Phm*>m Sietflke* KnUia IM* —*7S, •k —daljah Dl* 1*—*
iSPCjatfivr:
Inl i DMF—
D tl—, m ■Im uli ■ Dl«—-
'mmrdk p» iatmmm. «wnl» — jri mnni »JMOW*
Po5lnM8lJf«EI*lMrfS©169lfcf. tena danaSnle žfev. Oln -'75
pMt*me TTrrlfci Rmdn* Dk«4L •b mJalVJi Dl* h-%
53Hr* « hm* * >
zJEsss?—* %**■%_>«■ >■'»**
N*«l»v
■ •*• *- ~	1 1 Cp
LJu.bl jan
Maribor, torek 16. marca 1926.
Loto: VII. — Številka i 61.
«s
BORZA
1
CURIH, (Avala), 15. marca 1926. (lav.) Beograd. 9.135, Pari® 18.87. London 25.25, Newyork 519.50, Milan 20.85. Praga 15.385 AVien 73.22, Budapest 0.0072, Berlin 123.70, Varšava 67.50. Bukarešta ?.1S5, Sofija 3.75. Atena 7.35.
Proračunska debata
Proračun poštnega ministrstva sprej
BEOGRAD, 15, marca. (Tzv.) Po mirni in, stvarni debati je bil včeraj sprest Proračun postnega ministrstva, ki *»aša 428.650.268 dinarjev. Poštni lnini-fcfej- dr šiiperina je predložil skupščini obširno poročilo o stanju našega poštar*
*t''a. iri podal jako izčrpno Stati tiko.
Med drugim je tudi omenil, da so se po-Prej tiskale znamke v Ameriki in Angliji. dočim sp sedaj že tiskajo doma v državni tiskarni- * čimer so se stroški *n*!,rio znižali. Poslanec .\gatonovi£ j®
*trogo nastopil proti kršitvi pisemske tajnost;. Tudi drnci poslanci «o kritizirali proračun, ki je bil zvečer z večino glasov sprejet.
•Danes dopoldne se je pričela debata 0 Proračunu poljedelskega ministrstva.
et. — Ekspoze poljedelskega ministra.
ki znaša 36,665.400 dinarjev. Poljedelski minister Vasa Jovanovič j® podal izčrpen ekspoze, v katerem je omenjal težaven položaj našega poljedelstva. Povlav-jal jf>, da bi že vendar anorala po sedem* letnik državno pravnik in političnih bojih nastopiti konsolidacija v dirzavi. Pri izvrševanju te važne naloge igra poljedelstvo veliko vlogo, kajt-i $0% prebivalstva tvori kmečko ljudstvo. Navedel je več statističnih podatkov' o stanju poljedelstva in ugotovil, da je živinoreja pred vojno kila v mali Srbiji večja, kakor je danes v celi Jugoslaviji.
Nato s* je razvila debata, v katero sta posegla dva opozicijska po-lanoa. Popoldne se bo debata nadaljevala.
 □------
Radič o naši zunanji politiki
. LJUBLJANA, la. marca. (Izv.) V mn-kraju na Kolpi pri Brodu_ je imel ?v*raj Radič sli od, katerega sc je udele-**lo več hren tok ih in slovenskih Kmetov. "&di<s je imel dva tovora, ko j ih poslcd-*il je bil velike politične važnosti. Nr.-je. da bo skupščina delala do 1. j^SrnatB 1.1. in da bo sprejela davčno re-mrmo, nov zakon o občinah ter zakor. o Hvilnwrn jn kazenskem pravu. Z ozirom
Ua Odant«!« m,nj TlaU.rt Ir. nouA flrvflrrt
~ oo ..........................   ,-------_
®Wa drtava v blok zapadnih vele-il. •oajprej«, bomo sklenili pogodbo z Franco. a nato posebno — ne tajno — am-
pak javno pogodbo z Italijo. Ta pogodba bo registrirana tudi pri Zvezi narodov. Po sklenitvi te pogodbe bo mogoče izdatke za vojsko znatno znižati. Sedaj zanša stanje vojske 109.000 mož, zadostovalo pa bo 60 do 80. ali pa, celo samo 50 tisoč mož. Ti pa. morajo biti dobro oboroženi, v slučaju potrebe pa se lahko pokliče pod orožje vse prebivalstvo. Zato je treba ljudstvu dati orožja, odvzeli pa ga razbojnikom in lopovom. Mi rabimo dobro orož,je, dobra letala, in dobre pod* mornike. Pogodba, ki je bila sklenjena z Italijo, ni naperjena niti proti Nemčiji. niti proti kaki drugi državi, ampak bo služila. Te v varstvo naših meja.
5555
55
Dnevna kronika
. ~~ Smrtna kosa* V Varaždinu je umrl fcuiošnji pravoslavni župnik prota Vo-tJtotr G j, j a n k o v ič, ki je deloval fri-ueaet let. v najlepši slogi v čisto hrvat-iT® kraju in je slovel radi svojega po-iflja in strpnosti, iv, JOletnicft ruskega lista v Beogradu. d6,doi. je »lavi! sedaj v Beogradu uhn-ruski dnevnik »Novoe Vremju« 50 etaica svojega, -obstoja. List je izhajal km revolucijo v Petrogradu in veljal glasilo carističnejja režima. Tudi v Jv°gradu zastopa reakcijonarne. težnje s, *• zavzema, za prstendenstvo Nikola-^feolajcvdč.
jrT.Duiiite in bajoneti namesto prosvete, ^^•^raka vlada j« nedavno objavita IsJaoun prosvetnega ministrstva za 1. Ul' ?° Poračunu dobi prosveta vsega p^jWijonov pengov. Od za ljudske šole fj^m^niranih 28. milijonov se bo za •Soči šole porabilo le 121 milijona, bo ostanek uporabljen za konfe-e * Srednje šole dobe 37 mi-lii) i	1»	proračuna je razvid-
ov * * Madžarska samo 4.469 učite-Šli pa ilD*a 25-000 žandiairjev in J, ipjc	Narodna	prosveta bo v
SojJT-.T^jda 43 milijonov, a policija in ni °ngani 66 mi;Mjonov.
Še r Amnndaenovi načrti. Vsemi je lAnwi»iVe;ni opominu lanska, ponesrečena Čaj. p^^nova ekspedicija na: SeVcrni te-% bo	raziskovalec,	p» ni obupal
tiiHn* , ^tel zopet v deželo ledenih gor, Hsio-,,	Te	dni je dal ameriškim
šrjefLJu?^*^ jfcjavo; »S stoodstotno -? sklepam, da 'bo polet Swal-^■^rž v^e-	Na	pot se podamo
Iti;	ali	pa sigurno v junl-
tudi nov naskoK na hajve-
Vt««niS-»^awWllit E,v®rfttt- bo tedaj vou leto® dovolj senzacij.
— Nove vojne na vzhodu. Iz Jpruzile-ma poročajo, d® J® PO prelomu mirovnik pogajanj izbruhnila, zopet, na v.sej Srti nova vojna. Damask je ogrožen in ga bodo Evropejci najbrže zapustili. —_ O •izbruhu nove. meščanske vojne poročajo tudi iz Kitajskega.
— Radi stanovanja... Dunajski listi poročajo: V neki predmestni hiši sta stanovali v skupnem stanovati ju dve sesiri Wolfovi, obe telefonski uradnici. V zadnjem ča.su sta se jeli pogosto prepirati, ker se je Marija hotela poročiti in jo rabila stanovanjc zase, sestro Francko pa bi rada .izrinila.. Te dni je prišla na policijo Marija, in ovadila sestro, da jo je dejansko napadla, in davila, obenem pa ji zagrozila, da bo ponoči odprla plin in bosta, obe mrtvi. Ivo se je Marija vrnila domov, je našla sestro mrtvo v s plinom napolnjeni sobi.
— Kongres mednarodne protitnber-kulozne unije se ‘bo vršil v času od 30. septembra do 2. oktobra v Wa'Sklngtonu-
— Rifanci so pričeli ji ofenzivo. Bilanci so zopet pričeli napadati. Lotili so so španskih čet, a so bili v bližini Tet* mana močno potolčeni. Tudi Španci so imeli nekaj izgub.
— Deška frizura ni nič uovega. V tujih listih beremo,- Jane Jovell, ki ja v Em,s:worbhu srečno doživela svojo 100 letnico, je izjavila., da »i je dala, že 1. 1840. ostriči laso a la »Bnbikopf«. Takrat je bila moda, da so ei ženske na vratu strigle lase. zato so pa nosile ob straneh dve dolgi kiti.
— Zahvala. Prejeli »mo: Gospod dr. P i p u š, posestnik opekarne v, Račah, jo naklonil novozgrajenemu šolskemu: odru v Račah 200 Din podpore. Za ta znaten prispevek k skupnimi dosedanjim: stroškom! šolskega odra v znesku 6103 Din izreka blagemu g. d uro.vat el ju najtojdej-šo zahvalo Ivan M o h o r 'k o, šol. uprav, v Račah1,
Mariborske vesti
Maribor, 15. marca.
Jelisbva Zadravec f
'V Središču ob’ Dravi je umrla včeralj po dolgi težki bolezni ga Jeliisarva Zadravec, soproga našega odličnega somišljenika, širom Slovenije znanega in-du-stri j.alca, zborničnega svetnika in vrlega narodnega delavca gosp. Jakoba Zadravca.
Z rajnko odhaja iz življenja^ tiha1, Ijudomila žena. vrla mati in skrbna gospodinja, ki je uživala velik ugled v vsem okolišu in čije dobro srce je občutil marsikateri revež. V Središče je prišla. iz starega Varaždina, kjer je var asi a v ugledni meščanski družini,
Zapušča poleg soproga, tudi ^ sina-edinea. Bodi vrli ženi ohranjen časton spomin, bridko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Anketa za povzdigo tujskega prometa v mariborski oblasti.
Na inicijativo velikega Zupana g. 'dr. Pirkmajerja se Je vršila danes dopoldne na velikem županstvu anketa, ki je imela namen, proučiti smernice in sredstva za povzdigo tujskega prometa v mariborski oblasti. Poleg g. velikega žHpana so se ankete udeležili: mariborski župan g. dr. Leskovar, zastopniki Slovenskega planinskega društva, gostilničarskih zadrug v Celju in Mariboru in zastopniki Olepševalnih društev v mariborski oblasti. Predstavniki omenjenih korporacij, ki so zainteresirani na tem, da se tujski promet pri nas čim bolj dvigne, so sklenili, da se ustanovi za mariborsko oblast posebna tuj-sko-prometna zveza, ki bo delovala ločeno od ljubljanske. O podrobnostih današnje ankete bomo jutri obširneje sporočili.
Zahvala
Slovenski pisatelji iz Ljubljane, ki so se udeležili mariborske Prešernove proslave so doživeli tako prisrčen sprejem in užili toliko presenetljive gostoljubnosti in prijaznosti, da čuti Društvo slovenskih književnikov prijetno dol žnost izreči najtople-jšo zahvalo slovenskemu Mariboru. Posebej se zahval ju jo še mestni občimi z gospodoma županom dr. Leskovarjem in podžupanom dr. Lip ol d om1 na čelu, vsem zastopnikom oblasti in društev zn njih ljubeznivo pozornost, gospodu dr. Černiču za njegovo gostoljubje, upravniku Narodnega gledališča dr. Brenčiču, urednikoma dr. R e is m a n u in B. Borku za njih organdzatorno Silicija tivnost, k'i je proslavo omogočila, gosp. inž. D r a čar j u, v etaindu s t r i j«l cu gi. Rosen b ergu, g. inž. Krejčemu Iz Ruš g. grofu Herbersteinu* ki so društvu ljubeznivo prepustili svoje avtomobile za, izlete v Mariborsko oko lipo, ravnateljstvu Falske elektrarne za inietruktivno vodistvo po napravah, g. ravnatelju Žmavcu za prijazni spre jenu1 v vinarski in sadjarski šoli,'vsemu občinstvu in ne v zadnji vrsti šolski mladini^ ki je tako številno in «, takim umevanjem1 prisostvovala prireditvi. -Odibor društva slovenskih književnikov
*-o—
m Smrtna kosa. V noči 13. marca tl ob 1. uri, je umrl. u svojem' rojstnem kraju pri Sv. Petru pod Sv, gorami, kamor se je podal pred enim letom v .-vr-ho zdravljenja, komaj 39 let star trg, potnik tvrdke Durjhva. Ivan M o še ti Pokojni je bil v Mariboru obče znana in priljubljena oseba, otsobifo v trgov slcih krogih. Kot dober strokovnjak in veder ter vesel značaj je bil zelo spošto van, in arajbomo težko pogrešali. — Naj v miru počiva.
m »Naša Straža« definitivno pvene Kala. Včerajšnji »Slovenec« jc objavil ofioiolen sklep Katoliškega tiskovnega društva, v Ljubljani in v Mariboru, da ee »Naša Straža« spoji s »Slovencem« in preneha koncem tega meseca izhajati, »Slovenski Gospodar« bo dobil »Domo Ijtrbovo« Ilustrirano prilogo. Edin kato liiki (tn dnevu »k za cele Slovenijo
M
Nikoli m ba rnMen ko« 3rfrfchto»«p
mila. v katerem bt «e mo^a tudi le najmanj}« potvorba.
Nikoli ni 5chichk>vo mUo | valo kos« perila.
VcdlkO i« ScblcMovo mMmdMM* neškodljivo.
Lahko bi ceno Schjcbšovem* oM* a i htdi znlšall, če bi hotelir raW* surovine in posvefati manjšo,-: skrbni izdelavi.
Tet« ne storimo, ker neomajno:	IM-i
Schfchiovo milo je^
Pristno 1* * i
beremo v tem proglasu — je ki bo imel od 1. aprila v OiirflovS ni posebno uredništvo m Štajerska «• Tako poroča »Slovenec«. Njpgov« «**«-ga jo izvojevana; štajerski ki« so so morali ukloniti ih opustili Ijani na ljubo svoje posebno glasilo, ga je utemeljil dr. Korošec' za SilriB, ** samo kmečki krog čitateljev, katerem,* je namenjen »Slov. Gospodar«^ N«8* prerokovanje se je tedaj uresmiSilo; Bf mi, ampak »Straža« ho šla lovit vr«J5^V o Katerih srno mi zapisali, d« bo oivtatt o njenem' poginu,
mi Jadranska noč na vidiku, fftdn* lani, taKo bo agilno društvo vTaidi*®« priredilo tudi letos v Narodnem dontif »Jadransko noč«. Društva se na to z željo, da tega 'dne ne prir« svojih" priTediitev.	‘ w
m 'Jugoslov.-češkoslov. liga 3e nila na sobotni seji, da preloži na 3oe 18. t. m. nameravano predavanje goep. ravnatelja Rasla Pustoslemška na Bohoto dne 27. mairca. To je storila iz ozlro^ na druge prireditelje, zato pa' naj Be d®« 27. t.m. drugi ozirajo nanjo in naj pozovejo svoje člane, da se udeleže predavanja o češkoslovaški borbi za svobodo in neodvisnost.
in Nocoj, v pondeljek zvečer se ho oh 19.45 začelo v »Ljudski univerzi«- (kajdn-ska dvorana«) zanimivo predavanje g. prof. G a s p a r i n a o franeoekl revoln-ciji. Predavanje se naslanja na Sterilne sfcioptiohe slike, ki jih je dobila »Li-univerza« iz Francije. Opaziti je, del +. zadnjem1 času nekoliko pada obisk predavanj v »Ljudski univerzi«. Upamo, d« je to lo prehoden znalk in da bo nocojšnjo predavanje zopet pokazalo tolilep zanimanja, kolikor za intenzivno delovanje naše odlične Ijudsko-izobraževaJ-ne instiit-uoije v resnici zasluži!	:
m Ob Binkoštih na morje! Na p sbuiJo Jugoslov.-češkoslovaške ligo v Crikvo-nici je sklenil odbor tukajšnje Juzodov. če-škoslov. lige, da organizira za binkošti" e praznike izlet na. Jadran. Udeleženci bi imeli eevCda razne ugodnosti, ki za sedaj še niso znane, ki pa bodo «i-gumo take. da bo izlet znatno cenejši neteo bi bil za. posameznega izletnikai, — Izlet pa se bo pripravljal samo tadaj, Če so bo priglasilo zadostno število tanh nianoev. Prijave naj se pošljejo pismeno tajniku Jugos-1 ov.-čeekoslovaške lige g. inž. Leben n, Maribor, glavni kolodvor. Knborbttrn se bo pokazalo, da vlada za izlet zanimanje, bo liga preskrbela, da bo objavljen proračun stroškov z vštetimi ugodnostmi in pormsti.
m' Otvoritev razstave akad. slikarja Ante Trstenjaka. Kakor izvemo, M bo umetniška raftava akad. elikairia SfO*p, Ante Trst on j aka otvorila na Jožefovo dne 19. t.m1. ob U. uri dopoldan v kazinski dvorani, Razstava bo obsegala večjo število ali,k, večinoma akvarelov 1», Francije, Italije, češko in iz domačih krajev.
m Sestanek mariborskih zadružnih
načelnikov. Splošna zveza obrtnih za -drug sklicuje »a toreK 16. matroa ob 29
»T A B 0 K <.
V Maribora, 'dne 1 f. marci
ifis.
taci v društveno jjiisaflmo sestanek za-<Jružxuih načelnikov, na kaiterem se bo razpravljalo o n&in e rav an, i.li spremem-balli va jemMkihi in ponnagalskih preisku-šemj.
m; Moška podružnica. »Družb« sv. Cirila in Metoda« v Mariboru. Letošnji redni občni zbor se bo vršil v sredo, dne 24. marca e pričetkom ob pol 20. uri v
restavraci ji Nar, doma. Žo^ danes opozarjamo na to in prosimo člane, da se Za udeleže v čim večjem številu, ker bi doven&kejpu MaaAboam ne bilo v čast, n/ko- se ponovi žalostna »lika lanskega občnega zbora. Organizacija s talko.sla-vno preteklostjo in s tako vz w! šeni mi ailji, kakor jc Družba st. Cirila in Mo toda. tudi v dobi splošnega materij ali z-ma ne sme zaspati in otrpniti. Zato pri '*-dile,': da dvignemo in poglobimo naše narodmo-obraimbno delo. Odbor.
ni Po ceni meso. V torek dne 16. tm. od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču v uti pri mestni klavnici prodalo približno, .120 ker govejega mesa po ceni fi Din zn 1 kg. Pnodaja samo na kon-sumente po !—ks;
ni V četrtek dne 18. tm. bo v Narodnem domn »Jožefov sejem« v prid Sok. doiiiu v Mariboru Po pripravah sodeč,
, bo to ena. najprijetnejših zabav, zato ! naj nilu-.e. ue zanaudi po^etifci ta sejem.
m ■	s<>
' tiri' Samo .1 dnf v Klub-baru čarovnik Okiito in sicer v tofek, sredo in četrtek.	-	527
Protestni shod
proti postopanju tujih kapitalistov v Trbovljah
Narodno giadalRi«
SEFEKTOUL
Po n di! Ij ek, 15, marca. Zaprto.
Ttfrefc, 16. maam ob 20. uri »Beneški trgovec«, ab. C. premiera.
Sreda. 17. marca1 ob 20. uri Koncprt Ade Poliakove.
'Četrtek, 18. marca ob 20. uri »Cigani«, ab. B (Kuponi).
■ Fetdk, 19. martv.a ob 20. uri »Vesela vdo-
va« • (KuponiO.
Sobotni, 20. mavca ob 20. uri »Beneški trgovec«. Ab. A. ifoiroert Ade Pollakove v mariborskem gleda ifšču. Kot smo že ponotvno poroemli priredi v sredo, dne 17. marca ob 20. uri koncert gdč. Ada Pollakova, pevka svetovnega slovesa in najodličnejših pevski! t. kvalitet. Imenovana, umetnica je čostovailiai v viseh.večjih mestih Evrope ^ t najboljšiiarii. uispehonv tako v Berlinu, Rimu. Milanu. Bologni, Parizu itd. itd. jji-if^ka je pevko sprejela povsod z veli rim1 navdušen j emi hvaleč njeno vse-5tran»ko dovršeno prednasamje. Zato bo v .sredo v mariborskem gledališču res umetniškii užitek. Rajiti umetnica, poje 'operne arije z isto virtuoznostjo kot n-toietne pesmi. Ker ni verjetno, da pride v doglednem času v Maribor pevka sličnih 'kvalitet, naj nihče ne zamudi +ega
■ 'izrednega užil tika in si oskrbi vstopnice Še v predprodaji.
K premijeri »Beneškega trgovca na tnaril>orskem odrn. V sobotni številki »Tabora« smo pod tem naslovom na kratko govorili o snovi im o postanku drame »Beneškega trgovoac. Danes naj navedemo v glavnem razvoj dejanja v diraimi. — V prvem aiktu nam' pesnik . koj v početku razkrije otožno resiigjti-i'anont Antonijevo (beneški trgovec), ne kaj ga teži. a siam si ni čisto na jasnem, ka.i bi to bi’o. Nastopijo njegovi prijatelji Bassariio. Lorenco, Grnziamo. Prvi je zaljubljen v lepo duhovito nevesto v • Belmoiitu v Porzio, a nima do v oljnih gmotnih sredstev, da bi se v primernem .sijaju odpravil dc nje. Antonio, ki ire-notno sicer nima dovolj denarja, mu pomaga iz zadrege s tem. da ja porok
Včeraj dopoldan ob 10. uri se je vršil v mali dvorani Narodnega doma jako dobro obiskan shod ki so ga sklica lc: delavska sekcija »Or ju ne-, Narodna socijailna zveza. Jugoslovanska strokov na zveza in Samostojna strokovna de lavsika Unija, da skupno protestirajo proti nasiljem', H jih izvaja Trboveljska. premogokopua družba nad našimi rudarjii.
Shod je otvoril predsednik .Tugoslov širok ovne zveze. g. dr. Veble in obrazložil namen,-1U j;a jmajo sklical el ji s shodom. Takoj uvodom® je naglasil, da sklicateljev ne vodi nikaka demagogija, ampak da jiim narekuje njihov l«i(stna programi, da se zavzemajo za delavca v času, ko ga hočejo kapitalisti izigrajti. Povdaril je. da so se shoda u-deležile vse d$(trvtske skupino, ki so ču tile potrebo za skupen nastop, udeležili pa se ca niso oni lažisocijalisti. ki sicer vedno kriče, da s.o predstavniki delavstva. Nato je dal besedo g. T u m p e j u (Nar. soc. zveza), ki je osta-o napadal postopanje TPD in se zavzemal za enotno delavsko fronto, češ, samo sloga nam jamči za moč in uspeh. Za njimi1 je govoril c-. Triph 1 o. predsednik delavske »Orjune« in stvarni o razmotrival nastali položaj, ki je za delavca skrajno neugoden. Bedo nafiega delaven je naslikal tako živo. da so se slušateljem solzile oči. Zahteva.! je. da zastavi za de-lavca-trpina država, svojo avtoriteto in da prisilil družbo, ki se maisti z delavskim!! žulji, da odneha od zahtev in da zaposli delavce, ki so sedaj brez sredstev na cesti’ Nato je govoril še predsednik g. dr. Veble in razložil smisel socialnih zakonov, ki se pri nas sploh ne izvajajo. Država bi naj uporabila zakone im TPD bi se morala ukloniti, toda to se poprej me. bo zgodilo. dokler ne bodo soci jalno mislili tudi ministri. C rajal je brezbrižnost naše inteligence, ki se sploh ne peča s tolii perečimi socijal-nimi vprašanji. \
Besedo je dobil g. KaVčič. predsednik Samostojne strokovne delavske
Unije. Pozival je dela<vtstvo na skupen nastop .im izjarril, da z ozirom na izvajanja predgovornikov nima nič več pripomniti. G. Turnej je zahteval razpust zagrebške družbe Kaufman, ki posreduje prodajo trboveljskega premoga radi tega, da se prikrije stvarni dobiček TPD. Tudi g. Cesar e c je govoril; za enotno delavsko fronto in proti stran
herni šum v naravi, bakle'ug:7sriej?. \'a pokra j rim a je zavita v lahno, a. nepričlir-no meglo. .Tedva se razlikujejo pokrajine. Tukaj počivajo v l-sjjkib njah mlada *?rca ... S tem .a-lp ^11 pesnik. — Po uvodu prof. Kelemin5. " To je v kratkem vsebina oz. potok d*' jan ja čudovite lepe pravljične ves?lfr igre »Beneški trgovec«, ki je eno ri«J| priljubljenejših Shakespearjevih dfl _ vseli odrov. Upati jc. da bo tudi v n?' /še gledališče '..Beneški treovec« privaM občinstvo. TJežija je v rokah ravnatelji
karstvu im_ya®oepljenoistii v delaivskih .vretaih. G. 1*o 1 še je izrazil veselje nad
drame sr. Vaio Bratine, ki igra tudi Srr1'-loeka (žida); dalje nastopajo v veeju
številno udeležbo in komstatiral, da sei v*0^a*1 ga Buikšekova (Poraia), ara Safj
delavci vendar zavedajo svojih dolžnosti. Izjavil je. da. če TPD ne bo nihče ugnal, jo bo ugnati narod, ki danes pro-tesfarn. ne pa onih par lažnjlvih soci ja-liističn.ih mlečnozobcev. Kot zadnji je srovoril c:. Artnik o dohodkih TPD. Uradiui list, izkazuje 38 milijonov Din dobička. Toda dobiček je mnogo večji. V Trbovljah grade ogromno moderno bolnico, dalje veliko delavnico, ki bo stala 28 milijonov Din in ti gospodje si dele še dividendo ter se lahko znašajo nad delavcem kadar se jim zazdi. Zadovoljili naj bi se z manjšimi dobičkom in pocenili premoar, p«j M iia^i premalo rudarjev, ne pa da jih mečejo na cesto,
Ob zaključku so združene delavske organizacije sprejele sledečo resolucijo
1. >Tarodne delavske strokovne orga-nizacije v Marii’—-« se pridružujejo sklepom vseh de"-,:*Uh strokovnih organizacij. ki so '.nj »prejeti na shodih v Ljubljani in Trbovljah, ter zahtevam, ki mi bile izrečene v spomenici združenih delavcev, irročenj ministerijalnl komisiji v Trbovljah.
2.^ Izjavljamo, da smo solidarni težnjah s trboveljskimi rudarji. Protestiramo zoper krivice, if? se jim -ode in apeliramo na vl?»do, delavsko zbornico in .lavno^t da podore flels^stvo v boju nrotf nasiljem, ki jra izvaja TPD nad delavstvom.
Resolucija je bila sprejeta z burnim pritrjevanjem, nakar se je delavstvo rrrfrao razšlo.
Bassaniju za sv<;to, katero so poslednji jzjKcsKjdi od žida Shylocka. Žid sUvi tle-dečo iHigodou' Se ne bo o pravem roku vrnjen denar, sme Shylopk izrezati poroku Antonija funt'mesa. kjerkoli -emu bo zahotelo. Če ima že pravni zaplefclaj — pogodba med Židom in Antonijem — nekaj nenavadnega na sebi, nas pretadi ljubavna zadevat, popolnoma v svet pravljic. Lepa bogata im duhovita neve-sifca, ki jo dobi, kdor srečno ugane pravo skrinjico, eksotični snubi]ei, ki prihajajo im odhajiaijo, v«e to zbuja naišo fantazijo z bajnimi čarnim To je glavno de-j-anje. ki ara spremljajo kakor zvesti, neločljivi trabanti še več »porednih prizorov: ljubezen Gra.ziana im Nerisse in ljubezen L-orenza do Židove hčerke Jes-sike, S prvim dejan jem je ekspozicija drame končana- Drago dejanje nam kaže stopnjevanje konflikta med Židom.in trgovcem, dalje beor Židove hčerke .Tes-siiike z ljubimcem Lorencom. Antonijev bankerot — zgube ladij na morju. Zato Žid nemudoma priglasi v polnem obsegu svojo zahteve sodišču. — Tretje dej an je. Dočim nais navdajajo udarci, ki padajo na, trgovca Antonija, in plamteča razjairjenost Židova s težkimi slutnjami za trgovčevo usodo, se vrši v Belimontu idila, ki jo je zavil pesnik v vse prelesti poezije: Bassamio in Porzia se združita, za vedno. Tej srečni dvojici se pridružita še d*ve drugi srečni: Gra-zi:amo si i 7tvo1 i Nefistso in Lorenzo do-
Bogu Vsemogočnemu je dopadlo poklicati od naju v mlmejSe in boljše življenje najino iskreno ljubljeno »oprogo odnosno zlato maraiko, gospo
Jelisavo Zadravec
roj. Srkulj
ki je dne 15. marca ob pol 7. url po dolgi mukepoin? bolezni, previden* s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu življenja mirno izdihnila »vojo blago dušo To tožno vest javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb blage pokojnice bo v »redo, 17. marca ob pol 1*. url Iz hiše žalosti na tukajšnji mirodvor.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, 18. marca ob T, uri v cerkvi sv. Duha v Središču.
Sredličt, dne 15. marca 1926.
Juriča Zadravae,
sin.
529
Jakob Zadravec,
soprog.
spe z Jeissico v Belmont. Še smo zatopljena v srečo teh mladih duš. a že kane grenka kaplja v kupo radosti:	dospe
vest o skrajni nevarnosti, ki ogroža Antonija in v katero je zabredel s svojo velikodušnostjo napram Bassaniju. Porzija pošlje takoj svojega ljubljenca Bassiamija nazaj, sama pa se zateče po nasvet k svojemu stricu, glasovitemm juristu Bellasiju. — Četrto dejanje govori o pravnem vprašanju. Sodna razprava. Porzia pride preoblečena v doktorja Bellarijai. Porzia razsodi, da miu sme Žid izrezati kos rneisa, da na ne sme pri tem preliti kapljice krvi in da ne sme pni tem odrezati niti unčice me-sn več kot mu pristoja gln«om p-V-rodbe. Na ta način je Antonio rešen od gotove sniTti. Sodni prizor v četrtem dajanju je takorekoč drama zase, zelo zanimiv in napet. — Peto dejanje. Epizoda med Jesjsiko, Židovo hčerjo in njenim ljubimcem' Lorenzoni ter masker.idna šala s prsrtama tvori ogrodje vnanjega dejanja. — Godba duhov je dobojeva-na. Na vrtu pred g,rndo'n Porzije peoiita Lorenzo im .Tesaika, in šepetata. Kako «Jadko sparva meseči nna onem griču. Človek zre v to m«sečno noč, kjer se ljubijo mlada srca ob mehkih nspav.iio-čih zvokih glasbe. Glasba utihne in sle-
nova (Nerissa), gdč. Kraljeva vJsssii**! in gg. Raaberger (Antonio) Grom (Bo? sanio) Želcanik (Graaiamo).' Tomašič renzo). Harastovič (Lamzelot GoMio) Urvafek (Stari Gobbo), Pirnat (Pr!,1< maroški) Bratuž (Princ a<ragon«ki) vič Pavle (Beneški dož) itd. Pri predstavi sodeluje na odira tudi del u godbe.
Khio
»GF4.1SK1 KINO«.
predvaja veliko 5 dejansko konie-bJ0 »Zainenjena nevesta« z Bruno Kašttid1 jem v gla%-ni ulogi.
»APOT-O KINO«
pi-edvaja. v dneh od 12. do 15. t. ni. P r' j del, a od 16. do 19. t. m. drugi.®® velikanskega filma »Pustolovščina . nožnem ekspresu«. Film v katere’1’,;1 Harry Piel nadkrilil samega sebef bina je »krajno napeta, igra izborne.re' žija kolosalna. Dejanje se vrši večin'111'^ v drvečem ekspresu, kjer izvaja Harr' vratolomne atrakcije.	.
49*
Radi odpovedi lokala prodajam na drobno
d* 18. marca 1928: Praženo kavo 1 kg 64 Din Surovo kavo „ 44 „ RIS glaziran „	9	„
Lešnike	„ 42 ,,,
Mandeljne	„ 66 M
Rosine	„ 36 „
Smokvo v vencih „ 10 „ čokolado	„ 60 „
Nadalje razno likerje, rum, £a| Itd. po najnlijlh cenah.
P. Erzin
Maribor, Gosposka ni. 28
Legitimacije — dri. n»»tav lj«nci znlisRC' etn* — Foto •Ulj« J*pe!f M , Altkimdror« e. 86 111, ,Tr|roTiki dom* 3
I. SSK. Maribor: TSK MerkUf 5 : 3 (3 : 2)
Včeraj je 1SSK »Maribor« odi?rx drnoro prvenstveno tekmo. Naspro'1?1. TSK »Merkur* je bil v izredno formi im je taikoj v prvih minutah » seirel v hitrem prodoru vodstvo. Vep' so je rahla premoč »Maribora«, J: igral brez Wa 2 n er j a., dala konstatira •; Sredi prvo polovice je dobil	|
blesnro resnejšetra značaja in je bi1' tekmo popolnoma neaktiven. Slab pa s.ta Imela. Turina in Bergant.
Vauda ni popolnoma zadovoljil. Izbor11.! igro je predvedel napad. Favorit je zabil vseh pet galov. Škrabar '\ centru) je bil izboren, ravno tako tli*? krili. Stnuber (srednji krilec) je 10 | jako požrtvovalno in močno podl^^ napadal. Miha im Geuer sta branila * se je dalo braniti.
TSK Merkuir je tokrat nastopil *'jL-ko dobro postavo, eije napad se je 0(1 ^ koval z izredno hitrimi prodori, kar »"Nf,-yribor« stalo d\Ta jrola. Najboljša poljn sta bila desna zveza in vr Ostalo moštvo pa je kot celota, i*^°r Ji harmoniziralo. Grajati bi bilo le T>r6'Lj nefaiire 1 ero, ki jo sodnik kljub Prr>J stom' publike ni hotel ublažiti. G. Fr*®*] je bil sioer ves čas jako koreikten. ^ dar pa je tako neodločen im popusti da ne drži nobene tekme v mejah stojnega športa. Presurovo reiupl0,^, ali faulanje se kaznuje s prostim lom_le. enkrat, dvakrat; nato pa se_neVf(i boljši ji vejta igralca pošlje za Ifimi j°; bi naj bil p-rineip pri sojenju in VPmI emnb bi nogomiet ostal na športni r, nii im ne bi predstavljal surovega Ttfe' jenja.	’
d*!?/
Nova stanovanja * n*zl. *iij. t«meljito izrabo	.M
droriis in kleti preskrbi P° |j)i stnn»Ttni*ki gi adbeni oia S »Marstin*.
Za pontilad	Od.	1.	marca	1926
Reklinni predaja
KARO-ievliev
v « e h vrst se
10% popusta
garantirano neispremenjena priznano najboljša kvaliteta
KURO, fflartbor. Koroška cesta 9. ®
Podpirajte iugoslovensko
Tinkar; »Marlbonaka TliW v Maribora, predstavni^ Sttanko Dotola. ravnatelj. TJredmik, Boži dar Borko, novinar. UdajsteLi; KonaonjU rt***
y*iosl«r	1H. JmUtUi ■ s* r Maribora,