Slovenei-bratje združimo se! Y slogi je moč! Štev. 16 Chicago, 111. 15. aprila 1904. Leto III NA VSA DRUŠTVA, KI SO DELOVALA NA U8TANO-• TITE V NOVE J RDNOTEI Naznanjamo t«m potom vsem druStvam, ki so že naznanila svoj pristop v jednoto in vsem drugim, ki se Se pripravljajo v ta namen, da se Je dalo novi jednoti ime: "Slovenska Narodna Podporna Jednota". »Podporna" *ato, ker je jednota centralizirana in bo kot taka delila svojim Slonom tudi bolno podboro. Natančnosti o tem izidejo v zapisniku in pozneje v pravilih. V soglasju vseh delegatov na prvem glavnem zborovanju, proglašamo zajed no »Slovansko Narodno Podporno Jednoto" kot u-radno s petnajstim aprilom 1904. JOHN STONlC, predsednik; FRANK MEDICA, I. tajnik; FRANR KLOBUČAR, blagajnik. -- * • ---1 Bogati ljudje in socializem. Ali je tudi bogatih ljudi, ki verujejo v socialistične principe? Zakaj so duhovniki, bodisi kateregakoli veroizpovedanja splošno proti socializmu? Ali obdrže oni isto stopnjo in zavzemajo iste prostore itd., pod socialističnim vladanjem ? Ali bi bilo prav za človeka, da bi učil socializem, če bi mu pa tak poduk škodoval v trgovini in mu odvzel Vse (^"užbinsko življenje? Kaj je socialistično mišljenje o duhovnikih, ki se bore«za vsoj "obstanek" na tak način, da ngonoblja-jo pravo ljudstva z verskimi dogmami in se ovnelijo trditi istemu ljudstvu, da jc volja božja, ako se ono valja v blatu? Na ta en enaka vprašanja je žc mnogo vrlih, iza splošno enakost vnetih mož odgovarjalo. Med drugim najdemo tudi: Nekaj je bogatih mož, ki so dobri socialisti. Umrli Henry D. Lloyd je bil zelo bogat in eden prvih socialistov. V Evropi yt vol>če mnogo več značajnih bojevnikov za ljudsko pravo, kakor v Zdr. državah Tam je prosveta za splošno enakopravnost že Iti« razvita, tukaj, v deželi kapitqja. je še le v |ovojih, a razvila se bo v kratkem v neizmerno viaočino. Neki sodntg v Providenfce i rdi. da pozna mnogo milijonarjev, ki verujejo v socializem, ali oni nečejo, da se jih postavi v javnost radi njihovega "btt-sinessa". No, mi rečemo, da oni še niso veliko vredni za povzdigo naše ideje — človekoljubja! Duhovščina nasprotuje evangeliju socializma pod istimi pogoji, kakor je nasprotovala Krrstu ob svojem času. Ona ga ni razumela takrat in ga ne razume danes, v kolikor ne računamo sem egoizma, ali vednega, slepaištva na škodo ljudstva. Duhovščina bi pod socializmom obdržala in posedovala vse, kar hi tepec izmeti nje sega po nji, med- Zopet so poslušalci plAkali in zopet ? KilZglcd pO STCtll. tem ko blati čast in poštenje svojega bližnjega na najostudnejši' način, ker mu je daneszabranjeno se-žgati ga na gromadi, kakor si'oje čase. Te brutalne, britke resnice današnjega Časa odpraviti iz človeške družbe in upeljati v isto splošno enakopravnost in bratoljtibje, si je vzel v nalogo — socializem. Stanje,, iz katerega izvira ubojstvo, se mora odstraniti, drugače se bo isto v vedno večjem številu nadaljevalo. Revščina, glad, obup itd. rode tatove, roparje itd. In, da obešanje ali katerokoli drugo usmr-čenje takih nesrečnih bitij, ne ustavi nasilnosti v javnem življenji, marveč prej .množi, pokazalo se jc to najbolj na Angleškem, kjer se ropi in umori nMiože, kakor gobe po dežju. To je čisto naravna posledica. Ako si brez • dela, nimaš kaj jesti; postaneš gladen in glad ti |v>tem uareMJje, ali umreti ali pa seči po "lastnini" svojega bližnjega, kateri ima vsega preveč in kateri se je okoristil-s tvojimi žulji. No, in ko eden postane vsled gladu tat, mu je prokleto malo mar življenje svojega bližnjega. Vsak v vsakem stanu varuje svojo kožo m — basta. Treznost in zlobnost so posledice, ne vzroki. Odpravi vzrok in s tem ne koš odpravil hudodelstva samo začasno, pač pa za večno. Duhovščina je danes le se nekako vladno sredstvo v prilog magnatov in na škodo ljudstvu, zato pa ima ona "pravico" celo postavam kljubovati, kar doživimo malone vsak dan. Da bi se skoraj z jasnilo! Pretrgana propoved poslavljajoče-ga se pastorja Fisherja. V kongregacionalni cerkvi na Franklirt ave. v Clevelandu, O., je nastala zmešnjava med pridigo Rev. John Fisherja. Rev. Fisher se je odpovedal svoji službi, ker ga je cerkveni odbor smatral preveč liberalnim in bil žnjim nezadovoljen. Predzadnjo nedeljo, jc opravljal zadnjikrat sY. mašo ter v ta namen napovedal * pridigo, svojim ovčicam v slovo. Množica je bila nebrojna. največ tujcev, ki so prišli posušat pridigo iz, radovednosti. Pričujoči so bili tudi vsi cerkveni odborniki. Ko je Rev. Fisher od-tnoli I molitev, da mu Rog podeli krepost prenašati sovraštvo onih, koje on ljubi, je pričel takb-le '•.Mnogo je rahločutnih Ijtldij, ki so vzgojeni , po naukih zastarele vere, Vsled česar ur morejo zapopasti božanstva, kije razvidno iz vseh stvari sveta, t lovek, ki jktiša pripravki te rahločutneže z lepimi besedami do vere v vzvišenem pomenu božanstva; ki jim predstavlja boga v človeški podobi, sedečega na velikem belem prestolu, je bitje, koje se mora odpoditi — prokleti. Najboljše,kreposti severa in juga so se uni-č:le in kri se jc prelivala v opro-ščenje človeških plemen. Toda jaz vam povem, da človek, ki skuša omejiti duh in razum človeški, je mnogo slabši od onega, ki ovira Bolje je biti najrev- jih je mnogo zapustilo božji hram Pastor Fisher sc. je zaman trudil napraviti zopet mir in red ter si preskrbeti posluh ; končno vzklikne: "Kaj se je pripetilo?" Na te besede se vzdigne Tomaž Henderson, cerkveni starešina in proti občinstvu obrnjen, zakliče: Ta mož je prišel k nam kot pridigar. Tu je moral prenehati vskd nastalega velikanskega hrupa, ko se je občinstvo pomirilo je nadaljeval: Mi nimamo nič zoper njegove liberalne nazore; on |>a ni dober, ne resničen, pač pa tesnosrčen. Mi ga ne smemo še dlje trpeti v naši občini. Znova se jc množica razgrela, razburjenost je čedalje bolj rastla. Mnogo jih je hotelo govoriti, toda nikogar ni bilo razumeti, le klici "|>astor Fisher naj nadaljuje", so se slišali iz splošnega hrupa. "Tako se uničuje prcfctost v božjem hramu ; kjer je pa Hog tam je tudi prostost", je zaklieal pastor v hrup. Henderson jc upil: "Ta mož se je utihotapil pod napačnim plaščem. Danes se maša ne bode darovala." — Nato pastor: 'Dobro, danes ne bom pridige nadaljeval; vstanite, da vas blagoslovim." Ko se je to zgodilo, je rekel še: "Ne sovražim nikogar, a povem vam, da me boli obdolži te v, da sem se bil utihotapil. Visoki cerkveni dostojanstveniki so me pri]K>rtJČiIi in ti mi bodo i še nadalje prijatelji." — Njegovi prijatelji so ga obstopili ter mu izražali svoje simpatije. Tudi odlxir-nik Henderson jebil v sredi gruče pristašev. Povedal je, da je pastor v ovojih'pridigah mnogokra't trpko napadal cerkvene uredbe in istotako izjavil, da sam ne veruje, kar mora pridigovati. — In naši slovenski duhovni? Tu kako, da ni Nora Domovina nič o tem omenila? - Vera, kakor jo razumejo rimski klerikalci. Ameriški Irci, znano vneti katoličani, "izražajo v svojih društvih svoje čutila do Rusije ter ji zajed-no žele slavno zmago nad "pagan-skiini"t Japonci Ameriški Poljaki, znano iskreni privrženci rimskega katolicizma, izražajo nasprotno v svojih društvih svoje simpatije do 'Japonske ter ji žele zmago nad "poganskimi" Rusi, \ istini je "narodno poljsko katoliško društvo" na svojem zad-rtjem zborovanju imenovalo Rusijo "pagansko", obratno pa Japonce zastopnike "kristjanstva" Kaj pa je vera v očigled tega? Vzemi 10 mernikoVsotrobi, primešaj S mernikov političnih smeti; privrzi tej zmesi še ravno' toliko stupe hinavstva in okoli 50 funtov dobrega, farbarskega limit in prišel si do prvega dela. To vse vstij |*>-tem v trdno, z zvončki jezičnosti in zabavljanja opremljeno bisago, 11a-lij še 10 vedrov kalne, blatnate vode in premešaj slednjič vse to dobro s hudičevim rogom ali repom. Ko je vse to storjeno, vzemi prazno, napihnjeno vrečo, na kateri je z velikimi črkami zapisano "božje odkritje" ter s spretnim zvijanjem rok in telesa in priličnim hokus poku sem prideni to k vsebini bisa-ge in tu — imaš. kar si želel. To krmo kaj radi jedo osli, ko-štruni. l«icki, volički, kozlički, sploh — vsa dvonoga žival, kateri manjka v možganih, z liberalstvom na-Jaz pa pra- J sciljena. pamet razvoj telesa. zaslužila [»štenim potom. Zraven | nejsi kmet kot cerkveni pred stoj-tega bi žela mnogo priznanja in spo- j nik, vezan na cerkvene dogme. Sve-Štovanja ,ako bi stala pan! naro-! to pismo nam jc predpisano v moli-dom .neustrašeno iz brka v brk zajtev. dasi ni Jezus, čigar nauki .<0 pravico in resnico in ga bodiila k j baje tu zapojiadcm, niti besede o vedno večji samostojnost; potom tem napisal, ("emu naj bi v današ-Jzobraževauja. Prišel bi čaj. ko bi I njem prosvitljenem času smatrali ljudstvo vedelo brezmejno zalivajo, to kot nezmotljivo zapoyed Naj-taki duhovščini. . i višjega? Pravijo, da bodo |>ogub- V self j je bolje Stati na podlag* j ljeni in prokleti vsi oni. ki ne ve-resnice in" pravica pa čeprav bi bil rujejo v to sv. pismo. Jaz pa - g . " • k j na kdo * ton primeren gladu umreti, v,m. da sem rajs. proklet nego U, ^f^^ llober ilin. Kar ni morebiti usojeno ž-ti nam, j veroval. - Dalje Rev F.sher 1 veduien reče tu naj žanejo vsaj naš otroci. Naj mogel govoriti. Mnogo navzočih dre na uničijo a posledica temu uni- je pntrjevaje ploskalo, drugi so to ^ čenju 1k>, da se bodo ostali zavali, vstali in zapustili cerkev. Propyl* 1* .edoče in omagali človeštvu do pravične, veduik je molčal, a ko se je sum po- tako verno. To bodi naše zadoščenje! legel, je zopet nadaljeval: \< (ar~zahtevamo je resnica in jem v prostost govora in ura mai^CNIKOMI snica" morala mutl če. i m.,- .no pa nečem ^aht,. P; N. NAROČNIKOM! setV na duhov ^eiiKV kate- ljudi, ki nish z. nami istih misli. Ako Ker je 1mn«.m cenj. noročn A j 1 ■ .. ••> ,■ di bi v de i nt kom In somišljenikom nasi m po- ra pndgii^ danes o nek. "svet. . pa ti nimajo ofc, ..a. » vmei,mu |na, pr#slmo opetova- uM«č*t 1 izrazov ■- za vse čJcveitvb boljši fasi I ta. duhovščina hrrpeni po po-, celo največji ____ __ _____ teguje. Vsako delo J« svojega plačila vredno, tako I to. Upamo, da ta opomin ne ostane brez vspvha in da bo storil v bodoče vsak naročnik svojo dofiaost. UPR. m0L. SV". Iz rusko-jap*nskega - bojišča. Pariz, 13. aprla. — Iz Petrogra-da se neuradno javlja, da se je ja-jjonska mornarica prikazala ne daleč od Port Artura. Ruska i>ort-arturška eskadra je odjadrala sovražni mornarici nasproti. Izid bitke še ni poročan. Vest, da so Rusi pretečeno tsoboto zajeli več japonskih' transportnih ladij, ni šc uradno potrjena. Nadalje se poroča, da so Rusi preteklo sol>oto zmagovalno odbili napad sovražne mornarice, ter da se vsak japonski poskus blokirati luko, izjalovi. Čilu, 13. aprila. — V nedeljo večer je 17 japonskih bojnih ladij in križhrki 12 torpedovk in 20 parni-kov pdpluJo iz tukajšnjega mesta proti; lJort Arturu. Petrograd, 13. aprila. — Preteklo sol>oto je podadmiral Makarov praznoval veliko noč na svoji I.-yliji. Japonski načrt borbardirati Port Artut in nepričakovano napasti Ritsc med službo božjo, se nfi posrečil, Rusi so bili na straži in so sovražni napad z vso silo odbili. Toki jo, 13. aprla. — Poroča se, da sta se ruski in jajioiiski četi d) reki Jalti s|x>prijeli. Rusi so se vztic mnogim zaprekam in težavam borili hrabro ter ostali zmagovalci. Japoiuv so se umaknili nazaj in imeliiso znatne zgube. Zajedno se zatrjuje, da JaponJ cem skoro ne lx> mogoče prekoračiti reke Jalti, ker imajo Rusi na celi črti močne utrdbe, preskrbljene z ;vsem potrebnim, živežem in inuni«fjo. Stiul, 13." aprila. — Glavne čete prve Japonske armade so se utabo-rile v Jiližini irtcsta Viju. * •Jafforrck-i minister Mr Hajaši. koji živi sedaj v Koreji, je zaproscl korejsko vlado, naj _i>omore generalu Haraguši, poveljniku jafjonskc armade v Seolulu, izpeljati nekatere japonskih načrtov proti Rusiji, Japonci se tudi boje, da bi se jili ne prijela kakova kužna bolezen, vsled česar ima zdravstvena komisija mnogo opravka. Do sedaj se jc splošno .sodilo, da se Japoncev kužna bolezen nc primc(?). Isti-na pa je, da žro oni mrhovino, gliste, podgane, miši itd. Cklkod kužne bolezni? Port *Arttir, 13. aprila. — Poroča -e, da se je veliki vojvoda Boris zopet vrnil v Port Artur. Zajedno od vodstvom učitelja, gosja*!« I. Coufala, je jako častno rešil svojo nalogo. Himno "Slovenac i Hrvat" je moral ob splošnem navdušenju celo dvakrat ponavljati. Zabava je bila izredno animirana, plesalo se je skoro do 5. ure zjutraj — dokaz, da so prireditelji veselice storili vse. kar bi moglo obiskovalce iste zadovoljiti. To ho menda d* sedaj najkrajši štrnjk. Čikaški mesarji, uslužbenci Swift fr Co. so začeli v torek ' stavkati. Strajk je trajal samo petnajst minut. Povod štrajku je bilo odslov-1 j en je linijskih delavcev in ]>odalj-šanje delavnika. Kompanija je delavskim zahtevam nemudoma ugodila. Morilec obsojen. Alojzija Pezanta, morilca Marije Spilke, koje umor je svoječasno provzročtl toliko razburjenost v Cikagu, je sodnik Kertisten obsodi! na vešala. Alojzij Pesant je velik prijatelj Van Dina, znanega roparskega junaka in 1» v petek zrl smrti v obraz. Teden kasneje mu sledi Van Dine. Resolucija praklela ponudbo. Neka unija je dobila ponudbo iz strani farštva, da bi smelo i ono poslati svoje delegate v delavske federacije. Unija je sklicala na to vse svoje člane na posvetovanje, katerega so se udeležili v pgromnem številu. Sprejela se je enoglasna resolucija, katera odločno pobija Ameriške Testi. Stavka končana. New York, 13. aprila. — Stavka new jorških litografov se jc po enomesečnem boju deloma končala v korist delavcev. Čez 10,000 (klavcev je bilo brjjz dela. "Civic Federation" se je tu posebno izkaeala in prijkwiiogla s svojo vstrajnostjo o-slabeli uniji do končne zmage. Jiminez se vrne v domovino. New York, 13. aprila. — Jiminez, znani ekspredsednik in vodja vstašev v San Domingo, koji je sedaj v New Yorku, se v kratkem času »vrne zopet *v svojo domovino, kjer bo prevzel nazaj vodstvo on-dotnih vstašev. ' 11 Knutorade. Denver, Colo., 13. aprila. — fheron Stevens, okrožni sodnik je izdal naredbo v prilog zaprtega Charles H. Moyer-ja, neustrašenega prezidenta Western Federation of Miners; toda vojaška oblastva se odločno branijo izpustiti Moycr-ja iz zapora. Sodnik je pozval pred se generala Bella in kapitana Hulkelcv Wellsa v zadevi zaslišanja, a te dva nista imela na ta poziv druzega odgovora kot posmeh; izjavila sta celo, tla mora šerif pred celo vojaštvo >mičiti, kakor se pustita pripeljati pred sodnika. Pozor sodrugi! blo vensko Bociali stično društvo je pri svoji zadnji seji dne 3. aprila, radi preobili ga posla, preložilo jako važne stvari do prihodnjo seje. Med temi bo računi in finančna stanje cele Btranke, oaobito county eentrale. Istotako so jr volitev novih rtradtiikovadložila do prihodnjo Beje, ker je zadnja Ze itak trajala do poznega večera. — Sodrugi, vaša' dolžnost je, da bo zanimate zu vse ono, kur je • vašega, za finančno stunje stranke, kakor tudi, da se izvolijo iiajlnjljo moči v društvene urade. Torej vsi na noge, nihče naj ne sveti z nenav/očnostjo pri prihodnji Boji, koju se bo vršila 17. aprila točno ob 3. uri popoldno v društveni dvorani Bod. Basta, 535 Hluelsl. Ave. Puhli izgovori so svoj "puli" zgubili in komur je za sveto stvar, bo gotovo za tistiknit odložil svoje druge |k>b1o. Niuuanjft ee tudi vsem »ciirugom, ki niso deležni blagoslovu zadnjega zlwrovunja, da bo bodo v prihodnjo vršile seje vsako prvo in tretjo nedelj«* v mesecu in ne veo 2. in 4. Tajnik. Nikdar prepozno. Med nekim, pogovorom, omenil je star mož, da se človek njegove starosti ne more priučiti novemu jezikti. Krvlov, ruski pesnik, pa je stavil, da se nauči grščine v dveh letih, dasi je bil takrat žc nad 68 let star. In dobil je stava Bil je sicer žc star, toda zelo energičen mož. Ne smemo misliti samo na našo preteklost, marveč tudi na našo prihodnost. Poskusiti moramo ohraniti svoj mladeniški dull. Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino poživlja kri, uravnava prebav-ljenje ter pokrej>čujc energijo našega duha. Izdelovano je iz čiste- ......' ' , • j — —v ixjmon farjev in proKlmja njih jx>- ,naravnega vitia ter nekaj izbra topanje, ki nima družega za 6abo kot uničevanje delavskih pravic. Tozadevni dokumenti so se izročili Mr. Stlzlti z naslednjem pjsmom: nih zdravilnih zelišč, brez vsakor-šne strui>cne primesi. Ono deluje uc|x>srcdno na želodec in notranje lele telesa ter spopolnuje tako pre- "Mi unijsti raznih rokodelskih l>avljonjc in dela novo, čisto in zdra-strok. zamettijemo farško ponudbo j To delovanje je popolnoma in protestiramo proti temu, da bi Il3ravnoi, Zdravila, katera razdra-med nami sedel far kot delegat de- ■ ,-ijlp.iflolec ne morejo čistiti krvi. jlavske federacije, razen, cht*^i 'i'. Trinerjevo ameriško zdravilno gren-ivitrel>)vali njihove pomoči. ( ^ [ )c0 vjno ozdravi vsak želodec. Dobi farji ne dobo dovolj plačila za svo-j je delo, naj ustanove farško unijo J in naj (>olože prošnjo za vstop, ka-j kor vsaka druga lokalna unija. Te j v tem slučaju smo pripravljeni, jih uvrstiti med delegate. Ko bi hoteli i j ;x>tem farji zastrajkati v dosego ^^ domažo pll>Bnr) ve9elico, ka-višje plače, smejo biti prepričani, ftp prircili v nedeljo dne 24. a-Ida jih bomo vsi, kot člane naše de- prj|a pnhtdne do polnoči v ! lavske organizacije, odločno podpi- i prostorih, irali In za časa štrajka bojkotirali K^nflJi BRl'NE-TA, cerkve." — Gotovo moška beseda. e v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Triner-jit, 709 So. Ashland Ave., Piisett Station. Chicago, 111. VABILO NA Somišljeniki naro£ujte in 72 N. Um plainer Htr. , CHICAGO, ILL. _____ _ ...... \ f «Glas Svobode" Prvi svobodomiselni list ta slo-venski narod v' Ameriki, iadajatelja in .urednika: MARTIN V. KONDA FRANK M. MEDICA "Oi"« Svobode" izide vsaki po-tek fh volja zu Ameriko: za celo let*----$1.50 \zn pol leia 7Sc. \ ZA fcVROPO; »a celo leto - - - kron 10 " |za pol leta - - - kron S Posamezni list po 5 centov. -(J las Svobode" [The voice op Libertyj ' is tin only union lal)or pai>er in America: edited & published ovory Priday;ia the oloveuio language by M. V.KONDA,, & F. M. MEDICA. "Entered July 2, 1903, at Chicago, 111., 0» second-class matter, under Act of Congress of March 8. 1879" Sulmcription $ 1.50 per year. Advertisement* on agreement. NmIot za dopise In pošiljatve je »kdeči: "GLAS SVOBODE'' 5i'vJ T.irooj) St. Pilseu Sta Chicago, 111. javo v šumo poslanih dctavcev', kako so zadovoljni z l^uishctom kot preskrbovalccm služb. Vedno znova sc nam dokazuje, da je farsko livalisanje navaden humlnig in to jc, kar smo hoteli pribiti!) i Iz Rock Sprlngsa, Wyo. nam pirn j«k, g. Frank Keržišnik: 80. marca ubilo je v tukajšnjem pre-|tiogokopu rojaka Joi'neja Sabica. Kanjki je prišel v Ameriko šele pred par meseci in je bil ud tukaj, šnjega društva, katero mu je o-»krljelo pogreb dne 2.'aprila, ftubie zapušča v ti zemlji Si« dva brata in v stari domovini mater, tri bruto in sestro. N. v. m. p.! Delo gre tukaj dobro lapod rok in smemo so po-uašetl colo s sadnim delom. Našo društvo tudi hitro napreduje; sedaj šteje preko 1(X) in še vedno so o-glašajo novi člani. drugod, c ^udi Japonci dele v dvaiscl,. Toda možje zdravega mišlje-spola, v utoški in ženski. 2enc uja mu na verujejo, niti se nanj rte i milj o tako mate) nežne nožice, da ! ozirajo. On je kakor bolha; vidiš je palec vsakcc/ ruskega kozaka;ga, a ko hočeš prst položiti nanj, približno poltfetjikrat večji, ,Po-! izgine! V svojih časnikih se pred-zdravijajo scCz "Banzaj 1" kakor stavlja kot nekakega Mojzesa orga- "Barizaj"! Pismo Njegovemu Veličanstvu Jacques Lehaudy-jn I., cesarju peščene Hali ure, via* durju velhloduv in mul. Ind an ipolls, Ind., 31. marca 1904. • ♦ * DOPISI. * * * Iz Clevelanda, Ohio. Vrabci na strehi čivkajo že, dn Laushe — ta preklicani notar (?) in bogsigavetli kaj še vse — ni dosti prida. Med onimi, katere je ta izžcmalcc j>osial v šumo, sva bila tudi midva. Vsak izmed nas je moral plačati I-aushetu $12 za [»t, v rcsnici pa je plačal on z* vbžnjo "v šumo od vsacega le sedem dolar-- jev. V šumo dospevši smo napravili jKigodbo, da bomo plačevali za hrano in stanovanje mesečno po a tudi tu notri je vtaknil Lau-she svoj nos. Nezahtevaje, preskrbo I nam je dva "boarding-bosa" in dve dekli, češ, redite jih tepci, saj za druzega niste kot za trpeti za nas in naše koristi. Da se je tu tudi "štemalo" prav i*> notah, ni nama treba še posebej povdarjati. Laushe jc skrbel za vse ugodnosti svojih obiskov. Redno vsak mesec jc pricapljal k nam in ostal pri nas po dva, tri, štiri dni in mnogokrat po celi teden. Mi bi slednjič tudi to spregledali, ko bi se nas ne začelo konečno kar očitno slepariti. Dva meseca nismo dobili nobene plače, vzlic temu, da smo morali vedno trdo delati. Najbolj pa nas je razdraž^lo upeljanje knjižic za plačevanje hrane. Kakor en mož smo šli na štrajk in štrajkali skozi en celi mesec. Sloga je zmagala in .Laushe je moral umakniti svoje varovance. Kako spretno zna prebrisani klcvclandski liotar (po božjem imenu 1) varati svet, dokazuje tudi njegova zveza s farji. Naša šinna mu je bila za poravnanje njo govih dolgov, k na drug način pravcato zlato polje. Poslal jc R namreč za nami v šmno farja, koje-mu smo morali plačevati mož za • možem po en dolar za vsako mašo, katera se je brala enkrat na mesec. Vseh delavcev skupaj nas je bilo 170, odnesel je torej vsakokrat $.170 iz šume. To je gotovo več, kakor zidovsko-oderuško! Vsa ta sleparija nam je slednjič do skrajnosti presedala in uprli smo se nadaljne-niu izžemanju. Od farja smo zahtevali sicer le malega popusta, a bilo je vse zaman. Ko je neko nedeljo zopet prišel k nam v šumo, kjer smo delali, kuhali in »pali in Žarko solne Tvoje slave, o Sire, ne razsvetljuje lc Tvoje mogočne afrikanske države, najnovejše "velesile", marveč pošilja svoje zlate žarke tudi preko visokega Himalaja v deželo rumenokožcev. Da, med Japonce Si me poslal kot .Svojega po^pčevalca. Vse se klanja Tvojemu priporočilnemu pismu; vsi rtnueni ]k)!itikarji in diplomatje mi stiskajo roke; vse duri se. mi odpirajo zbog Tvojega slavnega imena mej iztočnimi Motigolci, ljubi mi saharski norec. Tvoje slike so razstavljene |x> vseh kavarnah Tokij«. Velikanski časopis "Osa-ka-Asaki" je prinesel uvodni članek, potn simpatij do Tvoje afrikanske Majestete. Lc Tebi se imam zahvaliti, da sem bil že dvakrat povabljen v hišo japonskega admirala Togo-ja 11a ri/ in gliste. Iz tega razvidiš, kako hrepene vo-jujoči se Japonci |kj Tvojem zavez-nem prijateljstvu. Prodno Ti pa sploh kaj svetujem, Ti hočem nekoliko opisati "Nippon državo". Japan tvorijo štirje veliki otoki in na podlagi tega zemlje pisno zajamčenega dejstva, si ne moremo misliti japonske države, obstoječe iz samo treh ali pa celo petih otokov. Ako bi odšteli en otok. ali pa če bi prišteli šc en otok ,zraven, ne bi bil več Japan, kateri mora imeti le štiri veliko otoke, ako hoče sploh vejjati kot zemljepisno znani Japan, in ako bi sedaj ne bilo Japana, tudi rusko-japonske vojske bi ne bilo — to je torej pravi vzrok vojne. Moje študijo na daljnem iztoku so me privedle do prepričanja, da je bila Japotttka pred davnini časom slovenska, ali vsaj slovanska naselbina. To je bilo najbrže pred onim časom, ko so so vsi narodi pojavili v Aziji, odkoder so jo neka-terj mahnili proti Evropi. Da imam vsaj deloma prav s svojo trditvijo, hočem navesti par dokazov. Najsevernejši otok Japana sc imenuje Jezo, in ro> so izpustili Rusi vso svojo "jezo" nad ničesar slutečim mestom Hakodate, menda zato, ker >e jim ni zdelo to ime pristno slovanske korenine. Južno od Nippo-11a leži tretji otrok Sikoku, kar seve ni druzega kot "chic" oko. Zadnji, četrti ptok ima bas nasprotno, nepoetjčna ime Klusiu, t. j. namreč otok "ki (je) ušiv". Med večja mesta se prišteva Tokio,' Kioto, in vsak logično misleči človek bi mislil, da bodo sledila sedaj imena, kakor Otoki, Okito itd., toda vara so. Pač pa je pobio mest, ki kažejo, da jc japonski svet vulkaničen.' da ima polno jam. Omenimo samo: "Taka-jama, IV jama. Fuj-jama. Hij-jama, Jama-gati, Ona-jama itd. Da Japoncev še ni oblizala germanska in anglosaksonska kultura vzlic vsem trdit- am angleških in amerikanskih či- •\mcrikanci s VHallol", ali pa s stavkom: "Si žc\jcdel riž?", seveda izreče>* te besed* -v japonskem jeziku, kajti, čc bi/nu 'rekel to po slovensko, bi Te j/edal Japonec ravno tako čudno, uJkor tele, kateremu bi čital \»foftTejevo dramo "Antigono". Posrečilo so mi je slednjič tudi še, da sem bil sprejet pri, Tvojemu kolegu Mutsuhito. Govoril sem ž njim v slovenskem jeziku, a on mi je odgovarjal v japonskem in vendar sva se prav dobro razumela. Z internacionalno mimiko mc je končno vprašal, ako bi mu hotel Ti poslati dobrega diplomata in politi-karja. Lahko mu ustrežeš, dragi mi saharski cesar, toda ne pošiljaj 1111» kamele in osla, ker teh ima slavni Mikado itak že preveč na svojem dvoru. GotovA komaj čakaš poročil o rusko*ja|>onski vojski. Rusi imajo zraven Japoncev šc mnogo družili sovražnikov, ki se bojujejo na njih strani. Londonski "Times" in "Daily Cronide", sta n. pr. že večkrat razdjala »11 potopila vse rusko brodovje pred Port Arturom ter sta pred nosom portarturških baterij izkrcala" japonsko vojaštvo v Mandžurijo. "New York Herald" in njegovi "Special-Cable Service -— odjemalci" so že trikrat zasedli Port Art ur, brez da bi privoščili le enemu Rusu ubežati; "Chicago A-merican'' jc prišel, videl ter premagal Ruse, kakor Julij Ceza? Galij-cej, "Indianapolis Morning Star" ima veliko vojsko, okoli 1,000,000 Japoncev razpostavljenih od Che-inulpe do Vladivostok,'!, s kojo namerava požreti vso Rusijo. Tržaški "Piccolo" in dunajska "Fraj IVeša" "(Xetie Frcie Presse) sta ujela generala Ktiropatkinn, prej ko je dospel v Tomsk — in zdaj ga imata že zvezanega V Tokijti! Rimska "Sentincla" in berolinski "An-zaiger" sta pripeljala Japonce celo do Urala. Končno Ti ne smem za-inolčati šc enega "čudeža", leojega ne more noben "krivoverec" utajiti namreč, da je pokojni "Rctvizan " zopet vstal iz morja ter se krvavo maščeval nad japonskimi čolni za svojo smrt. To je kratko moje poročilo o najnovejši moderni vojski na "papirju", ki ga pošiljam potoni "Marconi Telegraph Cable Co." Tvojemu] Veličanstvu; o Jacquesel Zajedno Ti tudi svetujem, ne kupuj "starih" uniform Viljemovih pikelhailbarjcv in ne starih avstrijskih topov. Ko l>oš Rusiji napovedal vojsko, .por skrbi si še germansko in anglosaksonsko čifutsko časopisje, da 'boš— "zmagal (!)". — Končno Ti priporočam v odlikovanje londonsko in new yorško "tnolo'\ reuterjev birfl in "Prešo" ter vse "generale" z redom "hudičeve laži in sovraštva". Dalje Ti priporočam v odlikovanje vse amerikanske Poljake in njih "katoliške organizacije" z redom japonskih "Si-uši" za njihove simpatije z Japonci; toda vso to prav hitro, kajti.kmalu prično groined ruski topovi, pred kojimf bodo trepetali ne lc Japonci, ampak vsi sovražniki Slovanstva. Učenec slavnega Murajeva, general Kuro-patkin je' že dospel v tabor ruski na daljnem iztoku in kmalu bo pognal Japonce "knajpat" v morje; pregnal jim lio enkrat za vselej rumeno "mrzlico" do Rusov. Do tedaj Ti pa kličem: "Vive la Slo-vatie! Poleg dunajskega A h ar;'era Juvcnalis nizovanih delavcev in kot tak, zbira okoli sebe vsakovrstne delavske izdaj ice in brezčastne propalic«, nekdanje voditelje delavskih zadrug. Lc tupatam sc vsede tudi kak pošten človek še na njegove Uffcnice* ki sc, seveda- ne zaveda klasičntga boja, pač pa spoznava, da je delavcem potreben politični boj. Taki ljudje imajo želo kratek pogled v delavsko gibanje. Oni kar požirajo lepe in priliznjene besede' Hear-sta v njegovih časnikih napram or-ganlzovanim delavcem; ne vedo pa, kako izdajalsko postopa ravno isti Hearst proti zamorskim delavcem na jugu, kjer jih je pomagal oropati vsega volilnega praya. Postavil se je odločno na stran kapitalistov, da bi se tako osigural njih glasove na dan volitve. Niti besedice ne zgublja tam v korist tlačenih delavccc in izkoriščatih, nedoraslih otrok. Fatnozne postave v Alabami, severni in južni Karolini ter Georgiji so mu svete, Vzlic temu pa ga zviti tihotapci a la Darrov et consorti vsilujejo delavcem za voditelja. Hearst ni ne žaba, ne ptič. Barv pa poseduje več kakor sam kameleon. V vsaki državi se pokaže v drugi luči. Socialisti so si stavili v nalogo na preti delavci razkrinkati, njim jc Hearstov vrišč in vse puhle obljube, kratko tfialo nič! ZAhVAl-A. Za vsestransko mi izkazano so-outje povodom smrti in za ix»lno-fitevllno spremstvo k večnomu poeit ku moje proljubljtmo Žeue. gosi>e Horvat, izrekam tent potom vsem delegatom S. N. P. J. svojo najis-kronejso zahvalo. Johii Horvat. Chicago, 111. 8. aprila. ROJAKU Slišali ste že mnogo o nesrečni družini r»Jaka Vlllka v Washingtonvillu, 0. Kdor misli priskočiti tu na pomoč, makarl s ie tako malim zneskom, naj stori to hitro. Darove sprejema tudi UPR. *'OL. SV". C. G. FOUOEK 5B6 Centre k. na vogalu 19, ul Najboljša eesko slovanska lekarna v Clkagu V nji so nahaja tudi pošta, kjer jo mogočo pošiljati novco po vai Amerki in v Evropo. Prodaja znamk insprtye-nianje priporočenih pisem, Odprto ixj dnevi in ponmri. Brzojavni urad na vse strani. Ekspresni urad, p)šilj.ij6 sb kov-čegi in drugo nn vsi* strani Ze, c južno-iahod. vogel Blue InIhikI Avenue hi IN. ulice. JELINEK in MAYER, lastniku. SUKA predstavlja uro m dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom] Oold filed, jamoeni za 20 let. Kole-sovje na razpolagoElRin ali VVallham. Zdaj samo • 12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za b6iično darilce. » 4Jacob Stonich 80 K. MihIIhoii SI. I Chicago, 111. Ako hoče« imeti fine slike, id i k fotografu LIEBICH u t 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. O" UNIJSKI DELAVCI IN POLITIKA. Pod takimi in enakimi naslovi hotel začeti s svojimi ceremonijami v mali bajtici, smo se mu odtočno postavili po robo. Predvsem smo „ Jf^M ...------------------ mu dopovedovali da ga ne potre- j futi»kih listov, dokazujejo: O-seiua bujemo ,več v svoji sredi, a ko nas ; ^ Ta-šema, Ona-šema, Taka le hotel ni poslušati, zahtevali smo i šema, Naga-šema," Kumara-.sema, z ostrim glasom, da se tnora^po-1Sinvsema; dalje: Juri, Kolovrati, brati h bajte, sicer vržemo njega j Cukiraki in š^ mnogo druzih. tn njegovo "rištengo" na prosto, j f(ar g,. , tiče naroda japonskega In. odkuril jo je svetohlinski niški mož _____ ni preveč $170 za eno samo maso. j nc razumcl, izmislili so V. 1«. ulica nemškem jeziku pisani časopis ki! (' ^sKO-SLOV ANSK A BANKA, iteje 70,000 naročnikov. Slednjič; pogj|jalljtMlel^rja, izmenjevanj«' Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canat 4TB Uradne ure: do 0. zjutraj ud I. do 2. in od 5.-6. popoldne DR. WEI8&KOPF . ton'j Slovana v svojo korist. Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte kc e. jo je svetohlinski, biz-1-pj poročam sledeče: Japonci so bo- namerava Hearst ustanoviti še dvaUnjih denarjev, izh-rjatev Kdor bi hotel trditi."da j tejj 5}ti ^ni zase. in da bi jih nih- dnevnika ni-sicer enega v Denveru, iu vwluostnih stvarij j ____*.. . . • #•» » ' I 1" I ' t -.......... Ct I . .M, jBvetn. »esehno v Avstro O^rskj I iT o niecrovi listi vseskozi v | Ždr. državah, •volveržurnallsfike; to >e Cstavljanje pinčilnih in drugih j prav sedaj v noko-japouski pravnih listin. D«Jščin^ i in vendar ta in kandidatu ie Zed. držav. Njemu so časojiisi sredstva, potom katerih bi se ra<> povzdignil na pwrdsetlnisk — navadni koristolovec vratni bdn Znatopniki drtiib: br^inSke, liam-, burake. antvirpske. mttenlamske1 pre^ednikn in franco?tf ^rekonv-rskn vo«w! "rte. V New Yorku in ostalih »-v 1 fopejftklb pristaniščih spn;] 1 SLOVAN K SLOVANU! LETO JE TUI Naša Uigala epiloga linijskih najmodnejših oblek in povtfcuikov je liopolna Vsa obleka je izdelana od linijskih krojačev in so naj-modnejše iu nujcedejse na trgu. Cri nakupu oziroinu naročilu te nove zaloge smo dali pos<'biio pb*ornost iia »o, da bi te nase obleke najdulje v modi ostale in da bi eeiij. odjemalceuf, kakor stnodos.--daj, tudi v bodoče ugajali. t'<-ne naših oblek iu površnikov so W OD $6.tN) IK) $20.00 Izvolib* si naročiti najmodnejSo obleko ali povtiuiklf Naša vw -letna sknšuja v tem poslu vam jamči, da vini napravimo |*» vaši volji in okusil obleke in |*»vriBike i/, naš«! velike zaloge vsak O vrst-nejja domačega nli imi»rtirauega sukna za tako uiako » eno, kakor nikjer tlrtig<5(5 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: MuuBfi Strikku, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Fraw* Medica, oM Throop Str., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Pethič, oH3 Tioop Str., Chicago, III. Blagajnik: Fuank Klobičau, W>I7 F,wing Ave.. South. Chicago, 111. t Dak. HadovIJUO. P. t). Box 103 La Salio, 111. "Nadzor- m VBTIS Konoa. 5tW Throop Str., Chicago, 111. uiki: j Anton .Mi,adic. 131 \V. 19th Str., Chicago, III. t Jos. PfLLKK, llli Washburn Ave., Chicago, 111. porotni Mahtin Potoka it, fil >4 S. Centri) Ave.. Chicago. 111. odbor: j ^i0110B MfcAMfi, <>17 S. Centre Ave., Chicago, 111. •• \ John- VEKii u, «»74 \V. 2lBt PI., Chicago, IU. Bolniški | jOH On.LEB, 116 Washburn Ave., Chicago, 111. ' odbor: I anrok Mladic, 131 W. 19th «tr„ Chicago, III. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika 3oin razposlal na vBa dru štva S. N. P. J. zdravniška spričevala in proBim, da se mi ista od društvenega zdravnika izpopolnjena kar najhitreje v me. Zajedno naj pošlje zastopnik vsakokuterega društva po 1 dolar vstopnine od vsakega člana na blagajnika Frank Klobučarja in meno o tem obvesti. S lt majem razpošljem tudi prvi asesmont za bolno podporo in usmrtnino. Frank Medica, prvi tajnik N. Ni P. J. Petrova skala. V. K. iz Rima, 25. nov. XII. Kdor vstopi v cerkev sv. Petra pri glavnih vratih, naj gre na zadnjo stran baldahina, ki je obrnjena proti koru in naj od tam začne o-gledovati grbe na mramornatih podstavkih pozlačenih bronastih stebrov. Teh grhov je osem. Na gorenjem koncu grba je napravljena dekiiška glava, ščit v grbu pa je napravljen kakor ženska prsa in ženski trebuh. Obraz, prsa in trebuh pa so na vsakem grbu drugačna, ker predstavljajo posamične faze xapeljanja, nosečnosti in poroda. Na strani proti koru je začeti pri de'sncm stebru in od tam je iti na levo. Vsak [»odstavek stebrov ima dva grba, in sicer se vrste te podobe tako-le: j. podoba: Devica z mirnim, blagim obrazom, ki izraža milino in nedolžnost. 2. podoba (na fasadi drugega, prt* i koru obrnjenega stebra): Dekle je zapeljano — obraz izraža strah, da postane noseča. I 3. podoba (na stranski fasadi drugega stebra): Prve bolesti nosečnosti. 4. podoba (na zunaj ni strani tretjyga stebra): Krči pred porodom (to jc umetniško najznamenitejša reprodukcija fizijo-logičnc in psihobgične dram*). 5. podoba (na tretjem strebru) : Porod. podoba (na četrtem stebru): Dete, ki se smehlja življenju in papežu — očetovemu stricu. 7 podoba (na četrtem stebru): Reakcija po porodu. 8. podoba (na prvem stebru na strani): Obnpanje zapuščene zape-ljanke. Na noge. • klerikalci 1 Vzemite kladiva v roke in razbite Bernini-jeve umotvore, če imate pogum. In dementirati nas tudi ne morete, zakaj, če bi se le kihniti upali, priobčimo fotografije. , Orbis mit — jc zaklical neki v Rimu živeči duhovnik slovanskega rodu, ko sem mu pokazal Bernirti-jevo ovekovečenje morale papeža Urbana VIII. Ko pa sem ga vprašal: Kako more človek, ki pozna ta zgodovinski dogodek, v tej cerkvi še opravljati kako pobožnost, mi ni mogel ničesar odgovoriti. XIII. Vse življenje druzega kakor razvijanje. Tudi človeštvo v celoti sc neprestano razvija iz slabših v boljše razmere. To se vidi zlasti jasno v zadnjem veku. I>obili smo železnice, brzojave. telefone, scrum-in jekcije. Hontgenove žarke itd. itd. Veda jc posvetila v nekdaj popolnoma nerazumljive pojave natnre In kar jc bilo časih čudež, to poznamo danes po|x>lnoma natačno. Mar-sikaka , za večne čase narejena naprava se je podrla: marsikaj, kar je hib sveto, je postalo tntlik, kateremu se otroci smejejo. Poziv nadruitveaike"Triglava"! Vsi člani društva "Triglav" se s tem nljudno poživljajo, da se zanesljivo udeleže društvene spje v nedeljo dne 17. aprila ob |7 »večer v prostorih g. Toni Koatello. Vo-m ««> b" »talni društvoni aretirani" Vzdignil je stol in udaril. Pijani so bili vsi. Mestni stražnik je izjavil, da jc hotel le miriti,, a naletel na u[>or. Glavni razgrajač jc bil po njegovem mnenju France Pinter Ta edini je klicali "Nihčp^rietbo^rctiraii 1" Lc-|k> je bilo jmšati K oče vre, kako dobro znaji/slovenski. Kot priča zaslišani Pijance Režnar iz "Windisch Buechla"\c govoril popolno čisto slovenščino^ Obsodba jc bilo: Jo-žef Jerm.u/, Jožef Dvojmovič in Jožef Sušiircso bili od zatožbe o-proŠčeni. 'Obto/.lKv-s proti Antonu Koširju je državni jpravh'ik «am umaknil. 1 )bsojeua( pa sta bi!a Prance Pintar na 4xijesece in Janez Krajšek na 5 mesecev ječe. Javna varnost na Oorenjskem. 7. Jesenic piše "S. N.": V enem mesecu so sc tukaj primerili trije rop. napadi. Razmere so take, da ni več varno, hoditi po noči z Jesenic do Hrušice. Tri zgradbi železnice na llrušici je sedaj toliko tujih elementov, da človek, ako jc napaden, ne more napadalca spoznat ali ii ga zapomniti. In še pri> liajajo dan na dan tuji delavci ker se jc 7. zgradijo železnice začelo tudi na Jesenicah in na Dobravi. Orožniške postaje so sedaj' n,i Hruški, na Dobravi in na Jesenicah; skupaj jc kakih 1 41110Ž. Jesenice imajo povrh dva redarja, a vse to nc zadostuje. Kompetentne oblasti morajo poskrbeti, da se število orožnikov pomnoži. Naloga orožnikov jc vedno težja in služba jako naporna, tako da pri najboljši volji ne morejo vsega storiti, kar bi bilo potrebno, rlasi store več, nego bi se smelo zahtevati. Oropani so bili doslej dva domačina in neki tujec, a ponoči je toliko sumljivih tujih delavcev na cestah, da kmalu šc v svojih hišah ne bomo varni. Blagoslov mlsljtnov. Pri Sv. Jurjg pri Vrbi in pri Sv. Danijelu pri Prevaljih so imeli pretečem teden misijon. Prišli so misijonarji iz Celja. Uspehi so bili naravnost velikanski. Pri sv. Jur-ju je zblaznelo več žensk.^ F>na je začela meti pridigo neznansko tuliti in razgrajati. Pri sv. Danijelu je drugi dan po odhodu misijonarjev zblaznela kmetica Marija Sekalo, mati šestih nepreskrbljenih otrok. V verski blaznosti je hotela svojemu dveletnemu otroku iztrgati jezik. Var je zadnji hip preprečil mož. Lepi sadovi! Orjaška kača v Dravi. IUizti Lembaha pri Mariboru so ribiči zajeli v mrežo nad tri metre dolgo kačo ter jo ubili, Bila ie •hujčana in napo! otrpnela. Nihče bi ne bil verjel, da je bila to tako-zvana tigrova kača (Python mo-lurus), ki živi le v Indiji in na Malajskih otokih. Jasno je, da je uši« iz kake menaierije, ne ve pa se kc- in za naravoslovce je zanimivo premišljevanje, kje in kako je prezi-mila, ker. v.domovini vendar ni poznala zime, Nnpad, Iz Gorice sc poroča: Četovodja pcspolka št. 27 Martin Bcrnhard, doma nekje iz Štajerske, je 11a mostu v Podgori napadel tovarniško delavko Ido Mcvto in izvršil na nji hudodelstvo. Ker sc je napadenka branila, ji jc Bcrnhard prizadejal take rane, da dekle,najbrž nc bo ozdravelo. Bemhard jc potem zbežal, na begu pa je izgubil kapo in ta kapa ga je izdala. Bernharda so že zaprli. Cela vas versko blazna. Kdo bi verjel, da se v 20. stoletju more kaj takega zgoditi, kakor nedavno v portugiški vasi Montouru. Nekega starca jc popade! krč, da so vsi mislili, da jc umrl. Priredili so vse potrebno za pogreb. Poklicani vaški brivec bi bil moral navideznega starca umiti in preobleči. Ko pa je "mrtvec" prišel v dotiko z mrzlo votlo, se je prebudil ter začel zdihovati. Navzoči so stekli na cesto ter žačeli vpiti, tla jc prišel hudič. Vseh sc jc lotila nekaka blaznost. Brivec jih je peljal v cer-kcv, sc do nagega stekel ter izjavil, da jc nadangel j, ki si ga je l!og izbral, da premaga hudiča. Zapove-dal jc celi zbrani občini, naj se ženske in močki do nazega slečejo, ga molijo ter korakajo mimo njega. I11 ljudi jc že prešinila taka ekstaza, da se mu ni nihče upiral. Končno jt zapovedi nagim ženskam, naj gredo po rokah za njim na boj proti hudiču. In ta čudna procesija jc obhodila celo vas. Škandal jc bil seveda nepopisen. >tcof je dal cerkev zapreti. Mnogo vašČanov jc neozdravljivo versko blaznih ter hodijo lc nagi |>o vasi. Smrt oderuha. V Maji |>lizu Vel. Va rad i na jc živel živinski trgovec Illja Mafgi-ucan, ki je odiral s jKJsojili in menicami prebivalstvo tako, da je bila že skoraj vsa vas njegova,, prejšnji posestniki pa beračijo. Nedavno pa so vdrli ]»če več spoznati. Potem so vzeli 1300 K gotovine, menice in knjige pa so sežgali. Sicer so morilce orožniki /x drugi dan izsledili, toda prebivalstvo jih blagruje, in jc prav mogoče, da jih kmečki porotniki oproste. Bratomor na smrtni postelji. V občini Kurctv na Ogrske^sta živela brata Ivan in Peter Guga zaradi neke zapuščinske tožbe V. lun dem sovraštvu. Posebno Ivan, ki boleha že dve leti za sttšicc, črti svojega starejšega brata. Zadnji čas ga je Ixdezcn položiia v posteljo, iz katere ne vstane več. Ko je Peter zvedel, da mu jc brat na siurtni ppstel j i. pozab.il je na sovraštvo ter pohitel k njemu, da sc pomirita ter ga tolaži v zadnjih trenutkih življenja. Ko je pa vstopil v bratovo 5obo, začuli so iz nje pok ter našli Petra ustreljenega ob bra- j tovi postelji. Ivan namreč še naj smrtni postelji ni mogel bratu od-j pustiti, tennič je snel puško s stene | nad posteljo ter ga ustrelil. Morilca niso zaprli, ker se z vsakim dnem pričakuje njegova smrti. Bogastvo jezuitov. Pokojni minister Miquel je cenil premoženje jezuitov na iO milijard. Bodisi, da je ta svota nekoliko prevelika ali premajhna, gotovo je le toliko.. da ima jezuitski red samo v mestu Metzu hiš in zemljišč za 20 milijonov mark. Pred izgonom so imeli jezuiti v teh svojih hišah razne učne zavode in celo svojo bogoslovnim Odkar pa so sc morali jezuiti na Nemškem umakniti iz javnega "delovanja'', oddali so svoje, hiše In zemljišča državi in zasebnikom v najem. Država ima samo v eni hiši učiteljišče in inten-danco 1 (> voja. tako veliko je to poslopje. Toda zadnja leta so jezuiti, ki so imeli v »vrbo uprave v Metzu enega svojih patrov, sklepali najemninske pogodbe le na kratke dobe, ker so slutili, da se jim bliža čas, ! ko se zopet povrnejo k "uspešnemu delovanju" v Nemčijo, kar se je I tudi izpolnilo z odpravo parg a. POZOR ROJAKI! Naznanjamo tem potom vsem onim, ki so seže oglasili In dru-jrlm, da irrtama knjižica: ••ŽRTEV RAZMER" aH "ZAPISKI KRAfU- J SKEOA KAPLANA", že gotovu. Od danes naprej nam j« vsako naročilo dobra doila in bo tolna izvršeno. Cena knjižici s MZŠ Društvene vesti. Društvo 8V. Petru in Pavla Poživlja vse svoje tide, da so zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. * j mesecu v dvorani nu S. Santa Fa Ave. st. 1207 PUEBLO, .COLO f Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. iiua svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na »02 Sr. SantaFe Ave. Društveni zdrav, nlk je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mifogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODPOR: PUEBLO, COLO. Ferdinand Petsche 570 VV, 21, Street * JAVNI NOTAR. Izvršuje vsa notarska dela; prevzame zastopstvo pri vBakojakihtoSlmh sodniiah inc.k.austr.ogr. konzulatu. AGENT ZA VAROVAN IA ZA ŽIVLJENJ K, P KOT l OGNJI IN TELESNEMU POŠKODOVANJU Vseskozi Btrokovnjusko in strogo l>ošteno postopanje v \sih slučajih Spričuvala o tem na razpolago, jovopivoiu Bourlitm Wia-ky piti, finesmodko kaditi in Be veseliti. Razpošil ja staro belo in ttlaro črno vino po .V) centov, ter »tar grn[>e brandy.po $2 7*> ga Ion. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. FOHN FERBEZAB 629 S. Suntn Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, epo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Will turjevo pivo Iz-vrstnožgtmjo in fine suuMlke nu razpolago, KALIFORNIJSKO VIN® • naprodaj- Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro orno in belo vino }K> IJii do 45 centov galou; staro belo ali črno vino 60 centov galon; risling ft.">c. Kdor kupi manj kot 50 galouov vina, mora dati $'J za jjosodo. Dmžuik po •» do $2.75 gul.; slivovic jx> $:i gal. Pri večjem naročilu dam popust. V mnogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett, Cal. ^-:—% Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim pt> okolici naznanjam,' da točim v svojem novOureje-nim "saloonu" votlno sveže najfinejše pijače-"atlas In-er" in vsakovrstna vina. Cnijske sinodke na razpolago. Vsaee-inu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralnu miza I pool tablo). Solidna poBtrci-Im aagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC til7 S. Center Ave. blizo 1!) ulico Chioaoo, Ti.i^. M 587 S. Centre Ave. je Slovanom aajliolj priljubljena za vsakojake veselice, predavanja, pla-se, zliorovanja itd. Nadalje priporočam slovenskemu občinstvu svoj lepo urejeni "SALOON V JOSEF 0 HORN V, lastnik. Anton Snkle PU EBL(), Co i .o tiOl S Santa Fe. Pripomesm svojo gostilno, kjer točim vedno sveir pivo in žganje. Telefon ««2 Red in 37;i Black URBAN BRO'S m .1»» W. l«th. St.Chirage, III. CENA IN DOBRA fOSTEEZBA poštnino ZA amerikoiSrt^ntimne inenike, izvrstno delo. se dolie »uno pri Slorenou John Golob ik ST. JOLIET, ILL. Novi izvanredni uspehi M&E.C.Collinsa V ZDRAVILKTTF. Mnogi Izmed naših rojakov, ld|{štflu2ijo vsakdanji kruh alt' podi ya mljo ali' \ tovarnah, ifTflo T.prezgodoji grob, ker V bolezni ne iščejo pomoči tam, kjer lil jo dobili. Vslcd slabega zdravljenja se njih se- j stav oslabi, bolezni sc zastarajo in postanejo neozdravljive. Mili llojakll Keduj ne vam bodo že oči odprle! Ke-daj boste spoznali svojega do- j brotnika? (''Itajte, kaj pišejo sami Yaši rojaki o novih uspehih Profesor* Dr. K. C. Collinsa. Barbirton, Ohio, Jan. J7tb »904. Veleccnjeni gospod Profesor Collins! Trpel sem na Uronhitičnem kntaru, neprestanem kaSlju kateri mi nldal pokoja noč In dan, da tem popolnoma oslabel, k tcmu/pridru2ilo sc jc 5e ne znosna bolezen na desnem boku mojih prs, mislil sem da bodem obnemogel. V tem položaju obrnil sem sc na Vas Prof. Collins, naSel sem VaS naslov v mnogih slovanskih listov da VaSa zdravila zamo« y. rejovti celokistega, kateri ubupa nad svojim življen-' ™ jem. Ii en poskus v Va5im zdraVilam katere sem pravilno po Va-Sein ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdravil. Va3 udani J. Brlgliel, člen druStva of American Legion of Honor. Weston, Colo.. Jan. uth 1904. Qenjeni mi Prof. Collins! Bila sem upozorjena na V,i5 cenjeni naslov gospod Prof. Collins, od ljudi kateri so sc' na Vas obrnili za pomoč, ko so bili bolni Ubogala'sem jih in Vam Prof. Collins poslala natančen popis svoje bolezni, imela sein vratpbol in trgalo me je •I ' ^ P" vsitl u<1411, s,e m' medeclne, jemala sem T>' jih po predpisu VaSem in v preteku 4 tednov sem popolnoma ozdravljena iu smelo smem tvrditi tla J! ino je Prof. Collins obvaroval prezgodnje smrti, bila sem v istini na jI robu groba. Zatoraj se čutim dolina se javno zahvaliti temu zdravil niku, ker se čutim zdrava in sem srečna sedaj v krogu svojo druZine. |j Za VaS trud se srčno zahvalujem. Bog nej Vas blagoslovil BiljeŽim VaSu hvaležna Marhi Baltazar. Zahvala I/ Canade. Mr. Napoleon Trehan iz So. Paustln P. Qu., Canada pi5q sledeče: Dolgo let sem trpel na akutnem reumatizmom, primoran sem bil čuvati svojo postelj, vžival sem različne medecine ali ni jedna mi ni pomagala. Mo} prijatelj svetoval mi jc, naj se na Vas obrnem, storil sem tako kakor jm jc svetoval, mnenja da mi tudi VI pomagati ne bodetc mogli, ali po prvem zaulltju VaSib zdravil zapazil sem •takoj tla mi je bolje, in po rednem zaužitju, VaSih zdravil kakor mi jc bilo predpisano sem popolnoma ozdravil, zakar Vam izražam javno mojo srčno zahvalo. Ne-li lio<**oto tu-cii »/.di-iivilt? PjSite takoj al! se pa osebno oglasite pri Prof. Dr. E. C. COLLINS U in boa in za vsakega enaka oena so naš smoter. 365-367 Blue Island •M "Glas Svobodo" javo v Šumo poslanih delavcev, kako s5 zadovoljni z Laushctotn kot Prvi svobodomiselni list za slo-1 prcskrbovalccin služb. Vedno zno-» venski narod v Ameriki. j vi .se nam dokazuje, da je -feržko Izdajatelja in ■ urtxlnika:, hvaJisartje navaden hutrfbqg in to i je, kar sino hoteli pribiti!) MARTIN Y. SONDA FRANK M. MEDICA , "(jjas Svobode" izide vsaki,potek fh velja za Ameriko: za celo let*----$ 1.50 , jza pol leta - - - - 75c /A EVROPO; »a celo 'leto - - - kron 10 jza pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. -(i las Svobode" * , [The voice of Liberty] is Ui^ only union lal«>r paper in America: edited & published every Fridoy-in the olovenic language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, ly 1W3, at Utiteago, 111., as second-class matter, under Act of Congress of March 8.1H79'\ Subscription $1.50 per year. Advertisement! on agreement. Natdov za dopise in poftiljatve je »bdeči: "GLAS SVOBODE" 6»>3 Turoop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. Iz Rock Springs«, Wyo. nam pi- šf> rAjak, g, Frank Ker/išnik: 80. umrea ubilo je v tukajšnjem pre-mogokopu rojaka Jerneja šutnca. Ran j ki je prišel v Ameriko šelo pred par meseci injeibil ud tukajšnjega društva, katero niu je o-skrbelo pogreb dne 2. aprila. Šublo zapušča v ti zemlji še dva brata in v stari domovini mater, tri bruto in sestro. N. v. m. p.! Delo gre tukaj dobro izpod rok in smemo se po-nnšeti celo s stalnim delom. Naše društvo tudi hitro napreduje; sedaj šteje preko 100 .in še vedno se o-glašajo novi člani. "Banzaj"! Pismo Njegovemu Veličanstvu Jacques Lebuudy-ju 1., ce» Msrjii peč ene Sahare, vladarju vel hlodov in mul. Ind'an ipolis, Ind., 31. marca 1004. % * * DOPISI. t t * Iz Clcvelanda, Ohio. Vrabci na strehi čivkajo žc, da Laushe — ta preklicani notar (?) in bogsigavedi kaj še vse — m dosti prida. Med onimi, katere je ta izžcmalec postal v šumo, sva bila tudi midva. Vsak izmed nas je moral plačati Laushetu $12 za pot, v resnici pa je plačal on za vožnjo v šumo od vsacega le sedem dolar-■ jev. V šumo dospevsi smo napravili pogodbo, da bomo plačevali za hrano in stanovanje mesečno $12, a tudi tu notri je vtaknil Lau-. she evoj nos. Kezahtevaje, preskrbe! nam je dva "boarding-bosa" in dve dekli, češ, redite jih tepci, saj za druzega niste kot za trpeti za nas in naše koristi. Da se je tu tudi "šteinalo" prav |>o notah, ni nama treba š« po^bej |>ovdarjati. Laushe je skrbel za vse ugodnosti svojih obiskov. Redno vsak mesec je pricapljal k nam in ostal pri nas po dva, tri, štiri dni in mnogokrat po celi teden. Mi bi slednjič tudi to spregledali, ko bi se nas ne začelo )o šli na štrajk in štrajkali skozi en celi mesec. Sloga je zmagala-in Laushe je moral umakniti svoje varovance. Kako spretno zna prebrisani klevetandski notar (po božjem imenu!) varati svet, dokazuje tudi njegova zveza s, farji. Naša šuma mu je bila za poravnanje njegovih dolgov, se na drug način pravcato zlato polje. Poslal jc namreč za nami v šumo farja, koje-mu smo morali plačevati mož za možem po crt dOljr za vsako mašo, katera se jc brala enkrat na mesec. Vseh delavcev skupaj nas je bilo 170, odnesel je torej vsakokrat $.170 iz šume. To jc gotovo več, kakor židovsko-oderuško! Vsa ta sleparija nam je slednjič do skrajnosti presedala in uprli smo se nadaljner mu izžemanju. Od farja smo zahtevali sicer te malega |>opusta. A bilo jc vse zaman. Ko je neko nedeljo zopet prišel k nam v šumo, kjer smo delali, kuhali in spali in hotel začeti s svojimi ceremonijami v' mali bajtici, smo se mu odločno postavili po robo. Predvsem smo mu dojxwedovali da ga ne potrebujemo več v svoji sredi, a ko nas le hotel ni poslušati, zahtevali smo z ostrim glasom, da se mora pobrati iz bajte, sicer vržemo njega in njegovo "rištengo" r.a prosto. In, odkuril jo je. svetohlinski, biz-niški mož. Kdor bi hotel trditi,*da ni preveč $170 za eno »amo mašo. Je sema in — a'men! Maziljcnc in nemazjljcnc pijavke, pa se ne bodo več mastile z našimi, težko zasluzenimi groši. - -t . K. in F 2arko solne Tvoje slave, o Sire, ne razsvetljuje le Tvoje mogočne afrikanske države, najnovejše "vc-losile", marveč pošilja svoje zlate žarke tudi preko visokega Himalaja v deželo rumenokožcev. Da, med Japonce Si me poslal kot Svojega poročevalca. Vse se klanja Tvojemu priporočilnemu pismu; vsi rtmieni .politikarji in diplomatje liti stiskajo roke; vse duri se. mi odpirajo zbog Tvojega slavnega imena mej iztočnimi Mongolci, ljubi mi saharski norec. . Tvoje slike so1 razstavljene po vseh kavarnah Tokijsj. Velikanski časopis "Osa-ka-Asaki" je prinesel uvodni članek. i*>!n simpatij do Tvoje afrikanske Majestete. Le Tebi sj imam zahvaliti, da sem bi! že dvakrat povabljen V hišo japonskega admirala Togo-ja na riž in gliste. Iz tega ra/vidiš, kaki> hrepene vo-jujuči se Japonci po Tvojem zavez-nem prijateljstvu. Pralno Ti pa sploh kaj svetujem, Ti hočem nekoliko opisati "Nippon državo". Japan tvorijo štirje veliki otoki in 11a podlagi tega zemljepisno zajamčenega dejstva, si ne moremo misliti jajx>nske dfžave, obstoječe iz samo treh ali pa cclo petih otokov. Ako bi odšteli en otok, ali pa če bi prišteli še en otok zraven, ne bi hi! več Japan, kateri mora imeti le štiri velike otoke, ako hoče sploh veljati kot zemljepisno znani Japan, in ako bi Sedaj ne bilo Japana, tudi rusko-japonske vojske bi ne bilo —to je torej pravi vzrok vojne Moje študije na daljnem iztoku so me privedle do prepričanja, da je bila Japonska pred davnim ča-bio mest, ki kažejo, da jc japonski svet vulkaiiiČen.' da ima polno jam. Omenimo samo: "Taka-jama, Hojama, puj-jama. Hij-jama. Jama-gati, Ona-jama itd. Da Japoncev še ni oblizala germanska in anglosaksonska kultura vzlic vsem trditvam angleških in amerikanskih či-futskih listov, dokazujejo: O-šema ( !), Ta-šema, Ona-šema, Taka-šema, Naga-šema, Kuniara-šema, Sim-šema; dalje: Juri, Kolovrati, Čukiraki in še mnogo druzih. Kar se tiče naroda japonskega, Ti poročam sledeče: Japonc so hoteli, biti sami zase, in da hi jih nihče ne razumel, izmislili >0 si svoj jezik, namreč "japbnski". katerega drugod, so tudi Japonci dele v dva spola, v moški in ženski. Žene imajo tako m al«? nežne nožice, da je palec vsakega ruskega kozaka približno poltretjikrat večji. Pozdravljajo se z "Banzaj 1" kakor Amerikanci s "Hallo I", ali pa s stavkom: "Si žc jedel riž?'', seveda izrečejo te besede v japonskem je-z;!ctt, kajti, če bi mu rekel to po slovensko, bi Te glcdafl Japonec ravno tako čudno, kakor tele, kateremu bi čital Sofoklejcvo dramo "Antigono". Posrečilo se mi je 'slednjič tudi -e, da sem bil sprejet pri Tvojemu kolegu Mutsuhito. Govoril sem ž njim v slovenskem jeziku, a on mi je odgovarjal^v japonskem in vendar sva se [ffiv ' dobro razumela. 7. internacionalno mimiko me jc končno vprašal, ako bi mu hotel Ti ]>ostati dobrega diplomata in politi-karjn. Lahko mu ustrežeš, dragi mi saharski cesar, toda ne pošiljaj 11111 kamele in osla, ker teh ima slavni Mikado itak žc preveč na svojem dvoru. Gotov6 komaj čakaš poročil o rusko-jajionski vojski. Rusi imajo zraven Japoncev še mnogo druzih sovražnikov, ki se bojujejo na njih strani. Londonski "Times" in "Daily Cronicle", sta n. pr. že večkrat razdjala in potopila vse rusko brodovje pred Port A rt tirom ter sta pred nosom portarturških baterij izkrcala japonsko vojaštvo v Mandžurijo. "New Vork Herald" in njegovi "Special-Cable Service — odjemalci" so že trikrat zasedli Port Artur, brez da bi privoščili le enemu Rusu ubežati; "Chicago A-inerican" jc prišel, videl ter premagal Ruse. kakor Julij Cezas Galij ce; "Indianapolis Morning Star" ima veliko vojsko, okoli 1,000,000 Japoncev razpostavljenih od Che-inulpe do Vladivostok, s kojo namerava požreti vso Rusijo. Tržaški "Piccolo" in dunajska "Fraj 1'reša" (Neue Fre'e Presse) sta ujela generala Ktiropatkina, prej ko je dospel v Tomsk in zdaj ga imata /c zvezanega v Tokijtit Rimska "Sentinela" in berolinski "An-zaiger" sta pripeljala Japonce celo do Urala. Končno Ti ne smem zamolčali še enega "čudeža'', liojega ne more noben "krivoverec" utajiti namreč, da jc |iokojni "Retvizan" zojiet vstal iz morja ter se krvavo maščeval nad japonskimi čolni za svojo smrt. To jc kratko moje poročilo o najnovejši moderni vojski 11a "papirju", ki ga pošiljam potom "Marconi Telegraph Cable Co." Tvojemu Veličanstvu, o Jacqucsc! Zajedno Ti tudi svetujem, ne kupuj "starih" uniform Viljemovih pikclbaiibarjcv in ne starih avstrijskih topov. Ko ik>š Rusiji napovedal vojsko, poskrbi si še germansko in anglosaksonsko čifutsko časopisje, da boš— "zmagal (!)". .— Končno Ti priporočani v odlikovanje londonsko in new yorško "'moto', reuterjev hirft in "Prešo" ter vse "generale" z redom "hudičeve laži in sovraštva". Dalje. Ti priporočam v odlikovanje vse amerikanske Poljake in njih "katoliške organizacije" z redom japonskih "Ši-uši" za njihove simpatije z Japonci; toda vse to prav hitro, kajti.kmalu prično gro-1 net i ruski topovi, pred kojimi bodo trejK-tali nc le Japonci, ampak vsi .sovražniki Slovanstva. Učenec slavnega Murajeva, general Kuro-patkin je" že dospel v tabor ruski na daljnem iztoku iti kmalu bo |x>-gnal Japonce "knajpat" v morje; pregnal jim bo enkrat za vselej rumeno "mrzlico" do Rusov. Do tedaj Ti pa kličem : "Vive la Slovane 1" Poleg tfunajpkega Ahasrera Jurenalis unijski delavci in politika. Pod 'takimi in enakimi naslovi razpravlja delavsko stališče "Gii-cago> American", demokratsko-ka-pitalistični list. kateri izhaja po 3— 7krat 11a dan iti je tast njujorškega senatorja Hearsta. Hearst lastuje še dva druga velika časnika in sicer "San Frincisco Examiner" in "Das Morgen Journal" v New Yorku. Zadnji je v nemškem jeziku pisani časopis in šteje 70,000 naročnikov. Slednjič namerava Hearst ustanoviti še dva dnevnika iti sicer enega v Denveni, I Colo., in druzega v St. I-ouisu, Mo, Vobče njegovi li.-ti vseskozi \ u sel. 'Doda možje zdravegi misije-1 nja mu ne verujejo, niti se nanj ne j ozirajo. On je. kakor bolha; vidiš I ga, a ko hočeš prst položiti nanj, j izgine! V svojih časnikih se predstavlja kot nekakega, Mojzesa orga-nizovanili delavcev in kot tak, zbira okoli sebe vsakovrstne delavske,iz-dajice in brezčastne propalic«, nekdanje voditelje delavskih zadrug, j Le tupatam sc vsedc .tudi kak pošten človek še na njegove limanice, ki se, seveda- ne zaveda klasičnega lioja, pač pa spoznava, da je delavcem potreben politični boj. Taki ljudje imajo zcfo kratek pogled v delavsko gibanje. Oni kar požirajo lejie in priliznjene besede Hearsta v njegovih časnikih napram or-ganizovanim delavcem; ne vedo kako izdajalsko |>ostopa ravno isti Hearst proti zamorskim delavcem na jugu, kjer^fh je pomagal oropati vsega volilnega prava. Postavil se je odločno na stran kapitalistov, da bi se tako osigural njih glasove na dan volitve. Niti besedice ne zgublja tam v korist tlačenih delavccc in izkoriščanh, nedoraslih otrok. Famozne postave v Alabami, severni in južni Karolini ter Georgiji so mu svete. , Vzlic temu pa ga zviti tihotapci a la Darrov et consorti vsilujejo delavcem za voditelja. Hearst ni ne žaba, nc ptič. Barv pa poseduje več kakor sam kameleon, V vsaki državi sc pokaže v drugi luči. Socialisti so si stavili v nalogo ga pred delavci razkrinkati, njim jc TTcarstov vrišč in vse puhle obljube, kratko *nalo nič! ZAHVAl.A. Za vsestransko mi izkazano sočutje* povodom smrti in za polno-številno spremstvo k večnemu počit ku moje preljuhljeno /ene. gosjie Horvat, izrekam tem potom vsem delegatom S. N. P. -L svojo najis-k renejšo zahvalo. John Horvat. Chicago, Hi. H. aprila. ROJAKIt Slišali sle le mnogo o nesrečni družini rajaka Vilika v Washingtonvillu, O. Kdor misli priskočiti tu na pomoč, makari s Se tako malim zneskom, naj stori to hitro. Darove sprejema tudi UPR. "OL. SV". C. G. FOUCEK 566 Centre Ave, na vogalu 18. uf. Najboljša t'esko-Nlovauska lekarna v Clkagu V nji so nihaja tudi pošta, kjer jo megofe po-siljuti novce po vsi Amerki in v Evropo - Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponViči.- Brzojavni urad na vse strani. Ekspresni urad, pošiljajo so kov-Segi in drugo na vso strani Zed. držav. V lekarniordinirajonaslednji zdravniki; Dr, Martin Ivee, vsak večer od «i. do7. urp: Dr Stulik od 10. do 12. dopoldne in od T.-t>. zveier: Dr. Kolar, Dr, Roth, Dr. Clivotal, in Dr. Čunat. Ako sto l)olni, stopite * mojo lekarno in pomagalo se Vam bode. BBBOm Novoletne obleke in po-5 vršriiki -overcoats,- najnovejše mode, najnovejšega sukna in dobrega kroja. Ni zavoda v Chicagu kateri bi imel lepšo in (P7 Cn J HC večjo Izbor, kakor jo dobite pri nas za ceno od uJliUU UU L Ji Moški moderni klobuki, mehki in trdi, vseli nujno-< vejslh mod, fkbrlkatov In Imrv, jatiieenl: S!.45. 81.1)5, 83.45, $3.00. c tf u w Slovenska babica. Ako želite iuieti pri porodih zanesljivo. akn&eno babico, obrnite Be tin Marijo UauiJ Lotrlf, 640 W. 18th Pl. Ona poseduje lBletno skušnjo, poleg spričevala v svoji stroki. Pozor! Kaj piiBtiš od nevednih zol»-zdravnikov izdirati svoje, mogoče še {V>i?olnomH zdrav« v.<»ih.? Pust si jih zaliti s zlatom ali srebrom kar ti za vselej dobro in po najnii ceni napravi B.K.S1M0NEK ZOBOII M4 p LUK ISLANiriTK. CHICAGO, ILL. Tel j Morgan 433. južno laliod. voi;el Blue Inland Avenue in IS. ulice. JELINEK in MAYHR. lastnika SLIKA PREDSTAVLJA uro /a dame. Pokrovi so pretegnjeni z, zlatom) Gold filed, jtuneeni za L'0 let. Kok-Bovje na rnzpolagoEI|{in ali Walthnm. Zdaj Samo S12.50 Moi, oireči svojo ženo in kupi ji um za bbiično darilce. • fcJaeob Stonich 81) F. Mad I so n St. Chicago, 111. (D "(D Ako hočeš imeti fina slike, itli k fotografu LlEBICli-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohia. Lthli /t;lo dobro govore.- Pisava t<- Ulo/l>i revolve.ržurnalistike; to -c ga jezika je j>a tako težka, da si vidi ]>rav sedaj .y rusko-japonski |vejskih pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki V slučaji zadrška osiroms xaprvk potnik/ Dr. M. A. VVeisskopf ' 885 Ashland Ave. »i™ m . zjutraj od I. do 2. in »d 5.-6. popoldne Urad 0JI Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. O. DB. WEI8SKOPF ju Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana * svojo korist. ' __- e> SLOVAN K SIOVAN^O LETO JE TUI Naša Inigata zaloga unijskili najmodnejšlh oblek in površnikov je popolna. Vsu obleka je izdelana od unijskili krojače v in io naj-liHKlnejše in najcenejše im trgu. Pri nakupu oziroma naročilu te nove zaloge smo dali |>os»'biio poiornost na U>, tla bi te naw> obleke najdalj« v modi ostale iti da bi ceuj. odjemalc em, kakor sinodose-dnj. tudi v liodoče ugajali. Ci-ne naših oblek in površnikov so OD $6.00 IX) $20.00 -fe« Izvolit«' si naročiti aajmodnejšo obleko ali površnik? Nasa večletna skušnja v tem jmisiu vam ianiol, da vam napravimo po vuši volji in okusu obleke in površnike iz. naše velike zaloge vsakovrstnega domačega ali itnportirauegu sukna za tako nizko eono, kakor iiikj*>r drngfxl Naročena obleka ali površnik od naprej. m Slovenska Narodna Podporna Jcdnota h sedežem v Chicago* Illinois. t Predsedniki .Iohn Stonič, 560 SJ. Centre Ave.^ Chicago, III. Podpredsednik: Mihaki, Stri'KBU, 519 Powur .Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Fhank Mkdica, »63 Throop Str„ Chicago, III. Pom. tajnik: Fhank Petwc, 0«3 Troop Str., Chicago, III. Blagajnik: Fuank Ki-oiucak, 9(517 Ewiug Ave., South. Chicago, Ml. l Hadoyixac. P. <).Box 190 La Salle, 111. Nadzor. Mantis Konim, r>fld Throop Str., Chicago, 111; niki: j Anwn Mr.aoie. CM W. 19th Str., Chicago, 111. t JoRi Dl'LIiBB, 116 Wash hum Avtv, Chicago, III. Porotni 1 M aHTIS, Potokau, 501 S. Centre Ave.. Chicago. 111. odbor: j )[0H0B Mui.ič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. .. \ John Veusčaj, 671 W, 21st PL, Chicago, 111. 1 , " Bolniški J ,jOS- Dri.LER, 116 Washburn Ave., Chicago, 111. odbor: | xnton Mladič, lil-l W. 19th Str., Chicago, III., VSE DOPISE naj blagovnic droStveni zastopniki pošiljati na L tajnika Prank Medica; denarne pošlljatve pa blagajnika Frank Klobučarju. NAZNANILO. Iz uradu I. 'tujnika S. N. P J. V pur dneh bom razposlal na vsa dru itva S. N. P. J. zdravniška spričevala in prosim, da Be mi ista od društvenega zdravnika izpopolnjena kar najhitreje vrne. Zajedno naj poa-Ije zastopnik vsukokaterega društva po 1 dolar vstopnine od vsakega člana na blagajnika Frank Klobučarja in meno o tem obvesti. S ]t majem razpoaljem tudi prvi asesment za bolno podporo in usmrtnino. Frank Medica, prvi tajnik H. N. P. J. i t 1.. M Petrova skala. V. K. iz Kima, ->5. nov. XII. Kdor vstopi v cerkev sv. Petra pri glavnih vratih, naj gre na zacU njo stran baldahitia, ki jc obrnjena proti koru in naj od tam začne o-gledovati grbe na mramornatih podstavkih pozlačenih bronastih stebrov. Teh grbpv je osem. Na gorenjem koncu grla je napravljena dekliška glava, ščit v grbu pa je napravljen kakor ženska prsa in ženski trebuh. Obraz, prsa in trebuh pa so na vsakem grbu drugačna, ker predstavljajo posamične faze zapcljanja, nosečnosti in poroda. Na strani proti koru je začeti pri desnem stebru in od tam je iti na levo. Vsak. podstavek stebrov ima dva grba, in sicer sc vrste te podobe tako-le: t. podoba: DCvica z mirnim, blagim obrazom, ki izraža milino in nedolžnost. 2. podoba (na fasadi drugega, proti koru obrnjenega stebra): Dekle je zapeljano — obraz izraža atrah, da postane noseča. 3. podoba "(na stranski fasadi drugega stebra): Prve bolesti nosečnosti. , 4. podoba (na zunaj ni strani tretjega stebra): Krči pred poro dom (to jc umetniško najznamenitejša reprodukcija fizijologične in psihologične drame). 5. podoba (na tretjem »trebru): Porod. 6. podoba (na četrtem stebru): Dete. ki se smehlja življenju in papežu — očetovemu stricu. 7. podoba (na četrtem stebru): Reakcija po porodu. 8. podoba (na prvem stebru na strani): Obupan je zapuščene zape-ljanke. Na noge. klerikalci! Vzemite kladiva v rololku Anton K\)šir iz Nevcty pri Kamniku. Toženi so bili radi javnega nasil-stva, ker so preprečili aretacijo s tem, da so [»licista osuvali. Zgodilo se jc to pri Kirasu v Kočevju. Eni so policistu, ki jih je svaril, zabavljali, nekdo pa je upi!: "Nihče ne Ik> aretiran!'' Vzdignil je stol in udaril. Pijani so bili vsi. Mestni stražnik je izjavil, da je hotel le miriti, a naletel na upor. Glavni razgrajač jc bil po njegovem mnenju Prance Pintar. Ta edini je klical: "Nihče ne'bo aretirani" Lc-])o je bilo slisati Kočevce, kako dobro znajo slovenski. Kot priča zaslišani France Kežnar iz "Windisch Buechla" jc govoril popolno čisto slovenščino, Obsodba je bilo: Jožef Jerman,. Jožef Dvojmovič in Jožef Šuštar so bili od zatožbe o-proščeni. •Obtožbo proti Antonu Koširju je državni pravilnik sam umaknil, t ibsojena pa sta bila Kfancc Pintar na 4 mesece in Janez Krajšek na 5 mesecev ječe. Javna varnost na Gorenjskem. Z Jesenic piše "S. N.": V enem mesecu so se tukaj primerili trije rop. napadi. Raziyere so take, da tli več varr.o, hoditi po noči z Jesenic do 11 ruš ice. Pri zgradbi železnice na ilrusici je sedaj toliko tujih elementov, da človek, ako jc napaden, nc more napadalca spoznati ali si ga zapomniti. In *c pri> hajajo dan na dan tuji delavci ker se je z zgradbo železnice začelo tudi na Jesenicah in na Dobravi. Orožniške posjaje so sedaj n,i Ilrusici, na Dobravi in na Jesenicah; skupaj jc kakih 1 41110Ž. Jesenice imajo povrh dva redarja, a vse to nc zadostuje. Kompetentne oblasti morajo poskrbeti, da te število orožnikov pomnoži. Naloga orožnikov jc vedno težja In služba jako naporna,' tako da pri najboljši volji ne morejo vsega storiti, kar bi bilo potrebno, dasi store več, nego bi nc smelo zahtevati. Oropani so bili doslej dva domačina in neki tujec, a ponoči je toliko sumljivih tujih delavcev na cestah, da kmalu šc v svojih hišah ne bomo varni. Blagoslov misijonov. Pri Sv. Jttrju pri Vrbi in pri Sv. Danijelu pri Prevaljih so imeli pre-tečeiii teden misijon. Prišli so misijonarji iz Celja. Uspehi so bili naravnost velikanski. Pri sv. Jur-jtt je zblaznelo več žensk. Ena je začela med pridigo neznansko tuliti in razgrajati. Pri sv. Danijelu je drugi dan po odhodu misijonarjev zblazrfela kmetica Marija Sekalo, mati šestih nepreskrbljenih otrok. V verski blaznosti je hotela svojemu dveletnemu otroku iztrgati jezik, kar je zadnji hip preprečil mož. I>epi sadovi! Orjaška kača v Dravi. Blizu l^mbaha pri Mariboru so ribiči zajeli v mrežo nad tri metre dolgtf) kačo ter jo ubili. Bila je shujšana in napol otrpnela. Nihče bi nc bi! verjel, da je b>'l» tn tako-zvana tigrova kača (Python mo-lurus), ki živi le v Indiji in na Malajskih otokih. Jasno je, ifa je ušla kak. menaieriie. ne ve pa se * in za naravoslovce je zanimivo premišljevanje, kje in kako je prezi-mita, ker v domovini vendar ni poznala zime, Napad. Iz Gorice sc poroča: Četovodja pešpolka št. 27 Martin Bcrnhard, doma nekje iz Štajerske, je na mostu v Podgori napadel tovarniško delavko Ido Mcvto in izvršil na nji hudodelstvo. Ker sc jc napadenka branila, ji je Bcrnhard prizadejal take rane, da dekle najbrž nc bo ozdravelo. Bcrnhard je potem zbežal, na begu pa jc izgubil kapo in ta kapa ga jc izdala. Bernhardt so že zaprli. Cela vas versko blazna. Kdp bi verjel, da sč v 20. stoletju more kaj takega zgoditi, kakor nedavno v portugiški vasi Montouni. Nekega starca jc popadel krč, da so vsi mislilij da je umrl. Priredili so vse potrebno za pogreb. Poklicani vaški brivec hi bil moral navideznega starca umiti in preobleči. Ko pa je "mrtvec'' prišel v dotiko z mrzlo vodo, sc jc prebudil ter začel zdihovati. Navzoči so. stekli na cesto ter začeli vpiti, da je prišel hudič. Vseh sc jc lotila nekaka blaznost. Brivec jih jc |>eljal v cer-kcv, se do nagega stekel ter izjavil, da jc nadangelj, ki si ga je Bog izbral, da premaga hudiča, Zapove-dal jc ccli zbrani občini,' naj se ženske in močki do" nazega slečejo, ga molijo ter korakajo mimo njega. I11 ljudi je že prešinila taka ekstaza, da se mu ni nihče upiral., Končno jc za povedal nagim ženskam, tiaj gredo po rokah za njim 11a l*>j proti hudiču. I11 ta čudna procesija jc obhodila cclo vas. Škandal jc bil seveda nc]>opisen. Škof je dal cerkev zapreti. Mnogo vaščanov je neozdravljivo versko blaznih ter hodijo le nagi po vasi. Smrt oderuha. V I taji blizu Vel. Varadina jc živel živinski trgovec llija Margi-ncan. ki jc odiral s posojili in menicami prebivalstvo tako, da jc bila že skoraj vsa vas njegova,, prejšnji pose.Mniki pa beračijo. Nedavno pa so vdrli ponoči v njegovo stanovanje trije kmetje ol>oroženi s sekirami, in še preden je mogel oderuh zgrabiti za rvolver, so mu razklali glavo, nato pa ga toliko časa sekali*, da ga ni bilo nu»goče več spoznati. Potem so vzeli i.^oo K gotovine, milnice iti knjige pa so sežgali. Sicer so morilce orožniki že drugi dan izsledili, toda prebivalstvo jih blagruje; in jc prav mogoče, da jih kmečki porotniki oproste. Bratomor na smrtni postelji. V občini Kurctv na Ogrskem sta živela brata Ivan in Peter Guga zaradi neke zapuščinske tožl>c V bin dem' sovraštvu. Posebno Ivan, ki iKileha .že dve leti za stišice, črti svojega starejšega brata. Zadnji i čas ga j«1 V>!czall pokala v postel-! jo, iz katere ne vstaiu? več. Ko je i Peter zvedel, da mu je brat na smrtni ppstdji, pozabil je ua sovraštvo. ter pohitel k njemu, da sc pomirita ter Ra tolaži v zadnjih tre-' notkih življenja. Ko je pa vstopil v bratovo sobo, začuli so iz nje pok ter našli Petra ustreljenega ob bratovi postelji. Ivan namreč še na smrtni, postelji ni mogel bratu odpustiti, temuč je snel puško s stene nad posteljo ter ga ustrelil. Morilca niso zaprli, ker sc z vsakim dnem pričakuje njegova smrti. Bogastvo jezuitov. PokojuGjunister Miquel j<1 cenil prcmov 11.1 20 milijard, liodisi, i Cja^vota nekoliko prevelika aH premajhna, gotovo je le toliko..da ima jezuitski red samo v mestu Metzu hiš In zemljišč za 20 milijdnov mark. Pred izgonom j so imeli jezuiti v teh svojih hišah razne učne zavode in cclo svojo bo-goslovnico. Odkar |Ki so se morali jezuiti na Nemškem umakniti iz javnega "delovanja", oddali so svoje, hiše iu zemljišča državi in zasebnikom v najem. Država ima samo v aii hiši učiteljišče in.inten-danco 16 voja. tako veliko je to poslopje. Toda zadnja leta so jezuiti, ki so imeli v svrho uprave v Metzu enega svojih patrov, sklepali najemninske pogodbe le na kratke dobe. ker so slutili, da se jim bliža čas, ko sf zopet povrnejo k "uspešnemu delovanju'" v Nemčijo, kar »e je tudi izpolnilo z odpravo parg. a. POZOR ROJAKI! Naznanjamo tem potom vsem •niin, ki so seže oglasili In dru* glm, da imam«knjižic«: "ŽRTEV RAZMER" ali »ZAPISKI KRANJ-SKEOA KAPLANA", že goto«. IOd danes naprej nam j« vsako na* ročilo dobre deila in ho tečne izvršeno. Cena knjižici s poštnino vred, je 2Sc. Uprav. -.<11. Sv". Dni št vene vesti. Društvo hv. Petra In Pavla Poživlja vse svoje ude, da so zanesljivo1 udeleže zborovanja1 rarfkega 18. v mesecn v dvorani- na S. Snntu Fa Ave. st. 1207 PUEBLO. COLO | Bratsk« druStvo: "SOKOL" Bpadajo6o k J. S. K. J. ima svoje J j redno sejo vsako tretjo nedeljo « mesecu v društveni dvorani na ">02 Sr. Santa Fo Ave. Društveni zdrav. I nlk jc Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwlftd Ave. K mnoKobrojnem pristopu v j čilo društvo vabi vljudno ODBOR. PUEBLO, COLO. Ferdinand Petsclie 576 W. 31. Street JAVNI NOTAR. Izvršuje vsa notarska dela; pruvza-me zastopstvo pri vgakpjakihtoJboh wylniiah ino.k.uuBtr.ogr. konzulatu. AUENT ZA V A BO VAN IA ZA ŽIVLJENJ K, P HOT I OGNJI IN TELESNEMU POŠKODOVANJU Vseskozi strokovnjusko in Btrogo IKJŠtenopoetopunjo v vsili slučajih Spričevala o tem na razpolago. 500 mož i»trebnjo za Rainer- jevo pivo in Botrrlxm Wis-ky piti, finosmodko kaditi iu bc veseliti. ltazpišilja staro Im-Io iu staro črno vino po "i0 centov, ter star grape brandy po $2 75 galon. ANTON KRIZE, OAT H ILL. NAPA CO. C AL. JOHN FERBEZAH 629 S. Santa l:e Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, opo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Waltorjevo pivo I z-vrstno žganju iu fine smodke no razpolago. KALIFORNIJSKO YINf • na protlaj. Pridelek farme Hill Uirt Wineyurd. Dobro črno in belo vino l>o 35 do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; risling &.r»e. Kdor kupi manj kol 50 galonov vinu. mora dati za jKisodo. Droinik pa.$9.'40 dofa.76 gal.; slivovic po $3 gal. Pri večjem nu-ročilu dam pdpust. V nmogobrojna naročila se pri-IKirrčam STEFAN JAKS1IK Box 77 Crockett, Col. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-iiini "saloonu' vedno »v«/.« najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske sinodke ua ruzpolago. VBaee-uiu v zabavo služi dobro uro-jeno kegljišče in igral/ia miza i ijooI tablo). Solidna poatrež ha zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporočat MOHOR MLADIC 617 H. Center Ave. blizo PJ, ulice Chicago, III. Tj H 587 S. Centre Ave. ju Slovanom najlwlj priljubljeno za vsakojake veselico, predavanja, plese, zborovanja itd. Nadalje priporočam slovenskemu občinstvu svoj le. po urejeni "SALOON", JOSEF 0HORNY, lastnik. HIIIM»W#WWM»mW Anton Sukle PlTEBL(), Colo 601 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 692 Red in 378 Black UltBAN BRO S pogrebniki. :<9H W. l»th. St.Chlcaga, UL CENA IN DOBRA P0STBEZ1A Novi izvanredni uspehi MJLE.Č.Collinsa V ZDliATIT.STVI. Mnogi izmed naSih rojakov, ki si služijo vsakdanji kruh ali pod zemljo ali v tovarnah, liitlo v prezgodnji grob, ker v bolezni ne ISifejo pomoči tam, kjer III jo dobili. Vslcd slabega zdravljenja se njih se- ! stav oslabi, bolezni bc zastarajo ln postanejo neozdravljive. MIH Itojakll Knlaj se vam bodo že oel odprle! Ke-daj boste spoznali svojega dobrotnika? Čltajte, kuj plljejo sami vaši rojaki o novih uspehih Profesora H. C. Collinsa. Harhbuton, Ohio. Jan. 27^1 1904. Velecenjeni gospod Profesor Collins! Trpel sem 11a bronhitičnem kataru, neprestanem kaSlju kateri mi nidal pokoja noč in dan,/da sem popolnoma oslabel, k tcmu/pridružUo se jc Se ne znosna bolezen na desnem boku mojih prs, mislil , sem da bodem obncmogcl/\' tc-m položaju obrnil - sem se na Vas Prof. CollinA nagel sem Vaš naslov v mnogih slovanskih listov ala VaSa zdravila zamo- l^1] rejovti celo istega, kateri ubupa nad svojim Žlvljen- " I jem. Li en poskus v VaSlm zdravilam katere sem pravilno po Va-' Sem ukazu jemal, pripomogel ml je da sem popolnoma ozdravil. Va3 udani J. Hrignel, Člen druStva of American Legion of Honor. Weston, Colo.. Jan. uth 1904. Cenjeni mi Prof. Collins! Bila som upozorjena 11a VaS cenjeni naslov gospod Prof, Collins, od ljudi kateri so se. na Vas obrnili za pomoč k<> so bili bolni. Ubogala sem jih in Vam Prof. Collins poslala natančen popis t svoje bolezni, iinela sem vratobol in trgalo me je i po vsili udih. Poslali ste mi medeclne, jemala sem jih po predpisu Vsilim in v preteku 4 tednov sem popolnoma ozdravljena in smolo smem tvrditi da moje Prof. Collins obvaroval prezgodnje smrti, bila sem v istini na robu groba. Zatoraj se čutim dolžna se javno zahvalili temu zdrav-niku, ker se čutim zdrava in sem srečna sedaj v krogu svojo družine. Za Va5 trud se srčno zahValujem. Bog nej Vas blagoslovil Bilježim VaSa hvaležna Marla Baltazar. Zahvala I/. Canade. Mr. Napoleon Trehan iz So. Faustin P. Qu., Canada piSe sledeče: Dolgo let sem trpel 11a akutnem reumatizmoni, primoran sem bil čuvati svojo postelj, vžival sem različne medecine ali ni jed na mi ni pomagala. Moj prijatelj svetoval mi je, naj se na Vas obrnem, storil sein tako kakor mi je svetoval, mnenja da ml tudi Vi pomagati ne bodeto rao-tfli, ali po prvem zaužitju VnSib zdravil zapazil sem •takoj tla mi jc bolje, in po rednem zaužitju, VoSlh zdravil kakor mi je bilo predpisano sem popolnoma ozdravil, zakar Vam izražam javno mojo srčno zahvalo. He-li liot-eto tu-di ozdravili? PiSite takoj ali se pa osebno oglasite pri Prof. lir, E. C. C0L-LINSU lu bos^e povolmo zlečenl. Cele kltlge SV(m1qČD bi se dale napisati o njegovem velikim-—,| ekein uspehu v lečenju raznih boleznij, ker je on toliko luidij ozdra-Jd vil popolnoma, o če mu »pričujejo živeče primere t. j. njegovi bJvSi itj bolniki. Može, žene, mladeniči in mladenke, ki trpite na notranji, !-l glavni ali vnanji bolezni, poiščite si pomoč tam, kjer odi-ijj no jo dobite, pri Prof. Dr. E. C.Collinsu. jj < /iiN pluti, oii«4 IriUi, 11 <.5 odkliuliijlu! ij Ktlor sum 110 moro priti, naj takoj ]>išo im to adresso; PROF. DR. E.. C. COLLINS, 0 W. 34th St., New York. Tradue ure zjutraj od/i o'do 5. ure popoludne. V s t redo in ]»c-tek do 8 ure zvečer V ntideljo od tO. do 1. ure, • V/'S'" a. ZA ameriko ]»tentinuit lUrinanike, ' izvrstno delo, se dolie saaiti pri ! Hloveucn A John Uolob m BRiDtiK 8T. JOLIET. ILL. TRGOVINA l OBLEKO-365-36/ Blue Island Ave. cot. 14th Str. Naša zaloga moških in mladeniš-klli »pomladnih in poletnih oblek je dogotoyljena. Obleke najbol|-fiega kroja po primerni ceni. MOŠKE OBLEKE in površne spsmladiie suknje iisjlep šeg« kroja po......................................... M0SKE OBLEKE Iz najboljšega sukna ln podlage naj- novejše mode po......................................«13.lili OB L K K E ZA DEČKE IS O T E0K K, novomod- .. . .. ne in izbornega kroja od......................Jc.jlJ GO )f,3U '.. ♦ .■ j. Pridi in prepričuj se sam. .Solidna postavita in za vsakega enaka cena so miš smoter, 365-36? Blue Island Ave. cor. 14. St. Opatov praporščak. Zgodoviska povest. Spisal F. 7?. XXIII. — Zakaj mu nista priskočila na pomoč? se je srdi! opat. Lepa junaka, ki ju navadc'u hlapec užcnc. ' — Premilostni gosjxxl opat, je «kja| pripovedovalce, midva nisva razbojnika. Glogvic je bil doliati dati Rovanu zadoščenje. Sicer pa Kovan ni UJapcc, nego svoboden mož in čc je "oil vreden, nositi Vaš prapor, premilostni gospod opat, potem mu mora vsak vitez in sam vojvoda dati zadoščenja. . — In kaj je bilo potem? je vprašala vojvodinja. — Rovan je stopil pred mene in pred mojega tovariša in dejal, da mama je na razpolaganje. — In vidva sta to hvaležno odklonila! se je rogal opat. Pripovedovhlec je nekoliko zaru-otem pa odšla. Kmalu so ji sledili tudi drugi. Posli so prinesli nekaj gorivih sveč in jiii |xjstavili kraj stelje, potem pa tudi odšli. Mrlič je ostal sam in zapuščen. v XXIV. V zatiškem samostanu je smrt Pavla Glogvica provzročila nekako paniko, zlasti ker je bil Rovan na-* ♦ povedal, da tako, kakor z Glog-vicem, obračuna z vsemi, ki so se H udeležili orgije na samostanski pristavi. Vclikaši, ki so se mudili kot gostje in opatovi varuhi v samostanu, so nagovarjali opata, nai udari x oboroženo silo na smreško graščino in naj se polasti Rovana, veKka-U bodo že preskrbeli, da Rovan ne foo živ ujet. Tij|mi početi, kar bi hoteli, tako je Mig iVxhuVval velikaše. V tem kranjskem kmetu tiči še mnogo pa-ganskega duha, neka* ponosa in upornosti. .To sicer ni več, kar jc "vil nekdaj. Časih je bil kakor volk, če se mu jc zgodila kaka krivica, zdaj smo mu vtepli že precej kristi-janskega duha sužnosti. Tako daleč pa ga le še nimamo, da ,bi poljubljal biČ, s katerim se ga tepe. Cez nekaj stoletij bo drugače, Tedaj se bo kakor jpes plazil pred vsakim duhovnikom, ali dotlej bo treba šc mnogo dela Kmetje imajo v Rovana neomejeno zaupanje, in če bi se mu kaj zgodilo, bi to mi krvavo plačali. • Velikaši so sprevideli, da ima opat prav in zadovoljni so bili, ko jim je opat povedal, da že ima natančen in zanesljiv načrt, kako se na tihem odkriža Rovana. Predvsem je opat dovolil zat!-Ikim menihom, da so smeli zopet svobodno hoditi iz samostana. Svojim privržencem med menihi je na* . točil, naj hoflijo med ljudi in naj jih pomirijo glede dogodkov na pristavi, obenem pa naj jih naščujejo proti Rovanu. Menihi so bili nove svobode sil-jio veseli. Pogrešali so jo težko in njihova nezadovoljnost je bila velika. kajti moKti ,;.n delati jih ni veselilo Komaj je opatj taiglasB svojo odredbo, so se menihi kar vsuli iz samostana Hodili ?o po hišah in po krčmah, pohvali ncele tioči in se časih s kmetskimi fanti tudi spoprijemali in pretepati. 7.1-veli so divie in razuzdano, in četudi 5e je marsikdo s krvavo glavo vra-* * v samostan, se vendar niso čisto pr«nertiJi. Matere so začele svoje Were in ali r, 9B dasi so menihi zopet vtihotapili več žensk v samostan in jih kar tam pridržali. Da tako početje kmetov ni pomirilo, nego še bolj raždražilo,"je umevno. Obenem je pa tudi opat iiajel dva tuja; v 'zatiškem okraju neznana vojščaka, ki sta bila samo njemu na razpolaganje in sta dobivala samo od , njega 'ipo,velja. Prebivalci samostana se za ta dva nemška vojščaka, ki sta prej služila celjskemu grofu, niso dosti menili in nihče se ni brigal, kod da hodita in kaka na ročHa imata. Navadno sta |«>]k>1 d i h* zapustila samostan in se vrnila šele pozno ponoči. Če je opat mislil, tja ga bodo sedaj v borbi proti Rovaitu podpirali tudi tisti menihi, ki. so bili sicer njegovi nasprotniki, Je bil v zmoti. Prijor Markvard je sam hreiienel, da (»stane opat in jc novo svolxxlo, katero je opat podelil sainostancern, porabil v to, da je začel na svojo roko tajno vojsko proti opatu. Sc daj je mogel zopet stopiti v zvezo s svojimi prijatelji v Ljubljani, z vi-ccdomom in z grofom Ortenbur-šldm in delati priprave, da odstrani opata. I Vi tem je predvsem računal na Rovanovo |x»moč. Rovan je bil pravi mož, ki je mogel nastopiti proti opatu, in zato je prijor Makvard kar preža! na priliko, da se snide z Rovanom. A trajalo je dolgo, pred-110 se je ta prilika ponudita. Rovan je namreč moral paziti na ijvojo varnost, kajtii če bi ga bili opatovi velikaši v roke dobili, bi ga bili brez usmiljenja polnili. Nekega večera pa se je prijorju Markvardu vendar posrečilo, da je nalete! na Rovana. Markvard se je iz St. Lamberta peš vračal v /a-tieino, ko sta 'prijezdila Rovan in njegov prijatelj Matija. Matija je žc od daifcč spoznal prijorja in ker ni bilo daleč naokoli videti človeka, sr je ustavil, da bi se s patrom Markvardom malo pošalil. — Halo, prečastiti gosjxxl, je Matija ogovoril Markvarda. po čim so pa zdai odpustki ? Kakor veste, imam zdaj jaz vojsko s samostanom. Če bi se mi kaj primerilo, bi še! gorak v pekel, zato moram dobiti nekaj odpustkov. — Tebi tudi odpustki iie bi nič pomagali, je osorno odgovoril prijor. Ti si že zapadel hudiču. . Matijo pa je osorni odgovor pri-jorjev razžalil in zato je tudi osorno odgovoril. — Pojdem pa v Rim |>o odpustke. Rovan pravi, da sc v Rimu za denar vse dol«. V pekel pa ne maram iti. Da veste! In zato ne maram iti, ker j e doli preveč zatiških menihov. Jaz. teh menihov /e na tem svetu ne morem videti, kaj še da bi jili v peklu vso večnost gledal. Markvard sploh ni poslttšjd, kar je besedičil jezni Matija. Pristopil je bil k Rovanu in ga povabil na zaujK-n t>ogovor. Rovan je bi! koj pripravljen. Stopil je s konja in šel 3 piijtrt jčm od ceste v silrtli, kjei' sta se moža v sedla in se zapletla v IX)gOVOt. ' Matija jima je počasi .sledil. Na-krat je njegovo ostro oko zapazilo, da se v grmovju, ki je stalo v bližini, nekaj giblje. Ustavil je konja in sc obrnil nekoliko na stran, a tako, da je mogel grmovje natančno opazovati, v kolikor je bilo to v mraku sploh mogoče. A vse je bilo mirno. Že je mislil, da sc jc zmotil, ko je Rovan nakrat bolestno vskliknil, iz grmovja pa sta skočila dva moža in se spustila v beg. V tistem hipu jc pa tttdi Matija vspodbodcl svojega konja in kaf.or strela švignil za bcguncema. Ko sta moža čutila, da jima jc Matija za petami, sta se Ločila. Vsak je stekel na drugo stran. Toda Matija ni niti trenotek pomišljal, kateremu bi sledil. Potegnil je konja na desno — še nekaj skokov in konj je begunca podr! 11a tla. V tciu hipu jc tudi Matija skočil s sedla in prijel moža. Ne da bi govoril besedico, je Matija begunca privezal h konju in se vrni! tja, kjer sta sedela Rovan in Markvard. Ko je z jetnikom dospe! na mesto, ie videl strašen prizor. Rovan je ležal na travi kakor mrtev, iz vrata pa mu je.curljala kri. — Zavratno je bi! napaden, je prestrašeni prijor povedal Matiji. Ptišica je zadela v vrat. Zdi se mi, da že umira. Prijor je pokleknil poleg Rovana in začel glasno moliti. Matija pa je prijorja sunil v stran, cdreza! kos srajce ter dbVezal Rovana. Po je brezzavestnega prijatelja vzel na roke. konjat za menoj, je ukazal prijorju, jn če bi se jetnik gtfljil, ga na mestu ubite. — Kaj pa hočete z Rovanom, je vprašal prijor. 1 — Do prve koče. Tam ga Jxxlo ženske obvezale in mu dele na rano kaka zelišča. Potem pa peljem na smreško graščino. XXV. V zatiŠki okolici je zavrathi na-> paid na Rovana provzročil velikansko nevoljo in če bi se bil kdo postavi! na čelo temu gibanju, bi bil lahko provzročil največji punt. Kmetje so kar očitno govorili, da bi bjlo najbolje užgati samostan in pobiti vse, menihe in- njihove zaščitnike. Ko bi bil Rovan le besedico rekel, hi se bili dvigniti kmetje proti samostanccm. Toda Rovan te liesedif ni mogel reči, ker jc ležal težko ranjen 11a graščini Smreka in sc boril s smrtjo. Matija ga jc bil z veliko težavo spravil domu. potem pa takoj odja-hal, naravnost v Zatičino. Mila je žc noč, ko j c potrkal pri nekem znancu in ga preprosil, naj giV v samostan klicat patra Tiburcija, samostanskega zdravnika. Ta se je takoj odzval, misleč, da je klican h kakemu bolniku v Zatičino. Koinaj pa sc jc oddaljil nekaj korakov od samostanskih vrat, je skočil k njemu Matija. -r- Gospod pater, je rekel, prosim Vas, da greste dobrovoljno z menoj na Smreko. Rovan je težko ranjen in potrebuje Vaše pomoči. , Menili je ugovarjal in sc je branil iti, ali Matija se za to ui zmenil. — Če ne greste iz lepa, pojdete pa iz grda, je dejal Matija, zgrabil šibkega patra in ga |xi kratkem boju |xucguil na svojega konja. Pater se je branil 11a vso moč, ali o-pravil ni ničesar. Ko sta dospela 11a smreško graščino, je Matija rekel patru; — Rovan je v smrtni nevarnosti. Opatov nemški strelec Vitold je iz ozadja ustrelil na Rovana iu mu je pšica prebodla vrat. Opat je to naročil. Opat je poskusil Rovana u-smrtiti, vi morate Rovana ozdraviti. Morate, — da veste! Tu se Vam nič ne zgodi in lahko ste brez skrbi. Samo toliko časa. ostanete tu, da Rovan ozdravi. Če pa ne ozdravi, potem, potem — se tudi vi preselite na oni svet. Tako — zdaj veste, pri čem da ste. Zdaj pa pojdiva k Rovanu. Pater Tiburcij je ostal več tednov na smrečkem gradu. Bil je dober zdravnik in *e je resno trudil, da Rovanu reši življenje. In posrečilo sc mu je tudi tako dobro, la jc čez nekaj časa nx>gcl Rovano-vemu očetu in Matiji povedati, da smatra ranjenca rešenega. Matija ie bil tega s|>oročila tako vesel, da je šel v Višnjo goro in tamkaj tri d rti in tri noči nepretrgoma po-pival. Ko je Rovan toliko ukteval, da je mogel iz postelje, so imeli na smreški graščini veliko |X»svetova-nje. Matija je sicer Rovana sili!, naj s kmeti napade sanwfstan in vse pokonča, a ni ga mogel Pregovoriti. — V pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MAUTLN POTOK A U, r.tVl S. Centre Ave. Chiengo, 111. Telefon štev. Itžl Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Kueeieka. _< ^Ok kadar hočete odpreti saloon iJH aH se zmeniti za pivo| Lahko: mmm Kadar nimate t'usa priti osebno do nas, pišite ali telifuuirujU nam, la'knr lxxlute dobili hitri odgovor. Iuiumo pivo v sodčkih in izvrstno 'ležuno pivo (Lager-Beer) v steklenicah. govorite z nami v slovenskem jeziku, a noše i/borno ph« j« sko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. 21. & Blue Island Aw. OBV ESTILOI Podpisani ši usojam naznanjati p. u. občinstvu, da seal prevzel ••Saloon" rojaka .Tak. Atnrtiiioifa v Sumit, III, Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojuke uajuljudnejšo, vsled česar tipam, da se bode tudi mmi izkazovala tista naklonjenost, kar kor mojemu prednikn. Posetnike prijatelje in c. rojake v obče zagotavljam, da bodo vsak čhb postreženi točno z izvrstnimi emodknini, svežo pivo, raznimi likerji, "Porlvini", Trinerjevim rinom itd. Za zabavo novodobno ktgljiače. Rojaki znanci, pri-^ jatelj obiskujte me v prostih arah. vzivali bodete vsaj čisti zrak. Nazdir! »--• FRANK KOENIO, o--« Summit, lil — —