Novičar iz raznih krajev. Ko eo presvetli cesar s sv. očetom papežem letos no vo cerkveno zavezo (konkordat) sklenili, je bilo v členu X. rečeno, da se bojo vprihodnje zakonske zadeve katoliških kristijanov izročile duhovni oblasti. Vsled tega je oklicana zdaj s ces. patentom od 8. dneva t. m. nova zakonska postava, ktera je veljavna za vse cesarstvo in bo z novim letom 1857 moč zadobila. Z novim letom tedaj se bojo zastran zakona začele cerkvene pravice in duhovne sodnije in nehale bojo vse sedaj ve- Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis. — Natiskar in založnik: Joief Blainik. 342 ljavne posvetne postave občnega deržavljanskega zakona, ki se ne ujemajo z novo zakonsko postavo. — Višje ar-madno poveljstvo je soglasno z ministerstvoma notrajnih oprav in dnarstva sklenilo, da kakor letos tako ima tudi prihodnje leto 1500 gold. plačati, kdor se hoče odkupiti od vojakov (soldatov). — V Budimu(Ofen) bojo za oger-sko deželo napravili veliko cesarsko vseučelišče za obert-nijske in umetnijske vede, ki se bo imenovalo „politehnika Jožefova". — Časnik dunajske kmetijske družbe piše sledeče: „Vse se veseli lepe jeseni — le kmetovavec ne, njemu je jesen prelepa. Res je, da se še živina dobro pase pod milim nebom, in da se bo zatega voljo precej klaje prihranilo, ktere se ni dosti nakosilo, ali ozimina gre prezlo na-kviško in bati se je, da bi je pervi mraz preveč ne posmo-dil; tudi mnogo merčesja objeda ogeršico in poljska miš ni nikoli tako kraljevala kot letos. Te dve uime ste dosihmal posebno na Ogerskera veliko škodo napravile. ,,Sploh velja — pravi omenjeni časnik nadalje — napačna misel, da je letošnje leto posebno dobro vinsko leto na Ogerskem; pošteni vinorejci pa terdijo, da ne bo vina veliko, ker je malo grojzdja bilo, in da bo vino le srednje dobrote, ker je za-volj silne suše mu koža predebela. Žalostno je — pravi še nazadnje — da se iz več krajev Ogerskega sliši od požigov pristav in spravljenih poljskih pridelkov, ktere zažigajo hudobni ljudje zato, ker jim mlativnice zaslužek krajšajo. Baronu S in a-tu so zatega voljo unidan pri Eresinu Cpod Budimom) veliko pristavo z vsem pridelkom in vsemi mašinami zažgali. Podučiti take hudobne ljudi — pravi imenovani časnik — bi bilo prepočasno — le nagla sodba na smert zamore ustaviti grozno razujzdanost". — Klopka političnih homatij se čedalje bolj zamotuje. Tali-janskim, gerškim in ne še popolnoma rešenim turškim (podonavskim) zadergam se utegne še pridružiti španjska. An-gležki časniki silno razsajajo zoper Narvaeza in novo španj-sko ministerstvo, — francozki se le čudijo, da je Narvaez tako hitro naj višjo oblast dospel, ker je malo dni pred sam cesar Napoleon se za 0'Donela poganjal. Ker je gotovo, da je Narvaez svojoglaven in bo vlado po svojem osnoval, ne pa po mislih iz Londona in Pariza, se utegne ob kratkem Španjcem taka goditi kakor danes Nap o 1 i ta n ceni. — Kralj napolitanski se ne gane ne za stopinjo; tudi av-strijanski general Martini ni nič opravil; zato je šlo 12. t. m. poslednje pismo iz Pariza do kralja, naj dovoli, česar se želi od njega. Angležka vlada terja troje: drugo ministerstvo, nobeno policijsko ministerstvo, in pa občno po-milostenje zapertih političnih hudodelcev; francozka vlada pa terja le poslednje. Kralj pa se ne gane, ker nek tudi ljudstvo hoče, da naj bo njih kralj neomejen samovladar, ne pa „kralja Palmerstona namestnik". V nedeljo so pričakovali v Pariz odgovor kralja napolitanskega na poslednje vprašanje. Ali bojo še dolgo današnje edin-stva evropejskih vladarjev terpele, je sedaj važno vprašanje. Angležki časnik „Times" je v nekem poslednjih sostavkov očitno pokazal, „kam pes taco moli", kakor pri nas pravijo, rekši: „Izvzemši Sardinsko, gospoduje Avstrija vso severno Italijo, in Francozi vladajo rimske dežele; to mora drugač biti, če ne, moramo mi na Napolitanskem in v Sicilii ravno tako gospodovati kakor Avstrijanci v severni Italii in Francozi v Rimu". S temi besedami pač ne skriva „Times", kaj hočejo Angleži na Laškem. Morebiti bo pa nov zbor v Parizu, od kterega se še z m iraj govori, rešnik vseh teh klopk. — Tri tistih tatov, kteri so nedavnej pokradli veliko dnarnico severne železnice v Parizu, so v Novem Jorku v Ameriki zasačili; bele hlače so enega izmed teh tatov izdale; že jih terajo ˇ Evropo; glavarja pa še nimajo. — Tedni je prišel iz Egipta v Carigrad ženin tretje sultanove hčere Ilahmi paša po svojo nevesto; seboj je pripeljal služabnikov, pohišja, konj in pa — celo baburstvo (harem).