POTROŠNIŠKI SVETI ŠE VEDNO NISOZAŽIVEU
Premajhen vpliv, še manjša vnema
Čedalje bolj se uveljavlja spoznanje, da bi bilo potrebo potrošnika učinkoviteje zaščititi s pomočjo organiziranega dela potrošniških svetov. Njihov po-men in vlogo trtočno poudarja tudi ustava. Sveti imajo danes vsaj načelno vso možnost vplivati na kakovost in izbiro blaga. Seveda pa to ne pomeni, da ne gre brez težav. Še vedno so ovire, kijih ni lahko premago-vati. Na te je opozoril tudi Anton Preinfalk, ki se že vrsto let trudiza vsestransko uveljavitev potrošniških svetov.
»V vseh potrošniških svetih ni enak položaj. Nekje imamo zainteresirane ljudi, spet drugje teh nikakor ne more-mo pridobiti. So KS, kjer ne moremo izvoliti predsednika potrošniškega sveta. Zato tam tudi potrošniški sveti ne mo-rejo imeti prave vloge pri pla-niranju razvoja KS.
Prav je, da se tesno povezu-jejo s KS, zlasti kar zadeva razvoj trgovine, obrti itd. Pri trgovini smo na primer dose-gli, da je javno razgrnila svoje razvojne načrte zlasti pri no-vih soseskah. Menda ni treba posebej poudarjati, kako veli-kega pomena je to, zlasti če upoštevamo, da gre pri sose-skah za veliko koncentracijo potrošnikov.
Ne glede na očiten napre-dek pa se je pokazalo, da trgo-vinske organizacije niso spo-sobne močneje kriti potreb prebivalstva, kar velja zlasti za okolico Ljubliane. Res pa' je v središču mesta položaj boljši. Tu gre že za vprašanje specializacije trgovine. Ima-mo primere, ko se zmanjšuje število lokalov. Težave so opazne pri živilski trgovini, ki danes dela praktično na robu rentabilnosti. Da pa je položaj tu še težji kot marsikje drugje v trgovini, je vzrok tudi v po-manjkanju delavcev, saj ima-jo v tej dejavnosti nizke OD.
Zato popuščamo glede po-slovnega  časa.  Trgovinskim
delavcem smo, preprosto re-čeno, ,šli bolj na roko'. Opozo-riti velja tudi na čiste obrtne storitvene dejavnosti, za kate-re je že dalj časa težko najti ustrezen poslo.vni prostor. Tu precej pričakujemo od skup-nosti stanovalcev, da bo konč-no odpravljeno nenehno na-sprotovanje posameznih pre-bivalcev, češ da storitve v sta-novanjskih hišah motijo sta-novalce v njihovem vsakda-njem življenju...«
Po pogovoru smo se dota-knili tudi sodelovanja z inš-pekcijskimi službami. Naš so-
govornik je potrdil, da lahko oceni to sodelovanje več kot zadovoljivo. »Inšpekcijske službe poskušajo delovati preventivno. Težave so bile le ob znanem pomanjkanju ži-vil. Tedaj se je jasno pokazalo, da so bili ukrepi inšpekcij-skih služb dovolj učinkoviti. danes je očitno, da se trgov-
ske in proizvodne organizaci-je vse bolj povezujejo. Ljub-ljana je dejansko daleč najbo-lje preskrbljena...«
In kdaj so sveti pri delu naj-bolj učinkoviti? »Brez dvoma le tedaj, če je vzpostavljeno resnično dohodkovno pove-zovanje med trgovino na drobno in debelo. Trgovina na drobno ima premalo vpliva na nabavo blaga. Potrošniki lahko malo ukrepajo. Knjige pritožb ostajajo v glavnem prazne. Drug pogoj za učinko-vito delovanje potrošniških svetov pa je odprtost jugoslo-vanskega trga.
Potrošnik bi precej več do-segel, če bi pravočasno opazil nepravilnosti. Ni lahko tiste-mu, ki ne pozna blagoznan-stva. Res pa se tudi potrošnik rad izogne vsem morebitnim nevšečnostim, zato ni čudno, da potekajo prijave inšpekcij-skim službam predvsem prek telefona...«
Koliko pa so sveti potrošni-kov naredili sami za populari-zacijo svojega dela, je bilo na-slednje vprašanje, ki smo ga zastavili sogovorniku. »Izdali smo dve publikaciji in sicer priročnik Samoupravno orga-nizirani potrošniki in Pravno varstvo potrošnikov, ki smo jih poslali v KS in občine. Te problematike pa ni lahko osvojiti, saj je zelo komplek-sna. Zato smo se odločili orga-nizirati še ustrezne seminar-je... Pozornost* pa bo potreb-no posvetiti tudi metodam de-la svetov potrošnikov. Ni nuj-no, da svet potrošnikov skliče zbor občanov posebej, ampak je lahko njegova problemati-ka uvrščena na, dnevne rede sej SZDL. Prav s pomočjo te organižacije lahko pridejo najlažje do izraza avtentični interesi potrošnikov.
Franc Capuder