskim motorjem, ki pre- more 125 KM in z 2,0-litr- skim bencinskim štirivaljni- kom s 156 KM. Znane so tudi že cene, saj je tako različica z 1,7-litrskim agregatom na vo- ljo za 4,4 oziroma z 2,0-litr- skim motorjem za 4,89 mili- jona tolarjev. Pri Seatu so ta hip razmero- ma ponosni predvsem na aro- so z 1,4-litrskim motorjem, ki razvije 60 KM, stane pa 2,1 milijona tolarjev. Avto s tem motorjem je spomladanska novost na slovenskem trgu, na voljo pa je tudi cenejša varian- ta, ki jo poganja 1,0-litrski bencinski motor (za 1,9 mili- jona tolarjev). Med temi no- vostmi je treba vsekakor ome- niti nissan almero tino. To je kompaktni enoprostorski av- tomobil, ki smo ga na salonih videli že velikokrat, sedaj pa je že tako daleč, da si ga bo mogoče pri nas omisliti sep- tembra. Prav zaradi tega slo- venski zastopnik cen še ne objavlja, ve pa se, da bo tino naprodaj tudi z 1,8-litrskim bencinskim motorjem s 110 KM. Kot pravijo, naj bi bila okvirna cena 3,7 milijona to- larjev, to pa med drugim po- meni, da najuspešnejši kom- paktni enoprostorski avtomo- bil, torej renault scenic, ne bo v posebni nevarnosti... Nissan almera tino Seat arosa Kia rio Zahodna Evropa drsi navzdol Vse kaže, da letos na Sta- ri celini posebno dobrega posla z avtomobili ne bo. Če to že sedaj vemo za Slo- venijo in njen trg, bo verjet- no tako tudi v Zahodni Evropi. Podatki o prodaji avtomo- bilov v prvem trimesečju ne zbujajo posebnega zaupanja. V tem času so na teh trgih prodali 4,03 milijona avto- mobilov. To je bilo za pet odstotkov manj kot v ena- kem lanskem obdobju. Veli- ka večina avtomobilskih hiš je zabeležila minuse, le sem in tja katera plus. Med tisti- mi tovarnami, ki jim je v tem času šlo najslabše, je bil reci- mo Fiat (minus 8,5 odstotka, prodal je 330 tisoč avtomo- -bilov), pa Renault, ki je ob- seg svoje prodaje zmanjšal za 8,3 odstotka (411 tisoč vozil) ipd. Slabše je šlo tudi največji tovarni osebnih av- tomobilov, nemškemu Volkswagnu (438 tisoč vozil, za štiri odstotke manj). Med tovarnami, ki so lahko s tre- mi minulimi meseci zado- voljne, sta vsekakor nemški BMW in francoski Peugeot. Prva je prodajo povečala za 5,4 odstotka, pri čemer se ve, da je šla najbolje v pro- met serija 3, druga pa za 2,6 odstotka predvsem ob pomo- či peugeota 206. Peugeot 206 - prodajna uspešnica. Avtomobili icot zemlje Na Hrvaškem je te dni prava evforija. Udeleženci v domovinski vojni morajo do 1. junija izkoristiti davčne ugodnosti pri na- kupu novega ali rabljene- ga avtomobila. Po tem da- tumu te ugodnosti ne bo več. Res je, da tako kupljenih vozil ne smejo prodati pet let, toda možnosti so različ- ne, zato je kupcev nove plo- čevine v teh tednih izjemno veliko. Kot ocenjujejo sedaj, naj bi v tem času prodaU 30 tisoč novih avtomobilov, vsaj deset tisoč pa naj bi jih hrvaški državljani uvozili mimo uradnih predstavni- kov avtomobilskih hiš. Problem pa je, da nekateri prodajalci pač nimajo do- volj avtomobilov, da bi us- tregli vsem kupcem. Ti mo- rajo avtomobil kupiti do omenjenega datuma, potem zmanjšanje davkov ne bo več veljalo. Kot pravijo, bo do konca maja samo Renault prodal kar 4500 vozil. Nekateri faicoj, za druge v vrsto Kljub temu, da avtomobi- li ne gredo dobro v prodajo, kar pomeni, da jih je več kot kupcev, pa v večini pri- merov dobavni roki niso kratki. Pri slovenskih prodajalcih je mogoče takoj odpeljati le nekatera vozila, na veliko večino pa je treba nekoliko počakati, na nekatere celo zelo dolgo. Pri japonskih, korejskih in tudi ameriških avtomobilih je dobavni rok nekako tri mesece, še pose- bej v primeru, ko si kupec žeh posebno dodatno opre- mo. Pri tovarnah, ki avto- mobile izdelujejo na Stari celini, je nekoliko drugače, vendar tudi drži, da se do- bavni rok podaljša ob po- sebnih željah. Poglejmo, koliko časa (tednov) je tre- ba pri slovenskih prodajal- cih čakati na posamezne av- tomobile. Pri zastopniku za vozila Alfa Romeo pravijo, da so dobavni roki za vse vrste alf od 8 do 12 tednov. Na audija A3 je treba čakati od šest od osem tednov, pre- cej dlje pa na audija A4, in sicer od 12 do 16 tednov. Pri BMW je čakanje zvečinoma dolgo do 12 tednov (le pri XS se ta čas raztegne na 16 tednov), pri Citro_ebnu po- nujajo večino vozil po štiri do 12-tedenskem čakanju. Pri Fordu je dolžina čakanja različna, najdaljša pri mon- deu, ki v slovensko garažo zapelje najkasneje v 20 ted- nih. Pri Hyundaiju se uteg- ne čakanje raztegniti na 17 tednov, pri Mazdi pa le na teden ali dva. Pri Peugeotu je absolutni rekorder peu- geot 206 CC, saj je čakalni rok daljši od 26 tednov. Porscheji so vaši po 12-te- denskem čakanju, pri Re- naultu pa po šestih tednih. Škoda trdi, da je treba na nekatere modele čakati naj- dlje do 12 tednov, pri Volks- wagnu pa je čakalni rok v • večini primerov med šest do 12 tednov. Prvi človek Fiat Auto na Slovenskem Ljubljanski Autocommerce, ki ima v svoji lasti Avto Triglav, ta pa je uradni predstavnik Fiata na slovenskih tleh, je obiskal Roberto Testore, prvi človek Fiat Auto, avtomobilske- ga dela italijanskega koncema Fiat. Ljubljansko podjetje je za italijansko hišo še nekaj bolj pomembno tudi zaradi tega, ker je lastnik AC Samobor na Hrvaškem, to podjetje pa je uradni zastopnik Fiata v sosednji državi. V Sloveniji ima Fiat v svojih rokah približno deset odstotkov trga in to predvsem zahvalju- joč dobri prodaja fiata punto. Na Hrvaškem je tržni delež nekaj skromnejši (nekako 8,5 od- stotka), glede na nekatere specifične okolišči- ne pa obstajajo možnosti, da bi delež do konca leta narasel na 10 odstotkov. Testore se je pogovarjal tudi o možnosti, da bi slovenska podjetja več prodajala Fiatu (v mislih so seveda sestavni deli), vendar je jasno, da gre za proces, ki ga ni mogoče izpeljati hitro. Civici na pregled Japonska Honda doslej ne kako ni bila med tistimi tovaii nami, ki bi imele pogosto te žave s svojimi že izdelanimi in prodanimi avtomobili. Sedaj sporoča, da bo morala na tako imenovani izredni pregled po- klicati honde civic, izdelane v času od junija 1993 do decem- bra 1995. Kot pravijo, bi se .utegnile pojaviti težave pri za- ganjanju motorja. Nagradna igra sveta za preventivo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na internetu oblikoval stran, ki bo namenjena predvsem mlajšim vozni^ kom oziroma udeležencem v cestnem prometu. Kot kažejo podatki, so tr najbolj ranljivi na cesti in i tem tudi najbolj ogroženi še posebej v starosti med I8j in 24. letom. Na omenjeni spletni strani ponuja svet preventivo veliko informai cij o varni vožnji, povrh p3 si je mogoče prebrati marsi- kaj zanimivega o varni voŽ' nji, vožnji pod vplivom al; kohola, posebnostih noČn( vožnje ipd. Ker hočejo mla; de pritegniti k branju oziro; ma pregledu internetniH strani, so pripravili nagrad- no igro, ki bo trajala vse dfl 5. julija. Št. 19.-10. maj 2001 ZA AVTOMOBILISTE 37 Adria Mobil naredila novega adriatika I^jovomeška Adria Mobil jtos praznuje 35 let obsto- j V tem času je preživela p doživela marsikaj, saj so £ po tistem, ko je bila v Yropi med najuspešnejši- jji izdelovalci počitniških ifikolic in avtodomov, na ,ebu pojavili črni oblaki, jfdaj so ti časi že skoraj pzabljeni, kajti krivulje fedo v zadnjih letih samo ^vzgor. Sedaj je jasno, da spada pvomeška tovarna med jednjevelike izdelovalce jočitniških prikolic, deloma udi avtodomov. Lani so Uieli Novomeščani v svojih okah šest odstotkov evrop- skega trga s prikolicami, us- tvarili so 16,2 milijarde to- larjev bruto prometa in 756 milijonov tolarjev čistega dobička. Izdelali so več kot šest tisoč prikoliCj 817 vanov (adria in duo) ter 1080 avto- domov adriatik. Še posebej pomembno je, da 95 odstot- kov vsega prodajo na tujem, kar je seveda razumljivo, saj je slovenski trg za tovarno vendarle premajhen. Adria Mobil se uvršča med dvajset največjih slovenskih izvoz- nikov. Zelo dobro jim gre tudi letos, kajti doslej so prodali več kot tri tisoč počitniških prikolic in avtodomov, raču- najo pa, da bodo do konca leta prodali 6407 počitniš- kih prikolic, 1369 adriati- kov in več kot 1000 vanov. Načrt se utegne posrečiti, tu- di pri avtodomih adriatik, ki spadajo v srednji cenovni razred. Na nedavnem mednarod- nem avtomobilskem salonu v Ljubljani je Adria Mobil samo za en dan postavila na ogled tudi novi avtodom, na- rejen na osnovi Mercedeso- vega sprinterja. Avtodom meri v dolžino skoraj sedem metrov in je namenjen še- stim ljudem (vsaj toliko ima ležišč). Posebnost, ki jo zna- jo zelo ceniti lastniki teh vo- zil, je garaža v zadnjem delu. Tam je mogoče spraviti celo skuter ali kolesa, kar je seve- da zelo dobrodošlo. Novi adriatik je dan po predstavi- tvi na salonu odpeljal na te- stiranje v Nemčijo,-po napo- vedih Adrie Mobil pa naj bi ga začeli prodajati konec le- ta. Cena naj bi bila med se- dem in deset milijonov tolar- jev. Novi adriatik iz Novega mesta. Ciio 11 zapeljal v pokoj o novem oziroma prenovlje- nem Renaukovem cliu, ki na- staja tudi v Novem mestu (približno 110 tisoč vozil v letu dni), smo že pisali. Pred ne- davnim pa so v novomeškem Revozu naredili tudi zadnjega clia prejšnje generacije (clio 11). Tako je s tekočega traku 20. aprila zapeljal zadnji primerek tega vozila, ki gre zadnja leta v Sloveniji tako rekoč izjemno v promet. Clio 11 so začeli izde- lovati leta 1998, v Novem me- stu pa so jih naredili 356 tisoč. Vsekakor je bil clio v tej va- rianti uspešen avtomobil, kajti v štirih Renaultovih tovarnah so v tem času naredili 1,8 mili- jona vozil. Mercedes in njegov CAR.RY Skoraj ni pomembnejše evropske avtomobilske tovarne, li ne bi ponujala ob avtomobilih tudi povsem običajnega Ivokolesa. Moda se je razvila v zadnjih letih, čeprav drži, da se nekatere ivtomobilske hiše že dolga desetletja ukvarjajo tudi s kolesi, fecimo francoski Peugeot. Mercedes Benz pa za sezono 2001 ponuja nove izvedenke 'ako običajnih kot gorskih koles. Posebnost je sistem CAR.RV, lii omogoča enostavno zlaganje koles, kar je seveda veliko bolj enostavno kot njihovo nalaganje na avtomobilski prtljažnik. Zloženo kolo je mogoče nato spraviti tudi v posebno vrečo in zložiti v mercedesov prtljažnik. Novo Mercedesovo kolo, zloženo v vreči. Št. 19. -10. maj 2001 38 ZA RAZVEDRILO MODA 39 Moški! Veste^ s kakšnim jo boste navdušili? Kako izbrati pravi zaročni prstan? To lahko storite v najbolj romantičnem mesecu maju ste končno sešteli vse ar- gumente »za« in »proti« v dpbro prvih? Torej ste se odločili slediti modnim trendom. Poroka postaja namreč v svetu in pri nas ^nova silno trendovski do- godek. Pred njo pa seve^da še - zaroka. Vam misel na nakup dragocenega, najlepšega, večnega in sploh idealnega zaročnega prstana povzroča skrbi? Saj zadeva v resnici res ni tako preprosta, kot bi si človek predstavljal. Zaroč- ni prstan je izraz (no, pusti- mo finančno plat) ljubezni, vašega okusa, o vas pove marsikaj... Če torej želite za- gotovo slišati njen vzhičen »da!!!« - se vsaj majčkeno morda le splača poučiti o tem. Naivno bi bilo misliti, da sodobna nevesta ne bo že pred vami preučila vse o zna- menitih štirih C: o teži, izra- ženi v karatih, kakovosti brušenja, čistini in barvi kamna. Še bolj kot to pa je pomembno dejstvo, da si vsaka prihodnja nevesta želi enkraten zaročni prstan, za- to nikoli ne kupite »skoraj pravega«. In, za božjo voljo - ne razmišljajte o tem, kako bi pri nakupu privarčevali ne- kaj tisočakov. Predstavljajte si ta prstan čez pet, deset, trideset let... Modni trendi danes namreč divje prehite- vajo drug drugega, prstan pa bo ostal... Zato - kaj, če bi prstan izbrala skupaj z zaročenko? Efekt presenečenja bo sicer manjši, odpadlo pa bo tudi morebitno dvojno razočara- nje. Bi vseeno raje tvegali? No, potem bi bilo modro vložiti nekaj več truda v raziskova- nje njenega osebnega okusa. Ima raje belo ali rumeno zla- to, se navdušuje nad masiv- nim, romantičnim ali moder- nejše oblikovanim nakitom? Zaupajte se uglednim dragu- ljarjem, primerjajte, sprašuj- te... Seveda v skladu s tradicijo ni več nujno, da je zaročni prstan z diamantom, bolj po- membno je, da bo kamen dovolj trden za (v skladu s tradicijo) dolgoletno vsakda- nje nošenje. Pa velikost? Da ta sploh ni pomembna, tako že vsi ve- mo - ne glede na trenutne trende, ki resnično bolj navi- jajo za večje. Vendar - za praktično, dinamično osebo, pretirano velik in pisano okrašen prstan verjetno ne bo »zadetek v polno«, ker jo bo pri vsakdanjih opravilih in ne nazadnje pri usklajevanju z garderobo, modnimi do- datki in ostalim nakitom, motil. Morda bo bolj navdušena nad preprostim zlatim obročkom ali unikatno obli- kovanim umetniškim izdel- kom nenavadne oblike s simbolnim sporočilom, z de- tajlom, ki vaju bo oba spomi- njal na nekaj nepozabnega... Skratka, idej je neskončno, izberite tisto, ki bo osrečila - njo in vas. Pa veselo in zbra- no na delo! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK NAMIG ZA NAKUP V dveh trgovinaii Trgovina Benetton v Sta- netovi ulici je spremenila svoj videz in ponudbo. Po novem je zdaj na dveh loka- cijah v Stanetovi ulici. Na novi (bivša trgovina Emone Obale Koper) so v dveh etažah uredili sodobno prodajalno z vso otroško, mladinsko, žensko in moško konfekcijo, kakršne so ljubi- telji te znane italijanske bla- govne znamke vajeni. Letos lahko izbirajo zlasti med než- nimi zelenimi odtenki, črno- belimi kombinacijami, da o oblačilih v rdeče-beli in mo- drih barvah ne izgubljamo besed. Na stari lokaciji pa ponuja- jo znane blagovne znamke, katerih lastnik je Benetton. Tako najdete pri njih znani Killer loop, Killer blade in pa Benettonov športni program Playlife. Zase lahko najdejo oblačila skejterji, raverji in vsi, ki radi surfajo in rolajo, pa tudi vsi, ki so radi modno, športno in udobno oblečeni. Poskrbeli so tudi za tiste, ki jadrate, še posebej veliko je na voljo raznih brezrokavni- kov, hlač, jaken, T-shirt majic in udobnih športnih copat. Ne manjka različnih pokrival in torb. Barve so predvsem bele, svetlo modre, peščene. Kopalke za odrasle in otro- ke so letos v živih barvah, cene ženskih kopalk so od 6.990 do 10.490 tolarjev, otroške fantovske kopalke stanejo 2.990, dekhške pa 4.990 tolarjev. Zelo praktične so njihove kopalne brisače, saj so dovolj velike in stanejo 5.990 tolarjev. Trenutno imajo v akciji ro- lerje in sicer: znamke Pro- gress in Evo 03 po 25.990 to- larjev in otroške rolerje Maxx 300 za 22.690 tolarjev Akcija velja do razprodaje zalog. Še to, pri plačilu z gotovino vam ponujajo 10-odstotni popust. MOJCA MAROT Nagradno vprašanje maja: LETOŠNJI MODNI HIT SO ŽENSKI ČEVLJI VISOKOPETNIKI, TODA PRVI ČEVUI Z VISOKO PETO SO BILI V 17. STOLETJU - MOŠKI. KDO SE JIH JE DOMISLIL? a) oblikovalec Elio Fiorucci (ker so moški z njimi lažje sestopili s konja); b) velik modofil - francoski kralj Ludvik XIV. (ker je imel komplekse zaradi svoje nizke rasti). Št. 19. - 10. maj 2001 40 KRONIKA S CELJSKEGA Kdor ne pleše, ni Slovenec Množična državna folklorna revija v Rogaški Slatini - Drameljski starši igrajo, njihovi otroci plešejo - Italijan v slovenski folklorni skupini Prvi majski petek je bil v obsoteljsko-kozjanski po- krajini v znamenju folklorne mrzlice. Najprej je bila v Ro- gaški Slatini velika državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev, nato v Šmarju pri Jelšah medobčinska revija folklornih skupin Obsotelja in Kozjanskega. V Rogaški Slatini je plesalo in pelo nič manj kot 450 nastopajočih iz vse Slovenije ter zamejstva. Peta slatinska državna revija Pika poka pod goro je bila v športni dvorani Janina, saj ime- nitno Kristalno dvorano letos prenavljajo. To je bil praznik ljudskega blaga, ki ga je prazno- valo 18 predšolskih, šolskih in srednješolskih skupin, med nji- mi iz naših krajev iz Velenja, Rogaške Slatine, Dramelj, Zibi- ke, Kozjega, Kristan Vrha in Ko- strivnice. V dvorani je bilo mo- goče srečati vse mogoče ljudske noše iz različnih koncev Štajer- ske, Koroške, Prekmurja, Do- lenjske, Bele Krajine in Trsta, med njimi pa nevsakdanje like, kot so pozabljeni pastirski Jue- rek iz Haloz (v z bršljanom povsem pošiti obleki) ter njegov tekmec Rabolj (v kožuh ovit je spominjal na kurenta), kmečke neveste iz Velenja (z venčkom v laseh), pastirske hokejiste iz Le- sičnega na Kozjanskem (prika- zali so kečkanje, nekakšen pa- stirski hokej)... Na odru se je zrcalilo izjem- no bogastvo slovenske ljudske kulture, iz pokrajin z alpski- mi, predalpskimi, panonski- mi, sredozemskimi in balkan- skimi vplivi. Baletke na begu Ideja za takšno revijo se je rodila pred šestimi leti v Raden- cih, med glasbenim seminar- jem. Pobudo je dala dr. Albinca Pesek iz Maribora (izredna profesorica glasbene didaktike na pedagoški fakulteti), z njo sta se strinjali Marta Pelko (ravnateljica 1. Osnovne šole Rogaška Slatina in plesna učite- ljica) ter mag. Dragica Žvar iz Celja (iz zavoda za šolstvo, re- publiška svetovalka za zborov- sko petje). Pelko va in Žvarova sta bili v petek v tričlanski oce- njevalni komisiji državne revi- je, v kateri je bila tudi mag. Milka Ajtnik iz Maribora (re- publiška svetovalka za glasbo pri zavodu za šolstvo). Revijo pripravlja po organiza- cijski plati 1. Osnovna šola, ki jo vodi Pelkova. Pri tem sodelujejo tako učitelji kot učenci, člani turističnega podmladka, ki so številnim gostom razkazali zna- menitosti zdraviliškega mesta. Organizacijski odbor vodi šol- ska knjižničarka Šmarčanka Marijana Šepič, duša celotnega dogajanja pa je Pelkova. Ravnateljica in plesna učite- ljica Marta Pelko je že dolga leta znana po vodenju plesnih tečajev za osnovnošolce in skupine srednješolcev po Ob- sotelju in Kozjanskem. V Šmarju pri Jelšah, kjer živi, sta v petek zvečer na medob- činski reviji nastopili kar dve folklorni skupini odraslih ple- salcev iz Mestinja in Rogatca, ki ju je pred več kot desetlet- jem in pol ustanovila ter ju vodi. Sestavila je tudi koreo- grafijo krajevnih plesov Rogaš- ke Slatine, ki jo je na popol- danski državni reviji zaplesala folklorna skupina I. Osnovne šole Rogaška Slatina (deluje pod mentorstvom v ples za- ljubljene učiteljice Lidije Sin- kovič). Gre za plese, v katerih so Slatinčani sprejeli plesne vplive, ki jih je prinesla v kraj elitna družba iz daljnega sve- ta). Občinstvo je slatinskim plesalcem, ki so nastopili za zaključek revije, skandiralo. Ravnateljica Pelkova izhaja iz krojaške družine iz Šmarja pri Jelšah ter se je navdušila za ples med opazovanjem baletnih fi- gur v šmarskem dvorcu Jelšin- grad. Tam so bile po madžarski revoluciji med številnimi be- gunci deklice, ki so obiskovale budimpeštanske baletne šole ter nato vadile na tratah šmar- skega dvorca. V Šmarju je po- tem obiskovala plesni tečaj pod vodstvom mariborskega ple- snega mojstra Simončiča, med študijem v Ljubljani nadaljeva- la pri mojstru Jenku. Pozneje, ko je vodila v Rogaški Slatini svojo prvo folklorno skupino, je dokončala še dveletno plesno šolo v okviru ljubljanske šport- ne fakultete. 'Kot učiteljica v Pristavi pri Mestinju, Podčetrtku, Šmarju in Rogaški Slatini je poučevala zgodovino in zemljepis, vendar se je povsod ukvarjala s pevski- mi zbori, ritmičnimi in folklor- nimi skupinami. Poleg plesa ima zelo rada gorice, najbolj nad Brecljevim nad Šmarjem. Drameljsko presenečenje Občinstvo v Rogaški Slatini je s skandiranjem nagradilo tudi folklorno skupino vrtca v Dramljah, ki jo vodi dolgolet- na vzgojiteljica Milena Kajt- na (tako kot slatinska si je prislužila zlato priznanje). Posebnost skupine, ki na- stopa na državni reviji že štiri leta je, da nastopajo z malčki starši otrok, ki igrajo na ljud- ska glasbila kot so lončeni bas, žaga, grablje, klepe, glav- nik, ribež... Letos so nastopili s starši najmlajši otroci do- slej, stari od 3 do 5 let. Isti program, s plesi drameljskega konca, so pred prvomajskimi prazniki predstavili v šentjur- skem domu starejših, pred tem med odprtjem razstave likovnih izdelkov v zgradbi tamkajšnje Tržnice. Z drameljsko skupino nasto- pa vse od začetka oče Dani Dobrajc, zdaj že z drugo hčer- ko, zadnji čas je vključena prav tako mamica Helena. Starši najmlajših Drameljčanov nas- ploh izjemno dobro sodelujejo z vrtcem. Tako so pripravili starši in Kajtnova za marčev- sko družinsko srečanje drama- tizacijo Mojce Pokrajculje, je- seni so stiskali grozdje in po- stavili stojnice z jesenskim do- brotami, pomagajo pri pripra- vi pohoda z lučkami na Uršulo, sodelovali so v delovni akciji urejanja igral... Drameljske fokloriste spremlja na harmoniki men- torica in ustanoviteljica Kajt- nova. Njeno zanimanje za fol- kloro korenini v veselem zna- čaju, saj rada prepeva in igra harmoniko že od zgodnjih otroških let. Tako prepeva v celjskem mešanem komor- nem pevskem zboru, zelo ra- da tudi hodi v hribe ter je tako v vrtcu vodila planinsko sekci- jo. Po uspešnem petkovem na- stopu je svoje malčke nagradi- la z vožnjo z avtomobili oldti- merji po Obsotelju. Drugi v Italiji Na državni reviji je letos pr- vič nastopila kakšna folklorna skupina iz zamejstva. Otroška skupina Mlade note iz Domja (kraške vasi tik pod slovenskim gradom Socerb), v čudoviti tr- žaški noši, je nastala letos iz osnovnošolske skupine v Ric manjih pri Trstu. Ta skupina je prejela za svoje slovenske Ijud- ske pesmi na italijanskem dr žavnem tekmovanju 2. nagra do, ki jim jo je izročil v RiminI ju italijanski minister za šols- tvo. Med deklicami iz narod- nostno mešanih zakonov nasta pa celo deček iz italijanske dni žine, saj izkazujejo nekateri Ita lijani vse večje zanimanje za slovensko kulturo. Tržačani so izvedeli za držav no revijo v Rogaški Slatini iz razpisa v Šolskih razgledih terš stikom preko spletnih strani slatinske šole. Mentor odlične skupine, ki si je v Rogaški Slati- ni zaslužila še zlato priznanje! je David Žerjal iz Ricmanj, ki ima diplomo iz violine in har monike iz glasbenega konzei vatorija Rossini v Pesaru. Nad^ ljuje s triletnim študijem glas bene pedagogike na tržašken konzervatoriju, poučuje violi no v slovensid glasbeni šoli M^ rij Kogoj v Trstu ter vodi izvec- šolske glasbene tečaje v sloven- skih šolah in vrtcih. V sedan| folklorni skupini nastopajo učenci, ki jih je učil petja vse o( prvega razreda osnovne šole tei glasbenih točk v gledališkil predstavah. Žerjalova skupina deluje i okviru zelo znane tržaške fol- klorne skupine Stu ledi, ki je slavila 25-letnico. Pri ŽerjaloJ vih je folklora v družini, saj' sta se njegova starša spoznala med sodelovanjem pri Stu le- di. David Žerjal igra v orke stru skupine Stu ledi violinoJ Prav tako vodi mešani pevski zbor kulturnega društva Ven- turini v Domju. BRANE JERANKO Stroge oči in ušesa ocenjevalne komisije. Z leve proti desni Marta Pelko (plesna učiteljica in ravnateljica I. Osnovne šole Rogaška Slatina), mag. Dragica Žvar iz Celja (republiška svetovalka za zborovsko petje) in mag. Milka Ajtnik iz Maribora (republiška svetovalka za glasbo). Parket čudovite Kristalne dvorane, ki jo letos obnavljajo, je zamenjala športna dvorana Janina. V njej so skandirali nevsakdanji folklorni skupini, ki so jo sestavljali od 3 do S let stari malčki in njihovi starši. Prišli so iz Dramelj. Milena Kajtna, mentorica in vzgojiteljica iz Dramelj. David Žerjal s Tržaškega, n} čelu druge najboljše skupil} v Italiji.