Dopisi.
V Buda-Peštu 19. sveč. V. B. — Dopolnjeno je! Magjari imajo svoje od dunajske vlade neodvisne ministre, skupaj 8; imenujejo se: grof Juli An dr a si, predsednik ministerstva in minister vojaštva; grof Juni Festetič, minister na kraljevem dvoru (brez redovnega posla); baron Jožef E o t v 6 s, minister poduka ; baron Bela Venkheim, minister notranjega opravil-stva (politični minister, kar je bil nekdaj na Dunaji Bach, Schmerling, Belkredi); Melhior L o n y a i, finančni minister^; grof Jure Mik6, minister za poljedelstvo in pošte; Stefen Gor o ve, minister za kupčijo in obrt-nijo; Boltižar Horvatu, minister pravosodja. Magjar-ski časniki sami priznavajo, da Magjari niso nikdar mislili, da jim dunajska vlada tako popolnoma spolni njihovo voljo. O imenovanih ministrih ne vem nič dru-zega povedati, kakor to, da so vsi trdi Magjari; mnogo novih magjarskih ministrov je bilo po prekucijah 1. 1848/9 v tuje dežele pobegnilo; njih sposobnost za ministerska opravila magjarski časopisi močno hvalisajo; toliko se sme brez dvombe reči, da bodo za magjarstvo delali na vse kriplje, — kakošna tedaj bode za nemagjarske narode, se bo kmalu kazalo. — Na poslavljenje novoizvoljenih ministrov je bila včeraj v Buda-Peštu svečnica. Magjarski časopisi bodo zdaj po svetu trobili, da je radost nad dvalizmom na Ogerskem splošna; al temu ni tako: najmanj polovica ogerskih stan o v-nikov resno prevdarja, kako se bodo nesrečnega dvalizma znebili; ako ne pojde z lepo, pa poj de z grdo, al pasti — tako se pogostoma sliši — dvalizem mora, naj veljd kar hoče, da zopet obveljd prislovica cesarjeva „viribus unitis" (z zedinjeno močjo)
a ne „viribus divisiš" (z razcepljenimi močmi) v Zalita vii in Predlitavii! — Tudi Vam zagotoviti morem da vojaški krogi niso prav nič zadovoljni z dvalizmom-med častniki se neka klavernost očitno razodeva kaiti boje se za Avstrijo. Od Deakove stranke skovani dvalizem še celo levičnikom (Tis o vi stranki) ni po volji, in kar se je v različnih časopisih bralo, da je bila Deakova podoba na več krajih v Peštu z nogami teptana, to ni izmišljeno, to je gola istina. Ko sem včeraj po osvetljenih ulicah korakal, slišal sem iz mnogih ust: prav tako je bilo leta 1848! — Ako bi bil grof Belkredi Magjare bolje poznal, on bi bil Avstrijo gotovo dvalizma obvaroval, ne bilo bi mu treba tako na mah ministerstva zapustiti; toda premehki mož se je dal predolgo Magjarom za nos voditi. Brž ko je baron Beust avstrijski minister postal, so Magjari Bel-kredi-ja hrbet pokazali ter z baronom Beustom zvezo sklenili; vstop Beustov v dunajsko ministerstvo se sme spočetje dvalizma imenovati. Magjari se sami s tem ponašajo, da so največ pripomogli v to, da je Beust, za-pustivši svojo saksonsko domovino, na Dunaji minister-sko službo dobil, ker Beust je bil Magjarom že pred tem zarad tega znan, ker je brat njegov na zgornjem Ogerskem v (jryongyos-u oženjen z grofinjo Almašy-evo. — Pripoveduje se, da je dunajska vlada le s tem pogojem magjarsko ministerstvo dovolila, da deželni (ali kakor ga Magjari imenujejo, državni) zbor v Peštu novo postavo za vojaštvo sprejme in 50.000 mož precej na noge postavi. Ako je to res, človeku na misel hodi, ali bode samo magjarski narod moral onih 50.000 vojakov dati, ali pa bodo morali tudi Slovaki Srbi Ru-muni, Rusini in Slovenci svoje sinove k temu krdelu odrajtati in celo tudi sedmograški Rumuni in Hrvatje primerno število ovim 50.000 dodati? Naravno bi bilo misliti, da prevzamejo sami Magjari to število, ker nemagjarski narodi ogerske krone se p0 dvalizmu boje pogube. In čemu bode ovih 50.000 mož brž treba? Al morebiti Prusi že tako silno rožljajo z orožjem? ali bodo morebiti Magjari zdaj 50.000 vojakov zato na noge postavili, ker v poslednji vojski niso nobenih prostovoljcev Avstra v pomoč dali? ali je mar 50.000 mož za to treba,   da so pokrovitelji in varhi dvalizma?   saj
vendar ovih 50.000 mož ne bo treba Turkom v pomoč__
proti turškim Slovanom? — Magjarski časopisi so tako nesramni, da sedaj federaliste opominjajo, naj se nikar dvalizmu ne zoperstavljajo; naj lojalno pomagajo, da se dožene popoinama!! Ali dvalisti ne vejo, da federa-listi stavijo Avstrijo na svoje čelo in da posamne dežele, samoupravne (avtonomne) dom&, ostanejo v ozki zvezi z enotno državo? — da oni dajo deželam, kar deželam gre pod ustavno vlado, pa tudi državi kar državi gre? „In hoc signo" pa si grejo federalisti z dvalisti popolnoma navskriž. Ako Magjari tolmačijo lojainost P° svoje, jo drugi narodi avstrijski tolmačijo tudi po svoje. Prihodnost bo kazala, čigava lojalnost je prava! Naj mi Magjari ne zamerijo, da se bojim njihove lojalnosti, odkar so v ječo posadili dr. Zah-a, profesorja na slovaški gimnazii v Revuc-i in tamošnjega notarja Stefančok-a dali zatkniti, ker sta se predrznila, svoje slovansko čutje očitno in pošteno razodeti. — Bati se je, da ne bode dolgo trpelo, pa bodo ubogi Slovaki še te dve narodni gimnazii, kteri imajo v Revuc-i in v banski Bistrici, zgubili, kajti magjarski minister poduka, baron Eotvos, utegne za dobro spoznati, da se slovanska mladež v magjarskem jeziku podučuje. — Iz vsega tega lahko sodite, da vsa-cega pravega Avstrijana z velikim strahom navdaja prihodnost, in to po pravici.
Dunaj 16. febr.   —  Zadnje dni je na dunajskem vseučilišču med slavjanskimi dijaki  postalo močno gi-
  70
71
banje, ktero nam dobro svedoči prihodnjo njih zadržanje v javnih pitanjih, pri prilikah, kjer bode trebalo svojo pravico z besedo in djanjem braniti in tirjati. Krilo tega gibanja je tista akademična čitalnica, v kteri so do sedaj slušatelji vseučilišča, kterega koli naroda složno in mirno se zbiraje, enake pravice in enak namen imeli, v obče se izobraževati, in ktero so sploh v veliki materijalni zadregi vsa slavjanska vredništva s tem podpirala in zdržila, da so mu zastonj časnike pošiljala, *) da je društvo lože Nemcem in Ogrom, kteri si svoje časnike drago plačati dajo, njihove želje spolnilo. Društvo vendar ne bi bilo pri velikih stroških in zraven tega pri slabem gospodarstvu svojem letošnjega novega leta doživelo, ako ne bi bil lanski marljivi odbor, na pol slav-janski, mu brezplatnega stanovanja v vseučiliščinem poslopji preskrbel. To je bila podlaga novemu močnemu društvu, prva prikazen, da se bode sopet razvijalo in okrepČilo, in udom različnih narodnosti želje in potrebe bolj lahko spolnilo. Al istinska prikazen v življenji nas uči, da je človek pod jarmom, v zadregi srečnejši in zadovoljnejši, kakor v dobrih okoliščinah. Tako pa tudi Nemci, od prejšnje teže materijalne zadrege oslo-bodjeni, napeti in ošabni prihajajo, in počeli so poskušati, kar pri prejšnjih okolščinah jim ne bi bilo lahko na misel prišlo. Se ve, da je njihovo prvo delo proti Slavja-nom namer j eno bilo. V nekem izrednem občnem zboru so predložili in s svojo večino sklenili, prof. dr. Un-geru, novemu dunajskemu poslancu, v imenu vsega društva z deputacijo zagotoviti, da se društvo v djanji in v besedi njemu pridruži. Pričujoči Slavjani, kteri nimajo nikakega vzroka, hrabrega zagovorniKa februarskega patenta Častiti, zapustijo pri tej priči dvorano, in kmalu se odbornik, g. Zelenik, Slovenec, za svojo čast zahvali, in reče, da pri takih okoliščinah ne more v odboru ostati. Da časniki za Slavjane niso premalo hudobnega črnila imeli, to se ve. Al tudi Slavjani niso indiferenti ostali, ampak v kratkih dnevih so imeli mnogo zborov, kjer so sledeče sklenili: da na konsi-stori proti sklepu: „društvo je nemško, in odbor ima dolžnost, nemški značaj društva varovati", protestirajo ; da ob enem „in pleno" iz društva izstopijo. Izvolili so tudi v drugem mnogobrojnem zboru deputacijo, da gre do prof. dr. Unger-a, in mu vzrok svojega obnašanja razloži. Izvolili so tedaj g. Kršnjavi-a, g. Kreys-a, g. Klein-a in g. Gregorič-a, zadnja dva odbornika društva, da zagotovijo profesor Unger-a, da protest Slav-J*anov ni bil namerjen proti njemu, kakti profesorju, :terega oni visoko častijo in spoštujejo, ampak le proti sklepu društva, ktero jim je hotelo neko politično mnenje in misel vriniti, da so Slavjani v političnem oziru njegovih misli. Gosp. prof. dr. Unger sprejme zel6 prijazen deputacijo, izgovori željo, da se politične demonstracije ne bi na vseučilišču ponavljale, ker one le med. dijaki, kteri imajo drugo nalogo, mir kalijo in razpr tije delajo. Na Dunaji rojen, v nemških šolah odgojen je on na Nemškem imeniten postal, in ne more tedaj nič druzega biti, kakor Nemec, in kaj druzega tudi mi ne bi smeli od njega tirjati.    Veseli  ga vendar,   da še
i'e eno polje, kjer se vsi najdemo, to je učenost, temci in posebno nemški odborniki se jako jezijo, da sta dva odbornika se predrznila, proti sklepu večine, siavjanske deputacije se vdeležiti, in so ta dva sklicali tedaj pred odbor v izredni seji, da odgovor dasta za svoje postopanje. Al prepozno je; za izstop ,,in pleno" iz društva se je podpisalo več kakor sto Slavjanov; kdor ostane, ta je odpadnik in zatajivecsvoje domovine; g. Gregorič, kakor odbornik, je bil izvoljen, da v imenu Slavjanov  odboru ta sklep naznani.    Društvo bode
*) Pošiljanje „Novic" smo ustavili po želji Vasi.                Vred.
od sedaj nemško, zapuščeno od vseh Slavjanov, kteri so se ravno tako podpisali k „besedi" pristopiti. Zraven Nemcev pa ostanejo Ogri, kteri so s sklepom Nemcev celo zadovoljni. Kakor nam na eni strani ta dvalizem nič novega ni bil; tako nas je na drugi strani to še posebno razveselilo, da so se pri vsem tem dogovarjanji Poljaci nam pridružili, enoglasno za izstop iz društva, in tako tudi za pristop k „Besedi" bili, „ako v besedi" noben slavjansk jezik hegemonije si ne prilastuje čez druge jezike, in ako „Beseda" nima nikake „mo-skovitične tendencije." Akoravno z obnašanjem Nemcev in Ogrov nismo zadovoljni bili, vendar smo jim iz srca hvaležni, ker smo dosegli, česar smo že dolgo želeli, in sicer to, da smo se združili, da smo si poiskali kraj, kjer se vsi avstrijski Slovani najdemo, spoznavamo in v podpiramo.
Iz Stajarskega. — Gosp. Alojzi Pesarič je bil 17. t. m. tudi v Žavcu izvoljen za častnega tr-žana; in kakor se nam naznanja, bode mu enako po-slavljenje došlo tudi iz Gornjega grada in Lubna. Lepše pač ni mogla savinska dolina svetu pokazati zaupanja do moža, ki ga je hotela imeti v deželnem zboru.
Iz Pliberka 23. febr. — r. (Gosp. Einipieler častni srenjčan Bistriški.) Prišlo mi je včeraj v roke pismo, s kterim vrla Bistriška srenja nad Pliberkom g. Ein-špielerja zaradi njegovih zaslug za koroške Slovence voli za častnega srenj čan a. V njem se Slovenci te županije ob enem zavarujejo zoper vse prihodnje nenarodno postopanje svojih velikovških poslancev, in s tem vred g. Einšpielerju zaupnico dajejo, da se njegove misli vsigdar z njihovimi strinjajo in da stoje vselej na njegovi strani. — Slava tacim srenjam, ki vedo svoje poštene narodnjake po zasluženji ceniti! Zlasti gre v tem vsa čast g. Jurju Kraut-u, hišnemu in gruntnemu posestniku ter krčmarju in rudniškemu deležniku, ki ga gotovo tudi ,,Novice" dobro poznajo, kajti že dolga leta jih s pridom prebira, in svojo srenjo po njih za domaČe stvari vnema. Nadjamo se, da bodo ta izgled Bistričanov tudi druge slovenske srenje posnemale, posebno okoli Pliberka, Kaplje in drugod, kjer so ga želeli imeti za svojega zastopnika v deželnem zboru. Tako se bo svetu razodelo, da le prekanjene zvijače naših nasprotnikov so Einšpielerja in dr. Pavlica podrle; a da prosta volja Slovencev to nikdar ni bila. S tem se bo pokazalo, da tudi Slovenci po Koroškem se svoje narodnosti zavedajo, in očitno prote-stujejo zoper one, ki jih le za davke obsojujejo, sicer pa z „windische Tosten" psujejo. — Pomozi Bog!
Iz Goriškega 20. sveč. — Kakor za gotovo slišimo, je, kakor drugam, tudi vodstvu j etnišnice v Gradiš ki od ministerstva došlo povelje, da se v kaznilnicah zaprti morajo tudi v poljedelstvu podučevati. Hvalevredna je ta misel, da se pri jetnikih ne misli samo na trdno ozidje in železna vrata, da ne uide noben človek, ki je kazen zaslužil in se pokori v jetnišnici, ampak da se tudi na to misli, da iz zapora izpuščeni človek si more zopet pošteno kruha služiti.
Iz Gaberja 22. sveč. — Že več let slovenske časopise prebiram, al še nobenega dopisa nisem bral iz lepe naše doline. Dovolite mi tedaj, ljube „Novice", da vam nekoliko vrstic pišem in po širokem svetu naše veselje, našo že toliko let gojeno in zdaj uresničeno željo naznanim. Dobili smo namreč — hvala vsem vrlim možem, kteri so nam k temu pripomogli! — česar smo že mnogo let iskali in prosili: lastno županstvo! Ni nas volja, da bi s tem izrekli nezaupnico šinaren-skemu županu, pod kterega smo do zdaj spadali, ampak očitno moramo spoznati, da nam je bil vedno pravičen, dober in skrben glavar, ter mu tukaj svojo hvaležnost javno izrekamo.   Al vendar se aam je bolj pri-.
72
merno zdelo , samim biti. Imamo pa zdaj za župana sicer trdega kmeta, al poznamo ga za poštenjaka od nog do glave, kajti pokazal nam je že pri mnozih priložnostih pravično srce in bistro glavo. Smemo se tedaj tudi zanesti, da bode občino dobro vladal, zlasti ko ima za svetovalce može, ki so zmožni^in pripravljeni njemu prava roka in pravo oko biti. Cesar smo tedaj želeli, to smo dobili; pokažimo pa zdaj tudi, da smo zadosti zreli in sposobni samostalnim biti. Le složno, in vse bo Bog dal!                                           Gaberški.
Iz Istre 23. febr. — Za gotovo znam iz lastnoročnega pisma g. Klinkovstrom-a, c. kr. namest-niškega svetovalca v Trstu od 7. dne t. m., da se odreče poslanstvu v deželni poreški zbor koj po prvi seji, kajti premeščenje njegovo mu dalje ne dopušča v zboru poslovati. — Volilcem novega zastopnika, ako sami ne znajo za sposobnega moža, naznanjam pravega narodnjaka — in ta jegosp. Jugo, materadski plovan, rojen Kastavec. Zdaj rojaci pokažite, da ste samostojni in da svobodno izberajte; napravite volilni odbor, ki to stvar v roke vzame. Posnemajte Kranjce, Stajarce in goriške Slovane! Zastran volitev mi je prijatel iz srednje Istre pisal, da je neki podesta (župan) pred volitvami upil: „Le popa in plačnika (uradnika) ne! ovi so prijatelji vladini, in naši sovražniki, in so nam zapreka , da se ne moremo združiti z našimi brati Tali-jani!" Revček naj bi raji svojo rojstno vas pogledal, pa bi opazil, da niso Talijani njegovi brati, ampak Giči — pravi Hrvatje. Takih slepih spak je po Istri dosti, al ne bojte se jih!
Iz Jelšan 24. febr. — Naprej! Čitalnico nam je slavno c. k. namestništvo v Trstu dovolilo. Pustni pon-deljek zvečer, to je 4. marca t. L, se bode s slovesno besedo odprla. Ker smo ravno predvčerajšnjim dovoljenje dobili, nam pri tej priči ni še mogoče programa poslati. Za danes naj povemo samo to, da bodo že iz Bistrice znani „Ciški pevci" slovensko, hrvatsko in češko peli. Natanjčniši program se bode te dni razposlal. Vabimo toraj za ta dan prav obilno prijatlov narodnega napredovanja.                                                       Odbor.
Novomesto 15. sveč. (Vodnikova veselica.) V nedeljo 17. dne t. m. je praznovala naša čitalnica rojstni dan Vodnikov. Ta dan je bil drugi v tem letu, ko so dolenski Slovenci pokazali, kako vneti so vsi za slovensko reč. Stopivši v dvorano zagledali smo v sredi Vodnikov kip lepo okinčan in ovenčan; dvorana je bila prepolna velike množice. Zdaj prične predsednik čitalničin g. Mohar besedo, ter z navdušenim govorom poslavlja prvega našega pesnika Vodnika. — Titel-novo overturo so udje Čitalničini združeni s tukajšnjo mestno godbo tako precizno igrali, da enacega skoro še nismo slišali od naših godcev. Po tem zapojejo gospodje pevci ljubljanski, kteri so nas na ta večer počastili, „staročesko" (čveterospev) se ve, da izvrstno, kakor so peli tudi „Domovina." Zdaj pa stopijo 3 mlade gospodičine in ena gospd na oder in zapojo pesem „Strunam" tako ginljivo, da gromoviti slava-klici še le nehajo, ko jo vrle pevke vdrugič zapojejo. 5. točka programa je bila pesem „Srce", ktero je znana naša pevka gospica S. tako izvrstno pela, da se je zopet , vsem poslušalcem prikupila. In zopet zadonijo radostni klici, ko stopi gospica M. na oder in izvrstno dekla-muje „Turjaško Rozamundo". —- Zbor „Slovanski čut", kterega so ljubljanski in tukajšnji gospodje in gospodičine peli, je učinil posebno prijeten vtisek, ker lepo so se vjemali ženski in možki glasovi. Se nas je znana prelepa pesem ,,Rožmarin" navdušila, in končala se je beseda, ko še enkrat zagodejo godci „Naprej.u — Pri plesu smo občudovali veliko množico dolenskih krasotic in veselili se ž njimi, Vodniku na čast, do mladega dne.
Iz Ljubljane. (las kupčij ske-obrtniske zbornice od seje dne 22. svečana t. L pod vodstvom g. predsednika V. C. Zupana.) Predsednik izbuja spomin na umrlega svetovalca g. Jožefa Pleiweis-a, povzdiguje njegov žlahni in trdni značaj, njegove izvrstne lastnosti in zasluge za zbornico, mesto in narod, in nasvetuje, da se vzdignejo vsi pričujoči s sedežev v znamenje spošto-valnega spomina na prezgodaj umrlega rodoljuba. Cela zbornica obhaja po nasvetu tem spomin njegov. — Predsednik dalje naznanja, da se je že poslalo v parižko izložbo (razstavo) vse blago, ktero je bilo zbornici poslano in sicer od c. kr. kmetijske družbe poljski pridelki ljubljanskega mahu, od gosp. P. Hu-dovernik-a in gosp. Antona Globočnik-a stra-žiška sita, od g. Engelberta Schleicher-ja čistilni prah (Putzpulver). Oskrbništvo postonjske jame je jamske kapnike poslalo samemu centralnemu odboru na Dunaj; gospodje Kapele, Zaler, žl. Treuenstein in Prucker, ki so popred rekli, da kaj pošljejo, niso poslali nič. — Na dalje naznanuje predsednik o železnici med Ljubljano in Belakom, da je gosp. minister za kupčijo gg. poslancem dr. Costi, dr. Klun-u in dr. Toman-u obljubil, da se bode gotovo izpeljala in že letos spomlad merila na državne stroške. Tajnik je še obširnejše poročal o njej in tudi o tem, kar je od g. ministra zastran kupčijske pogodbe z laško vlada izvedel, namreč, da so se že sposobni gospodje poslali od vlade v Firenco na pogajanje. Na dalje je tajnik še v 24 drugih rečeh poročeval, izmed kterih se najvaž-neje bile, na pr. te, daje telegrafična postaja vKranji že osnovana, da je mnogo vprašanj vojaških oskrbni-ških uradov: koliko je mogoče na dan v Ljubljani kruha peči, kolikor se pekovskim pomočnikom na dan plačuje, koliko ur morajo na dan delati, koliko pekovskih in sodarskih pomočnikov in dninarjev se v Ljubljani znajde itd., ktero tarifo imajo mlini v deželi. Na vse to, da bi se kaj zaslužka za deželo pridobilo , se je po nabranih pozvedbah odgovorilo itd. Po tem je bila volitev predsednika in podpredsednika. Gosp. V. C. Zupan je bil za predsednika in gosp. Ho rak za podpredsednika soglasno izvoljen; oba zahvalivši se za toliko zaupanje, sta sprejela volitev toliko raji, ker sedaj vlada lepa jednodušnost in složnost v zbornici. — Za tem so bile volitve za dva direktorja in za 7 cenzorjev pri poddružni banki. Za vsakega se je nasvetovala po postavi trojka gospodov in sicer za direktorja: 1) Lambert C. Lukman, Jože Krisper, Janez J. Winkler, 2) Valentin Češko, Jožef Kordin, Aleksander Dreo, — za cenzorje pa: 1) Jožef Kordin, Janez Jamšek, France Resman, 2) Leopold Biirger, Janez Fabian, Janez Več, 3) Jožef Hauifen^ Kari Cvajer, Jožef Kušar, 4) Jožef Krisper, Peter Las-nik, Vikt. Bučar, 5) Janez J. Winkler, Andre Schreyer, Mihael Kastner, 6) Edmund Terpin, Gustav Stedrv, J. N. Marinšek, 7) Aleksander Dreo, Gustav Tonies, Jakob Schober. — Po predlogu predsednikovem so bili gospodje Debevec, Horak, Lasnik in J. G. Winkler voljeni v odbor za prevdarek in nasvet tega, koliko se bo moglo povrniti g. Lukman-u, ki je že pred več leti 800 gold. posodil zbornici. — Gosp. Jamšek je nasve-toval, naj se zbornica s prošnjo do dunajske banke obrne, da se diskonto (obrest) nižje kakor je sedaj in sicer tako nizko, kakor je najnižje v drugih mestih, postavi. Sklenilo se je to storiti. Konečno nasvetuje predsednik, da se gosp. ministru za kupčijo zastran njegove važne in gotove obljube o izpeljavi ljubljansko-belaške železne ceste izreče iskrena zahvala, kar se soglasno potrdi.
— (Iz   zbora  za   otročjo   bolnišnico   v  Ljubljani.) V saboto je odbor   za   gospodarstvo   otročje   bolnišnice
imel svoj 2. občni zbor v dvorani Njih eksc. gospe baronovke Bach-ove, namestnice Najviše pokroviteljee cesarice. Mestni župan gosp. Dr. Gosta, ki tudi ta niilodarni zavod, kakor vsako drugo koristno mestno ali deželno napravo, iskreno podpira, je kot prvo-mestnik poročal o napredku te bolnišnice v preteklem letu. Naj pred je zahvalo izrekel Njih eksc. gospe j baronovki Bachovi za krepko djansko podporo, ktera bolnišnici vseskozi dohaja od njene strani. Omenil je hvalevredne pomoči gosp. trgovca Resmana, Dr. Kovača in apotekarja Rama, ki vsi so djanski podporniki bolnišnici, v kteri se je lani ozdravljalo 73 otrok, kteri pa po prevdarku gotovih dohodkov in stroškov konec tega leta žuga primanjkava od 934 fl. 89 kr. Obširno polje je tedaj odprto dobrotnikom ubozih bolnih otrok. Naj polože v denarji, hrani, ali perilu miloda-rov na žrtvenik tega zavoda!
— Zopet je kmetijska naša družba prejela prošnjo, in sicer od kmetijske družbe koroške, za popis, kako je osnovana ljubljanska učilnica za podkov-stvo, ker tudi v Celovcu za potrebno spoznavajo napraviti enako šolo.
—   Poslednji sokolski shod bil je posebno živahen. Bilo je nazočih več deželnih poslancev, — Notranjska, Dolenska in Gorenska — vse so imele svoje zastopnike. To priliko porabili so Sokolovci in pozdravljali s prisrčnimi in navdušenimi napitnicami nazoče gg. poslance, kteri so ravno tako srčno odzdravljali. Prijatelj „Brencelja je tudi storil svoje in se predstavljal gostom ter razlagal na drobno, kakošna živalica je prav za prav,^ da ne bi imel kdo morda napačnih misel o njem. Še le pozno smo se ločili prav veseli in zadovoljni. — Jutri, na debeli četrtek, je zopet sokolski shod pri V i ran tu, zadnji v pustu. Kakor slišimo, je pripravljen prav mičen program.
— Čitalnični ples preteklo nedeljo se sme po pravici v vrstiti najlepšim in najprijetnišim veselicam čitalničnim.
—   [Naznanilo.) Mnogi stari pa še čedni svetilniki {lustri) in drugo orodje za osvečavo , ki je primerna tudi cerkvam, božjemu grobu itd., so naprodaj. Kdor želi kaj kupiti, naj popraša za to v pisarnici deželnega odbora.
73