Leto IX., it. 22.
PoISnena pJa?a«ta v sotev!nI.
V L-iublJanl«	'2022.
V organizaciji ]• mol,
kolikor moSi — toliko pravica
irrrtr»r*»o»»3
DELAVEC
Giasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Vera v organizacijo.
Nova doba prinaša s seboj veliko or-ganizatorično delavnost in opravičeno jo bomo imenovali — doba organizacije.
Na mesta posameznikov stopa delovanje organiziranih skupin, ki potiskajo veljavo posameznih osebnosti vedno bolj in bolj v ozadje.
Gospodarstvo, ki se z vedno večjo tehniko spopolnjuje je oni faktor, ki diktira človeški družbi te nove smernice.
V	prejšnjih starih (zlatih?) časih je bilo vse odvisno od dela posameznikov. Skromne zahteve takratne človeške družbe so omogočale, da je na primer kovač, ki je podkoval konje, skoval obenem tudi podkev in še celo žrebljc v lastni delavnici. Bil je skoro popolnoma neodvisen od družbe, kupil si je samo železo, drugo je izgotovil vse sam.
Tako delovanje je dajalo njegovi osebnosti gotov potnen, ker je bilo od družbe skoro popolnoma neodvisno.
Ce primerjamo k temu kovaču današnjega strojnega ključavničarja, potem bomo iasno videli razliko med delovanjem osebnosti in med družabnim (orga-n izato r i čn im) del o vai i jem.
Kdaj bi bila izgotovljena moderna lokomotiva ako bi na njej le en sam človek delal, če tudi bi vsa ta dela, ki prihajajo pri gradbi lokomotive v poštev — en sam človek znal zgotoviti, (kar je pa nemogoče) bi vendar skoro prej od starosti umrl, predno bi bila lokomotiva dograjena.
Isti primer bi lahko navedli tudi pri gradnji hiš. Za sezidanje majhne kolibe zadostuje en sam zidar, dočim je treba pri gradnji velike stavbe (palače) mnogo zidarjev, ki morajo organizacijo dela tako dobro poznati, da delajo, kakor pravimo, drug drugemu v roko.
Takih primerov bi navedli lahko cel milijon, zadostujeta na ta dva. da dokažemo našo trditev, ki pravi, da se v modernem svetu umika delovanje posameznikov — delovanju organiziranih družb.
Kakor smo pri delu drug od drugega odvisni, tako 'je- tudi v življenju.
Zboljšati svoje življenje si ne more posameznik le sam zase. temveč le takrat. kadar si ga ob enem zboljša vsa družba s katero skupno deluje.
Zidar, ki zida desni vogal stavbe ne more pričakovati, da si bo izbojeval boli-, Še delovne pogoje kakor oni, ki zida levi | vogal.
Istotako jt pri kovinarju, lesnemu dc-javcu, rudarju, železničarju, brivcu itd. Boljše življenje' si moremo izvojevati le v družbi š sotovariši, to se pravi v organizaciji.
; Naša' dosedanja izvajanja kažejo, da Prihaja res doba organizacije in, da bo
oni. ki bo deloval brez nje — pošteno tepen.
Naše delovno ljudstvo po večini vse to priznava, vendar se po teli naukih ne ravna, ker bi sicer štele naše organizacije najmanj 10 krat toliko članov, kot jih štejejo.
Zakaj se ljudstvo ne organizira?
Zato, ker ljudje drug drugemu ničesar ne zaupajo, to se pravi, ker nimajo vere v družbo — v organizacijo.
Vzrokov za to nevero je več, glavna sta pa dva. ki jih tu navajamo.
Prvi vzrok je v tem, da mnogi niso vajeni samostojno misliti, to pa zato ker so v izobrazbi tako zaostali, da ne more-io slediti razvoju moderne družbe. Ako hočemo pridobiti te, jih moramo kulturno dvigniti na tako stopnjo, da bodo vse to razumeli. Tega seveda ne bomo dosegli z lepimi pridigami o slogi ali kaj sličnem, temveč s tem, da jih naučimo samostojno misliti, ker je vzrok njihove zaostalosti ravno v tem, ker ne znajo misliti s svojo glavo.
Take ljudi najlažje duševno dvignemo s tem. da jih pritegnemo k teinu ali onemu delu, jih pustimo, da samostojno delujejo, pri tem jim pa pomagamo s tem, da jih sproti opozarjamo na napravljene napake. Pa to spada k poglavju izobraževanja, o katerem bomo drugič podrobneje govorili.
Drugi vzrok, da nima delavstvo vere v organizacijo je pa v tem, da so vojne razmere ubile v ljudeh skoro vso moralo in vso vero v Človeško družbo.
Ljudje, ki so imeli kaj morale in za? upanja, so morali gledati kako so oni. ki so prej učili — ne ubijaj, naenkrat spremenili svoj nauk v besede: ubijaj bolj ko moreš! Tisti, ki so se prej zgražali nad fantom, ki je poljubil svoje dekle. so med vojno posiljevali noseče žene in jim potem parali trebuhe. Profesorji, advokatje in sodniki ki so prej obsodili tatu, ki je ukradel žemljo, so naenkrat odobravali, ko je furija uničevala cele vasi, mesta in pokrajine. Varižniki, goljufi, tatovi in'roparji so se vozili v automobilih in kočijah, kdor se pa ni znal priučiti tega »rokodelstva«. je pa žalostno poginjal v cestnem jarku.
Kdor vse to premisli, sc potem ne bo Čudil, če je priprosta, prevarana ljudska duša konečno prišla, do zaključka, da je na svetu vse prevara in da so vsi ljudje sleparji. Ne bo se potem čudil, čc ljudje dandanes nikomur us verujejo — niti samim sebi.
Ali kakor je vse to resnica, tako je tudi resnica, da dokler to nezaupanje ne odpravimo, tudi organizacij ne bomo imeli.	.......
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/II.
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Kako naj (ljudstvo skupno koraka, se skupno bori. če pa ljudje drug drugemu ne zaupajo.
■lasno je torej, da bo moral oni, ki bo gradil organizacije, pred vsem vrniti ljudstvu vero v družbo in v samega sebe.
Kako?
Samo eno sredstvo je. ki nam to omogoči in to je popolna demokracija v organizacijah, dolžnost polaganja računov in javna kontrola.
Pred vsem je potrebno, da imajo člani v organizacijah vsi enake dolžnosti in vsi enake pravice.
članstvo mora imeti možnost, da si izvoli take odbore, ki jim zaupa, ti odbori se morajo pa vedno zavedati, da bodo morali o svojem delovanju polagati točne račune.
Redno članstvo mora imeti zavest, da one odbore, ki bi ne vršili svoje dolžnosti, na občnem zboru lahko odstrani in si izvoli take, o katerih je prepričano, da imajo poštene namene.
Skrbeti je treba, da bo omogočena dobra kontrola, ki bo imela brezpogojno vse podatke na razpolago.
Na ta način bo članstvo dobivalo vedno več zaupanja v organizacije. Z zaupanjem bo pa rastla tudi njihova moč. uspehi bodo vedno večji in večji in H bodo pritegnili tudi vedno večje množice k organizacijskemu delu.
Naše organizacije imajo vse pogoje, da lahko vse to store in s tem vrnejo ljudstvu vero v samega sebe.
Sicer tudi mi ne moremo trditi, da smo se v naših organizacijah zbrali sami angeiljt, brez napak. Ali enega se pa s ponosom zavedamo, da je oni, ki bi se mu dokazala kaka lumparija v naših organizacijah nemogoč.
Naše članstvo si izvoli za kongrese take delegate, kakršne samo hoče. Ti delegati pa imajo absolutno možnost, da si postavijo take odbore, kakršne tudi (sami oni hočejo.
Kritika na kongresih je svobodna, tudi bogov in malikov v organizacijah ne priznavamo.
^ Naše članstvo naj se teh pravic po-služi, zasleduje naj delo svojih odborov, kotrolira naj svoje zaupnike, s tem bo pa upostavljen tudi sistem, po katerem bo prisiljen vsak pošteno delati, ker se bo zavedal, da je nadzorovan im, da bo moral za svoje delo polagati račune.
Kjer članstvo še tako ne deluje, naj s tem takoj prične, kajti čimprej bomo imeli med seboj jasne račune tem prej bomo drug drugemu zaupali.
Vera v organizacijo ie predpogoj vsega napredka, kajti vse drugo bo prišlo samo po sebi.
A •< ■
Vsem udeležencem I. vsedelavskega zleta i	v	Celfu.
1.	Ker je priglašena ogromna množica udeležencev, je zletni urad prisiljen organizirati posebne vlake iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. Natančni vozni red bomo objavili takoj, ko se domenimo z južno železnico.
Glede polovične vožnje na državni železnici bo najlepše pojasnil dopis poslanca sodr. Golouha, ki je interveniral pri ministrstvu. Dopis se glasi:
Zletni pisarni I. vsedelavskega zleta v Celju.
Po nalogu socialističnega kluba sem interveniral pri ministrstvu za promet v zadevi polovičnih voznih listkov za vse zletniki. Govoril sem z ministrom.
Zahtevo je radikalno odklonil z motivacijo, da je prireditev ipak strankinega značaja. Ce bi dovolil Vam, da mora potem dovoliti tudi vsem drugim strankam. Vzlic vsem mogočim ugovorom od moje strani, ni hotel na noben način ugoditi Vašim željam.
O rezultatu sem obvestil takoj klub in obveščam sedaj tudi Vas, da se znate ravnati. Golouh nar. posl. m. p.
To je mišljenje naše vlade. Klub bo sicer storil še korake ali upanja nimamo. Toliko v ravnanje onim sodrugom, ki so navezani na državno železnico.
2. Redlteljstvo. Zletni odbor je organiziral lepo število rediteljev. Ti bodo vršili svojo službo in pozivamo vse ude-žence, da se rediteljem brezpogojno pokoravajo, ker je le na ta način mogoče vzdržati red. Vse večje skupine zunanjih udeležencev naj si izvolijo še svoje reditelje.
3. Zletni odbor je poskrbel, da bodo udeleženci zleta lahko prejeli kosilo. Vsi
voditelji skupin naj pobero 10 Din za kosilo, od tistih, ki si žele osigurati kosilo. Ko pridejo v Celje, dobijo od zletne pisarne, ki bo poslovala na kolodvoru nakazila za kosilo. Ta nakazila dobi voditelj skupine in jih razdeli med naročnike ali pa sam za vse oskrbi potrebno število kosil. Zadnje je bolje. Kosila brez takega nakazila ne bo nihče dobil.
4.	Program se je moral nekoliko iz-premeniti in sicer:
Sobota, dne 5. avgusta.
Na predvečer zleta se bo vršil v dvorani hotela »Pri zamorcu« pri pogrnjenih mizah koncert pevskega zbora »Svobode« iz Maribora pod vodstvom prof. Hladkega, pevskega zbora »Sava« z Jesenic« in rudarske godbe iz Trbovelj. Vstop h koncertu je dovoljen samo proti vabilu.
Nedelja, dne 6. avgusta.
Sprejem gostov bo od pol 9. do pol 10. Po sprejemu je obhod in med obhodom slavnostni shod na Dečkovem trgu, kjer bo govoril sodrug Etbin Kristan. Koncert v parku bo najbrže vsled pomanjkanja časa odpadel.' Popoldne ob pol 14. uri je odhod na Teharje z zbirališča na Glaziji. Na Teharjih se vršilo poleg telovadbe tudi lahke atletične tekme. Start tekačev ob pol 5. za gorsko progo 5000 m, (Celje - Teharje). Na Te-liarjih so na vzporedu še tekme: tek na 100 m, 400 m in 800 m, skok v daljavo in metanje krogle. Za vse te tekme so razpisana darila. Pripravljenih je dose-daj že precej športnikov, ter je pričakovati še več.
vrednost naturalnih' prejemkov: Hrane,
stanovanja, obleke itd. Glasom teh podatkov se delavca uvrsti v mezdne razrede, kakor sledi:
Zakon o zavarovanju delavcev.
Izdajanje zakona o zavarovanju delavcev* je pričelo v Sloveniji dne 1. julija 1922. Ker je ta zakon za delavstvo vitalnega pomena, bomo objavili v tej in prihodnjih številkah najvažnejše določbe tega zakona s posebnim ozirom na delavstvo.
Vsem sodrugom in sodružicam priporočamo. da natančno prečrtajo določbe zakona ter vse številke »Delavca«, v katerih bo razprava natisnjena, skrbno shranijo, da se v slučaju potrebe lahko znova prouče in prepričajo, kakšne dolžnosti ter pravice nalaga zakon delavstvu.
Z ozirom na to, da je bil zakon objavljen šele koncem maja t 1. (v »Uradnem lstu« sredi junija) se je izpeljava zakona precej zavlekla. Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, v katerem zastopa Strokovno komisijo za Slovenijo sodrug Kaiser, je na svoji prvi seji dne 18. junija 1.1. enoglasno izjavilo. da za pravočasno izvedbo zakona odklanja vsakršno odgovornost. Toda izvedba zakona nas ne zanima toliko kakor
*	Zakon o zavarovanju delavcev (okrajšano: ZZD) je bil razglašen v »Službenih Novinah kraljevine SHS« št. 117, izdanih 30. maja 1922 in v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« z dne 13. junja 1922 pod št. 169. Tiskovna zadruga v Ljubljani. Prešernova ulica 54. ie izdala zakon v priročni obliki (cena S Din, po pošti 8.50 Din). Vsem našim organizacijam ter zaupnikom priporočamo naiia.vo tega zakona.
določbe, katere naj bi ščitile delavstvo.
Olasom § 1. ZZD se s tem zakonom ureja zavarovanje:
a) zoper bolezen:
b) za onemoglost, starost tn smrt;
c) zoper nezgode.
Za delavstvo je nejvažnejše zavarovanje zoper bolezen. Zato hočemo danes ter prihodnjič razpravljati, posebno še, ker se zavarovanje za onemoglost, starost in smrt še ne izvaja, temveč določa zakon termin (1. 1925). do katerega se mora izvesti.
a)	Zavarovanje zoper bolezen.
Glasom § 10. ZZD mora delodajalec vsako osebo, ki je nameščena pri njem in ki je zavezana zavarovanju, najkasneje tekom osmih dni prijaviti pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev (pri dosedanjih poslovalnicah bolniške blagajne) na prednisani tiskovini. Enako mora tekom osmih dni sporočiti na isto mesto vsako izpremembo glede plače, osebe delodajalca itd. V istem roku (osem dni) mora delodajalec naznaniti nameščencev izstop iz obrata.
Sodruge zaupnike opozarjamo, da delodajalca opozore na njegovo dolžnost posebno ob zvišanju plače, ker navadno delodajalci kaj radi pozabijo naznaniti prejem višjih prejemkov, kar je vedno v škodo delavstvu samemu.
Na priglasni tiskovini mora delodajalec natančno izpolniti vse rubrike, posebno pa ono glede prejemkov. Tu je nava-sti vse prejemke: plača. drag. doklade, nabavni prispevki, dajatve tretjih oseb,
Mezdni
raniil
Višina zaslužka na dan
Zavarovana
mili
I.	do	2 Din 50 p						2 Din		— P
n.	preko 2		w	50,	do 3 Din		— p	2	»	50,
UL	n	3	m	* n	. 3	H	60 „	3	•	“■“* a
IV.	n	3	n	60 „	* 4	M	40.	3	9	60.
v.	*	4	m	40 .	» s	n	40 „	4	*	40,
VL	M	5	n	40 „	. 6	n	60,	5	»	40.
vn.	»•	6	n	60,.	„ 8	n	— »	6	■	60 .
vm.	n	8	M	n	- 9	n	60 .	8	*	9
IX.	n	9	M	60,	- 11	n	60 „	9	9	60 ,
X.	n	11	M	60 ,	»14	n	— n	11	»	60 ,
XI.	»	14	n	— „	» 16	n	80 „	14	9	' 9
xn.	*»	16	H	80»	„ 20	n	M	16	9	80,
xra.	n	20	»	' »	„ 24	**	" M	20	9	“™ •
XIV.	n	24	9	" • '	,28	9	80,	24	•	m
XV.	9	28	9	80 ,	,34	■	■	28	9	80 .
XVI.	r>	34	»	“T 9	,40	9	a	34	9	~ a
XVII.		40	•	wmm a				40	•»	' 9
Na podlagi uvrstitve v mezdne razrede se odmerijo tudi denarne dajatve v slučaju obolenja. Naš delavec navadno zelo zabavlja, češ. toliko plačam za bolniško blagajno, pa d.obivam tako nizko podporo. Čestokrat je temu kriva napačna napoved prejemkov v priglasnici. Kajti le glasom napovedi prejemkov se delavca uvrsti v mezdni razred in le po tem mezdnem razredu more delavec preje-' mati boleznino ali druge denarne daiatve.
V	zmislu § 9. Naredbe ministra za socijalno politiko z dne 3. junija 1922. št. 1077, o izvajanju zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev z dne J4. maja 1922 se dajo ob bolezni Slanu minimalne podpore, o katerih razpravlja § 45. zakona o zavarovanju delavcev. Te mlnimaU ne podpore Da se bodo dovoljevale le toliko časa, dokler osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ne izdela te* meljnih pravil.
Glasom § 45. ZZD, ima vsak član osrednjega urada za zavarovanje delav« cev v Zagrebu (bolniške blagajne) v slu-i čaju obolenja pravico do naslednjih dajatev :
1. Brezplačna zdravniška pomoč za čas 26 tednovi oziroma za čas. dokler ima član pravico do boleznine.
2. Pravica do brezplačnega prejemanja zdravil, kooelji. zdravilnih voda. po-potrebnih obvezil in pomožnih priprav za zdravljenje za čas od 26 tednov; po^ možne priprave (očala, hodulje, podpa-sovi, umetne noge) se smejo pustiti bolnim članom, dokler jih potrebujejo.
3. Pravica do prejemanja boleznine (hranarine), če traja bolezen nad tri dni, od dne obolenja (nesposobnosti za delo) do ozdravljenja oziroma za čas 26 tednov in sicer v znesku dveh tretjin zavarovane mezde, kakor sledi:
v	I. mezdni stopnji dnevno . , ,
v U. .	.	*	•	.	u
v in.
v iv. v v. v VI.
v vn.
v VIII. M IX. v X. v XI. v XII.
v xm.
v XIV. v XV. v XVI. vXVII.
Din 1-33 , 1-66 . 2— , 2 40 . 2-93 . 3-60 , 4-40 . 5-33 , 6-40 , 7-73 , 9-33 . 11-20 , 13-33 ,16-. 19-20 , 22-66■ . 26:66 ;
r4. Ob porodu Imajo članfce pravico do:
a) babične pomoči In zdravljenja,
označenega v točki 1.)
b) podpore za porodnice za čas dveh mesecev pred porodom in dveh mesecev po porodu tri četrtine zavarovane mezde če je bila članica v enem letu, predno je poslednjikrat pristopila k osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, vsaj 3 (tri) mesece članica urada ter se je pripetil porod po neprekinjenju trimesečnem članstvu (§ 49.), in sicer:
v I. mezdni stopnji dnevno...................Din 1*50
v II.	„	„	    1-87
v m.	„	„	2*25
v IV. „	„	.................\ . 2-70
v V.	„	„	    3*30
v VI...............................................4-05
v VII.	„	 4-95
vVm. „	„	„......................-	6'—
v K................................................7’20
v X. »	„	.................. • « 8'70
v XL	„	.	 10*50
v X3L ,	,	„........................42*60
vxm. „	............................»15*-
v XIV. „	,	,	*................. ,	1®
v XV. ,	,	   21-60
v XVI. „	,	,......................  25*50
v XVII. ,	,	,.......................  30*-
*	Ako je podpora za porodnice porabljena, članica ostane še nadalje nesposobna za delo, izplačuje se ji za nadaljnje trajanje pridobitne nesposobnosti boleznina (hranarina). Podpore za porodnice in boleznine članica ne more Istočasno
prejemati (§ 50).
c) podpore za dečjo opremo, če se je rodilo živo dete (Hkratni znesek zavarovane mezde), in sicer:
v I. mezdni stopnji dnevno
v n.
Din
m.
iv.
v. VL
vn.
v VIII. v IX. v X. v XI. v XII.
v xni.
v XIV.
v xv.
v XVI. v XVII.
č) podpore za dojenje onim članicam, ki svoje dete doje, za čas 20 tednov po prestanku podpore za porodnice polovico zavarovane mezde, toda največ do zneska 3 dinarjev na dan, in sicer:
v I. mezdni stopnji dnevno .... Din 1*—
n.
m.
IV.
v.
. 1-25
-	1*50 » 1'80 „ 2*20
V	VL	*	ft	9	•	• •	•	•	2*70
v	vn.	9	9	n	•	• •	•	9	3*—
v	vin.	f*	9	9	•	• m	•	9	3 —
v	IX.	9	■9	9	•	• •	•	9	3 —
v	X.	9	9	9	•	• •	•	9	3*—
v	XI.	n	m	*	•	• •	•	9	3 —
v	xn.	9	*»	9	k	• •	•	9	‘3 —
v	Xffl.	. 9	9	9	«	« *	- •	m	3 —
v	XIV.	t«	■	9	•	• •	«	9	3 —
v	>' X	M		»1	»	9 im	• • ■	9*	3 —
v	XVI.	H	9	»1	•	. .	•	99	3 —
v	XVII.	M	M	99	•	• •	•	••	3*—
28 — 35-42*-50*40 61*60 75*60 92*40 112*— 134*40 162*40 196*— 235*20 280*— 336*— 403*20 476-560*-
Clanice, ki glasom zdravniškega potrdila niso zmožne dojiti svojega deteta, dobivajo mesto pripadajoče dojnine (vočka č) dečjo hrano, katere vrednost ne sme presegati dojnine.
Članica, ki v času, dokler ima pravico do podpore, kaj zasluži, nima pravice do prejemanja porodnine, določene v točki b).
5. Rodbinski člani, ki nimajo dohodkov, žive z zavarovancem v istem gospodarstvu, imajo pravico:
a) ob bolezni:	do brezplačnega zdravljenja, zdravil, potrebnih pomožnih priprav za zdravljanje 26 tednov, toda samo, dokler ima tudi zavarovani član pravico do podpore;
b) ob porodu: do babične pomoči in zdravljenja ter do porodnine za 4 tedne pred porodom In 4 tedne po porodu v znesku 1.50 dinarja na dan, ne glede na to, v katero mezdno stopnjo je uvrščen; dalje tudi do podpore za dečjo opremo, kakor označeno v razpredelnici pod točko 4 c).
6. Ob smrti zavarovanega člana se izpalača svojcem pogrebnina (trideste-kratni znesek zavarovane mezde) in sicer:
v I. mezni stopnji dnevno ... . Din 60.—
V	IL	„	„	„	...	m	7 5
v	III.	„	„	„	...	„	90'—
v IV. ,.	.V	„ 10S*—
v	V.	,,	I.	i,	« . j.	,,	132 —
v	VL	„	„	„	....	„	162*—
v	VIL	„	„	„	. . .	„	198*—
v VID. „	„	„	„	240	—
v IX.	„	 *.•*.	„	288*—
v X. „	,	*'■	„	348*-
v XL „	’	.	420	—
v XII........... „	„	„	504-
v XHl	i1..?'.	„	600 —
v XIV. „	720*—
v XV.	„	„	.	w	864*—
v XVI.	„	„	1020	—
vXVn.	„	1200	—
Boleznino (hranarino) ter podporo za porodnice plačujejo krajevni organi okrožnega urada (sedanje poslovalnice okrajne bolniške blagajne) teden-densko za nazaj; podporo za dečjo opremo tri dni po porodu; pogrebnino naslednji dan po članovi smrti, na podlagi od urada predpisanih dokazil o nesposobnosti za delo, porodu ali smrti. .
(Dalje prih.) f ...	...*
Dopis!.
SLAVNOSTNO RAZVITJE DVEH ZASTAV.
Preteklo nedeljo sta razvili podružnici Osred. društva kemičnih delavcev, steklarji in kemični delavci v Hrastniku svoje zastave.
Slavnost je posetilo tudi delavstvo iz drugih krajev, zlasti je bila številno zastopana Socialistična akademija iz Celja z zastavo in pevskim zborom, ki je bil pomnožen z večjim številom pevcev iz Štor pri Celju.
Dopoldne je bil. slavnosten sprejem
zunanjih gostov nakar se je vršilo na prostem poleg kolodvora slavnostno razvitje obeh praporov. Kot govorniki so nastopili ss» Svetek, Leskošek, Rejc in Krusič, ki so v lepih govorih pojasnili pomen rdeče zastave, ter priporočali zvestobo članstva do organizacije.
Po razvitju zastave so se navzoči uvrstili v impozanten sprevod na čelu z ondotno godbo in štirimi zastavami.
Med igranjem godbe in navdušenimi popevkami pevskega zbora se je pomikal sprevod mimo tovarn do delavskega doma, kjer je bil shod na katerem je poročal s. Koren iz Celja. V svojem govoru je s. Koren povdarjal potrebo solidarnosti.
pred vsem pa globoke socialistične zavesti. brez katere tudi strokovne organizacije ne bodo kos svoji nalogi.
Popoldne se je razvila neprisiljena in kar povdarjamo zelo dostojna zabava, kjer so imeli delavci iz raznih krajev priliko se med seboj spoznati in sc pobratiti.
Ko.smo se z večernimi vlaki odpeljali vsak na svoj dom, smo si veseli stiskali roke kličoč: na svidenje v Celju na vse-delavskem zletu.
Dve novi zastavi smo razvili to ne- , deljo. srečni smo pozdravili zopet dva vidna znamenja vstajenja slovenskega proletariata.
Za dežjem pride solnce!
Javornik. V številki 19. »Delavca; smo či-iali pohvalno priznanje o javorniškem delavstvu. To pa zaradi tega, ker je deloma vršilo svojo dolžnost s tem da je podpiralo celjske sodruge v. stavki! Da si so se javornišfci sodrugi odzvali-kliou svojih sotrpinov, s tem pa še ni rečeno (na splošno) da so zavedni! Da podprem svojo trditev. hočem navesti slučaj, ki se je dogodil dne 21. pr. m. v naši tovarni.
Znani razdirač bivši sodmg Jagodic se je tako navzel balkanske civilizacije, da jo je začel tukaj udejstvovati.
Bilo je na dan tedenskega izplačila, delavstvo je poslalo dva sodruga k blagajniku da prineseta za njih oddelek plačo. Ker je pa tudi g. Jagodic pri tean oddelku zaposlen, sta vzela tudi njegovo plačo. Ko sta temu gospodu ponudila zavitek je na mesto, da bi ga hvaležno sprejel sodruga prav pošteno nahrulil, čaš. da denarja ne sprejme, da naj ga neseta nazaj. Omenjena sodruga sta to tudi v resnici storila. Drugi dan je pa ta gospod zopet napadel enega izmed obeh sodrugov z raznimi očitkami. na kar. ga je ta sodrug opozoril, da naj se dostojno vede in naj tega nauči tudi njegovo (milostljivo) soprogo.
Ta odgovor ga je pa tako ujezil, da je dal našemu sodnigu zaušnico. — Njemu jo je dal. dejansko, vsem drugim je pa grozil in jih psoval! In vi sodrugi si to dopustite? Ali hočete poleg psovanja še dejanskih klofut? Kje je tukaj solidarnost? Iz tega se vidi sodrugi, da še ne pojmujete (pregovora: »Vsi za enega, eden za vse«. Kat jo vzrok vašemu čudnemu obnašanju? — Vaša mržraja do izobrazbe, niso vam mar knjige, časopisi, shodi itd. Ali mislite, da se bodo za vaš oddelek vršili čudeži? No potoni garajte in čakajte, morda se vam posreči?
Skrajni čas je sodrugi, da se zbudite \z spanja, kajti čas beži. Reakcija ne spi. Potom, svojih agentov hoče doseči to. da l>i sc delavstvo klalo med seboj. (Primeri iz Italije). So-r drugi varujte se okuženih, da se sami ne okužite! Razumevajte solidarnost, posežite po časopisju in knjigah, hodite na shode im sestanke, da, dobite moralno oporo, ki vam jo že v veliki :ne-r ri manjka. Omenjeni izdajalec proletariata, bo: moral na svoje manire predrugačiti to moralo opustiti ali oditi v najbolj nazadnjaški kraj, ker takega postopanja med nami ne bomo dopuščali. Delavstvo naj si pa zapomni, da je rešitev delavstvu odvisna le od dela delavstva samega. — Opazovalec.
Prevalje. V tukajšnji papirnici se nahaja; neki gospod vodja, katerega častno ime. lahko' nadomestimo z tovarniško klepetulo. Kot tovarniški vodja sl ta predrzneš poslužuje nad svojini i delaivc. i naiostudnejših priimkov. Njegov« vedenje napram socialističnemu delavstvu je še daleč za balkansko civilizacijo. Priporočamo mu J da naj gre s svojo kulturo raje krave past, po-! štene ljudi naj pa pri miru pusti. Za enkrat samo to. drugič bo hujše, kajti postregli bomo z imenom dotičnega.
Redni občni zbor ljubljanske podružnic«: čevljarskih delavcev, se je vršil dne 16. t 1. v,l restavraciji »Zlatorog«. Iz predsedniškega poročila je bilo razvidno, da je podružnica marljivo lit, plodonosno delovala, kar je članstvo z odobravanjem vzelo na znanje. Sprejeto je bilo soglasno poročilo tajnika, blagajnika, kakor tudi od-kontrole predlagani apsolutorij. Strokovno komisijo za Slovenijo je zastopal sodrug Meznarič,' kateri je navzočim obrazložil pomen novega zakona za zaščito delavcev, ter povdarjal, da zakon bo le tedai koristen za delavce, ako se bodoi zavedali svojih pravic, ki jim po tem zakonu pri-stojajo. Pri raznem sc je naglašala potreba skutinega dela. in več delavnosti od strani nekaterih članov. V novi odbor so b4H izvoljeni sledeči člani: Franc Kutnjak, predsednic Franc Gliha, podpredsednik; Marko Tavčer. tajnik:	Plaus
Franc, namestnik: Ivan Mencej. blagajnik: Ivan Za veri, namestnik: Jožel Milavec in Jožef Klau-žer, preglednika. Odborniki: Andrej Zupančič.
Anion Jager, Jožo! Peklenfk, Franc Trupej, Josip Sedlar. Andrej Sodnik, Avgust Kreme.
Občuj zbor podružnice kovinarjev v Celju.
Podružnica kovinarjev v Celju naznanja vsem svojim članom, da se vrši v nedeljo dne 13. avgusta t. 1. ob pol 9. uri v gostilni »Zeleni travnik« izvanredni občni zbor. — Dolžnost vsakega člana je, da se tega občnega zbora tudi udeleži, kajti na tem mestu ima vsak član pravico in dolžnost, da pove kaj je bilo dobro, ter kritizira slabo. — Sodrugj, kovinarji! pokažite, da ste zavedni kovinarji in, da hočete imeti jeklene organizacije, da iinat.e voljo odstraniti vse. kar je gnilega in organizaciji škodljivega. — Samo tedaj. ko bode telo očiščeno in zdravo, bo tudi srce zdravo in v korist telesa delovalo. Člani, ki sc tega občnega zbora radi gole lenobe ne bodo udeležili, naj si zapomnijo, da bo kasneje kritizirnit prepozno in tudi organizaciji škodljivo. — Red in disciplina in delo brez demagogije naj bode naše geslo. — Pr i voli tv,i novega odbora, pa je treba izbrati najtreznejše, najagilnejše in poštene sodruge. katerim se morajo dati natančne smernice za nadaljno delovanje. — Zmagala bo edino resnica. — Odbor.
Iz organizacij.
(1. plenarna seja Strokovne komisije za Slovenijo (Pokraj. odbor G. D. S. J.) v Ljubljani se bo	vršila v nedeljo	dne	27.
avgusta t. 1. ob	8. uri dopoldne	v	sejni
dvorani mestnega Magistrata v Ljubljani.
Dn evni red:
1. Poročilo	predsedstva.
2. Poročilo	tajništva.
3. Poročilo okrožnih tajništev.
4. Splošna strokovna organizacija.
5. Mladinska organizacija.
6. Medstrokovni sveti.
7. Dosti dopisi in sociali ti a zakonodaja.
8. Poročilo kontrolne komisije.
9. Smernice »Delavca«.
10. Raznoterosti in interpelacije.
Poleg odbornikov sc imajo seje udeležiti vsi centralni in okrožni tajniki, ki imajo na seji posvetovalen glas. Odborniki in tajniki, ki so nastanjeni izven Ljubljane naj pridejo že na predvečer.
Predsedstvo.
Mizarski in slolarski pomočniki ter strojno in pomožno delavstvo v Ljubljani je 3. t. m. stopilo v stavko, ker delodajalci nočejo ugoditi delavskim zahtevam za zvišanje mezd, kolikor je draginja narastla. Svarimo vse delavstvo lesne stroke, da naj ne potuje v Ljubljano, dokler gibanje ni končano.
Objave in zahvale.
Podružnicam Osrednjega društva usnjarskih delavcev v vednost!
Osrednje društvo bo v najkrajšem času razposlalo na vse svoje podružnice brošure (knjižice) v katerih bo pojasnjen zakon o zaščiti delavcev. Sodruge opozar-iamo na ta vdevažen zakon, kateri bo delavstvu mnogo koristil ako ga bode znalo uporabljati. Razumeli ga pa bodo le tedaj, če ga bodo natanko poznali.
Podpisani se najiskrenejc zahvaljujem vsem sodrugom podružnice kovinarjev Sv. Lorene na Pohorju za nabranih 420 K, v času moje hude bolezni. Najiskrenejše se tudi zahvaljujem našemu načelniku tovarne kos in srpov gosp. Kief-ferju za darovanih 500 K. — Rudolf Hakl.
Razno.
Savez jugoslovanskih pomorščakov
je imel od 28. do 30. julija v Bakru svoj kongres. Ta kongres je po referatih so-druga A. Glavana in Vilim Bukšega z 23 proti 3 glasovi sklenil, da pristopi k Glavnemu delavskemu savezu Jugoslavije. »Neutralna« resolucija, ki je po komunističnem receptu zahtevala, da naj ostane Savez brez vsake domače in internacionalne vezi, je dobila samo 5 glasov.
Tekstilni delavci v vzhodni Ameriki že
stavkajo osmi mesec, toda vkljub temu so ponovno odklonjli ponudbo državnega razsodišča v Massachu - Scttsu, da se naj vrnejo na delo na temelju znižanja'mezde za 20 odstotkov do oktobra, nakar bodo družbe »baje* zvišale mezdo. Voditelji stavkarjev so obsodili ponudba kot va-do za kapitulacijo-delavstva.
Francoski rudarji zahtevajo nacionalizacijo rudnikov. Njihov- načrt je, da država kupi rudnike za vsoto, ki pokrije lastnikom ulcižcni kapital, ne pa po sedanji vrednosti, ki je silno pretirana.
Železniški delavci v Ameriki zmagali. 1500 delavčev, organiziranih pri 1. W. W., (Organizacija industrijalskega delavstva sveta), ki grade proge Great Northern železnice v Wena-tcheeju. Wash. je po dolgi stavki izvojevalo osemurni delavnik in pet centov zvišanja mezde na uro. Prej so delali 10 ur. Kontraktorji so najemali privatne gardiste in stavkokaze, toda ljudstvo m javne krajevne oblasti so simpatizirale s stavkarji, kar se redkokdaj zgodi.
Proletarska solidarnost. Kakor znano se vrši v Ameriki velikanska stavka rudarjev. Ker primanjkuje premoga so ameriške oblasti sklenile v Angliji (Londonu) večjo množino premoga. Vkljub raznim težavam, izmed katerih je najvažnejša brezposelnost v Londonu, zaradi katere trpi 1,371.600 delavcev, so pa angleški delavci soglasno sklenili, da ne bodo nakladali premoga na ameriške parnike. Vsled tega Amerika ne more dobiti premoga v Angliji, zato pa se je že^ obrnila na Avstralijo, kjer ii bo delavstvo najbrž isto povedalo. Angleški delavci so s tem svojem dejanjem pokazali, da vedo ceniti velikansko stavko svojih ameriških tovarišev in da sc zavedajo svojiih intemacrjonalnih dolžnosti.
Gospodarstva.
Novo delavsko podjetje v Belgiji.
Belgijsko delavstvo je znano po svojem zelo naprednem zadružnem gibanju. Ni še dolgo, ko so v Gentu ustanovili transportni delavci in tamošnji ribiči s pomočjo delavske zadruge »Voorui« velikansko akcijsko družbo z imenom »L’ Arment Ostendais«. Namen zadruge je, da kupuje, trguje, predvsem, da zalaga tamošnje ribiče z cenim orodjem. Nadalje, da ustanovi potrebne delavnice, _ za zgradenjc in popravljanje ribiških čolnov. Deležni'kapital je pri začetku poslo-vanja znašal'2 milj. fran. v zadnjem času se je pa moral zvišati na 4 milj., kar pomeni velikanski napredek. Družbi, je glasom pravil dana možnost se razvijati, stopati v tozadevne stike z domačimi, kakor z inozemskimi podjetji. V posesti ima že sedem posebnih parnikov, ki se porabljajo za morski ribolov na visokem morju. Ti parniki so med največjimi v luki Ostende. Nanovo sc ureja priprave za konzerviranje in okajenje rib. Da je podjetje plodonosno nam kaže prebitek kateri presega 1 milj. 700.000 frankov v zadnjem letu.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 31. julija 1922.
Angleška politika hodi svoja dosledna pota, zlasti kar se tiče Egipta in Indije. Kolikor tudi je bila zunanja politika Anglije svoje čase vzor drugim državam v tem pogledu, tako si dandanes vse imperialistično države, ki imajo kolonije izven svoje matične zemlje, nimajo glede nasilstva ničesar očitati, temveč pa jim lahko očitajo drugi. Anglija je znala vse ho> matije v Indiji in Egiptu spretno prikrivati, na dan so vseeno prišle in niti irski spor jih ni mogel zatemniti. V Egiptu je stvar postala za Angleže tako vroča, da so proglasili obsedno stanje. Na podlagi tega so aretirali vse pristaše pokojnega Teglal paše in posegli s lem seveda v sršenovo gnezdo. Uporniško gibanje se širi.
V	železničarsko in rudarsko stroko v Zet dinjenih državah ameriških je posegel predsedt nik Harding, ki je pokazal nekaj umevanja za delavske težave. Zna se zgoditi, da se stavka za enkrat konča in da delavstvo s tem dokaže, da mu je več za državo nego presitim izko=
riSčevalccm, ki jim 'je drža\>a le lastni žep. Det želi »svobode« pa ni kar nič na čast, da sploh dopušča priti do takih dogodkov!
•
Angleži sc začenjajo zavedati, da je set danje politično in gospodarsko stanje v Evropi nevzdržno. Uspehe političnih razgovorov, kakor tudi gospodarskih konferenc poznajo in vedo, da se po njih ne povzdigne niti gospodarstvo, niti se ne ublože politične razmere. Treba bo pač krenili na nova pota. Anglija skuša to dot seči s tem, da zahteva, naj se Nemčija priklopi zvezi narodov, katere aktivni član naj nemut doma postane, in s svojo pomirljivo politiko glede reparacij, kt jo kaže zadnje čase. Tozat devno je podal angleški ministrski predsednik prošli teden važne politične izjave.
Kakor običajno, šo si tudi v tej stvari dobri prijatelji skočili v lase. Francoski minit sirski predsednik Pcihcarc pridno potuje v London, še pridne je pa'preklinja Angleže, ki mu prekrižajo njegove politične račune.
Kriza v italijanski vladi se je zadnje dni poostrila radi izjave socialistov, da toliko časa ne bodo sodelovali v vladi, dokler bodo v njej zastopani tudi komunisti in fašisti. Če odstopijo ekstremisti, so pripravljeni stopiti v vlado oni. Vse politične osebnosti, ki jim je bila doslej poverjena naloga, naj sestavijo novi kabinet, so svoje mandate odložile. Vzpričo prijaznega nat slopa Anglije je Nemčija zaprosila, naj se ji znižajo reparacijska plačila. Anglija je prošnjo upoštevala in se na njeno iniciativo skliče v prit hodnjih dneh konferenca, ki bo sklepala o tem vprašanju.
Sicer pa zboruje te dni konferenca za fundiranjc zavezniških dolgov, kjer tožijo aru tanine sile druga drugi svoje križe in težave.
—	Francija bi dolgove rada povrnila, samo prat vi, da ji je to sedaj nemogoče. Pojav, ki ga sret čuješ v politiki, kakor tudi v zasebnem živ ljenju!
V	ospredje __ evropske politike je stopil grškotlurški spor, ki je poslal resen za omenjeni državi sami, še bolj pa za evropsko politiko. Grki so se na lepem domislili, da morajo v im leresu evropskega, miru zasesti Carigrad in so začeli že zbiratf ijefe v ta namen. Turki jih set veda niso mirno gledali. Antanta, ki se povsod vtika, je poslala tjakaj svoje vojaštvo. Prcdt vsem operirajo tam francoske čete, ki imajo namen vreči. Grke nazaj. Angleška javnost je na strani Ttfrčije.
Nova poljska vlada je sestavljena. Ministri ski predsednik, ki opravlja poleg tega posle mit nisfra za prosveto, je profesor Novak.
Zveza narodov, ki je zborovala zadnje dni v Londonu, je .sklenila nekaj pacifističnih ukret pov, ki pa pri lem položaju ne morej kaj prida uplivati, »aj fc ta zveza narodov le kateder, s katerega govori zaslepljena antanta.
Narodna skupščina v Beogradu se nahaja v pričakovanju parlament ar skih počitnic, ki bot do prav prijale od »dela* utrujenim poslancem. Državni proračun je bit sprejet (kdaj stopi v veljavo, ne ve živ krst) in na dnevnem redu nar. skupščine so različne interpelacije.
Definitivno listo za državni svet je Pašič že izročil narodni skupščini. Bil sc je oster boj za kandidate v ta svet in ljudstvo sl ne obeta od njega veliko. Služil bo pač politični moči, kat kor vse pri nas.
Vedno bolj se bliža rešitev perečega vpravsanja imenovanja velikih županov. Umevno je, da vse ljudstvo nestrpno pričakuje, da izve, kdo bodo njegovi bodoči predstojniki. Z nič manjo nestrpnostjo pa čaka na to imenovanje nekaj patentotov, ki mislijo, da bi se brez njih svet več v redu ne vrtel okoli solnca. Med njimi je tudi cesar Janez.
V	imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.)-Izdajatelj: France Svetek. Odgo.vorni urednik: tvo Meznarič.