NaJ?«lji v država* Vefca r+ l*to . . . $6.00 Za pol let« ..... $3.00 Za New York cdo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ca ini Katered u S*coad CIau Matter, September 21, 1902, at the port Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1819 NO IK HTEV. ISC. new york, wednesday, june ii, 1930. — sreda, 11. junija 1930. TELEFON: CHELSEA STIS ROMUNS PRINC NIKOLAJ JE POSTAL GENERALNI [NADZORNIK ARMADE IN MORNARICE VOLUME ZXXVUL — LETNIK XJLXV1IL Stvarjanje novega kabineta se le počasi vrši. — Kraljica-vdova je odpotovala proti domu. — Princesa Helena se bo najbrž pobotala s kraljem. Nikolaj Titulescu je bil prevzel vlogo posredovalca. - Vintilla Brat anu je izgubil vpliv. _ SUHAŠKA POSTAVA PRESTROGA Načelnik Hoove r j e v e preiskovalne komisije je napadel suhaško postavo pred peti tisoč ljudmi v Bostonu. — Proklel je "osvetne represalije" v Jonesovi postavi. BUKAREŠTA, Ro rnunska, 10. junija. — Kralj Karol je začel danes izvajati svoj program, in prva točka v tem programu je popolna reorganizacija romunske armade. Mladi kralj, ki je prejšnji teden s svojim pučem presenetil ves svet, je imenoval gneralnim inšpektorjem armade in mornarice svojega brata princa Nikolaja. S posebnim dekretom je imenoval gene-iala Averesca in Pressana za feldmaršala. Danes je sprejel v avdijenci vse v šje častnike, ki so mu prisegli zvestobo. Večje težave so s sestavl janjem kabineta. Kralj upa sestaviti vlado, ki bo imela vpliv v domovini in v inozemstvu ter bo ojačila politični in finančni položaj Romunske. o Medtem si pa posredovalci neumorno prizadeva-, jo pregovoriti princeso Heleno, da bi se pobotala h svojim možem Karolom. Razporoko, ki jo je pred leti i/poslovala, bo prav lahko razveljaviti. leanest je odšla k Heleni delegacija uglednih Romunov, ier ji sporočila, da je iskrena želja romun-i kega naroda, da se prijazni in pobota s svojim mo- j vem, V političnih krogih domnevajo, da je Nikolaj I itulesv u ugladil pot za kraljev povratek. Titules-cu je že končal marsikak oster spor na Romunskem! te r velja za enega najboljših romunskih državnikov. Njegova zasluga je tudi, da je Vintilla Bratiana izgubil skoro ves svoj vpliv. Titulescu se je včeraj \ rnil v London, kjer vrši poslaniško službo, toda domneva se, da ga bo kralj vkratkem pozval v Bukarešto. OBERAMMERCAU. Nemčija, 10. junija. — Kraljica-vdova Marija bo jutri odpotovala v Mona-kovo, odkoder se bo z orientnim ekspresom odpeljala v Bukarešto. PARIZ, Francija, 10. junija. — Romunski poslanik v Parizu. Konštantin Diamandy, bo najrbž odpoklican. Pri sedanjem kralju Karolu ni posebno dobro zapisan, ker ga je tekom njegovega bivanja v F ranciji neprestano nadzoroval ter sproti poročal romunski vladi o njegovih pustolovščinah. Poročila, ki so se razširila po inozemstvu, da namerava kralj Karol strniti Madžarsko in Romunsko v enotno državo, so brez vsake podlage. Kralj nima nobenih imperijalističnih ciljev, ampak hoče živeti s svojimi sosedi v najboiših odnosa-jih. LACN0 MATER SO ARETIRALI ZARADI KOTLA BOSTON, Mass.. 10. junija. — George Wickersham, načelnik komisije predsednika Ho.verja za iz-silje-nje postav, ie postal glavna v trpki koatroverzi med mokraii in suhači, potoni svojega kritiziranja ameriškega proh.bicij-skeija sistema. Wickershamovo stališče je bilo nepričakovano razkrito včeraj zvečer v po^ovjru, kateer&a je imel pred pet tisož osebami, ki sj prisostvovali Narodni konferenci glede so-cijalnega dela. DVOJNA KRALJEVSKA i I I] ZAROKA BERLIN, Nemčija, 9. junija. — Dvojna zaroka med pre j in j o grško in hessemko vladarsko hišo j« bila danes objavljena. Zaročil se Je 23. letni de-inl vojvoda Jurij He&sen-x grMto piincesinjo Cecilijo. Dvomi maršal Umigrafa Friderika hesaenskaga je objavil saroko najmlajšega princa s princesinjo Sofijo, hčerko grškega princa Andreja. OKOSTNJAK PREDPOTOP-NEGA ČLOVEKA TEXOOCO, Mehika, 9. junija. — Dr Carlos Basauri je razkril v bližini vasi San Andres Jaltenco o-kostnjak velikanskega prazgodovinskega človeka. Dr. Basauri na-čeluje ekspediciji, katero je poslal vxgojni department v Texctxrj o-kraj. ki je bogat na prazgodovinskih ostankih. Okostnjak so poslali v Mexico City, da ga prouče. B:1 je prvi javni napad na suha-ko po. tavo. kot jo izvršujjeo v' tej deželi, kar jih jo da, v priboril član te komisije. Čeprav se ni zavzel za mokra-ko stvar, je Wickcrsham vendar namignil, da prepričan, da so sedanje suhaške postave v tej deželi prestroge m da niso izvedle svojega namena, ker nis> vzgajale občinstva napram ideji zmernosti. Kazni je rekel, ko je govoril o dolojbah Jonesove postave, — so nekake "osvetne represaiije" na one. ki dvomnjo o zakonodajni modrosti. Združene države. — je rekel, — se lahko nauče od Aiiglie in Walesa, kjer je vzgoja uveljavila resnično zmernost. Sila. katero se je uporabilo za Lzvedenje suhaikih posU «* izza njih sprejema, je morala stopiti na mestj vzgojnih metod, katere so opustili. — Kadar je postava izraz volje zakonodajne večine ter ne izraža splosnih nazorov občine, skuša za- I konodajna oblast pogosto, če ne j splošno, izsiliti pokorščino s pretiranimi kaznimi, čeprav ta metoda le redkokdaj doseže svoj cilj. Hotela je pomagati sebi in svojinn sedmim otrokom, pa se bo morala pokoriti v ječi za svojo pregreho. V New Yodku je živela v bornem stanovajnu na vzhodni enajsti cesti Fernanda Diaz, koje mož je mornar in se ne briga dosti za svoja družino. Včasi ga'ni po več mesecev domov. Mrs. Diaz je že večkrat slišala, koliko denarja napravijo butlegar-ji liiljudje, ki ne znajo niti podpisati svojega imena. Ni zahrepenela po bogastvu, pač pa po nekoliko udobnejšem življenju. Mrs. Diaz ima sed'-m otrok. Najmlajša sta dvojčka, stara mesec dni. Predvsem zaradi otrok je skušala zaslužiti nekaj denarja z žganjem Kupila je kotel za deset ga-lon. K> je nakuhala prvi kvart. je stopil v njeno stanovanje nadzornik tenement hiš. Opazil je kotel na pe i ter jc naznanil policiji. Predvčerajšnjim so jo aretirali. Na policijski stražnici ni ta::la .da je kršila, oziroma skušala kršiti osemnajsti amendment, toda samo zato. da pomaga svojim ot lokom. Taki izgovori pa pri oblastih seveda nič ne zaležejo. Mrs. Diaz se bo morala zagovarjati prosd porotniki. Če bo srečna, bo oproščena. Toda sodnik ji bo zabičil, da si mora v bodočnosti na drug način služiti svoj kruli, namreč z ribanjem in pranjem. ZID JE VESELI ■KARLOVEGA 1 P0VRATKA Glavar romunskih Zidov v New Yorku pravi, da se bodo končala preganjanja Zidov na Romunskem. Glavar romunskih Židov v New Yorku, Solomon Sufrin. je izjavil, da se romunski Židje, katerih je v New Yorku nad devetdeset tisoč-, neizmerno vesele povratka Karola v R mudijo. — Na Romunskem je izredno veliko Židov — je izjavil Sufrin, — ki so dose daj živeli v neprestanem strahu in trepetu, dočim je bil Karu! /,;* od::ekdaj njihov prijatelj. Karol je po,ten in dostojanstven človek, kateremu je res pri srcu dobrobit naroda. S Karolovim pri-h >dom je romunskim Židom zasijala boljša bodočnost. Vsa nasprot-stva med Židi in kristjani bodo mahoma končana, kajti Karol je resničen Evropejec, ne pa Balka-nec. KITAJSKI NACIJONALISTI SE UMIKAJO Vstaši iz Kvang&i province uspešno prodirajo ter spravljajo vladne čete v obupen položaj. HANKAU. Kitajeska, 10. junija. Vstaši iz province Kvangsi neprestana prodirajo ter ogrožajo vladno vojaštvo pri Yochowu v severnem delu provice Honan. Nacijona-listi se umikajo ob železniški progi, vodeči pr^ti Vučangu. Neko porožilo pravi, da so vstaši zavzeli važno mesto Čangšo ter da niso naleteli skoro na nikak odpor. Zaenkrat sta glavni cilj vstasev Hankau in Vučang. Obe mesti sta izredno veUke strategične važnosti. Hankau je bil nekaj časa sedež nacionalistične vlade. Ko so pa nacijonalisti utrdili svoj vpliv, »o se preselili v Nanking. la, Poročila iz Nankinga se seveda povsem drugače glase. Kao-Šek zatrjuje, da dosedaj sploh še ni prišlo do kakih odločilnih bojer,- in da se je umikanje nacijonalistov zav rsiio le iz s trate-gičnih ozirov. ^^HP^ft^Hsfl ZL0C1NKA ZOPET SKUŠALA POBEGNITI AUBURN, N. Y. 10. junija. — Cateye Annie McDowell je zopet skušala p begniti iz ženske državne kaznilnice, a zasačili so jo predno je mogla izvršiti svoj namen. Zaprli so jo vsled tega v najmočnejši oddelek jetnišnic. Bila je tatica iz navade. P. R. T. KUPILA HARTEL CAB KOMPANUO PHILADELPHIA. Pa., 9. junija. Philadelphia Papid Transit kom-panija je objavila, da je kupila Hartel Cab kompanijo, ki je obratovala približno 25 kpbov med tukajšnjo 69. cesto in Landsdownom. VARČEVANJE Z VODO V elementarnih šolah bodo učencem pojasnili načine, kako je mogoče varčevati z vodo da uveljavijo večje varčevanje, posebno v tem letnem času. Pouk se bo vršil v vseh šolah, in pojasnilo se bo, kako varčevati z vodo, ki je tako dragocena, posebno v fakem mestu kot je New Ycrk. ŠTORKLJA V KRALJEVSKI DRUŽINI OSLO, Norvetška, 9. junija. — Soproga norveškega prestolonaslednika, Marta, je rodila včeraj popoldne hčerko, ravno štirinajst dni po uničenju njene hiše vsled požara iz katerega je ušla na zagoneten način. Stara je 29 let ter je bila preje piincesinja Marta Švedska in je načekinja švedskega kralja. Poročila se je s princem Ola-fom 21. marca lanskega leta v Oslo. VELIKA RAZSTREBA V CALIFORNIA OAKLAND. Cal., 9. junija. — Sedem delavcev je bilo ubitih in eden je b:l poškodovan vsled eksplozije, ki se je pripetila včeraj zvečer v Calaveras tunelu, dvajset milj juž-noiztočno od Oaklanda. Trupla so odvedli danes v Livermore mrtvašnico, kjer jih bodo skušali natančneje identificirati. NASLOV PAPEŽA I IZPREMENJEN VATICAN CITY, 9. junija. — Oficijelni vatikanski direktorij za tekoče leto, ki je bil ravnokar objavljen, vsebuje važno* izpremembo v papeških naslovih. Sedanji pa je: Suveren države Vatikanskega mesta. — Prej je vseboval naslov vse kraje, katere so vzeli Italijani papežu. Duhovni naslov papeža pa je ostal neizpremenjen. Glasi se: Vikar Krista, naslednik sv. Petra, £kof Rima, nadškof in metro-polit rimske province, primus Italije, patriarh zapada. najvišji duhovnik splošne cerkve. ODVEDENO TRUPLO H POSLANIKA LIZBONA, Portugalska. 9. junija. Soglasno z željami njegove vdove bo prevedeno truplo dr. Alberta von Baliganda lomov na križarki Koe-nigsberg, ki bo oplula v četrtek. — Tako se glasi v uradnem obvestilu. Dr. Von Baliganda je zavratno u-moril v soboto neki domačin iz Gdansk a, ki je prišel v Lizbono s ponarejenim potnim listom. ZAČETEK MEDNARODNE DFLAVSKE KONFERENCE ŽENEVA. Švica, 10. junija. — Danes se je začelo štirinajsto zasedanje mednarodne delavske konference. Ob tej priliki se b Jo bavtli! predvsem s sledečimi problemi: pri- j silni m delom; delovnim časom za uslužbence, ki imajo mesečne pla- ' čt in delovnim časom za delavce v premogovnikih. C Mednarodni delavski urad je že sestavil razne predloge o teh zadevah. ki bodo prišle pd konferenci Upati je, d? bo konferenca uspešna. MORILCEM POROČEVALCA SO NA SLEDU Bivši poslanec i n gangster pod ključem. — Za ugotovitev morilca je razpisanih štirideset tisoč dolarjev nagrade. CHICAGO, m., 10. junija. — Mestne, državne in zvezne oblasti si z vs> vnemo prizadevajo dobili morilca, ki je včeraj popoldne u-strelil v nabitem subwayu časni-škega poročevalca Alfreda L Lingla. Lastniki čikaskih listov so razpisali štirideset tisoč dolarjev nagrade. katere bo deiežt n eni, ki bo prišel morilcu na skd. Policija domneva, da je bilo pri umoru udeleženih najmanj .se^t moških. Trijt" so ^.e nahajali v neposredni bližini, dočim s> stali trije na mestih, mimo katerih je moral, oziroma bi moral iti poročevalec. Poročevalec Lingle je bil že dalj časa zapii>an smrti, ker je precej natančno poznal delovanje in načrte eikaških gangsterjev. Kmalu po umoru je b.l aretiran Dominik Aiello. ki velja med gangster j i kot izboren strelec. V njegovem stanovanju je našla policija dva nabita revolverja. Aretiran je b;l tudi John Mac-Laughlin. bivši član illinoiške zako-daje ter lastnik raznih igralnic in beznic. LETALEC YANCEY VAREN V UMI LIMA. Peru. P. junija. Kapitan Lewis Yancey in njegov -pilot, Emil Burgin. sta dospela danes semkaj iz Talara, Peru, na potovanju po Južni Ameriki, brez Zei: Boucha, radijskega operatorja. Kapitan Yancey je rekel, da je bil radi potrebne velike zaloge gazoli-na prisiljen, pustiti radijskega o-peratorja zadaj. B>uck bo do pel semkaj s prihodnjim aeroplanoim v dveh ali treh cinch, nakar bodo odleteli proti Antofogasta, Chile. ANGLIJA NOČE DATI INDIJI SAMOVLADE Simonovo poročilo je naletelo na odpor, češ da ni zrel čas za samovlado. Poudarja ovire ter naklada odgovornost parlamentu. LONDON, Anglija, 10. junija. — Trdno prepričanje, da ni še zrel čas, da se takoj dovoli Indiji samovlado, je razvidno iz angleške reakcije napram prvi polovici poročila Simonove komisije, ki je bilo objavljeno včeraj zvečer. Poročilo nudi pregled zgodovine indijskih političnih in družabnih naprav ter ima oči vidno tendenco pjkazati Indijo pod angleško vlado. Druga polovica poročila, ki bj vključevala priporočila komisije, bo objavljena dne 24. junija. Razdelitev poročila v dva dela ima gotovo namen, da omogoči študiran je pregleda in dejstev, vsebovanih v njem, da b?do imeli ljudje priliko, da razumejo vzroke priporočil. Reakcija v časopisju kaže. da ne -me Anglija prehitro dati Indiji samovlade. Številni opaz.valoi pripominjajo. da drže verska in plemenska nasprotstva narode v Indiji razdeljene. Komisija, kateri je načeloval S r John Simon, je preživela v Indiji dve leti in pol ter zbirala materi-jal. Vsa znamenja kažejo, da bo Indija potrebovala še daljšo angleško nadzorstvo in kontrolo. K misarji so bili člani treh političnih stryik Anglije ter so bili soglasni v svojih nas'JTih. Prepotovali so 21,000 milj, ko so nab;rali podatke, nakar so dostavili svoje lastne zaključke. Poročilo pravi ob zaključku: — Vso odgovornost ima angleški parlament, ki je odgovoren za blagostanje in napredek indijskih narodov. m ADVERTISE 'GLAS NARODA" DENARNA NAKAZILA ZA VAŽE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VBfiUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN L I B A H PO SLEDEČEM CENIKU: T Jugoslavijo Dla BM 1000 2500 sto« I 9.15 «18.50 % 46.00 0 91.00 10.000 __1181.00 ¥ Italijo Lit 100 £00 800 600 1000 9 5.75 I 11.30 f 16.80 t 27.40 I 54.25 60c; IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znala sedaj za izplačila do $30 -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za Izplačilo večjih meskev kot go raj navedeno, bodisi v dinarjih lirah aH dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoja. Pri velikih naka Kilih priporočamo, da te poprej i nami sporazumete glada načina nakazila Izplačila po pofti so redno Izvriena v dveh do treh tednik ■UJMA KAZAZILA IZVRŠUJEMO PO. PRISTOJBINO 75«, urrrn u SAKSER STATE BANK B2 Oortlandt Street Hew York, B. T, Telephone: Barclay 038« = m m* I m * » ^^^ J iT 11 M / m B^w I ■ m B /m ^^H ^H m ^^pfc ■ m ^m M ^U^ m S ^H M ^H j m List ; slovenskih ^delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. laooed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. CXI I1IVR | "Glas Naroda" •uinrno ruausawu comtant (A Corporation) JagM« I Odmevi Jontcsovc družine. _ — -—~----- —----—:-i Rozburjen je po mesta, zaradi r^n^Jr^L gorite družinske tragedije v W. Ull VVWl, MffVfb In PUBHwIf NtW INK Ulty, N. I._____ „ . _ ------— ------i Jonesovi druzmi v Prečni ulici st. " ^tltt^tltrfw^ * " 2, se še ni poJegla. Ludje, ki pozna- --— ---------------------——-j jo J us*pa. Jontesa, sprva kar niso leaned B^T Bacapt *aed*sf» end Holidaym ^ mogli verjet:, da bi mogeii zvršiti tja cmkt lito^ mlim Hm m Ames&ko Za Tart m ceio telo _jrIXtO ™ strašno dejanje. ' Tak mi- in icaosrto ________________ftxi £& pal kt» . . , if človek, pa morilec? Neverjet- po« let« ....................Ujm Za lZiOOematTO m celo leto___#7.06 no!" so se pogovarjali ljudje v me- f,m ftetrt leta ........................ 91-60 Za pol leta-------------™--JSJ0;sta vsepovsod. Poročila listov pa so Subscription Yearly $0jOQ. prikazala vso grozno ressrico. — Advertisement cm Agreement. le izrazit motiv- ki * 13 --------------srečneža gnal h krvavemu dejanju. "tllaa Naroda" ixbtja veakl dan lsvxemtt nedel] in pronlkov. i Tega pa menda niti on sam ne po- —........—---------- zna in se ga ni prav zavedal, dasi lx»>i* be« poapte la catooiu •• ne priobtajejo Denar naj m Nfr- dej. nje m Na Uci]i so Jf>si_ poaujau po money cfcde;. Prt spremembi kra * naukov j jontesa ,e fcnkral zasiiiali pli. iruafimo, da m nam tudi txe j in Je bivališč« rmntnl. da hitreje najdemo , naslovnika. zna je so ga v 2actr-1em — -----------—----—---času čedalje hujše skr'01 za obsta- -QLAI riloda", XI« W Itlb Street. 71«« Iwt. R. T. nek, kajti vzdrževati je moral že toteatoor«: Chetooa 2*7 s erasle otroke. k temu so se pridru- žila še razna druga razočaranja. Zakaj prav za prav in kako ter kam je streljal, pa Jontes, kakor je povedal pri zaslišanju, ni znal navesti. 3 Izpoved, nesrečnega moža so prav verjetne, kajti v zadnjem ča-.-u je sploh kazal znake težke duševne depresije. Tudi se je obnašal večkrat popolnoma abnormalno. Naboji, katerih se je p:služil pri streljanju iz revolverja sistema "Bulldc^g", sc bili stari že nad 18 let. Strokovnjasko mnenje se glasi. da je moral Jontes, ki je pri zaslišanju navedel, da sploh ni meril, marveč .streljal nakar na stepo. cddal strel na ženo prav i? ne-posredne bližine. NEW YORK, WEDNESDAY, 1CNE 11, 193* lakge8t slovene daily Is c. ft. s. Iz Slovenije. Zadnja {MtrW-ibi iv: Bnkart*vfe s<* «'itajo kot tanka. 1/mihljfni »in Karol j»* vrnil ter skoro il«rb«*sediK» t/ /raka |»at<»{. katctvinu st* jt* hi) |»n-«t jm tirni leti }»r«iMovoljiHi <*i|»ovevojo mlailost v ljubimkanju. Z tieko Zizi Lambritut jr pcitieffuil v 0r»^(ivorij romunski parlatiu-nt, da j<* tii zakon razveljavil. Svnjf» ii-not nrin- | Smrtna žrtev < i"/jnjo Ns li'iio iti sv«»j» ^ii siiui je pustil na r^dihi ter jmi- ' . *. . . Savinja je pa deže-vju močno na- iH^ml v Par,z t.-r /ivl v mzko.ju na stn^ke roiriiuisk^;fasU ^^ ki so zapjileni pri .» IiariKla. I Ul I B I I 'regulaciji reke, so bili priča pre- tresljive drame. ki se je odigrala S« daj, ko j«- >tar M^tintiidost t let, ji* \m namkrat pred njihovinu očmi. yo|H t H}HMIltlii hVoj*» dotnovin<\ zavedel ><• j«' svojima pO.; Posestnik Pošebal iz St. Lovrcn- U. i i. i , .j : ca pri Preboldu, star 70 let. se je <*ti'l iz I at iza z aeroidatioui v HukaresTo. * ' napotil s parom K.onj nu dragi breg Tudi )M»kojni ma«lža» -l:i kr-dj Kand j< prvd leti m-kaj nam« raval. Dvakrat se je jirijHdja? in Mad/arsko v tianu-nn. da se polasti krone sv. Štefana, pa mu je obakrat sj>od!ete!o. Madžarskemu Kar«>ltl je izjulovila riatneta, jiusTo, lovskemu romunskemu Kar««ltt s** je na i/l>*»rm» oosieeila.! i i i Veflti o državnem pr vnitu. r»*i katerega so se najiir/ /e ve«- tneseeev skrbno pripravljali, niso jM»vzroeile v dr-/avnih pisarnah in raznih evropskih dvornih krogih* ni. kiike^a posebnega p» ne« enj igra dandanes i J*r« j bi se vh4»|m>vmhI govorilo, |iisulo in razpravljalo o tem, dandanes s«* p;« AH tak 1 ^ B I j I ■. Italija proti Panevropi "Olomale čltalia" ki velja n , danes t gospodarskimi in finanč-Musolinljevo oflcijozno glasilo. H se; niml interesi tako tesno zvezana s h»vi ¥ uvodniku z Briandovim pan- severnoameriškim trgotn? evropskim načrtom List meni. da; List zastopa mnenje, da je na-bi bila Briarrdova Panevropa samo 1 ravnoet škodljivo, ustanavljati kon-nrvaren dvojnik DrnAtva narodov, ttnentalni bk>k, Jri M nujno i«*val Ce se smatra, tako nadaljuje list. ustanovitev drugega bloka na dru-Druitvo narodov za nekoristno, fi celini. Kitajska in Japonska sc potem Je t odi »lična nova organi- j vedno bolj približujeta Evropi. — sadja brca potrebe Če pa- se me- Trenutno torej hi umestno, da se nL da Je Drufttvo narodov ko- poštar tja Evropa kot blok proti ristno tn potrebno za ureditev go- drugim celinam v tako ostrih po-tovth zadev ob gotovih pogojih, po- tezah. 2« brez taga Je v Evropi in tem d potrdbno ustvarjati nove na sveta dovolj povoda za spore In zaplefctiaja la spora s ustanovi j a- nevarno hi bilo izzivati med celi-njem sikniti lmtttucij. Ali Je u- nami naopreatva, pri katerih bi slej me*oo, ustvariti naaproMvo mad all pre] pciila na površje tudi pie-Amorlkd in Evropo, či J« Evropa *» minska vpraianja. Savln.ie. brrvil konje proti bregu. Tu so mu pritekli delavei na pomo^ ter ga rešili. Prva neigova beseda je bila: Kje je o^e? ' —Same s kretnio so t . - , - rcdnncov. proti večeru pa je sel na mu pokazal:, da ga je odnesla vo- Fantovski napad na orožnika. V vas Ločno, od Novega mesta pol ure oddaljeni kraj, je prišel po daljši odsotnosti na dopust na. očetov dom orožniški podnarednik Alojzij Žre m. ki službuje pri orož-mknv Carevem selu v Jiižni Sr.i;j;. Srem ^e j* v; 5 dan zadrževal c\3-ma v družbi sester m bratov ter so- da. Ves dan so iskali truplo nesrečnika. a ga niso našli. Aretaeija beračev. Te dni sta st pojavila v škof j i vas pc-setit znance, ki so bili zbrani kakor bicajno ob nedeljah v gostilni pri Košu. Ko se je proti 11. vračal sam proti mestu, ie opa-j zil. da mu prihaja nasproti druž-oa, fantov, že na dal?č se mu je Lcki dva berača, ki sta zaradi svo- zdelo, da so fantje nekam bojevit:> jega predrznega ponašanja vzbuja- i razpoloženi, kar pa končno ni s:na-la t.^crčenost meščanov. V docela ! tral za opasno in je korakal na-vinjenem stanju sta terjala prosja- j prej. Komaj pa je prišel do novo ka milodarsv, dokler ni prišel mest- i postavljene kapelice Sv. Antona, so ni stražnik, ki je dodelil tujcema ustavili fantje, ki so b:li na-staxiovaiije v občinski temnici. O j pram njemu očitno sovražno raT--ličnem objestnem nastopu bera- i peležtni. Pričelo se je izzivanje, n.i-čev poročajo iz Javorja, kjer se je i kar so se fantje zagnali vanj Šrem vršila birma. Nevredni darov so se i je padel na tla. nakar so ga začeli nekateri prosjaki iz ljudi narav- j fantje obdelovati s pestmi in raz- nost norčevali in skoroda zahtevali podpore. Škofja Loka ima o-pravka seveda le s tujimi ubožci, ker je za domačine poskrbljeno v mestni ubožnici. Žalosten konec fantovskega pretepa. 25. maja je bilo v mali vasi v Gradišču pri gostilničarju Drak-slerju precej živahno. Okrog 15 pa ie naenkrat nastal med fanti, ki so .-;e -zbrali iz raznih vasi. prepir. Ko so si fantje v gostilniški srbi iko-ciii v ia=e. so priskočili nekateri gostje in Drakslerjevi. da bi jih pomirili in razdvojili Nekaj vroče- nimi trdimi predmeti. . Ko je Srem spoznal nevarnost, ki mu je pretila, je v kritičnem trenutku prijel za samokres ki ta ; imel pri sebi. pričel streljati in zadel uslužbenca mestne ob:ine Jožefa Kukmana. doma iz Lesnic \ občina Sv. Pater. Orožnik je v celem oddal štiri strele. Projoktil je prebil Kukmana tenko in debelo črevo. Takoj po oddanih strelih je privozil po cesti za-st:pnik šivalnih strojev Čop, katerega je Šrem naprosil, naj takoj po prihodu v mesto obvesti o napadu orožniško po=:ajo. ki naj pošlje v SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STRKET NEW YORK, N. ¥. posluje vsak delavnik, od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslu/ujmo se vsi brei izjeme, te stare in stanovitne domače banke. mm :9rf ■■■■■ ehmiimmi ■ ■ 't Peter Zgaga ■ * ' V tr^r^vv «a«i •»^sg'yj k: vrveže / so spravili ?. hiše. a se je Ločno patruljo. Ker pa Šrem Čopu j Konji, kak-^r da bi slutili nesre- eden cd njih zopet vrnil s sekiro v roki K ^reci so ga take j razorožili in snravili ven. France Smole, ki je bi! ves čas v gostilni, pa je naenkrat pričel za-tpjevati, da je bil napad s sekiro njemu namenjen V tem zatrjevanju se jf vedno bolj razburjal in | končno stekel iz hiše. Za hišo je slcnel težak tclkač za sadje. Tega i je Smole zgrabil in se zakadil z njim med fante. Pred besnim in , tako oboroženim Francetom so vsi; b?ža!i. Zadnji -je bil koča rs ki sin ' Slavko Cilenšek iz Kamenega vrha. Stal je s svojo zaročenko Tončko Ambr ževo pred hišo. ko 'je pri-drvel tja Fra_nce Smole Hotel S3 je umakniti v vežo. a je bilo že prepozno Dobil je s tolkačem tako ;-ti?^en cdaree po glavi, da se je takej onesvestil. Imel-je prebito lo-banjo. Težko ranjenega Cilenška ni opisni dogodka podrobneje, je ■ šel :a takoj no svojem prihodu v j mesto spat. ne vedoč. kaj se je odigralo na cesti zunaj mesta. ! napreden mož in je rod podpiral Tovariši smrtnonevaro ranjenega j Sokola ter Gasilsko društvo. Po-Kukmana so odpeljali ranjenca do < sebno ga bodo pogrešali lerveži. ka-hiše posestnika Zalsrja v Ločni. ; trrim je bil pokojnik vedno dobrot- kjer so zapros.li za voz in sami od- ! nik peljali nezavestnega Kukmana v ' kandijsko bolnico. v bolnici so Kukmana takoj operirali, a je ranjenec navzlic temu ob 13. umrl. Obveščeno orožništv^ je uvedlo preiskavo ter si je ogledalo tudi kraj napada. v zadeve so vpleteni 27-letni Ivan Krošovec. uslužbenec valjinc^a mlina v Mačkovcu, ki ga j je eden izmed projektilov zadel narl levim očesom. Drugi je 27-lctni Ivan Dragan iz Št. Petra, tretji pa ; pokojnikov brat Ivan Kukman iz ! ble-nice. Kako je prišle do napada in kako se je pretep razvijal. S-.-danji romunski kralj Karol je bil dvakrat poročen, nato je pa se par let na kcruzl živel. Vsekakor korajzen človek ki se ne ustraši »-sake stvari. Pravijo, da je narod zadovoljen ž nj:m. Zdaj si ntora zajamčitl še podporo .svoje mnogoštevilne in vsestranske ž lah te. pa bo šlo. V slučaju okrajne sile pa lahko odpotuje v Pariz, kjer ga čaka n . gova ljubica, niadarna Lupe^cu, z odprtim: rokami. * Od novega leta pa do ra^etka juliju so plačali Amerikancl petindvajset milijonov dolai jev za ničvredne akcije. T y je najboljši dokaz, da ni v Ameriki tako !ab> kot pravijo nekateri. * V nedeljo bo piknik v borštu za Revnim Hudičem. Priredi ga "Domovina" z Osme Kot ie govori po New Yorku in Ridgewoodu. ni bil še noben piknik tako dobro obiskan kot uo nedeljski. * Neka 350 funtov težka žen ka se je ločila od svojega možu. Mož ni tore-j ločen sam od je boljše, pač pa tudi od svoje težje polovice. I * Vabil iz Kanade ni ne konca ne kraja. Neprestano me rojaki vabijo Ln pozivajo, naj pridem, da bo olroj', da mi ne bo žal in tako dalje Pravijo, kak) da je lepo v Kanadi. posebno zdaj v poletnem času. ko razsaja epidemija žeje, proti kateri je tam nebroj zdravil. Nekdo mi je celo vozni red poslal in seveda ni pozabil pripomniti, najHtudi na drugo .stran pogledam. kjer so označeni vlaki, ki vozijo s kanadske meje nazaj proti J blaženemu New Yorku. —V Ljubljani je oo kratkem trp- Zadnjic sem dobil kar zaporedo-ljenju umrl posestnik, Žagar in les- ^ tri razglednice, na katerih je ni trgovec na Primskovem Lovro bilo prav nazorno predočeno. kak- ka. rukjr je prišlo do silnega ka-rambola. Remec je odletel s kolega v avto in se težko poškodoval po glavi in životu. Remca .-.o .=■ kranjskim reševalnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko splošno bolnico. kjer pa je podlegel poškodbam Smrtna kosa. Umrl v L.ki pri Črnomlju ne-i na dne smrti za možgansko kapjo v najlepši moški dobi gostilničar | Weiss, po domače Vize. Pred me-! ieci je prišel iz Amerike, kjer si je pridobil precej gotovine. Namenil j se je trajno naseliti v Loki in je kupil Gorupičevo gostilno, katero je moderno preuredil. Posebno radi so se zbirali pri nJem Američani, i Toda neizpro-na smrt mu je pre-i trgala nit življenja. P:kcjnik je bil — V ljubljanski bolnici je preminul Al. Skrem. narednik v dnik v pokoju. Remec. — Nadalje preminul v Ljubljani Ivan Prebil, mestni zidanki mojster. grezali so s? nepričakovano gJo-boke. Valovi«so se zaganjali v voz in koaje z vedno večjo filo. Konjem je segala voda že do tre>u- ' ha, ko -jo se nekje v sredini reke usta.vili. Konji se nis" hotel ganiti. val'v/i so začeli voz počasi vleči „ proti toku. Tedaj sta oče in sin spoznala vbo nevarnost polooeaja.. Sin je zr.jahal kenja. oče pa ga je priganja! s šibo od zadaj. Pri vozu se je oc^-e-a vdga in vse šlj z valovi v večino jačji tek. Pri vooli re dvignilo audi dno in stari Pošsbal je bil na nkrat sredi valov. Oklepa1 se je sprva nekih desk. a so p,a valovi kmalu odtrgali od njih. Delavci so hiteli na pome*, ki pa je b la zaradi močno narasle toke nemogoča en: ž rtov so valovi že odnesli, arupa pa se je v smrtnem strahu še vedno oklepala konja. Iz v3lov ?e je videla samo še gl£?va. Delavci so klicali fanta, proti kateri strani naj se obrača in ta ie res pa srečnem naključju o- b; sc sosedje naložili na voz ter ga - . , , .... bo pokazala seie uvedena prei.->ka večernim vla4tom perepeban v 1 ub- , ..... „ , - .." va. ZAČARANA HIŠA ljansko bolnišnico. Od Sv. Križa so i prišli orožniki in aretirali Franca j Nočni napad. Smoleta. j Ko se je ponoči vračai 20-letni .. i • * . . . delavec na škofijski žagi v Mar.ji- Nevarer. vlomilec in tat. j o j nem ^radu pri Mozinju Fr. Planov-Br^zpc elni delrvvec Nace Grum šeic, doma z Taborja pri Rečici cd se je potepal pa Ljubljani in pov- " Savinji, po poti s Prihove proti do-sod iskal piilike. t!a odnese ta ali Mirna in samotna kmetija Ro-! siers blizu Lyona na Francoskem j je nenadno postala torišče čudnih prizorov. Čim se vsedejo ljudje k mizi, pričnejo vsi krožniki, noži. - . . . in kozarci divji ples. Številne priče mu. so ga na samotnem kiaju ne-1 so opazovale te prizore. Nenadno npdcma napadli neznani moški in j je zavrelo in preKipelo mrzlo mle-: ga z raznimi orožjem pobili na tla.; ko v loncu, ki je stal na polici da-Planov^ka ki je dobil pri napadu leč od peči Poseda je zletela na tla oni predmet. Najprej je kradel o-krog branjevskih stojnio, natj pa ?e je lotil hvaležnješga vlomilskega poklica. Preteklega popoldne je prišel na dvorišče hiše prevoznika ki. so prepeljali v celjskj bolnico, kjeif je kmalu udri v sobo hlapca Završana v Jernejevi ulici v Šiški Jc sipa Volčiča. Odnesel mu je nov j pov ril J1: in sveti: sive hlače. Ponoči je prišel Grum na Žaojek. kjer se ^ nju sc. jc težko ponesrečil Žagar in sti ker so ji vrhu vsega oboleli vsi je oplazil v delavnico krojaškega ( pc^estnik Lovro Remc iz Primsko- ; otroci. V tej stiski so mojstri Franceta Šimnica ter od- Vega. Imenovani se je okoli 7.vra hude poškodbe na glavi in desni ro- in se razbila. Stoli in klopi so {.e j brez vsakega vzroka pomikale sem i in tja. Vsa soseska je prepričan^, | da je domačija Rosiers uročena za-; radi nekega greha. v rodbini je Na Gaštejskem klancu pri Kra- zavladalo obupno razpoloženje, zla- Lovro Remec umrl v butniti. ne^el l::-i'.rat suknjič in modne hla če. Grum je oo iavršenih tatvinah neznano kam pobegnil, tako da ga policija še ni mogla izolediti. se obrnili kmetje na oblasti. Zdaj je dospel z , ča! z easilske veselice na Bregu s j avtomobilom oddelek orožnikov, ki kolesom domov. Na klancu mu je i je dobil nalogo preiskati skrivnost-privezii naspr:ti avtomobil ljub- | ne dogodke. Kdo bo zmagal: orož-Ija-nskega industrijca Ivana Polla- niki ali duhovi? O rednem stedenju. 1 ■. ... Redno stedenje je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka štedl.i, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima dragega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem. ki hočejo štedi-ti. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga v.agatflj lahko vsak čas zopei dvigne. Nato plača obresti po 4 na leto, prlčenši z vsakim mesecem. To je najboljše obrestovanje, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New Tork-a nam pošljejo denar najpri- pravnejše po Postal Money Order all Bank Draft. • ■ Od naših rojakev v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drifts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste ▼ polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne knjižice. Sakser State Bank 82 Cortlmndt Street NEW YORK, H: Y. "GLAS NARODA" ne čita suno vaie članstvo, pač pa v«i Slovenci v mi okolici. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE i ^en je človek, ki se v Kanado od-i provlja, in kakšen je, ko se "rača iz nje. Sam Bog in Mamka božja naj se usmilita človeka, ki se vrača iz Kanada Mikalo me je in držalo na vseh ktnein n krajih, da bi se oedal v obljubljeno deželo, ker pa nisem posebno vešč potovanja, sem sklenil. da ^e najprej informiram, kako in kaj. Ako človek sam potu. , je prepuščen samemu sebi. Ako potujeta dva. i.stotak če se pa trije podajo na pot, je že vse drugaočna nu-mara. In tako sem uoznal, da so pred kratkim trije .slainnikarji odpotovali iz prijaznega Ridgewooda v širni svet. — Na farme hoditi, to že ni več moderno, — so sklenili. — Vsak newyorski slamnikar gre n; tar-nio, ozirima farmo kupuje. Nak, to ni za nas. Mi gr^mo v Kanado! Zračunall so, koliko bo za vožnje, koliko za jed ln prenočišče in koliko bo za druge potrebe, ki jih po mnenju Kanacicev ni v Zdrui«?-nih državah. Nekega lepega jutra so se odpravili. Najprej se je vsak v svoji Lastni kleti primerno podprl, nakar s_> se vsi trije še drug pri drugem nekoliko podprli in ko so proti večeru dospeli do prvega kulturnega središča newyorskili Slovencev na Ir-wing Ave., so bili že tako podprti, da so morali odložiti odhod za dru-di dan Naslednjega dne so se poslavljali od znancev in prijateljev ter dospeli do druge ceste v Downtown u. Od druge do davete ceste so romali natančno tri dni in tri noči. Četrtega dne so dospeli do Štirinajste ceste, petega dne so jih pa skrbne ženice zasledile nekje na triindvajseti cesti ter jih dale s taksijem odvesti domov. Od napornega potovanja so bili tako zdelani in utrujeni, da je bilo treba klicati zdravnika, in zdravnik je pri vseh treh ugotovil otekel in nabrekel želodec ter jim strogo za-bičil. da najmanj šest mesecev ne smejo razen -vode m mleka poku siti nobene druge pijače. Po šestih mesecih nameravajo nadaljevati potovanje. Če bo šlo vse posreči bodo v par letih dospeli do Kanade ter bodo izročili tamošnjlm rojakom moje iskrene pozdrave. *Q L A I NARODA" PIKKHK OfLLES ZET GOSPODA POIRIERA Ko je ona vil prof Mark-Antoni. Losten Adamar Gtmdran Hipoli! Evgenlj Oa stoti Mar«)« de Boursu-llure prav zadnji zlatnik iz svoje iiedi<*ine v* rokah rroptfror. mu ni ■ «d v 1» Ducjctva nn ?- kazala IHH ■ tor«: denarja in oblačila Tretoa - .1 v*-. i ... . .. ,v.» ur tna me- Murk Antonij Ud v*rn »rbu iti n'» v?ov kronični !»'• iti dejal: j se osvetli za vse. In tako so videli f m,.' v k:>*T>.>i ti -s v a G >-.podična. ves sem prevzet liudje plemenitega grofa, kako je i, i efeejitkl m banalen Druga je bita /akon: drug način umomor, du- „ ^ w , 1. . ^ , Hoooree, tako se e imenovalo '^••if-gii -an. >mora. veriga iz pia- i,,... . ,,, i, i- dekle, je vsa zardela ood rdečim ima, ivm< < na Krogla na n^»ge, o- _ „ . t • ., „ . soirunikom Ta lepi mladenič ii ni uro* na pi sn zivjo rikom&ka |e- a * P. ttjii -k" .v 2Ut> in ^malu se razpisi ' il m k Aru tri • mrd njima prtiesten pogovor. Uro K L , ha k ■/» PG®neJ* je mična cuvarica povabi- ■ . ____la grofa na ooed v hišo ^-voiega 3- r>i|au »Vi) caa * vezen ;em na raz- . , ... „ . . . c, I četa Skočila •!» h krmilu ele-iant.- i'jtalem gradu v Južni Franciji I t ■ -t, i b ! avtomobila, ki je stal za ko- l.i i**'u-i'.pa je olla u:ia, ru ne-J t a <>n« npJa n bi orlo##» kot d ' s**111- prosila je -slikar a, naj se . . ^, , * _ , . , I v-.ede k njej in je odpeljala. Ocwi o u* neitaj oprave v ^ tareiem lo-l , , i, . , L . 1 i so ji slfidlle. sg ,.■;■ ; BM mu in nekaj je učnih zemljiae. liuur ufiure *e je odpovedal Bel-j J !eehairovi m Američanko hre^ko kakšnega j J* Kralja iathnjfnih ritroct ali cesar-I j« uničevalnih sred-tev za podga-{ ne Ampak te čutohrvm- prince*«-t) «■ K«i/,ue /c?io nea«-egl ive. kajti l/kumja )ih je bila poučila, da! | Vf trk Anti>mf itri i* m ^IuimvaI .»i ii k \ut.'.'iuj iMj je ir uoiipavai.1 ko je kadil zadnjo timo iz blazin v *vnJ: kadtlni «>bi. Teullureska, /rmJJisca nekwnu Ptwrieru, nekdanjemu uprarvitelju njegovega očeta. Ta Poirter je bil pcstal po za- ' Mtugi svoj« tilave marljivost! naj- , b->aatej.s' posestnik v svojem o-! kr'.>/'u In ta Poirier je imel hčer; i >lo je za to, da ne mladt grof oie- ' ni • to hčerjo in da pospravi v i- 1 tem ča.iu milijon* njenega očeta na rt. koruzo in oves svojih pred- i Orof ji bil prepričan o wojih iflesnlh učinkovitostih. Zbnl jej 'ore| naje!egantnej.se cbleke iz svo- i jih otnar, ixpo^odil -U je pri nekem • »riiatelju avtomobil In se C)e po- ( l#*l|al do edine gostilne v Coeotte | ur Ll !eu, vasi, ki je letala najblli- ! n* po»e*tvum njegovega bodočega j tasta Pi*tem ne je lofll pod pretve-! JL _ J__ , - d , je ,lrkar pokr :ajko-j svoje malo^'vljenje na deželi. -- i ^k plina, dolg 90 metrov, globo, , Q u daje praklič. v^Hja S skuti«- p t pazuuhu! Ampak na dan p, poročni noči 30 metrov in ima akcijski po- ^ ,.rastlinskemu zdravniku» . . : t .. M ■ . p Ne- je v.budil zveneč iz njegovih > m«ror dragocene namigljaie. k• y Irpexa puletnej'a utn e o- saru Razen teh izdeluje moderna r>j- 5 & J ' ZJZZZ Je pasla goJ J Hej. v; tam, gospod grof. v^ta- na tehnika tudi bombe z bacili Podcbno vede tudi nedostojanje niter Uri le kužnih in nalezljivih bolezni ter je krvne^a obloka slinah do -------- ----z otmi pogina! spanca je pogle- izdelovanje lahko in ceneno, 1 dal novi mož na budilko na nočni ker laboratoriji lahko dobavljajo omarici. j 113 tisoče kilogramov bakterij J ki — All DAM V MAJEM lepa; —Nikakor ne! — je odgovoril poslopja tik ob tlakovani cesti. Tu- gospod Poirier. — Stroj te čaka; di nekaj praznih l«t«v je napro- lreba Je ^^ ftto ^ pred nevih-daj. Imam tudi lepe smb* za »pati In tudi hrana we dobi. ter lepo dvo- tAml- rano sa raxn*> prireditve, oddale Mark Antonij itd. se je razljutil. no samo It milj i* Chicago. Ko- Hotel je protestirati, a njegova že-jakom se priporoča*!, da »e opJa-; na ni bila na nj^ovl strani: Mi j« pri meni. Frank Spolar, 14« W ood St. (Dixmoor), Har\ ry, III, H I Tel. l«7i Harvey. 1 PriP^vljala maxlo Stari je odšel s avoiimi podkovanimi čevlji, grof je ostal ves presenečen Najprvo je nameraval takoj iii m če t je bila ohranili manire i proč od teh surovežev, potem je vir,h prednikov. >ih :nkakor ni pomisli!: ostal bi na sredi cest? kazala i na travniku in čitala najnovejši roman. Ta mlada milijonarka je biia oblečena po zadnji pariški mo- mi, ki io jih nekoč imeli za rice v časih nevarnosti. uva- v ,/vojih dirkalnih kostumih Cez leto dni mu je Zborni starec laplačal i^t miljonov. točno kake r ura — i mu ;ih je ostalo še toliko za lastno potrebo! Toda zet. k', je bil postal suh kakor žebelj in o-gorel, ni sličil v ničemer več tistemu lovcu na dote, kakršen se mu je bil predstavil dvanajst mesecev prej. Mark Antonij itd je spravil de- Nauk o rastlinskih bolezsmh. tako imenovana rastlinska patologija, izkaruje napram človeškemu zdravilstvu neskončno raznolikost. Saj te vendar ne bav; z eno samo vrsto. s človekom, temveč s tisoči dejstev. Spomnimo se na pr. dejovnega tvoren j a pro-tistrupov v človeški in živalski krvi. Z zai-udenjem 'cono zvedeli. da izdeluje tudi rastlina proti zajedal-cem imunizirajoče ^novi kakor na- Strašen zločin. Pred osiješkim sodiščem se je te j 65-letni posestnik • rastlinskih vrst. od katerih lahko; ša bele krvna telesca in da uc:n- o'^oli vsaka na svoj pesebni način. Tako napada na pr. samo bukev o-kr*:>g 400 raznih bolezni, ki jih povzročajo glivice. Rastlinsko patolo-gična veda pa ima pri tem pied-nest. da more s svojimi "bolniki" eksperimentirati poljubno, dočlm kujejo te snovi na d:ločene zaje-ralce tako. da ustavijo svojo rast, da poginejo in se raztopijo. Tudi prijatelju rastlin se odpira tu pogled v neslutena, nova doživetja. Sploh nam odkriva vse to v zvezi z izsledki novejše rastlinske tizi: legi- jo človeški medicini rz razumljivih ' je zagonetno svetovje. poino bojev, vzrokov postavljene v tem pogledu: občutkov, trpljenj in smrti in nam ozke meje. Tako so pred nekoliko omegeča čisto nepričakovane vpo-leti švicarski učenjaki preiskali in j glede v -duševno življenje" rastlin, večinoma črtvevali okrog 35.000 j Rešitev teh ugank pa nam jamM sledkornih pes. samo da bi ugotovili | da bomo našli rešitev še drugih u-neko določeno krivuljo v nastajanje bolezni in v petek bolezni med rastlinami tako natančno, kakor se človeški zdravilni vedi skoraj nikoli ne posreči v takšni meri. Dva znana švicarska znanstvenika staptavkar izdala silno zanimivo knjigo, ki obravnav?, uspehe gank. ki jih je življenje koli nas tako p-.In o. RIRGKRATSTVO V MESTNI UPRAVI dni zagovarjal Muto Čolakovič iz Vinkovcev. ki je 10. januarja svojega prijatelja iz rane mladosti Antona Tekmetaro-vica na strašen način umoril Usodnega dne sta si prijatelja pr.- j povedovala doživljaje iz lastnega življenja ter drug drugemu priznala. da sta ljubimkala s prijateljev -ženo T- je Cala kovica tako ujezilo. da je nanadoma potegnil nož in runil prijatelja tako močno v trebuh. da so mu izstopila creva. Toda to mu še ni bilo dovolj. Čreva je odrezal in jih vrgel k košim na novinar se je spomnil, da je čital M;s|anik v Beogradu. nemškemu dvorišču. Sodno zdravniški izveden-i so u- j Ncvoimenovanemu gotovili. da obtoženec ni normalen j poslaniku v Beogradu v. Haslu je in zato je bil kazni oproščen, pač j priredil pred odhodom na novo B>ursuflurea dobro takšnih ooskusov v. vso kritično jasnostjo m edinstveno. Ta knji- Pariz ima nmo"° spomenikov ga prepleta na spreten način znan- "slavnih mož 5n " spomeniki so last stevnu dragoceno vsebino z upo- j mf^ne uPra^ ki mori ^ rabljeno rastlinsko patDlogijo. ta- »jj*1 ^"f 4n poPra"ljanje Pa" ko da najde v njej tudi Izobraženi; ^ m*stna »P™™ sicer skrbi za nar in gospod Poirier je že menil, j vrtnar; pol Jedelec in gozdar | P^LnT obupan i" mal^o "Tglava- da ga bo videl oditi s hčerjo proti i zi praicticno koristne pobude. ; . . ,J ^ ^u o i mi. Kipi spadajo pod kompetenco ii- kakinemu modernemu letovišču. Kiijiga opozarja citatelja pred-: . Toda kako se je začudil ka ga je'v-em na ozke zveze mt-d ;ole. nimi plemeni^n" * * " * ' pa bo tri leta javno nadzorovan. Tragedija siromašne rodbine. Na podstrešju ljudske kuhinje v Novem Sa-du so našli te dni obešenega moškega, katerega identitete sprva niso mcvli ugotoviti. N<*ki službeno m» no poslanik v Berlinu B,lud/ič banket. Nemški diplomat je ob tej priliki izrabil svoje veliko zadovlj-itvo ker i. ♦liaja v Beograd, ki -ja smatra za zelo važno mesto nemške1 d!p* »macije P. udarial je, oa >e iz simpatije do ju^. niroda uč! tudi jug. jezika. PRIMORSKE NOVICE lei: ni mu bilo neprijetno. kG!zjulraj saKu se je zacuai; ko ga e » -m .. ! ....... , , ... , ~ pod mestni nUn.k naslednji dan ob ft$riU j pr^ ljudeh, živalih m rastlinah. Tu- j*. i. , . , .. , I JUa DO vil K j vzaru.mil z glasnim klica- di rastline bolehajo zaradi motenj Jg|..itat, videfrina wojega nekdanje** ipodarja sedeti ob svoji mizi.1 Dttbtli, rdečelični in lokavi posestnik čutil neko 4ast v tem. da Je razkazoval mladeniču spremembe, ki so se bile izvršile na njego- I vih nekdaniih posestih. In Mark Anten:) .U3 e je zadovoljno smehljal Mi-,lil je na sprerembe. ki jih je hotel izvesti v tem pogledu. njem — Hej oče. čas je že: stroj te čaka!.... Presenečeni starec ni mogel verjeti svojim cčem. Pred njim. v stari srajci iai zakrpanih hlačah ie stal grof. ki je bil zatajil Boorsu- flurea, da je p^i-.tal preprost kmet. v izmenjavi sn^vi in zaradi infek- Ga.^per Banko iz Baderne v I - *: i je obiskoval trgovsko olo v Gorici. Nekoč je naietel na neki jugo-1 j sloven.-ki v cirilici tiskani list. ki r spomenika. Komisija je r>lužil za 0.,:tek in ga čital. IL- met niške komisije, podstavki pod mestni stavbeni urad. Oba u- enkrat na leto čistita samo kipe. stavbeni urad pa san djakih 'kužnih, bolezni, ki jitl™" "ZT "-----------V"*""' tro *e Pri'ela taJna Policija i.i spremljalo lahko nekakšna mrzlic-I p°^tavke" Ker se ^^ "M Banko je bil obsojen zaradi širje -na spanja in stania zvišane tempe-| Vrsl se dogaja, da na ;Ugoslovensk,ga tiska. Ko jo ^ i lem podstavku stoji umazan sip. nrr..Mi L-17ni -i p» ^ iii v nie-rature v njihovem organizmu. Tu-t , pre.-..ai h.azm. >o oa .nan . nj- ■ ali pa se na umazanem podstavku ,ov r0^stni Icraj> kjt,r ga nadzoru- sveti oznažen kip. Kakor je to jej0 orožniki. čudno, se temu ne da odporne ČL; y Drežnici so hoteli imeti ele li- ker vec central d lu e bližini meje. Kmetskih KobarLšken;. sti sena, pa kupa in t ud več. Navadni v več:i Dogodki so se prehitevali. Za-' ljubljenemu dekletu je ušel prašič' m .sest ro.*i Ko j" grot zaprosil za | njeno roko. ga je oče sprejel in sklenili so, na napravijo pogodbo, i Znar-ienit notar je prinesel listine. ZNANOST V SLUŽBI POBIJANJA V bodočih vojnah bo imelo ob- Pciner je določil svoji hčeri doi.o j »treljevanje mest iz zraka zelo važ-pe' milijonov frankov, ki bi jih iz-| 110 vlc>go pri bojevanju. Baje so plačal v teku enega leta, če bi se; «*vr(>P5ke vojske že založene z novi njegov bodoči zet dvanajst mesecev pokoril vsem njegovim odredbam. Mark-Antcnij itd., ki je ču-t*l v svojih osveženih živcih vpliv mi velikanskimi bombami grozovite probojne sile. Oddelek kakin sto letal bo llahko v eni minuti za-žgal velemesto na 17.000 točkah. di v rastlinskem svetu nahajamo neko oodedovar.o, kanst itucijonal-nr sprejemi j ivait za bolezn' in stanja neugodnosti zaradi zunanjih j vplivov. TJdi '.a svet pozna zloče-' ste cteRline. ki slieijo do anatom-1 skih podrco.iosti bolezni rak'*, v človešnem telesu. In Končno je tu-{ di mežnen ozdravljena s terapevtskim. pripomejki malo da ne i£ta kaker v človeškem svetu. Nedostajanje trajno enake tc-pl;te v telesnih rastlin nam nudi prav zanimive primerjave. Tako je najprimernejša telesna temperatura za povzročitelje človeških bolezni 37 stopinj C. Rastlina pa je sprejemljiva za različne povzročitelje bolezni ob različnih temperaturah. h umrlih dedov, ni pazil na j Nove elektronske bombe razvijajo Bolezni rje napadajo pšeni pogoj; menil je. da bo ze nad Pri eksploziji vročino do 3000 stoli voljo svojega bodočega ta*-i P-ni v kateri se stopi jeklo in o- co na via ta. pr. najrajši pri telesni ternperatu- Čišcenje se namreč vrši samo preteku enega leta. ker pa oba u-rada nista začela na en dan. se tudi do sodnjega une ne "oosta našla pri skupnem delu. Tako bodo pariški spomeniki vedno le samo na pol osnaženi, kajti birokrati v obeh uradih ne odnehajo niti za las od svojega stališča. triko a:i oblastvo je odb;lo prošnjo. češ da je kraj preblizu meje V Drežnici sc se začudili nad tem ežav je obilo tudi na V Sedlu imajo se doni zani primernega kupci se ne oglašalo so pokupili seno kmetovalci iz okolice Čedada. Obljubljena so bila dtia za ureditev potoka. Bele ali sedaj je o tem vse tiho Številni brezooselni delavci, zlasti zidarji težko čakajo, kedai se zarne to delo. Več fantov in mladih mož se opravlja v Švico, da bi tam prišli do kakega z^po.slenja. DANSKI PISATEU 0 CAR DAŠU NOTRANJA RAZOROŽITEV V AVSTRIJI Zdi se, da prihaja odločilni tre I pila proti zakonskemu predlogu. Najuglednejši danski list "Po- j nutek, ko se bo moralo pokazati, i kam krene v oodoče avstrij-ka notranja politika. Razjasni-i se bo moralo, ali so napori zveznega kancelarja dr. Schobra za pomir-jenje in konsolidacijo Avstrije res- litiken" priobčuje članek pisatelja n> in uspešni, ali pa o .tun^ Av-A. Vidinga o življenju v čsl. kopa- ! strija še v bodoče torišče oborože-iiščih. O Frančiškovih Lažnih po- j nih strankarskih odnosno izven-roca pisatelj, cia je kepaliska upra-; legalnih organizacij. To je vpr i- ri 16 do 20 stopinj C, razne bolez- i ,nje\a.ne s.iom. Navadao Icta.oj^^ ^ povzročajo, da rastlina vene, ptaatcij. ua jc ».u^aiian-a , ifgauun urgamidtij. ±^ j«, -i- Poroko -.o slavili na hitro in v bo ljilk0 nesl° 170 takih bomb, prj 2C dc 29 stopinj C. a snetljivost va najela celo vrsto mladih mož., ašnje, ki zanima ne samo sosede. Jo^key>kem klubu -o mnogo govo- kaKor krogle iz strojne poske. Med ge lQti p|enice "pri 7 do 10 stUpmj kojih posel je spremljati na spre-1 marveč celo Evropo, saj ne more rili • tem nečuvenem zakonu. A bombaminekatere plinske, dru-1 c ^ ^ pokaže, da postavlja hodih dame in plesati ž njimi po biti vseeno, ali vladajo kaotične :;r->t r pustil, naj ve -!abi eziki iz- , ge pa Požarne. Proti prvim ne va - j p(>zvrc)^teij bolezni za različne cele večere. Ti mladeniči, ki jim razmere v zemljepisno tako važni govorijo po ni,;, volji in ves bla- I ruje niltaka maska. Vsaka izmed ^ rastlingke vrste razli6ne zahteve. v mednarodnem svetu pravijo "ži- deželi kot je Avstrija, ali pa tam žen ^ je pripravljal, da si uredi njih pusca za seboj po eksploziji j ^ ^ ^^ lemp€rature — in tc je golo", nimajo drugega opravka in vladata red in striktno spoštova- 50 najeti samo za eno sezono. V, nje zakonov. Zlasti je to pomemb- — Hej, vi tam, gospod grof, vsta-nitet Ura je ... Z očmi poLniml spanca je pogledal novi mož na budilko na nočni omarici.... Stiri, oče! Ali se norčuješ Nikakor ne! z same rastejo in se razvijajo. Te bombe bodo okuževali reke in v Uišal jo je, kako je na dvorišču Mali Oglasi imajo velik uspeh: 1 Prepričajte se! NAPRODAJ Stojnica za prodajo frankfurtarie; krasna okolica; na jako prometni cesti, vodeči k $1,000,000.00 bong Island mostu. Mimo vozi dnevno kakih 25.000 kar. Življenska prilika. da začnete dobroidočo trgovino. Za pojasnila pišite takoj na I Wesley, 5th Floor, 421 Seventh Ave., New York City, ali se zglasi- te osebno. 6—9.10.11 PRODAM HIŠO s pohištvom, sedem sob, kopali&čc, elektrika, plin in vsi stroji, ki se jih potrebuje v hiši, en aker zemlje na vogalu, sadje in trte. Vzrok je smrt moje žene. — Vprašajte pri: John Smrtkar, Box 442. Irwin. Pa. Tatrah je videl Danec silno množi-- n0 v sedanjem trenutku, ko je mi-co teh žigolov. opazil pa je tudi, da J sej združene Evrope z Briandovim se dame skoro tepo za najlepše! manifestom zadoblla konkretnej-mlade.iiče in najboljše plesalce med i šo, realnejšo obliko, nego so jo ji mogli dati vsi dosedanji kongres; panevropskih lig. MEDNARODNI ZASTRUPLJE- temi krosotci. Ta bej napravlja skrajno smešen ir. grotesken vtis. i Godba igra pri popoldanskem čaju čardaš. ki spominja na poska- Te dni je obvestil bruseljski odvetnik Lannois policijo, naj pošlje rešilni voz: v njegovem stanovanni da umira neka ženska. Reševalci so našli pri odvetniku dve napol slečeni in nezavestni kabaretni plesalki. Na mizi poleg kave in likerjev je stala srebrna škatla z belim praškom! Eno dekle se še muči v sanatoriju. drugo pa je umrlo, ne da bi se 2avedlo. Njeno itn? je Madeleine Carriot. Bila je na glasu kot plesalka in lepotica. Padla je kot žrtev prevelikega ščepca kokaina. Njena žalostna usoda je imela nepričakovane posledice. Z odvetnikom vred je aretiral policija dvet igralcev, večinoma tujcev, ki so prodajali prepovedana mamila .Izbrali so svoje dobavitelje. Izkazalo se je, da so zalagale Belgijo in Francosko s kokainom velike nemške kemične -tovarne v Darm-stadtu in v Nebelhelmu. Lastniki teh tovarn so v Braziliji in Peruja pokupili vse nasade koko, iz katere pridobivajo kokain. Iz Nemčije dobivajo kokain veletrgovci na Ho-landskem in ga prodajajo naprej na drobno. Njih pomočniki so razpršeni po vsej Evropi in se zadržujejo predvsem po hotelih, kavarnah ter nočnih barih. Menda bo i-mela zadeva mednarodne posledice. kajti Društvo narodov je sklenilo napovedati odločno vojno pre kupčevalcem z mamili. kovanje bikoborca v prasni areni. Plesalci delajo kratke in goste korake. katerih hitrost se stalno stopnjuje. Čardaš je divja, mongolsko, prav hunska godba. P O P K A V E K- Gospodična ZORA ROPAŠ nam poreča. da ni v nobeni zvezi s prodajo zemljišč ter da je oglas, ki je bil objavljen -v našem listu z njenim naslovom, dala objaviti na prošnjo neke tuje osebe v stari domovini. Vsa pojasnila glede nakupa daje lastnik. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA^ Angleško-slovensko O Beri!o (ENGLISH SLOVENE »KADER) Stan« mmm 92— mratttt n fri KNJIGARNI 'GLAS NARODA U« Wosft U Street Now York CHy Vladi dr. Schobra je treba priznati. da je dosegla mnogo uspehov za Avstrijo. Posrečilo se ji je najti sporazum v ustavnem vprašanju, napraviti parlament dela-zmožen ter kolikartoliko učvrstil avtoriteto oblasti. V zunanji politiki so nekateri njeni koraki dvomljive vrednosti, vendar so ji v Haagu šli vsi evropski upniki na roko. tako da se je znebila težke more negotovosti, kakšne so pravzaprav njene finančne obveznosti. Z bla-gohotnostjo drugih sil, ne v zadnji vrsti svojih sosedov, je Avstrija zadobila popolno finančno sa-mostjnost. Zdaj si želi znatnega i inozemskega posojila, ki ga rabi za ' povzdigo svojega gospodarstva. Tisti,' ki bi denar posodili, pa hočejo biti vat ni pred notranjimi ho- Vo.iitelju Heimwchru so izročiii vladi spomenico, kjer zahtevajo, da s? razorože samo socijalistl, da se mora celo prepustiti notranje ministrstva zanesljivemu heim-wehroveu. Na shodih pa zahtevajo od svojih članov, ki so poslanci vladnih strank, prisego, da bodo vedno ubogali vodstvo Heimwehra, tudi v primeru, da bi morali zaradi tega kršiti strankarsko disciplino. Steidle in tovariši so se čutil: krepke, ker jim je bila zagotovljena pomoč bivšega kancelarja dr. Seipla, ki hoče na vsak način preprečiti sedanji viadi najetje posojila, da bi se h Heimvvehrovo pomočjo sam zopet polastil državnega krmila. Vlada dr. Schobra je v parlamentu zelo krepko reagirala in odločno odbila heimwehrovski ultimat. Zdaj ji preostaja, da po sprejemu razorožitvenega zakona tudi v praksi izvede splošno notranjo razorožitev in pobere orožje tako levim kakor dednim nelegalnim formacijam. Zdaj bo imela pri!.-ko, da pokaže svojo dobro voljo in moč. SEZNAM AKANŽ1RANIH KONCERTOV. 15. junija: Ely Minn. 22. junija: Dututh. Minn. 30. avgusta: Girard. Ohio. 21. septembra: Cleveland. O,. SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg Naslov: Svetozar R. Banovec, 442 National Ave., Milwaukee. Wi«. NAPRODAJ—Gazolinska postaja 7 krasnem kraju, ob jako prometni matijami in kakršnim si bodi pre- ces,ti, vodeči k $1.000,000 Long vratom v Avstriji. Zato zahtevajo Beach mostu. Mimo vozi vsak dan predvsem popolno in dejansko no- kakih 25.000 kar. To je življenska tranjo razorožitev. Konec mora biti prilika za dc^roid^o trgovino. Piši-. .. a .. , »e na I. Wesely, 5th Floor, 421 7tn vseh nelegalnih oboroženih for- ( Ay(? New York City aii pridite 0_ macij, konec bojev med Schutz- sebno (vhod na 33. časti.)_ bundom in Heimwehrom. Edino u- | —--* ——————— stavna vlada sme razpolagati z oboroženo silo. Takoje vlada predložila parlamentu zakon o nošenju orožja, ki ji bo omogočil notranjo razorožitev. Da ne bi zvezne dežele mogle izigrati zakona, bo deželnim glavarjem odvzeta možnost dovoljevanja ---- nošenja orožja. Zvezna vlada bo. Kdor jih hoče zdaj IUMTO- kontrolirala tudi potrošnjo in pro- v... * . i rta i dajo municije. Clt» »931, naj nam Dočim socijalistični "Schutz- ; pošlje $1 in dobil bo knji' bund" danes uvideva in priznava j p<> p^ti, ko bodo izšle, potrebo notranje razorožitve, je i Heimwehr z vso vehemenco nasto- j Knjigama "Glas Naroda* VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Iz Jugoslavije. Tb« LARGEST SLOVENE DAIL\ <> ' 1 ' RASTLINSKE BOLEZNI ^■S' - NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 11, 193« —=nni ■ if ■ -xssa=—== KRATKA DNEVNA ZGODBA I czadju bujojuče se vojske povzro-caie icugo, kolero itd. Navadne zračne bombe imajo petkrat večjo probojno silo, ta Ko da je človek varen šele v globini kakih 24 metrov pod zemljo. Te bombe prebijejo betonsko steno 4 metrov z največjo lahkovo. njih eksplozivni polumer znaša 13 metrov. Na srečo so vse te grozote za seds.i še nepreizkušene in bodo ti teoretični učinki v praksi nesporno dosti manjši. Kakor se spominjamo, so v začetku vojne učenjaki izračuna h z matematično natančnostjo, da se bodo bojujoče se vojske že v par mesecih medsebojno iztrebile. Računarji so mislili, da bo vsaka bomba in vsak^. krogla Lrvršila svojo morilno nalogo. •«c1b r a i o i 1' NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 11, 193# USGB8T ILOTBfl DAILY r— POGREŠANI DOKUMENT —ROMAN 12 ŽIVLJENJA. 2« Glas Naroda priredil G. P. 12 (Nadaljevanje.) Medtem, ko sta jedla, kar sta prinesla s seboj, se je zbrala močna nevihta ki ju jc prisilila poiskati v koči zavetja. Pri oknu koče sta stala o.-«- in sin, trdno objeta, ter zrla na krasni prizor nevihte. Spodaj, pod njima, sta videla ležati vas Longvillage. posebno pa cerkev ter druga važnejša poslopja. Naenkrat pa .-ta videla, kako je strela udarila v cerkev. Nastal je velik p zar kojega žrtev ni postala le cerkev, temveč tudi župnišče, ob-nnska hiša tet par bližnjih poslopij. Cerkev je popolnoma zgorela, občinska hiša se je sesedla in od žup-nišča so ostali le prazni zidovi. Ko . ta oce in in dospela zopet po naporni hoji v Longvillage. sta na>la v-o vas strašno razburjeno. Raz ven starega cerkvenega služabnika ki je hotel rešiti knjige, ni oilo nobene človeške žrtve, a sicer je I a v p«>dopjih vse zgoreio, predvsem vse cerkvene knjige in občinski akti. Zj^rel je t idi del la.tnine Klau^a Herfurta Na s;ečo je rešil župnik vsaj kaseti, ki je vsebovala gotovi denar in listine, katere tnu je ( al Klaus Herfurt spraviti malo poprej. Longvillage ni več ugajal Klasu Herfurtu Nikjer ni mogel dobiti primernega stanovanja in ker je sklenil že edaj, da bo odšel s -vojim sinom v Nemčijo, da ga da v gimnazijo, je načrt tudi dejanski izvedel.H Odpotoval je z Gertom v Hannover. Tam .>ta ostala toliko časa, dokler ni sin napravil mature. V jezikih k a je poučeval njegov oce in ker je bil fant zelo nadarjen, je kmalu lahko delal prevode. Odšla sta zopet v Anglijo, ker je imel Klaus Herfurt tam zelo dobre zveze. Svojega ina je .spravil k isti tvrdki in odtedaj sta živela in delala skupaj oče kn sin. Nato pa je izbruhnila svetovna voina, vsled česar se nista mogla vrniti ver v Nemčijo Internirali so ju, a ne tako strogo, kot ostale Nem-. e k< r e oče živel že dolgo vrsto let v Angliji in ker je bil Gert rojen v Angliji. Tako so jima potekla vojna leta, ne sicer prijetno, a vendar zdržno. Mila sta oba zelo pridna ter zaslužila dosti denarja, da bi lahko vodila /elo udobno življenje. Ko u> b.io vojne k »nec, je pričel Klaus Herfurt bolehati. V inter-micijskem taborišču se je namreč težko prehladil in ni popolnoma okreval Ni mogel delati več tako kot prej in tako je prišlo da je Gert prevzel večino nalog očeta. Njegova dela so izpadla v veliko zadovoljnort delodajalcev, in ko Klaus et £ par let čutil, da se mu bliža konec, je bil lahka povsem pomirjen ulede sinov«- bodočnosti. Ko je 1«/tr na svoji smrtni postelji, so mu vendar prišli pomisleki tU hi -turil prav. ko je svojega sina zadrževal od njegovega staiesi oče-:a Da Rok B» mdt ne ve za obstoj svojega vnuka, že davno ni vnel \<č lz\' d< l je namreč, da živi Marijin oče povsem samotno ter umak-rtjfno življenje. <>bisči svojega starega očeta v se je nato zopet vrnil, potem ko se je klatil po gozdu več kot eno uro. je videl na vrtu isto mlado damo, ki je spremljala starega gospoda. Takoj je čutil, da mora biti ta čestitljivi starec njegov stari oče. Globoko ginjen je odšel. Kosil je v neki restavraciji v bližini ter se vrnil nato še enkrat. Nemir ga je prignal semkaj. — mogoče koprnenje po mladi, čedni ženski. Ko je videl starega očeta pri oknu, je vstala v njem želja, da gre takoj k njemu. — Kri ni voda, — pravi stari pregovor in tudi Gert je čutil, da je .opojen s starim gospodom s krvnimi vezmi. (Dalje prihodnjič.) J- II. Kosu v : RAZPOROKA Oprostite, gospod Le Balazier, [ ža pred dvema letoma, v dobi čre — je de,i al kmetič, — ali bi bili taka dobri, da bi nam pomagali — cesar Pred Ah Ali si Mol Nt Presenečen se je uzrl Gert vanj: - Ali še živi tvoj oče? Kiaua Herfurt je zmajal z glavo. >j oče, Gert, temveč oče tvoje matere, niai nikdar govoril o njem, oče? •em svoje razio^e. a ti niso sedaj več veljavni. Govoril bom v iz nujega Listnega življenja ter življenja tvoje krasil j ti v-e te stvari sem ti dot* daj zamolčal. Pni Gertu vse. kar je bil zamolčal. Proti koncu vsega ree, da bi tvoj stari oče vedel za te Enkra. pa bi na povrne hrepenenje po svoji lastni krvi. Najbrž c »v •: poguma, da mu pove vse, predna jo je iztr- Infor -al Bt mi Ta bres >ba ■ ran. k< v oči. ko je se glede Roka Berndta. On stanuje v svoji vili v a ter je ptxjtal medtem zelo star gospod. Zdrav in še vedno, čeprav se je umaknil od svojih poslov. Najbrž < 1 s« sa par let. Meni ne daje n benega očitka misel, da a razumljivem ponosu pripravil ob nekaj lpega in kras-n pa ti hočem reci. da te nočem oslepariti za veliko dedšči-t imaš pravico kot sin svoje matere. Vsled tega hočem, da : smr'1 svojega starega očeta. Vzemi seboj moj poročni je nenadomestljiv dokument. Mogoče bo tvoj stari oče vr-dokumenta, da si njegov vnuk, ker si postal prava njego-izven oči. ki ne morejo pri tebi zreti tako srepo in nevolj-ta je življenje napravilo milejšim in mehkejšim, in mogo-unljenost izbila tudi ponos. Poročni list pa boš potreboval i me ne bo več na svetu. Upam, da mo bo še dovoljeno gle-Raditetu »e ne pomišljaj dolgo in obišči ga. Klaus Herfurt govoril svojemu sinu. in Gert mu je odgo- Izpoinil bom tvojo željo, dragi oče. O pa me ne b:> hotel priznati moj start o£e, ali naj se ponižam s pročnjo? — Ne, sinko moj, tega ne imei storiti kajti potem bi ne bil moj sin! Nv>. o dedno pravico pa m raš vendar uveljaviti ob njegovi smrti! Dol-ian sem tvoji materi, da storiš to proti kateremukoli. Tvoja mati je bi-ia njegov e-vedat:... in da se ne vrnem s praznimi rokami. Veste ... žena ni preveč ponižna.... in bi mi nanravila sceno. In potem, povejte, med prijatelji, koliko bi stala* ta reč? — če boste pri razpravi odsotni. če se ne zganete, se lahko izma-žemo s sedem sto do osem sto franki... — Strela! — vzdihne stari mož. — S t j vsoto imaš lahko dve dobri kravi ali pa lopega konja in enega ščetinca! Odvetnikom pa dobro nese!.. Potrpljenje! Rekel ji bom.pa naj sama odloči, kakor se ji bo zdelo. Kar pa se tiče stvari, evo vam. gospod odvetnik: Moja žena hoče. da poročim njeno sestro. — To ni zadosten razlog za raz-poroko. — pravi poslovni človek, ne da bi se začudi!. — Ah. treba razlogov? — povzame kmetič. — Dooro! Tedaj vam povem razloge, saj te sem vam hote! razložiti... Moram vam povedati, da moja žena in jaz nimava mnogo imetja in poleg tega morava vzdrževati. .. dve ženski in dva moška. Naša zemlja daje komaj zadosti kruha za naju in za najine o-troke in še to le tedaj, če živina nikoli ne oboli in če se toča in nevihta ne pošalita, kako-r je že njiju običaj. Skratka, na zadnje lahko živiš brez pretiranih zahtev. Jaz bi bil zadovoljen: nisem požrešen in bi jedel kamne, a žena bi rada kos slanine, pa svojo četrtin-ko. pa piško vsako nedeljo, pa svojo skodelico dobro osiajene kave. Je sladkosneda, verujte mi! In ji ni všeč, da si prepasujemo trebuh. Dobro, povedal sem, da boste razumeli, gospod odvetnik. Naj bo! Sedaj vam povem razlog. Predstavlja Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgo-: letne Izkušnje Vam mi zamorema i dati najboljša pojasnila in pripo-I ročamo vedno le prvovrstne b»-zo- I . parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda *enj. je zelo prijazna z nami, po- preskrbeti si mora o dovoljenje za maga nam. pošilja nam klobas, po- | povrnitev (Return Permioiz Wash silja nam kave in sladkorja, poleg ingtona. ki je veljaven za eno leto tega mi je dala že dvakrat v roko ! Brez permita je sedaj nemogoče bankovec po petdeset frankov Ta- priti nazaj tudi v teku 6. mesecev ko boste razumeli, da je nam mno- in isti Se ne pošiljajo več v stari go do tega. da ne bi ušla iz naše kraj, ampak ga mora vsak prosilec družine.... Pa glejte, nekaj časa sem osebno dvigniti pred odpotova-je ta ženska nekam žalostna. Da. i njem v stari kraj. Prošnja za per-gospod. postala je slabokrvna, jezi se, vzdihmuje. .. želi si moža! Želi si moža, neumnica, bo bi ji ne bilo treba drugega, nego da stegne roko . Končno, vsak ima svoje razvade in ona ima razvado po zakonu.Tedaj boste razumeli. gospod odvetnik, kaj si misli moja žena, ki pozna namere svoje sestre! . Če se vdova omoži. se lahko z^o-di. da bo prepisala svoje dobrine na novega moža. vsaj polovico. Potem pa. nič več klobas ne sladkorja ne kave. nič več bankovcev po petdeset fr kov! No. treba je urediti vse to! Opro- 12. Junija: Par««. Havre tSuttg at, Cherbourg, liremen f 14. junija: Hon»*-ric. Ch*rten Minn«kahda. Boulogne iur Mer leviathan, Cherbourg Ounte (Ir&ride, NipolL. Rcnova ■0 junija: mit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preku j New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STARLGA KRAJA Glasom rove ameriške priselje-l niške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev ■ letno, a kvotni vizeji se izdajaio samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje n -meriških državljank, ki so se po I. 18 junija: V uit ar. ia. Trst A'jUitat.ia, «.'h»-rbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg <";«rorge VVafcbii.gion, Cl.crtuurg Bremen IV junija: Beri.u, Boulogne 8ur M»-r. Bremen 20. aprila: Olympic, C"herb"uig Westet nland. Cherbourg, Antwer pen Statendarn. Boulogne sur Mer. I to t tenlim Rorrfa. Napoll, Genov« 21 juniji: St I^tuia. C^i<,rbr>orsr. tlamburg Minnetonka, Cherb-r