Poštnina plačana v gotovini
Cena 6 dinarjev
Dolenjski Ust
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO II. - ŠTEV. 30
NOVO MESTO, 27. JULIJA 1951
ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN
IZDAJA TKDKNSKO
S partizani po zmagoslavnih poteh ljudske revolucije
Gornje Laze, 17. julija.
V dolini pod nami eo 6e kopale v jutranji megli Sušice, h", nižje pa so se Dolenjske Toplice sipi »h izgubile v ram a zapah oblakih. Če ne bi vedel, da smo sredi poletja, bi vsakomur verjel, da je pust, moker  in kratek  oktobrski dan.
Na rjavcu je odh.itel komandant Plev-niik na čelo patrulje, za njim na belcu kapetan Lazo Mandič. Fantje so sitopali v koloni Tesni in v napetem pričakovanju. To, o čemer so v urah predvojaške vzgoje tolikokrat govorili, še večkrat pa filijali doma pripovedovati od očetov, bratov in znancev, je zdaj tudi zanje resnica: v partizane gredo. V rokah stiskajo puške, v žepih pa jim zvonki j a manever-«-ko strelivo.
Komaj smo zavili v gozd nad Lazami, j« začelo pršeti. Na;prej rahlo, da si bil vesel hladu, ki je zavel v razgret obraz, potem vedno močneje. Ko smo prišli do Sobarjeve domačije na Gornjih Lazah, smo bili žc pošteno mokri. Borcev to nji motilo. Hitro so s« zaplcbl i v pogovor z belokranjsko predhodnico, ki je natikala janca na ražnje in pripravljala ogenj.
Zvijača In zrnata belokranjske patrulje
Novomeščani borbe na Lačah niso pričakovali, i Ob osmih 6mo se zmenili za predajo zastave, no, menda bodo prišli točno . .« so se pogovarjali šlabovci novomeške patrulje. Dež je rahlo rosiil, borci so posedali pod kapi gospodarskih poslopij. Podpolkovnik Drago Jerman, ki je dotlej stal pred hišo in se pogovarjal s Sobarjevlmi, je ob daljnem zvoku motorja v kamionu počasi odšel proti- gozdu. Čeprav ima dopust, ga je partizans-ki pohod zvabili v gozd. Takrat oe je Novo-meščanom posvetilo.
»Hitro štirje k avtomobilu, dva ga za-stražilta, dva pa pripeljita Belokranjce seml« je ukazal Lojze. Komaj pa je straža odšla, je na robu gozda udaril po njej ogenj sovražnikove patrulje. V zadnji sekundi so se Novomeščani zavedli, da gre zares.
»V »trelcef« so zavplli komandirji vodov. Borci so planili iz vasi, vražji Belo-kranjci pa so žp> jurifiali čez čistino. Vedno več se jih je kazalo iz gozda, pojavili pa so se tudi že v dolinici pod vasjo. Med njimi so bili skoraj sami stari, izkušeni borci. Nekaj je bilo pravih velikanov, ki so vihteli puške kakor igračke. Mlad fant iz Uršnih sel, ki so mu holeli Belokranjci odvzeti orožje, se jim ni dal. Prišlo je do vročih, nasajenih besed in groženj. V zadnjem hipu so se fantje umirili. Komisar belokranjske čete je posegel vmes:
»Fantje, zapojmo! Kaj nismo ena vojska?«
Novomeščani, ki niso razpostavili strai okoli vasi, so prvo bitko izgubili. Z malo Jcislimi obrazi so pripeli z Belokranjci v
Iz dnevnika doleniskega partizanskega pohoda
vas, Stari znanci so 6e srečavali, v hipu so oživeli partizanski spomini. Tedaj pa se je tudi Belokran.jcem pripetila nerodnost. Iz grmovja južno in vzhodno vasi sta se z divjim vpitjem *Na juriš!« vrgli na vas še dve belokranjski četi.
»Prepozno!« so jima vpili novomeški in uršnoselski borci. Med pokanje petard in divje streljanje se je oglasila pesem, harmonika s klarinetom pa je ubirala vmes partizanske in domače. Dež je lil, borci pa 60 prepevali na travniku in okoli hiiš ter se rokovali.
Iz krvi rdeče
roža je svobode vzklila ...
Odkar so brigade zapustile gozdove in skrita partizanska pota, na Lazah še ni bilo toliko ljudi. V torek pa se je navzlic nalivu zbralo kmalu po osmi uri
Martinu Koscu iz Gaberja je pomagal sanitejec, ki bi sicer ostal brez dela
Na partizanskem pohodu so se srečali steri znanci. Gaberje je napadel Pušenjak-Uragan, domačim branilcem pa je pnhitel na pomoč komandant patrulje rez. kapetan Plevnik
na travniku pred Plutovo hišo bliizu 160 borcev, aktivistov in domačinov. Največ je bilo starih partizanov v uniformah z zapjenjenim tujim orožjem. Mnogim so se na prsih svetila odlikovanja in spomenice iz leta 1941.
Belokranjska rn novomeška patrulja sta se postavili v nasprotni vrsti. Pozdrav zastavi, ki jo drži v rokah najstarejši borec belokranjske enote, 60-letni Doitarjev Ivan, je strumen in ponosen. Pred borce in štabe stopi Franc Košir, predsednik črnomeljskega okraja, eden izmed preživelih borcev belokranjske čete, ki je na tem travniku in v teh hišah zaradi izdajstva izgubila 2. novembra 1941. leta 18 borcev, Besede starega partizana, prvoborca Bele krajine, gredo ljudem do živega. Na zgodovinskih, s krvjo žrtev namočenih tleh stojita borbeni patrulji. Spomini hitijo nazaj v dni, ko se je v srcih prvih partizanov kovala jeklena volja za dosego zmage, ko jih je Partija ob najtežjih pobojih klicala v boj za osvobodHev zasužnjene domovine.
»Tu, na teh svetih tleh je tekla kri za svobodo. Spominjamo se padlih tovarišev, Njihova smrt nam kliče, da bomo zvesto nadaljevali veliko pot, na katero 6mo stopili v letu 1941. Predajam tovari-
PO DESETIH LETIH
Blizu 300 aktivistov bivšega novomeškega okrožja se je zbralo v nedeljo v Zagradu pri Novem mestu. Zbor najstarejših sodelavcev Osvobodilne fronte, prvoborcev narodnoosvobodilne vojne in 6vojemu ljudstvu nadvse predanih komunistov iz Dolenjske je bil veličastna manifestacija v okviru številnih proslav, s katerimi smo se spominjali 22, julija — praznika vseljudske vstaje.
Okoli devetih so se aktivisti 6 kamioni odpeljali proti Staremu gradu, kjer jih je pred bivšo Beceletovo hišo čakal v prijetni 6enci lepo okrašen prostor. Ob 11. uri 60 se stari aktivisti in drugi gostje podali v gozd do Beceletove jame, kjer je bilo odkritje v skalo vzidane spominske plošče nad bunkerjem, v katerem so bili 23. novembra 1942 izdani trije partizani. Slovesnost je začel v imenu krajevne Zveze borcev Št. Peter tov. Miha Jerman. Po cnominutnem molku v spomin padlih je odkril spominsko ploščo, god Da novomeške garnizije JA pa ic odigrala medtem himno Hej Slovani. Nato je govoril tov. Franc Cerne - Klemen o dogodkih 23 novembra 1942. Tega dne so bili v bunkerju Vinko Kos in Vinko Pa-deršič, oba člana okrožnega odbora OF, Alojz Gregorčič, sekretar rajonskega komiteja KP in odbora OF St. Peter, ter aktivist Zura, ki jih je izdal že prejšnji dan Italijanom. Dan po ofenzivi so prišli Italijani pred jamo. Klicali so partizanom, naj se predajo. 2ura se je takoj predal, Paderšič, ki je uvidel, da ni več rešitve,
s« je v jami sam ustrelil, Gregorčiča in Kosa pa so Italijani z bombami in 6 plini opravili iz bunkerja ter ju kasneje zverinsko umorili. Izdajalec Zura je dobil zasluženo plačilo — sodilo ga je ljudstvo. Tovariš Klemen je podčrtal požrtvovalno delo Beceletove družine, ki je pomagala partizanom od vsega začetka. Okupator se je maščeval nad zavedno slovensko družino in je ubil Beceletovo mamo, očeta, sina in hčerko.
Podpolkovnik Vid Jerič je zatem pozdravil vse aktiviste v imenu Armade in obljubil, da bo ljudska vojska vedno in povsod čuvala pridobitve narodnoosvobodilne vojske, v kateri «o padli naši najboljši za svobodno domovino. V imenu okrajnega komiteja KPS in okrajnega ljudskega odbora je nato pozdravil številne gosite in stare borce, ki so prihiteli na 6lavnost v Za.grad iz Beograda, Niša, Ljubljane in številnih drugih krajev Jugoslavije, še predsednik Izvršnega odbora OLO tov. Viktor Zupančič in jim želel v imenu Pudstva vsega okraja dobrodošlico. Med starimi aktivisti so bili poleg vidnih funkcionarjev oblasti, Partije in oficirjev JA tudi sorodniki padMi: Gregorčičevi, Kosovi, Slavka Becele -Ranković in Franc Becele.
V prijetni zabavi in krajših izletih na Trško goro je nato potekel prvi zbor aktivistov, izmed katerih so se mnogi po vojni spet prvič srečali na zgodovinskih krajih narodnoosvobodilne vojn«.
š^em novomeškega okraja štafeto z bojno zastavo in partizanskim dnevnikom. Nosite jo slavno naprej 6>kozi zgodovinske kraje in izročajte povsod ljudstvu po-edrave Bele krajine!«
Nihče ne čuti dežja, ki še vedno pada in premaka obleke in pokrivala. Spomini na nepozabne, težke dni borbe prevzemajo čustva partizanov na travniku, jok 71-letne Urše Mausar, Plutove mame, ki je v tej hiši izgubila moža poleg 18 pobitih in padlih borcev, se meša med klic •>Slava padlim!«
Na sredo stopi nato komisar novomeške patrulje kapetan Lazo Mandie, Črnogorec iz Nikšića. Tople besede o bratstvu in večnem edinstvu jugoslovanskih narodov vežejo srca v še čvrstejšo enoto. Armade, ki je zrastla tž takih čet, kakršne stoje danes na travniku v Lazah, ne bo nikoli nihče ločil od ljudstva.
Navdušenja in veselja, mešanega « ponosom in domovinsko ljubeznijo, je vedno več. Pozdravne salve obeh patrulj veljaio padlim in žrtvam. Borci in belokranjska dekleta pojo, godec pa se v clc/ii stiska pod šotorsko krilo in nateguje svoj meh, da zasrbijo pete.
Hej brigade, hitite...
Ob desetih se zvrstijo borci novomeške patrulje v največjem nalivu v kolono. Na čelu pTcdhodnica, za njo glavnina z določenima bočnima izvidnicama, v sredi zastavonoša Stane Arko, obdan z borci z brzostrelkami in puškami. Fantje so mokri do kože, vendar se vsak z nasmehom ozre na komandanta, ki jezdi od čela k za Ščitnici. Zdaj gre zares. Na zastavo prežijo zajede, patrulja se mora nemoteno približati svoiemu cilju. Pod-grad—Dol ž—Gaberje — Novo mesto —Toplice—Dvor—Žužemberk —Dobrnič, takšna bo pot 17. in 18. julija.
Dež lije. Na bukve Radohinega pobočja padajo celi potoki, patrulja pa se vztrajno pomika naprej. V Pristavi ugotovijo izvidniki, da se je sovražnik utabori! na višinah pod Podgradom. Bočne izvidnice in del glavnine preženejo zasedo, ob 12. uri vkoraka patrulja v Pcd-grad. Zene in dekleta nas gostijo, pod-grajski borci z amen'.njo popolnoma premočene fante in može iz Uršnih sel čez pol ure smo spet na poti. Na Surlovi kapi tiči šest upornikov, ki jih šele streli iz naših pušk preženejo iz gnezd, iz katerih bi lahko obvladovali cesto.
Mimo Zajca, skozi Cerovec, Vrhe in Dolž gremo nemoteni. V Dolžu so pravkar postavili ogromen mlaj. Konjem vržejo kmetje sena, borci pokadijo sredi vasi in zapoje jo:
»Zdaj vihti trdo pest, nas slovenski partizan!«
Ljudje se zbirajo v gruče in pozdravljajo drage goste.
Naprej! Pred Gaberjem se glavnina ustavi. Domača zaščita je na obronkih vsi in pričakuie naipada iz šentjernejske strani, vendar Uraganovih borcev še ni. Ura gre na četrto, zato vkoraka štab v Gaberje in postavi pred okrašen spomenik svojo bojno zastavo in častno stražo. Nekaj pred pol peto jurišajo člani Zvezo borcev in predvojaške vzgoje iz Vrhpolja, Orehovice in Gradišča na Gaberje in pa srditi bitki premagajo branilce. Tudi tu pride do ostrega spora, kdo in kdai ie bil ujet. Branilci imajo prvo žrtev: Ko*ce-vemu Martinu iz G^brja je bojevit Ore-hovčan no nerodnosti s puško ranil levo dlan. Hitro ie obvezan, podpolkovnik Klanjšek - Vasja pa ga bo z avtomobilom vzel s seboj v novomeško bolnišnico, da mu rano pregledajo.
K mitingu pred spomenikom se zbere pol Gabrja. Govori France Zoran o prazniku 22, julija, za njim še kapetan Mandić. Po mitingu pogostitev partizanov.
Zbor! Pohod v dolino! Spet smo na cesti Pred Brusnicami nas pere dež, v prvem mraku se prebijemo skozi zasede in naliv proti Cika vi in Žabji vasi. V frontnem kotičku Žabje va«i partizanski miting in pogostitev; v dežju naprej do kandijskega mostu, kjer se nam pridruži vojaška godba. V mestu sprejem, pozdrav in predaja zastave.
Novo mesto, 18. julija. Zjutraj krene na pot v trdi temi iz mesta 18 novih borcev in oficirjev. Pri Potoku se prepeljejo s čolni čez Krko, odbijejo zasedo. Na levem bregu Krke se jim pridruži 30 novih borcev. V Straži so
V Podgradu so dekleta in žene pogostile patru,}o
kmalu po 5. uri, V Toplice vkorakajo v dežju že ob šestih zjutraj. Miting, pozdravi, pa kislo zelje z žganci, ki ga delijo borci z belokranjskimi pionirji, ki letujejo v Toplicah, Za Toplicami borba z zasedo miličnikov, nato skozi Podturen v Pod-hosto, kjer jih pozdravi med vrati stara mamica:
»Glej jih, saj so prav taki, kakor so bili partizani!«
Soteska; močan napad pred Dvorom, kjer odbija sovražnika tudi stari lovec Dular s svojim pihnlnikom. Svečan sprejem in pozdrav na Dvoru, nato zaslužen počitek 6 kosilom. Povsod gruče ljudstva, ki pozdravljajo stare znance.
Pred Žužemberkom šteje patrulja že 65 mož. V treh udarnih vodih in z glavnino napade starodavni trg, še prej pa prežene močno zasedo, ki se s prehitrim ognjem, izda predhodnici. Ob petih popoldne 6večan sprejem pred, šolo. Na mitingu se zbere najmanj 220 ljudi. Govori France Lavrič v imenu Zveze boircev, patrulja pozdravi zaredne Zužemberčane: partizanski pohod je iskren pozdrav prijateljem, hkrati pa opomin sovražnikom našega napredka in svobode. Partizanska pesem zadoni na trgu, v sprevod se zlije ljudstvo s svojimi borci. Žužemberk je partizanski!
Proti večeru 6e napoti proti Dobrniču skoraj žc 100 ljudi. Patruljo spremljajo Zužemberčani, ki se kar ne morejo ločiti od borcev. Pred Dobrničem uide »ujetništvu« predsednik trebanjskega okraja s svojim avtomobilom, nakar se patrulja razdeli v štiri vode in obkc'i Dobrnič iz vseh smeri. Leva bočna patrulja prodre v vas, ko trči desna patrulja napadalcev šele na zasedo sovražnikov. Ob 19,45 je Dobrnič po preceišnjem pokanju osvobojen. Trebaniski branilci doživijo usodo novomeške patrulje v Lazah: presenečenje z bliskovitim napadom. — Zbor v Dobrniču ie po zaslugi Trebanjcev potekel prehitro Zelo se jim je mudilo, komaj da so utegnili vzeti s seboj na pot še partizanski dnevnik, *
Tisoči so spremlinli dolenjsko partizansko štafeto. Od Vinice do meje grosupeljskega okraja je prehodila stotine kilometrov, tisoči kmetov, delavcev, meščanov in tržanov so jo pozdravili na njenem potu skozi partizanske kraje. Skozi obnovljene vasi, mimo novih tovarn, podjetij, mostov in zgradb se je prebijala od južne meje slovenske republike k njenemu srcu. Ob samotnih grobovih se je poklonila njena zastava spominu padlega partizana, v vaseh, trgih in mestih je veljal njen pozdrav partizanskim materam, vdovam ter svojcem žrtev in padlih.
Zvesto bomo nadaljevali pot, na katero smo stopili pred desetimi leti pod vodstvom Partije, združeni v vseljudski Osvobodilni fronti! Tak pozdrav in sklep je partizanska Dolenjska poslala našemu vodstvu ob 10. obletnici ljudske revolucije.
ARMADA
svojemu ljudstou
V soboto 14. Juliji so v Trebnjem ori prit prvo okrajno ohrtniško razstavo, ki Je predstavljala v preteklem tednu Rrodlšče zanimanja In prireditev, posvečenih 22. julijo siovosni otvoritvi sta polet (tetinih zastopnikov ljudske oblasti, množičnih or-ganlzarlj. obrtnikov in Trobim jcov prlso-■tvovala tudi zvezni poslanec trebanjskega okraja Joža Boritnar in novoizvoljeni predsednik republiške ffbrtne »bornlee Mavri?.
Potit*vol govor prod trebanjsko osnovno lolo jo Imel poverjenik za lokalno go-■podaratva In komunalno zadeve na OLO Ignac Sila. ki jo poudaril pomen prve obrt nlške razstave v trebanjskem okraju. Za nJim Je govoril 0 vlogi obrtništva vseh (rob lektorjev In o nalogah lokalnega gospodarstvu v okrajn sekretar okrajnega komiteja KPS Lovro Grden. Omenil Jo razvoj obrtništva ln ostalega gospodarstva v okraju od leta 1915 do 1951 In poizkuse ostankov reakcijo, ki bi rada na razno načine ovirala nemoteni napredek okraja. Razstavo je pozdravil tod! predsednik republiške obrtne zbornice, nakar so s| razstavljale! in gostjo Ogledali pomembno prireditev, prvo v okraju po končani vojni.
Razstava, ki je bila zaradi pomanjkanja prostorov razmeščena v prostorih osnovne šole, na njenem dvorlScu In v bližnjom, komaj dograjenem zadružnom domu. ki pomeni največjo pridobitev zadnjih let v Trebnjem, J* bila zanimivo nrHena f\ »a morali razslavljalol zaradi stisko s sobami veliko  Izdelkov ln  pridelkov odpeljati do
DOGRAJENO JE NOVO KOPALIŠČE NA KOLPI PRI PODZEMLJU
Dve pomembni pridobitvi kažeta v zadnjem času napredek Podsetnlla krajevni ljudski odbor Je dobil telefon. sploSna kmetijska zadruga pa bo v nedeljo 29. julija odprla, na PolpI novo kopališče.
Kolpa, ki Je med najtoplejšimi In naj čistejšimi rekami v Sloveniji, privablja iz leta v leto več kopalcev od blizu In daleč. Slabo za razvoj tujskega prometa pa Je znano pomanjkanje urejenih kopališč ob Kolpi. Lan) so urodili kabine in kopallsi'e na Kolpi pri Metliki, letos pa se je tega hvaležnega del« loiiia iploftna kmetijska zadruga v Podzemlju. S podporo uprave za lurlzem In gostinstvo so jI je posrečilo v kratkem času zgradili lepo urejeno kopališče, ki leži na najprimernejšem, za ko panje naravnost prekrasnem prostoru. Ko-pallšče Ima lepe kabine za kopalce, okrep Čevalnleo ln prostor /,a večerne prireditve s plesno ploščo, veliko sedem krat sedem metrov. .
Upamo, da bodo delavne Pnd/.emeljčane v kratkem posnemal! v širjenju tujskopro-metnlh naprav tudi drugI kraji Bele krajine.
Tako je napisala enota podporočnika Jova Rosica na okrašen slavolok nad novim mostom, ki je v nedeljo 22. julija povezal Novo mesto z Rago vi m logom, bodočim mestnim parkom. Novi most, ki «o ga v kratkih tednih zgradili vojaki novomeške garnizije ob sodelovanju delavcev mestnega podjetja »Pairik«, je dolg 132 metrov, širok pa 3.20 m. Na levem bregu Krke je s posebnim nadmostom zvezan z Grdešičevo ulico, na desnem pa 6e konča v novi poti, ki jo še utirajo v skalovje Ragovega loga in ki bo vodila v novi park. Načrt obnove in olepšave Novega mesta se navzlic številnim težavam uresničuje.
Na praznik vstaje 60 se ob osmih zjutraj zbrali na novem mostu predstavniki Ljudske oblasti, komandant in komisar novomeške garnizije JA z oficirji štaba, enota, ki je most zgradila, s kapetanom Rifljem in podporo>čnikom Rosičem. vo-jaš-ka godba ter nekaj meščanov. Slednjih bi prišlo k otvoritvi prav gotovo zelo veliko, vendar pa za svečanost niso vedeli, ker ni bilo v mestu nilskih rnzgla-«ov, da bo most že odprt. Po odigrani državni himni je pozdravil zbrane goste oficir štaba in poudaril da podarja armada ljudstvu na praznik njegove vstale pred desetimi leti nov most, ki bo služil oddihu delovnim ljudem. Štabu garnizije in enoti borcev, ki «o most zgradili, se je nato zahvalil tajnik MLO Franc Zagore, član MLO Pjoris Andriianič pa je podelil najbol'šim vojakom in delavcem denarne nagrade Po prebranem ukazu štaba o pohvalah vodstvu gradbenega dela in imenovanju borcev-udarnikov je spregovoril še kapetan Rifeij. nakar sta s tajnikom Zagorcem pretrgala trsk čez novi most, Mestni ljudski odbor pa je prevzel most v svoje varstvo Gostje so si nato ob igranju vojaške godbe ogledali lepo zgrajen most, ki je v ponos Novemu mestu in ki je odslej najkraiša pot v Ragov log. Ucmo. da bodo kmalu končana tudi ostala dela na dednem bregu Krke, tako da bomo nato lahko čimprej proslavili še otvoritev novomeškega parka.
mov, ne da hI Jih bili sploh razstavili. Posebno so se odlikovali na razstavi Izdelki mizarjev — zadružnih In zasebnih —. Izmed katerih Je zasedlo Splošno strojno mizarstvo, odsek KZ St. Lovrenc, s krasno orehovo spalnico, prvo mesto. Pomembno okr. podjetje Je »Kreda« v Mirni, ki je, razstavljalo precej svojih izdelkov ln barvic. Mojstrske Izdelke tO pokazali kleparji, čevljarji, sedlarji, kovači, izredno veliko pa so raz-slavlll krojači, šivilje In predvsem pletilje, ki Imajo v okraju precej tradicije. Razstavljal Je tudi se.itjanški i»remogov«ik, okr. mizarsko in kolarsko podjetje Iz Mirne, Krcmeiilca Iz Krmelja, opekarna In okr. posestvo Mala Loka. Zanimiva, čeprav zelo utesnjena, je bila gozdarska, lovska ln kmetijska razstava. V dveh sobah je razstavljalo turi) zdravstvo.
Trgovsko podjetje OZKZ je v novem p rili dan zadružnega doma uredilo trgovino s prosto prodajo.
Spored kulturnih prireditev je razgibal v preteklem tednu trebanjsko kulturno življenje. Domače društvo Je dvakrat uprizorilo Kovačevega študenta. Mokronog je priredil koncert, gostovala pa sta tudi pev ska zbora Iz Mirne In Sv. Križa ter vokalni kvintet iz St. Lovrenca.
(O razstavi poročamo tudi na tretji strani današnje številke.)
INVALIDI PRED III. KONGRESOM ZVEZE VVI JUGOSLAVIJE
Tekmovalna komisija pri okrajnem odboru Zveze vojaških vojnih Invalidov v Novem mestu je na svoji seji 17. julija ugotovila, da je treba razpisano tekmovat! le n.i čast III. kongresa Zveze VVI poglobiti. — Tekmovalni napovedi s'o se odzvali okraji Črnomelj« Trebnje In Grosuplje, Iz neznanih vzrokov pa iz okraja Kočevje do danes še nI nobenega odgovora, aH tekmovanjes sprejemajo ali ne. Krajevni odbori Zveze VVI naj v tekmovanju, ki jo vključeno v vseljudsko tekmovanje na čast 19. obletnico ustanovitve Jugoslovanske armade, z vsemi člani organizacije predelajo sprejete sklepe.
PRISPEVKI ZA KULTURNI DOM V TRSTU
Za slovenski kulturni dom v Trstu v novomeškem okraj U zbrali:
Industrija perilo. Novo mesto 1.165 din. Ekonomska  srednja  šola  1.574  din. Gozdno gospodarstvo 2.115 din. Kurilnica Novo me 1.1(00 din     Osnovna  šola  Skocjan Stfl Osnovna Šola ZamoSko 300 din. Osnovna So! . Mirna poč 400 din, Tovarna igrač 3.000 din OKA P Novo mesto 322 din. Prosvetni si n.i srodnje&ol. podružnico 3.386 din   Voinn ekonomija 1.250 din. Sindikalna grupa pri MLO Novo mesto 880 din.
Stran
DOLENJSKI LIST
Stev. 30.
Lesnoindustrijsko podfelfe
letos uspešno gospodari
Med podjetji, ki so v zadnjih letih težko — ali pa sploh 'ne v celoti — izvrševala letne načrtne obveze, je bilo na prvem mestu Lesno industrijsko podjetje Novo mesto. Zaradi pomanjkanja delovne 6ile in slabe delovne discipline so bile potrebne pri sečnji lesa frontne brigade, letna obveza pa kljub temu ni bila izvršena. V finančnem pogledu so bile frontne brigade precejšnje breme podjetju.
Letos pa je pri lesno industrijskem podjetju precej drugače. Ne samo, da ne bo treba frontnih in drugih brigad pri sečnji lesa: podjetje • stalno delovno silo redno izpolnjuje mesečne in kvartalne načrtne obveznosti in jih še znatno presega. Tako so do konca junija izpolnili letno obvezo v sečnji lesa (faza A) s 70%, spravilo lesa iz gozda (faiza B) z 51 °/o in prevoz lesa do postaje in skladišč z 41%. Iz številk je razvidno, kje ima podjetje največje težave. Deloma v spravilu lesa iz gozda, največ pa pri prevozu lesa po kamionskih cestah. V gozdu, prdvsem pa na kamionskih cestah je še 29% letnega plana lesne mase, kar pomeni velike količine lesa. ki propada. Sploh je prevoz lesa pri lesnem industrijskem podjetju eno najožjih grl pri izpolnjevanju obveznosti. Gozdno avto-pod je t.je nima dovolj zmogljivosti s svojimi kamioni, dogodi se pa tudi večkrat, da še ti razpoložljivi kamioni zaradi nediscipliranosti posameznih šoferjev niso dovolj izkoriščeni. Sem in tja dobijo Še kaik kamion od drugod, toda vse to je premalo, zato posvečala tako direktor kot upravni odbor podjetja sedaj največjo skrb prevozu lesa do postaje.
Kje je treba iskati vzroke za letošnje uspehe? Letos so se izvrševanja letne obveze lotili pri glavi; se pravi v začetku leta. tako da se ne bo treba na koncu leta loviti za rep, kar se je prej često dogajalo. Za vključevanje delovne sile so se pravočasno pobrigali in hkrati vodili največjo skrb za redno preskrbo zaposlenega delavstva, s či-itifr se je delovna disciplina povečala, odhajanje delovne sile pa zmanjšalo. K uspehom pa je pripomogel tudi dosledno izvedeni način akordnega dela v vseh stopnjah proizvodnje, česar po drugih podjetjih še nimajo.
ŽIČNICA - FURMANSKA SMRT
Menda si mehanizacija proizvodnje nikjer tako težko ne utira pot kot pri sečnji in spravilu lesa, kjer so za mehanizacijo tudi veliko težji pogoji. Najbolj razširjen način mehanizacije v proizvodnji je spravilo lesa iz težko dostopnih krajev po žičnici. Tudi lesno industrijsko podjetje Novo mesto je v začetku oktobra 1950 začelo z gradnjo da j še žičnice iz Straže na Brezovo reber.   Toda   zaradi nesposobnosti pre-
Velikani padajo
508 odlikovanj v novomeškem okraju
PrezldiJ Ljudske skupščine FLRJ Je 8307 borcem ln političnim delavcem lz Slovenije oh 22. Juliju podelil odlikovanja za njihovo požrtvovalno delo v narodnoosvobodilni vojni. V novomeškem okraju Je dobilo ta odlikovanja 508 oseb. od tega 4 Red za zasluge za narod II. stopnje. 1 Red bratstva In enotnosti II stopnje, 2e Red za hrabrost, 2>3 Red za zasluge za narod III. stopnje, 55 Medaljo za hrabrost In 17'. Medaljo za zasluge za narod. — Odlikovanja so bila razdeljena borcem In političnim delavcem oh prazniku vstaje, nekateri pa Jih bodo prejeli v teh dneh.
<*•, v „ v
FRANCEK SAJE:
vzenrnika gradnje in prejšnjega gradbenega odseka podjetja se je gradnja žičnice zavlekla do letošnje spomladi. Precejšen odstotek neodpeljanega lesa gre na račun te zamude pri gradnji žičnice. Podjetje je bilo prisiljeno poklicati na pomoč drugo sikupino strokovnjakov, ki so žičnico končno spravili
Tisoči kubikov hladovine čakajo na prevoz z žičnico
v obrat. Danes priteka v Stražo po približno 2.800 m dolgi žici dnevno okrog 70 do 80 kubičnih metrov lesa, približno 4 vagone. Ce bi hoteli ali pa morali to lesno maso spravljati z vozniki, bi biilo treba vsak dan najmanj 40 parov konj!
Tudi pri vlačenju lesa si podjetje že deloma pomaga s stroji. Mali okretni motorni vlačilci na gosenice, imenovani »Catepillerji«, uspešno vlačijo težke hlode iz najboJj nedostopnih krajev. Tam, kjer tak vlačilec ne more do hloda, si pomaga z vitljem in jekleno vrvjo. Ker je stroj izredno močan, spravj vsak hlod iz vsakega mesta. Takih strojev bi podjetje potrebovalo še več, ker se bo s tem zmanjšala potreba po režijskih komjih in pogodbenih voznikih in bi se proizvodni stroški spet znižali. En tak stroj naredi dnevno približno toliko kot štirje pari dobrih konj in mu ni treba zobanja, krme in opreme, pač pa samo nekaj litrov surove nafte.
GOZDNI RED - OSNOVNA NALOGA LOGARJEV IN DELAVCEV V GOZDU
Letošnje leto so pri lesnem industrijskem podjetju uvedli nov način pogodb za izdelavo gozdnih sort imen.o v. Posamezna skupina je prevzela določen prostor za posek in izdelavo vseh sortimentov in očiščenje sečišča po predpisih gozdnega zakona. S tem se je gozdni red utrdil: vsak delavec res pazi. da ne dela po nepotrebnem škode v gozdu, ker samo dejansko odgovarja za tako škodo. Tega prejšnja leta ni bilo in zato so bile razmere v gozdu vse prej kot urejene. Kako so posamezne skupine razumele, da je treba tu d j gozd čuvati kot našo skupno lastnino, se najbolj vidi pri 5 članski delavski skupini lic-nigmana, ki dela pri gozdni manipulacij,- Poljane. Minister za gozdarstvo je osebno nagradil vseh pet članov skupine, ker puščajo za seboj vzorno očiščena sečišče. Poleg te nagrade pa je vsak član skupine še prejel nagrado od »Koteksa< za prvovrstno čresiovino, ki jo je skupina napravila. Henigma-nova skupina je znana tudi kot večkrat udarna in je že lani v juniju izvršila petletko.
ENA SKUPINA V ŠESTIH MESECIH 4.000 METROV DRV!
Pogoji, pod katerimi dela danes gozdni delavec, so bistveno drugačni
Kako so dolenjski larovzt ustanovi ali svojo bao voisko
(Odlomek iz knjige Belogardizem)
Nekako od 15. do 20, maja »sta dva člana Slovenske legije inspicirala Suho krajino. Obiskala sta Zagradec, Ambrus, Hinje, Šmihel pri Žužemberku, Ajdovec ln Dobrni«.27« V vsakem kraju sta po žup-niščih z duhovščino in s klerikalnimi veljaki razpravljala o pripravlja jočem se udaru na partizane. V Hinjab sta obiskala kaplana Henrika Novaka, ki je »z veliko požrtvovalnostjo in potrpežljivo zbiral in šolal apostole Katoliške akci-je«.27« Tudi v Ambrusu sta se sestala z nekaterimi člani Slovenske legije. Med sestankom pa je tja prišla skupina partizanov in udeležence razkropila. Partizani so namreč zasledili obhod belogar dističnih organizatorjev iz Ljubljane in kasneje nekatere bele zaupnike po Suhi krajini poklicali na zagovor.
Sad teh obiskov bi moral po belo-gardistifcnem načrtu dozoreti na binkošni ponedeljek 25. maja 1942. Dan prej sta bivši mornariški kapetan Janko Debeljak, namestnik majorja Karla Novaka za vso Dolenjsko, in njegov pomočnik kaplan Nande Babnik poslala nekemu svojemu zaupniku, najbrž trgovcu Jenku v Straži troje pisem. Prvo pismo se glasi: «Obračam se na Vas kot zaup-
■I Slovenes and theis libertv struggle during the oceupation tirne. str. 30.
,7a Kri  unieancav.   Ljubljana.  1944. —
KtT. 5».
nika v strogo poverljlvi stvari in Vas prosim, da uredite naslednje:
Po nalogu vrhovnega komandanta jugoslovanske vojske ln mornarice g. Draže Mihallovlča odrejam:
Neki vojni obveznik, ki je zmožen prenesti priložena pisma, tega določite Vi, da odnese nemudoma obe prineseni pismi v Žužemberk g. Jenkotu (Janez, kaplan — op. S. F.) v nadaljnje ravnanje. V »lučaju, da ni nikogar drugega, Izročite ga zapriseženi kurlrki ženi g. Pu... bra (Janeza Purebra iz Soteske — op. S. F.)«»»
Drugo pismo nI ohranjeno. Vendar pa je nedvomno vsebovalo povelje za splošno belogardistično mobilizacijo v Suhi krajini. Ohranjeno pa Je tretje pišimo:
»G. Slancu, komandantu tabora 2.
Po nalogu vrhovnega komandanta jugoslovanske vojske in mornarice g. Draže Mihniloviča odrejam:
1. da izvršite, kar je razvidno tz duplikata g. Jenkotu Iz Žužemberka (neohranjeno pismo — op. S. F.).
kot so bili v stari Jugoslaviji. Prej si ie moral delavec sam skrbeti za orodje, hrano in streho v gozdu. Sedaj mu tega ni treba. Orodje mora priskrbeti podjetje in prav tako postaviti na delovi-šču potrebno barako za stanovanje in kuhanje. Tudi hrana se sedaj po večini dostavlja na delovišča. Prej je gozdni delavec navadno spal v nizki, s skorjami ali 6kodljami pokriti bajti na otepu slame ali na mahu. Sedaj so na vseh deloviščih lične lesene barake z vrati, okni in pogradi . Življenjski pogoji gozdnega delavca so se znatno izboljšali. Kaže, da so ti pogoji najboljši v Sloveniji, ker delavci, ki pridejo i'ž drugih republik, radi delajo in ostajajo v Sloveniji. Tako dela letos več skupin delavcev iz Rosne pri lesno industrijskem podjetju Novo mesto. Samo skupina Galešiča iz okolice Prijedora je napravila v šestih mesecih okrog 4.001) prostom inskih metrov drv! Povprečno napravi vsak delavec po 3 do 5 prm drv na dan. Z zaslužkom so zadovoljni, pa tudi glede hrane se ne pritožujejo, čeprav res včasih ni te ali one stvari. Sedaj bo šla večina skupin domov za košnjo in žetev, potem pa se spet vrnejo na delo.
Pomanjkljiva pa je pri naših gozdnih delavcih slaba obdelava sortimentov lesa. Tudi na pravilno izrabo lesa se polaga premalo pažnje. Vendar ni krivda samo delavcev, pač pa tudi lesnih manipulantov, ki vodijo delo. V bodoče bo treba več skrbi za boljšo obdelavo in čim smotrnejše izkoriščanje lesa. najmočnejšega faktorja gospodarstva. R.
Slovesne proslave 10. OBLETNICE LJUDSKE VSTAJE v doienishih ohroiih
Dolga Je vrsta poročil, dopisov In vesti, ki smo jih te dni dobili v uredništvo Do-lenjskega lista o Številnih proslavah ln prt-redllvah, posvečenih 22. juliju. Polovico itevllke ali pa še več bi napolnili z njimi. Navajamo v Izčrpnem pregledu nekaj najvažnejših dogodkov ln slavnostl.
1IELA KRAJINA Je 21- in 22. julija raa-dellla borcem ln aktivistom ,lz let narodnoosvobodilne borbe 413 odlikovanj, s katerimi Jih je odlikoval Prezidlj Ljudske skupščine FLRJ za zasluge. 23. Julija so odkrili v Bojanclh spominsko ploščo, katero je podarila vasi Tomšičeva brigada. Spominsko ploščo so odkrili tudi v Dobllčkl gori, velike proslave pa so bile v soboto in ne deljo v Črnomlju, Metliki. Semiču. Vinici. Prelokl. PaviČlčth. Smuku. Suhorju In Trl-bučah. Povsod so sodelovale mnolle« ljudstva, partizanov In starih aktivistov, ki so tudi s kresovi že na predvečer praznika potrdili, da se zavedajo zgodovinskega pomena 22. Julija.
KOČEVSKA je praznovala praznih vse-ljudske vstaje slovenskega naroda nadvse slovesno. Na številnih mitingih in akademijah se Je /bralo nad riesettlsoč prebival cev okraja, ki so počastili padle žrtve ln borce NOB. V številnih govorih na partizanskih zborih so govorniki poudarjali neminljiv pomen 22. Julija, ko so se pred ricsellm) leti dvignili najzavcdnejšl Slovenci pod vodstvom Partije v oboroženo vstajo proti okupatorjem In domačim Izdajalcem In so Jim naši gozdovi nudili prvo pribežališče. Posebno lepa svečanost je bila na Travni gori. kjer so se zbrale pred simboličnim spomenikom, posvečenim pad lim borcem, množice ljudstva iz Sodražlre. Buftja In Znmostca. Obvezniki predvojaške vzgoje iz Sušja ln Jnrjeviee bo postavili častno stražo, tov. Lojze LovSin pa je počastil spomin padlih borcev. Za njim je govoril v Imenu okrajnega komiteja KPS Kočevje tov. Janez Rlgler. sekretar Fronte kočevskega okraja, ter podčrtBl vodilno vlogo Partije v narodnoosvobodilni vojni. Sledil je simbolični telovadni nastop in recitacije. V radostni ljudski zabavi je minil nato dan številnim obiskovalcem. Kresovi so goreli že na predvečer po vseh vidnejših mestih kočevskega okraja.
TREBANJSKI OKRAJ se Je pripravil na 22. julij z živahnim političnim delom. Sodelovanje  vseh  organizacij   Je pokazalo
lepe uspehe. 21. julija dopoldne Je bila slavnostna seja okrajnega ljudskega odbora, na kateri so bili navzoči zastopniki odborov OF. vseh ostalih organizacij ijn predsedniki ter tajniki KLO. Govoril Je predsednik OLO tov. Lovro Grden o borbah, uspehih ln prispevku trebanjskega okraja k petletnemu planu. Na seji Je govoril tudi ljudski poslanec podpolkovnik .Nace Majcen. S seje je bila poslana pozdravna resolucija maršalu Titu. pozdravna pisma pa so bila poslana tudi tov, MIhi Marlnku, Francn Leskošku, predsedstvu vlade ln ln Prezldlju Ljudske skupščine LRS.
Avtomoto krožek v Trebnjem je organi-zlral 22, julija ocenjevalno krožne vožnje na čast praznika vstaje na progi Mirna-Sv. Krlž-Calež-Vel. Loka-Trehnje. Strelska drn. žlna je priredila ocenjevalno streljanje, fii-kuitura pa je Imela več nastopov. S,D Triglav. Trebnje, Je odigral prvo nogometno prijateljsko tekmo proll SB Krmelj In zmagal z rezultatom 3:2. Na tekmi je bilo 60« gledalcev. OdbojkarJl so se pomerili ■ »Krko« Iz Novega mesta. Na akademiji je v soboto zvečer sodeloval tudi pevski zbor Iz Rt. Lovrenca, popoldne pa Je bil koncert orkestra pod vodstvom tov dr. FemcR iz Mokronoga, kt je Izredno dobro uspel. — Številne proslave so v vseh večjih krajih zbrale množice prebivalcev. V Mokronoga so odkrili spominsko ploščo na krajn. kjer so padli med vojno prvi partizanski streli proti okupatorjem.
V NOVOMEŠKEM OKRAJU so v soboto zvečer zagoreli kresovi na števlinih vidnih mestih In partizanskih zbirališčih. V vaeb večjih krajih so bile slavnostne prireditve s kulturnimi sporedi. Na Loki ob Krki se je zbralo blizu 1500 Novomeščanov k svečani akademiji, na kateri ie govoril pred. sednlk MLO tov. Jože Fdovlč. Sledila Je razsvetljava Krke. čolnarji tekstilne tovarne In »Pionirja« pa so priredili ples na vodi. V nedeljo zjutraj Je gamizlja Novo mesto Izročila MLO v nporabo nov most čez Krko. več slo starih aktivistov iz let 1911-42 pa je odšlo k svečanostim pri Bece-letovl jami ln na Trško goro. Spomenik padlim borcem Je odkrila ZB v Brganti vasi, svečanosti pa so bile tudi ob odkritju plošč na Banu. na Lazih In na partizanskih shodih na Trški gori in pri Sv. Rokn. Popoldne so bili organizirani številni Izleti In ljudske zabave.
K M. E T I I S K I SVETOVALEC
Omejimo v zadnjem trenutku škodo peronospore in plesni v dolenjskih vinogradih
Letos Ima peronospora za svoj razvoj izredno ugodne pogoje. Ta glivična bolezen vinske trte se najraje širi oh toplem vremenu in dovoljni vlagi. Prav te pa imamo letos kar zadosti. Ker Je v rani pomladi bila toplota precej nizka, se trosi, s katerimi se razmnožuje In širi peronopsora. niso mogli razvijati. Zato je prva spomladanska okužba nastopila kljub vlažnemu vremenu precej pozno.
Pr| terenski postaji za obnovo sadjarstva ln vinogradništva ter fltosnnltetno službo Imamo priključeno tudi tako Imenovano antl-peronosporlčno postajo Kakor v vseh na-prednlli državah, tako tudi pri nas le postaje na podlagi meteoroloških — vremenskih po-datkov, predvsem toplote In vlage, lahko točno izračunajo kdaj je pričakovati novo okužbo. Ce dotlčnega dne nI povoljnjlb pogojev za peronosporo, to se pravi: dovoljne toplote (srednja dnevna temperatura nad 12 stopinj Celzija) ter zeleni deli trte vlažni
NA NOVOMEŠKI POSTAJI SO ODPRLI ČAKALNICO ZA MATERE IN OTROKE
Po večletnih pripravah ln odlašanju je Novo mesto preteklo soboto le odprlo na železniški postaji čakalnico za matere ln otroke. Prepotrebni prostor za porodnice ln matere, ki prihajajo z otroki v Novo mesto Iz vseh krajev od hrvaške meje do Grosup lja ali pa se vračajo z dojenčki lz novomeške porodnišnice, je bil končno 14. Julija Izročen svojemu namenu, K skromni, a prisrčni slavnostl so se zbrali pred novo čakalnico zastopniki oblasti, organizacij ,ln ustanov, med katerimi smo opazili Martino Petrič. članlrn OK KPS. Lojzeta Zupančiču, poverjenika za zdravstvo pri OLO Novo mesto. Franca Zagorca, tajnika MLO. na nlco Modlc. upravnico bolnišnice, specialist ko za otroške bolezni dr. Suzano Furinn, zaščitno sestro Mileno Bučar, sekretarko okr. odbora AFŽ Angelo šetlna. člana okr. odbora OF Staneta Somraka, članico okr. ln terenskega odbora AFŽ Angelco Pretnarjevo, zastopnico AFZ Bršljln Marijo Vol-flngovo. šefa postaje K. Sehmautza. šefa sekcije A. Roiiha ln druge goste. Po kratkem pozdravnem govoru A. Pretnarjeve, ki se je zahvalila ljudski oblasti za skrb. da je s pomočjo kredita okr. odbora In Sveta za socialno skrbstvo ter ob naklonjenosti šefa postaje oživela zamisel žena Novega mesta In Bršljbna o ustanovitvi posebne čakalnice za poiujoče matere In otroke, ie prevzel ključ Čakalnice v nadaljnjo oskrbo šef postaje. Navzoči so si nato ogledali okusno opremljeno čakalnico, v kateri Je novo belo pohištvo In najpotrebnejše /a oskrbo otrok. Priznati je treba, da pomeni nova čakalnica lepo pridobitev našega praktičnega dela za mater ln otroka.
vsaj dva do dve tn pol ure, odnosno rcla-tivna zračna vlaga nad Rfl odstotkov, okužba Izostane, če pa so ti pogoji dani. pa nastopi bolezen, t. J. pojav belih prevlek, poletnih trotov Navadno nastopi bolezen med prvo In tretjo uro ponoči.
Ce tros, ki pade na lisi. najde na nJem svojega sovražnika — baker kl Je za peronosporo strup, pogine in s tem je trta obvarovana. Zato je sedaj razumljivo, zaka.1 je važno, da vinograd pravočasno poškropimo z modrogallčno apneno brozgo, r kateri se nahaja bHker. 1'speha s škropljenjem pa ne dosežemo, če škropimo prepozno, t. 1 po okužbi.
Naši vinogradniki še vedno premalo pazijo, da s škropivom zadenejo spodnjo stran listov, kajti tam so listne reže. skozi katere tros okuži liste.
Večkrat vinogradniki zamenjujejo s peronosporo pojav, ki ga povzroča na listih tršna pršića. V čem je vidna razlika? Peronosporo poznamo po oljnatih madežih na gorn.ll strani Ustav, na spndn.1l strani pa po beli navlaki Pri pršlrt so te prevleke na spodnji strani res nekoliko podobne onim od peronospore, so pa vdrte in na gornji strani  mehurjasto  nabuhle   kar  pri pero-
nospori nikoli ne najdemo. V tem Je tuđi glavna razlika Navadno se trsna pršlca pojavlja tudi zelo rano spomladi, ko peronospore v vinogradih še nI opaziti.
Peronospora Je nevarna tudi za grozdje. Okužbo od peronospore spoznamo na grozd« Ju po belkasti svileni navlaki, jagode potemnijo, se sušijo ln odpadajo.
Svetujemo, da letos še preostala škropljenja izvršijo vinogradniki z 2-odstotno galico, ker Izgleda, da Ista v manjših koncentracijah nI dovolj učinkovita.
Vinogradnike opozarjamo ponovno, da j« bolje vlivati raztopino galice v apnenl be~ lež. ne kot so navajeni, da delajo obratno, ker na ta način pripravljeno škropivo Je boljše,
\lnsko trto aapada letos marsikje precej močno tudi oldlj ali plesnob«, predvsem grozdje. Plesnoho poznamo po sivkasti navlaki na grozdju, pa tudi po vonju. Okužene jagode rade počijo, tako da gleda peška ven. ljetos Imamo težave s plesnoho. ker primanjkuje žvepla. Namesto tegr« pa se uspešno uporablja proti plesnobl kalijev hlperman-gan. ki se dobi v lekarni Na 100 litrov vode damo tri kilograme gašenega apna ter 125 gramov kalijevega hlpermangana. To dobro zmešamo In škropimo po grozdjn. Po potrebi »kropljenje Pez deset do Štirinajst dni ie ponovimo
Terenska postaja za obnovo sadjarstva, vinogradništva In fltosanitetno službo. Grm — Novo mesto.
Pogin koloradskemu hrošču !
V zadnji številki smo zapisali, da se koloradski hrošč, najnevarnejši škodljivec naših kromplrlšč, nevarno širi po dolenjskih okrajih. Ponovno objavljamo navodila, ka ko naj krajevni ljudski odbori organizirajo čimbolj učinkovito borbo proti uničevalcu, ki grozi nadaljnjemu obstoju krompirja na Dolenjskem.
1. Vsako mesto na njivi, kjer najdete hmSče ali ličinke, morate n>» i*»k način označiti z vidnimi znaki (s palicami, veja ml in pod.).
2. Za vsako njivo vodite točen prearled
0 najdbah, ločeno za hrošče, ličinke ln knpč ke jajčk. Najdene hrošče In ličinke takoj na licu mesta uničite, nikakor pa ne raz našajle ž.lvlh m njivi ali pa celo krompirjeve grme i ličinkami.
3. Takoj po odkritju okužbe mora vaški vodja organizirati množični pregled vseh hližnjlh parcel. Pregledovalne sknplne mora voditi skupinovodja. ki vodi seznam vseh morebitnih najdb.
Takni no odkritju okuž'»r morate ob-vestlti KLO. ki javi okužbo okrajnemu ljud skemu odboru.
S. Okužene parcele in parcele v pasu do ">flfl metrov morate pregledovali vsak dnu
1 /Milostnim številom pregledovalcev. Pre gledov se morajo brezpogojno udeležili vse za to določene osebe.
fi. Okužene njive kakor tudi ogrožene je treba zaprašiti s pantakanom ali pa poškropiti z arzensklml sredstvi. Okužena me-
sta Je treba pod vodstvom sektorskih vodij razkužiti z ogljikovim žveplencem Zapraše nje ali škropljenje krompirju ne škoduj« in je zato vsak strah, da bi krompir morebiti zato propadel, odveč Podrobnejša navodila dobijo vaskl vodje pri sektorskih vodjih. i
Pri množičnih pregledih Je udeležba za rsc osebe ohvezna. Vsak. kdor se izmika pregledovanju kromplrlšč, škoduje sebi In skupnosti ln ga mora zato skupinski vodja prijaviti krajevnemu vodstvu za zatiranje koloradskega hrošča za kaznovanje. KLO naj pri predlogih za kazen pravilno postopa in naj v vsaki prijavi navede podrobnejše podatke. To zahtevajo od ljudske ob-lasti vsi vestni kmetje, ki Jim Je pri aren napredek gospodarstva.
Le s temeljitim delom, prijavo vsake okuJŠibe In z udeležbo vseh kmetovalcev, mladine In ostalih pri dnevnih kakor pri ostalih množičnih pregledih bomo širjenje hrošča lnliko omejili. Kmetje se morajo za-verlntl. da s prikrivanjem kakor z Izmikanjem pri pregledih škodujejo samo sehll Kemična sredstva za uničevanje hrošča plačuje sedaj Se ljudska oblast V primeru, da bi se okužbe razpasle na vsa kromplrlšča, pa bodo stroške za škropljenje In zapra-ševaiije krompirja morali nositi lastniki kromplrlšč Tem ogromnim Izdatkom in padanju pridelka krompirja pa se lahka umaknemo z vestnim delom in rednim zatiranjem koloradskega krošča. O. V.
3R Komanda četniških odredov jugoslovanske vojsk« v Sloveniji. Strogo pov. br. 24/42... Na Gorjancih, 24. maja 1942: Komandant Četniških odredov: — Prečitano uničiti! — Originalni porepi* Lietime v arhivu ks/n-lsns Balmika.
2. Gospod Korltnlk (poročnik MIlan Kranjc — op. S. F.) naj »e takoj javi v Novem mestu!« 0
Zužemberškl kaplan Janez Jenko je dobil obe pismi z mobilizacijskim) pozivi, ki Jih Je takoj razposlal svojim zaupnikom. Ti pozivi so se glasili:
»Komanda jugoslovanskih četnikov v Sloveniji.
Poziv!...
iz ... vasi... it.., občina ,,,
Pozvan si, da se nemudoma javiš na zborno mesto, ki ti ga določi za to pooblafičenl zaupnik. Slovensko ljudstvo je ogroženo od komunističnih partizanov, ki Jim Italijani gredo na roke. Partizanske tolpe nasiloma odvajajo in podrejajo svoji komunistični komandi nafte može In fante, Italijani pa jih odvažajo v pregnanstvo, kjer od lakote počasi hirajo. Postavljeni smo pred edino možnost samoobrambe.
Slovenski fantje ln možje, odzovite se dolžnosti, zagrabite za orožje ln vstopite v redne slovenske oddelke jugoslovanske vojske.
živela svobodna Slovenija, živela Jugoslavija, živel naš vodja general Mihallović!
Komandant:«"0 Nekateri belogardlstični zaupniki so možem ln fantom po suhokranjnklh va-sph razdeljevali te pozive, a se nI na nje nihče odzval. Župnik Alojzij Zupnric v Smlhelu pri Žužemberku se je o bin-kofttni mobilizaciji posvetoval z Jožefom Jančarjem in mobilizacijske pozive nazadnje menda kar sam zažgal.
'B Komanda četniških odredov iuggoslo vanske vojsko v Sloveniji. Pov br 26/42. Na Gorjancih, 24. maja 1942. Komandant četni-škiii odredov.
•° Iz arhiva ksnlsns BsbnIVa..
Dva meseca kasneje je partizansko sodišče raziskovalo blnkofttno mobilizacijo In zasliševalo nekaj njpnlh udeležencev: Gabrijela Mokorela Iz Žužemberka, kaplana Ivami Janeža iz žužem berka, žtipnega upravitelja Ivana Hro-vata Iz Poloma, župnika Alojzija Zu-panca. iz Smihela pri Žužemberku in žužemhcrSkega dekana Karla Gnidovca. Kaplan Janež je izpovedal, da si je res /del prihoda Mihailovičcvske vojske v Slovenijo in da *ta ga kaplan Janez Jenko iz Žužemberka in kaplan Henrik Novak s Hlnj, ki sta delala po navodilih lz Ljubljane, »hotela postaviti za poverjenika v Žužemberku«. Ostali osumljenci so še manj priznali. Ker Je hllo glavna dokazno gradivo — pismo, ki ga Je kaplan Jenko dobil lz Novega mesta — uničeno, Je partizansko sndiftče vse osumljence zaradi pomanjkanja dokazom Izpustilo, čeprav je V svojem poročilu o preiskavi točno ugotovilo:
»Mokorel Gabrijel prikazuje kot glavno voditelje bele garde kaplana Jenka In Lavriča Jožeta ... Da je bil Mokorel v nekoliko tesnejših odnosih s kaplanom Jenkom, priča njegov opis blnkoštne mobilizacije bele garde ln njegove vloge pri tem ...
Potek preiskave popolnoma jasno priča, da so imeli (našteti osumljenci — op. S. F.) posla z organizacijo bele garde, četudi tega nI bilo mogoče jasno dokazati ..
Belogardistiena mobilizacija je propadla zavoljo preprostega razloga, ker belim zaupnikom ni uspelo skoraj nl-
31 Poročilo o poteku preiskave v Zužem berku. Na osvobojenem ozemlju 3. avgust 1942  — Priloga »Vestern* dno 4   InlH« I«4*
kogar pridobiti, da bi prijel za orožje zoper slovensko partizansko vojsko. Stoodstoten polom oborožene zarote pa so omogočile še druge okoliščine.
Za poveljnika belogardlstične skupine v Suhi krajini, imenovane »tabor 2«, je bil določen rezervni poročnik Radovan Slane, lahkoživi sin veleposestnika lz Utlje. Slane bi moral po povelju Janka Debeljaka »izvršiti, kar je razvidno lz duplikata« kaplanu Jenku iz Žužemberka. Po zatrjevanju belogardi-stičnogn vodstva v Novem mestu Je tedaj v Suhi krajini »že bila zbrana četa pod vodstvom žand. narednika Ka-ranovlča. To trupo, ki je že bila v gozdu, bi moral voditi rezervni oficir Slane lz IJtiJe, kateri pa je popustil vse skupaj, ko so mu Italijani zaprli ženo...«** Slano je ostal v Ljubljani ln stopil V belo gardo šele 1. septembra 11H2.
Belim zarotnikom se Je ponesrečil tudi njihov naklep za uničenje partL zanskejra bataljona v Suhi krajini.
Po Ukazu Glavnega poveljstva slovenskih pari jonskih čet je štab III. grupe odredov 9. maja 1942 na Blatnem klancu, v gozdu med Mirno ln Trebel-n cm, reorganiziral ustroj dolenjskih partizanskih čet. ko je imenoval štab Dolenjskega odreda in njegovih štirih bataljonov. Iz čet a trebanjskega področja Je hafttal I. bataljon, katerega komandant je postal Janez Marn-Crto-mir Mrak in politični komisar Niko M-lih-Borls Niklč. t>z neknj dni se Je Črtomirov bataljon premaknil v Dobre-vnlje, kjer Je branil osvobojeno Suho I- rt ji no.
3s Proces proti Forturnl in soobt. okrožno sodišče v Novem mestu. K. -»7/4». Poroolla
gtev. 30.
DOLENJSKI LIST
Stran J
Naši podeželski gledališki odri
Nekaj misli ob ocenjevanju v novomeškem okraju
y«Si podeželski odri so zaključili sevono 1950/51, Tu in tam se je odrsko udejstvovanje živahno razmahnilo, ponekod pa j« bilo mrtvilo. Na splošno lah/ko ugotovim, da so uspešno delovale tiste družine, ki sn jih vodil! sposobni, apilnii mi požrtvovalni režiserji. Ob priliki ocen je vam ja družin sem videl, da ao tudi skrbno na študirana težja dela našla polno razumevanja pri občinstvu. Naše ljudstvo je zelo kritično nasproti družini, ki ni pokazala uspeha in kjer se je videlo, da je na odru le igra brez doživljanja.
Takoj ugotovim, da tu in tam niso zmalj najti primernega dela. Navedem naj igralsko družino Stranska vas, ki aj je izbrala Moliereovega »Skopuha« in ga naštudirala z začetniki. Mol'i ere, klasik 17. stoletja, zahteva za svoja dela potrebno seeneri jo, kostume, masko in pa predvsem skrbno podane tipe. (klavno vlogo je igrala že>n«ka še kur zadovoljivo, vse drug« vloge pa niso biile prav nič molierovske. Igralcem svetujem, naj Študirajo lahka domača dela. Režiser naj po možnosti ne ipra glavnih vlog. ker je težko ijjratj in voditi Igro, posebno če je to še začetnik.
Igralska družina v Prečni je zelo lepo podala »Miklovo Zalo«, prikupno ljudsko igro, ki je za naše podeželske odre zelo primerna. Učitelj Fuis je 6krbno vodil režijo, z emoartavnlirr! sredstvi postavi) na oder zadovoljivo scenerijo in oblikoval karakterje, kolikor je pač mopol glede na zmogljivost igralcev, da je občinstvo napeto ssle-dilo dejanju na odru. Posamezni igralci te družine so ustvarili kar lepo doživete like.
Zužemberčanl po zaigrali Finžgarje-vo »Verigo«. Kmečka drama, ena najbolj zrelih Finžfrarjevih del. ima v osnovi ljudske strasti, in pisatelj sam pravi v Posvetilu, da te strasti »iz malenkosti porojene, sparijo obratf ljudski duši in jo preslepe, da ta«va in išče v temi, kar ji \p v pogubo, ne vidi pa velrkih, rešnib ciljev, do katerih vodi pot ljubezni«.
To je osnova jn igralci se pač morajo držati tepa, kar phatelj hoče povedati ljudem. Nedvomno ima igralska družina v Žužemberku sposobnega režiserja, šol. upravitelja Mervarja, ki je postavil na oder nekaj zelo lepih prizorov jn izoblikoval nekaj vlog prav posrečeno, vendar je ta drama iz zvenela kot burka, kar bi ne smelo biti. Krivdo si delita dva igralca, ki sta vlogi «a m o voljno spremenila v klovna.
Družina Št. Peter pri Novem mestu je dala Finžgarjevo »Razvalino življenja«, ki je dramatično najbolj strnjena pisateljeva dramska stvaritev. Tu je Finžgar globoko prodrl do osnov in največjih napak kmečkega racionalizma in pokazal na brezvestnost v ljubezenskih zadevah, ki je lahko usodna, in tudi na brezsrčnost v gospod irskem izkoriščanju. »Denar in dota, lepo telesce in lepe oblekce in ime — na tn ge gleda pri zakonih, ki so potem na vadno nesrečni,« Družina v Št. Petru Ima že lepo tradicijo. To pot je šolski upravitelj Lapajne poskusil z mladimi močmi pa nekaj starih igraleev je sodelovalo. Igra je bila dobro naštudi-rana. Želimo, da še dalje vzgaja nove moči. Igralci so se ii/ivljali v svoje vloge in se skušali približati pisateljevi zamisli, čeprav je delo precej zahtevno za mlade moči.
V Beli cerkvi so igralci sosednjih vasi naštudiralj dramo v 3. dejanjih Mire Pucove »Svet brez sovraštva«, ki je zelo zahtevna za podeželski oder. Avtorica je našla snov za igro v zaporu, i jer so s odigravale usode mater m deklet med okupacijo. Delo je reži?er skrbno postavil na oder. Videlo se je, da je posvečal mnogo pozornosti vživljanju igralcev v vloge. Spelca. ki pe pridiguje ljubezni, ampak ljubezen živi, ki prenaša zverstva, a ne izgubi vere v človeka: in trpeča mati z otrokom v ječi sta bila nepozabna lika, ki sta ganila ljudi. Tudi drugj igralci so lepo igrali, da je prireditev uspela Tako prisrčno naštudiranih posameznih
Erizorov kot tu sem videl le pri »Milo vj Zali« v Prečni, še so družine, ki so v zadnji sezoni pokazale lepe uspehe {št. Jernej, Dol.
Toplice, StopiČe in druge), ki pa jih nicem utegnil obiskati. Seveda so bile pri vseh še razne pomanjkljivosti pri režija in igralcih; o teh smo se pomenili z vsako družino po predstavi. Za vse velja še posebej, da naj v bodoče izbirajo dela, ki so primerna zmogljivosti igralcev, posebno pa novincev. Režiser naj sj pred studiranjem komada napravi točen načrt, kako bo izgledalo delo na odru in naj z igralci temeljito predela igro v vsebinskem in idejnem smislu. Pazd naj na pravilno izgovorjavo, na jasnost izgovorjave in na logični poudarek. Če hočemo delo igrati v dialektu, morajo pač vsi povorki v dialektu, če seveda kakšna vlo?f) ne zahteva drugače. Režiser naj pazi na kretnje, ki naj bodo naravne, da ustvarimo na odru potrebni realizem in igrajmo prepričljivo! Jasno je. da mora vodja stremeti v prvi vrsti, da oblikuje z igralci — značaje, in da ima predstava pravilen tempo. Tu in tam sem opazil, da po nekaj vajam že gredo pred občinstvo. Igrajte in vadite velikokrat na odrul Precej malomar-
nosti j« tu in tam prj opremi (kostumi, maske, luč, eufite). Omenjam samo zato, ker vem, da bi se prav lahko marsikaj izboljšalo z majhnimi sredstvi.
Nekatere družimo so izrazile želio, ki je na mestu, naj bi novomeško mestno gledališče vsako sezono naštu-diralo igro, ki bi bila uprizori j iva na vsakem našem podeželskem odru, in bi z n jo povsod gostovalo. S tem bi se dalo našim družinam pobude, igralci bi videli lepo mi št u dirnuo dolo, učili bi se pravilne odrske izgovorjave itd. Važno je rudi to, da naj se začne z igran jeni čimprej v jeseni. Končno priporočam odrom, da si nabavijo priročnik »Kako vodimo amatersko gledališče« (Bojan Danovski, izšlo 1950 pri Ljudski pro' sveti Slovenije). Tu bodo našli marsikaj za svoje spopolnjevamje.
Upam. da bodo igralske družine v novi sezoni pazile predvsem na kvaliteto predstav, ker kvalitetna predstava je v interesu igralcev samih i.n v interesu gledalcev, ki so jim predstave namenjene. Prof. Tone Trdan
Novi uspehi »Pionirja«
člani delovnega kolektiva splošnega gradbenega podjetja »Pionir« v Novem mestu so se tekmovanja v počastitev ustanovitve Jugoslovanske armade živo oprijeli in ae v jumiju takole odrezali:
V medbrigadnem tekmovanju je zmagala zidarska brigada Knapa pri podružnici Kočevje pred zidarsko brigado Po-tokarja iz podružnice Krško. V tekmovanju med gradbišči je v ostri borbi ponovno zmagalo gradbišče Senovo in si s tem priborilo prehodno zastavico v trajno last. Drugo mesto med gradbišči ima. Straža, tretje Črnomelj. V tekmovanju med sektorji je bil tokrat najboljši novomeški sektor, le malo za njim pa je kočevski. Med stranskimi obrati je na prvem mestu kovinarska delavnica, na drugem centralno skladišče in na tretjem mizarska delavnica. Med menzami vodi delavsko-uslužfoenska restavracija v Novem mestu.
Zavestno tekmovanje delavcev in uslužbencev podjetja »Pionir« se najbolje vidi pri izpolnjevanju mesečnega načrta in v delovni disciplini Junijski načrt je podjetje izpolnilo po času 101,2%, po vrednosti pa 102,1%. V juniju so proglasili 110 udarnikov,
MED DVEP1A GOSPODARSKIMA RAZSTAVAMA
Dolenjska je pokazala letos izredno gospodarsko in obrtniško dejavnost: dve veliki razstavi lokalnega gospodarstva v Novem mestu in v bližnjem Trebnjem. Za Dolenjsko sta ti dve razstavi velikega pomena. Poseben poudarek je razstavama dalo trgovanje z razstavljenimi predmeti. Medtem ko je biJa lanskoletna razstava v Novem mestu res samo v znamenju razstavljanja, so se na letošnjih razstavah mnogim obiskovalcem želje izoolnile, saj ie bilo mogoče razstavljene predmete tudi kupiti. Kljub visokim cenam je bila trgovina vendarle zelo živahna.
Kdor si je s zanimanjem ogledal obe razstavi, je moral priznati, da je bfl storjen v gospodarskem pogledu Dolenjske velik korak naprej. Zlasti tudi v tujskoprometnem oziru, kajti, priznajmo, da je Dolenjska kljub vsem naravnim lepotam in zanimivostim v tujskopromet-nem oziru še vedno daleč za drugimi kraji Slovenije in da se delo za vključitev Dolenjske med ostale tujskoprometne kraje ni dosti premaknilo iz predvojne mrtve točke. Ti dve razstavi pa sta jav-
nost razgibali tudi v tem pogledal, saj je veliko tujcev obiskalo razstavi. Poleg razstavljenih predmetov 60 tujci videli tudi še kaj drugega, Zato je prirejanje takih razstav od časa do časa koristno in potrebno.
Ako bi hotel podati točno kritiko obeh razstav, kjer bi seveda ne smelo biti samo hvalisanja, bi imel obilo dela. Prav pa bi bilo, da bi se kdo tudi toga lotil, saj bi taka nepristranska in dobro mišljena kritika ogromno pripomogla k boljšemu uspehu vseh kasnejših razstav.
če se le" bežno ozremo po razstavnih prostorih v Novem mestu in v Trebnjem, moramo reči, da je bila novomeška razstava na prvi pogled zelo razkošna, k čemer je seveda mnogo pripomogel lep razstavni prostor, ki je vso razstavo pravilno povezal. Kritičnejši opazovatiec pa bi zasledil, da bi bila trebaniska razstava, ki je bila zasnovana v precej manjšem meriilu, le v marsičem nadkrilila novomeško, če bi bila imela vsaj malo lepše in reprezentativnejše razstavne prostore in če bi ne bila zaradi pomanjkanja le-teh
Novomeško prostovoljno gasilsko društvo praznuje 75-letnico
Letos 19. marca te poteklo T5 let, odkar Je bilo v Novem mestu ustanovljeno prosto-voljno gasilno društvo. Odveč hI lillo v podrobnostih opisovati trdo delo, vse težkoče. ovire In neugodnosti, ki Jih Je moralo novoustanovljeno društvo v teku dolirlh desetletij doživeti in preiti. Dovolj naj bo, da posvetimo nekaj vrstic doseženim uspehom, zlasti pa ne«ehičpo«ti in požrtvovalnosti društva, kakor tudi posameznikov.
Ob uRtanovItvl druStva Je v Novem mestu prevladovalo nemSkutarstvo. Prva ovira za rast društva Je bilo prav nemSkutarstvo. Gasilci, ki so kmalu po ustanovitvi zahtevali v društvu slovensko poveljevanje, so naleteli na krepke ovire. Nekaj časa Je Izgledalo, da so te oviro nepremostljive. Toda borba zavednih gasilcev posameznikov, ki so seveda potegnili za seboj vse ostale. Je bila motna, volja trdna. Meči so se križali. Slovenski gasilci so dobro vedeli, da bodo Izvojevall veliko zmago, &e prodro. Zavedajoč ae. da gredo tudi v tem pogledu svojemu narodu na pomoč In da ho s tem padla prva nem-škutarska trdnjava v Novem mestu, so uporabili vsa razpoložljivo in dovoljena sredstva; pritiskali so toliko časa, da so zmagali Velikih žrtev J* zahteva,]« ta zmaga, bile pa so bogato poplačane. Slovemskl novomeški gasilci so pometll za vselej z novomeškim nemčiirstvom. In kakor ie dejal naš veliki Oton Zupančič:
Beseda Je izšla med nami res! Slovenska misel vzpluj. vrzi se do nebes! Razpnl sel Po razponu tvojih kril
bo meril narod čllost tvojih sil . . .1, tako Je prodrla slovenska misel tudi v novomeškem gasilnem društvu; edinstvena zmaga Je bila Izvojevana!
Še so hrumeli nasprotnik] slovenske misli, se so poskušali Izpodnesti ti« društvu, ki b! Je upalo napovedati neizprosen boj nJim. vsevladajočlm nemčurjem, ki st Je upalo razkrinkati njih zlnhne raznarodovalne nakane, ki so Jih Imeli že v naprej pripravljene. In s katerimi so nameravali prodreti prav g pomočjo novoustanovljenega gasilnega društva, vendar Je bilo prepozno. Dosegli so le svoj poraz, kateremu so sledili še drugi, in nemskutarstvu v Novem mestu Je končno za vedno odzvonilo. Zal oa so kasneje društvo zajeli valovi politike, kt so povzročili v nJem težke krize, Iz katerih se Je
izcimil lov na odlikovanja šarže ln podobno Vendar so v društvu vedno bili ljudje, ki bo poskušali stvar zasukati, kar o« se Jim nI vedno posrečlio. pa Je društva tako prenekaterlkrat zajadralo v strankarske vode, kar Je ugledu ln razvoju društva le škodovalo.
Društvo ie Imelo T gotovih dobah zlasti dobre poveljnike. TI s-,. čeprav sam| politično drugače usmerjeni, vendarle gledali na to. da so društvo nI oddaljilo od svojih glavnih ciljev. Izvežbali so gasilce v rokovanju z orodjem Jih dodobra usposobili 7.a gasilsko delo ter Jih tako rekoč preželi z izključno gasilsko miselnostjo. Zato pa more danes društvo zaznamovati v svoji zgodovini tudi vrsto uspehov, ki j| nikakor nI mogoče> prezreti
V teku svojega samaritanskega dela si Je društvo omislilo precej orodja, izvežbano članstvo je poučevalo tudi člane oknlK'Ui gasilnih društev. Novomeško društvo je slovelo kot eno najboljših ln »ajbolj discipliniranih na Dolenjskem. Druga svetovna vojna je tudi tn naredila svoje. Društvo Je bilo popolnoma oropano In pregnano iz instnlh prostorov Razdejanje no vojni Je bilo zelo veliko!
Vojn« Je minula, gasilstvo si utira no^o pot. Tako tudi naše gasilno društvo. Poiablli smo na prestane težave in gremo naproti novim ciljem ki so nam Jasno začrtani v gasilskem zakonu v dobro socialistične domovine.
Ko slavimo 75 rojstni dan našega društva, se lahko s ponosom ozremo nazaj na delo, polno žrtev. Zato velja danes ob tem visokem Jubileju pozdrav vsej javnosti, vsem gasilcem katerih delo ne poteka lz plačane dolžnosti ali sebičnosti, marveč Iz prostovoljnega žrtvovanja In ljubezni, priznanje vsem. ki se se posvetili pomoči bližnjemu ln zahvala vsem. ki so ustvarjali najpleme-nltejšo organizacijo, zgrajeno n« najmočnejših temeljih, to Je na vsem lepem ln dobrem, kar Je v človeku!
Dne 5. avgusta bo novomeško prostovoljno gasilno društvo proslavilo svoj visoki jubilej. Na predvečer bq v Domu ljudske prosvete siavnostna akademija z izbranim sporedom. V nedeljo 5. avgusta bo v mestu velika gasilska vaja ki ho prikazala vse faze gašenja ln reševanja, popoldne pa bo na Loki ljudska veselica. — r—
raztrgana na tri dele, ki pa vsak zase
ni prikazal zaključene celote. Prav škoda, da Trebamjci niso prej dogradili svojega zadružnega doma, kjer bi bila njihova razstava prišla nemara do pravega izraza.
Medtem ko si na novomeški razstavi kar plaval po razstavnem prostoru in kjer so predmeti prišli do polnega izraza (le škoda, da nekateri predmeti niso bili dovolj kvalitetni in bi jih bilo nujno treba izločiti ne glede na sektor, ki jih je razstavljal), je bilo v Trebnjem marsikaj tako neznosno stisnjeno v nizkih, slabo razsvetljenih prostorih tamošnje ljudske šole, da je obiskovalca kar dušilo. Tekstil (moško in žensko krojaŠtvo in pletiljstvo) je bil tako prenatrpan v eni sami sobi,
zelo presenečali mizarski in tekstilni izdelki — zlasti pletiljstvo. Zelo so se postavili tudi kovinarji. Posebno mizarski izdelki so v mnogočem prekašali nekatere mizarske izdelke novomeške razstave. Z izrednim okusom je bila v Trebnjem prirejena razstava lovmtva, le žal, da je imela skopo odmerjen prostor in ni zato veliko krasnih lovskih trofej prišlo do izraza. Zelo srčkan je bil kotiček, namenjen najmlajšim. Trebnje nima vrtca, pa so požrtvovalne članice AFZ uredil« tako ljubek kotiček za otroke, da bi še odrasel človek obstal in ga gledal. Ta otroški kotiček je daleč, daleč prekašal razstavo novomeškega vrtca!
Pričarano razkošje novomeške in pristna ljubkost trebanjske razstave pa dajeta obema krajema lepe perspektive z* bodočnost. Vendar bi prepogosto prirejanje tovrstnih razstav najbrže ne bilo priporočlijivo V Novem mestu je bilo že letos opaziti nekako površnost. Na razstavo je bilo pripeljanih mnogo manj in kvalitetno slabših predmetov kot lansko leto. Kot razstav« prireditev torej ni prišla do izraza. Položaj je rešila pravzaprav trgovinska plat razstave, V Trebnjem je razstava »užgaila«, ker je bila pač prva, Vprašanje ie, kako bi se posrečilo to drugo leto. Skromno mnenje bi bilo: Novo mesto naj bi se najprej samo pošteno obnovilo in pokazalo napredek v tej smeri, ki je za tujski promet ena najvažnejših, potem pa naj bi se spet organizirala razstava večjega stila. Uspeli bi bil nemara mnogo večji, Isto bi veljalo tudi za Trebnje. Pa še eno: obrtnikom, ne glede na sektor, je treba za enako delo dati tudi enako priznanic. Ta plat je zelo pereča in mora prireditelj z njo vsekakor računati
Prireditelji obeh razstav tudi niso pozabili na kulturnoprosvetni program, kar je vse pohvale vredno. Manj pohvalno pa je, da n. pr. v Novem mestu napovedani program ni bil v celoti izveden.
Obe razstavi, ki smo ju v razmeroma kratkem času videli v Novem mestu in Trebnjem, sta nedvomno mnogo pripomogli do boljšega razvoja naše gospodarske dejavnosti, Dolenjska pa je pridobila na ugledu, če bomo še v tujsko-
Obnovljen zadružni doni v Trebnjem
da kljub okusni razvrstitvi in ubrani dekoraciji ni prišel do potrebnega učinka. Omeniti je treba, da je mnogo ženskih oblek in zlasti pletiljskih izdelkov, ki bi bili vredni, da se jih razstavi, moralo prav zaradi pomanjkanja prostorov iz-ostatj, medtem ko je bilo v Novem mestu prav teh predmetov premalo, pa je bila zato soba tekstilom naravnost mrzla, ker ji razstavi j alci in dekoraterji niso znali dati prave topline in podobe. V trebanjski šoli je bil nameščen le en del razstave, drugi del — vozovi, kolesa, vozički in podobno — je bil nameščen v posebni lopi na dvorišču, tretji del pa je bil v še nedograjenem zadružnem domu. Razstava je bila zato raztrgana in čeprav «o prireditelji, ki so to raztrga-nost čutili in jih je nedvomno zelo motila, skušali vse tri dele povezati z okusnim prehodom, se jim to vendar ni posrečilo. Sem in tja, zlasti pri pohištvu, bi bilo želeti smiselnejše razporeditve in okusne jše dekoracije.
V čast Trebanjcem pa je treba povedati, da so letos prvič priredili tovrstno razstavo in so se torej šele učili, pa je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da 60 bili izdelki zelo lepi in kvalitetni, s čimer se je razstava postavila na zelo vidno mesto poleg novomeške, in ji je bila zelo resen tekmec. Na trebanjski razstavi so
prometnem oziru storili potrebne korake, bomo končno le dosegli, da se bodo za našo prej tako mačehovsko zapostavljano Dolenjske vendarle pričeli zanimati tudi tujci.
»Ta veseli dan ali Matiček
se ženi«
Štiri sto let je leto«, kar je zagledal* beli dan prva slovenska knjiga, pravzaprav dve: Trubarjev AbecedaHj in Katekizem (poleti 1551). Ta veliki jubilej bo slovenski narod dostojno praznoval. Glavna proslava bo septembra v Velikih Laščah, Trubarjevem rodnem kraju. Isti mesec bo domača proslava te štiristolet-nice tudi v Novem mestu. Priredila jo bosta Svet za kulturo in prosveto pri MLO in SKUD »Dušan Jereb«. Na sporedu bo večer recitacij najlepših slovstvenih odlomkov od Trubarja do danes (pri čemer b^do na platno projicirane slike avtorjev), koncert orkestra in Linhartov »Ta veseli dan...«, ki ga bodo kot slovesno predstavo zaigrali člani gledališke družine, in sicer v starem jeziku, to je v jeziku Linhartovega časa, v režiji prof Dobovška. Študijska knjižnica bo pa priredila knjižno razstavo. Tako bo tudi Novo mesto vsaj skromno počastilo našo veliko kulturno obletnico.
PROF. IVAN AND0LJSEK:
O letošmih sprejemnih izpitih
(Učnim močem, učencem, staršem in prosvetni oblasti)
(Nadaljevanje.)
Kakšno je znanje absolventov nižjih gimnaziji? Na to vprašanje slišimo različne odgovore Nekateri inšpektorji, ki jih obiskujejo, pravijo, da je znanje dijakov 6olidno; profesorji pa morda zmajujejo z glavami, da ni tako. Resnica bo tale: tam, kjer so ugodni pogoji, mora biti znanje solidno; kjer jih pa ni, ne more biti takega znanja, kot ie potrebno Kako pa naj dijake ocenjujejo, če nimajo ugodnih pogojev za študij? Marsikateri bi morda dejal, da naj se ti neugodni po goji upoštevajo pri ocenjevanju, ker dijaki niso krivi, Če se šolajo v lakih prilikah. Po našem mnenju ie tako stališče napačno Ako hočemo dobiti sposobne ljudi, je treba ocenjevati znanje ne glede na slabe pogoje, p«£ pa j« čimprej neugodne pogoje odpraviti. Slabe pogoie moramo upoštevati pri pouku ta-ko, da se s takim učencem več ukvarjamo, še bolje pa ie seveda, če skuša oblast udariti normalne pogoje
Kateri so ti neugodni pogoji? Ponekod nižje gimndzije nimajo primernih, zdravih šolskih prostorov, učil, kn ig. strokovnega učiteljstva, učenci hodijo daleč do šole, morajo doma trdo delati, da se ne utegnejo učiti itd.
Poglejmo 6eda(j izpite! Kako različna
nekateri jih zagovarjajo; drugi so proti njim, 6e$ da profesor, ki dijaka uči tri leta, ve, koliko je sposoben i tretji tožijo o strogosti pri letošnjih izpitih, Četrtim ni bil všeč način itd.
Že pred vojno smo poznali malo maturo po dovršeni nižji gimnaziji in veliko maturo po osmi gimnaziji. Tudi po vojni je bilo tako. Leto« pa je prosvetna oblast uvedla tako imenovane sprejemne izpi te.
Dijak se mora v soli uro za uro učiti in snov ponavljati, da se utrdi in si osvoii na i važnejše iz tega, kar predpisuje učni načrt, V ta namen mora učitelj v šoli snov preverjati, da vidi, kaj so učenci razumeli, česa ne. Razumljivo je, da pri ponavljanju učitelj snov poglablja in dopolnjuje. Učitelj pa v šoli ne preverja le snovi, ampak tudi znanje dijakov ocenjuje. Pogostokrat pa se zgodi, da pomanjkanje učnih knjig in veliko število učencev v razredu ovirajo pogostejše ocenjevanje Tega se »lovci za ocene« za vedajo; zato pa se ne uče redno Seveda v sodobni šoli učencev ne le silimo k učenju s pogostim spraševanjem, ampak jih prepričujemo, da se morajo učiti, ker je to njihova dolžnost do družbe, saj ji bodo edinole 6 solidnim znanjem koristili,
nmcjaj« so o njih V° člankih v dnevnikih:   Tudi v šoli torej velja, >da je duh sicer
voljan, toda meso je slabo«; zato pa so ob koncu še izpiti. Ako se namreč učenec zaveda, da bo moral po končani gimnaziji pregledno znati pri zaključnem izpitu vso snov, se vsaj nekateri zresni, da se sistematično uči. To je dobra stran teh izpitov. Ni dvoma, da je uspeh izpitov tudi zrcalo učiteljevega dela; tega se vsi prav dobro zavedamo. Prav radi pa starši naprtijo neuspeh pri izpitu učitelju, češ: »Kaj ga bom jaz učil, zakaj pa imamo učitelje?« Res je, da ga učitelj uči, drži pa tudi to, da se mora učenec doma učiti, delati domače vaje itd. Tudi paziti mora v šoli pri razlogi. Pazil pa bo 6eveda, če je že od doma navajen, da je pri delu zbran in vsako delo izvrši točno, do kraja. Hočem reči, da je uspeh pri učenju precej odvisen tudi od tega, kako je otrok doma vzgojen. Kadar se otrok uči, tedaj močno delujejo možgani, živčevje in čutila (vid, sluh). Vse to pa 6eveda otrok deduje po starših. No, otroci tistih staršev, ki prevečkrat globoko pogledajo v kozarec, ne dedujejo kdo ve kaj ugodnih pogojev za učenje. Slabotni otroci se prav gotovo teže uče kakor zdravi. Tisto mnenje, da je za šolo otrok, ki ne more delati težjega dela, je napačno. Hočem torej podčrtati to, da je otrokov neuspeh pri izpitu tudi znak, da doma ni vse v redu.
Kadar stopim v kako pisarno, ogledujem tla, okna itd Skoraj povsod najde človek večjo ali manjšo snago. Ne mo remo pa reči, da je .povsod tako po naših šolah Ponekod pod škriplje, kakor hitro človek prestopi. Ali mislite, da to ne moti učencev?
Prav vsi dobro vemo, da mora otrok, ki se šele razvija, pri učenju udobno sedeti, ker se že itak utruja, ko sedi po več ur. Ali imajo otroci po šolah res primerne  klopi?  Še daleč  ne povsod!
Znano nam je, da čitanje na sončni svetlobi škoduje očem. povzroča glavobol in onemogoča zbrano učenje. Ali so povsod po naših šolah na oknih prepotrebne zavese? Kaj še? Kar poglejmo samo novomeške šole! še in še bi lahko naštevali napake, ki kažejo, da se ljudstvo še ve-
dno premalo zanima za pogoje uspešnega pouka. Prav tako seveda tudi po ljudstvu voljena oblast morda premalo opozarja na napake.
Uspeh v šoli torej ni odvisen le od učiteljev, profesorjev, čeprav je res, da je odvisen v prvi vrsti od njih, ampak je odvisen tudi od staršev, oblasti Ud.
Prej 6mo dejali, da so izpiti potrebni, ker ne more učitelj pogostokrat temeljito izprašati vseh učencev. Drugi razlog zanje je v tem, ker nimajo vsi naši učenci enakih pogojev za šolanje Prav v tem pa je nevarnost, da se učitelj pri ocenjevanju ozira na pogoje šolanja, kar je — kot smo dejali — napačno, če hočemo res priti do solidnega znanja.
Nekateri predlagajo, naj bi pri teh sprejemnih izpitih spraševali tisti, ki so učence učili v gimnaziji. Bolje je, da ne, ker bi se le ozirali na pogoje šolanja, poleg tega pa tisti, ki recimo poučuje na višji gimnaziji ali na učiteljišču in drugod, bolie pozna pogoje, ki so pot-trebni za šolanje na teh zavodih.
Morda bi kdo ugovarjal sprejemnim izpitom z bojaznijo učencev, češ ko pridejo pred novega profesorja, se ustrašijo itd. Novi profesor mora spraševati tisto, kar prednisuje učni načrt; ta pa je za vse enak Pameten pedagog tudi računa s tem, da se učenec ustraši; zato tudi temu primerno postopa Zaradi strahu torej izpitov ne bomo odoraviJali. Ko bi bilo v življenju tako, da bi človek nikoli ne prestal hujše preizkušnje, kot je ta, tedaj bi bilo ?ivlienjc res lepo!
(Konec prihodnjič)
Stran 4
DOLENJSKI LIST
Stav, 30.
Q
robtine iz dolenjske popotne malhe \
Pred tednom dni sem nehal v N o -vem me t t u; malha it je medtem napolnila, da sem jo komaj oprtal. Ko sem za nekim oglom stresal drobtine tz torbe — le nikar ne recite, da nimam smisla za red in snago! Imel tem ga, pa so me pokvarili tisti NovomešČani, ki stresajo perilo, predpražnike in le marsikaj kar na ulice — me je ustavil pismonoša in mi potisnil v roke kup pisem in dopisnic. Na vse strani me vabijo; Janez sem, Janez tja, pridi in poglej, zapisi, razišČi, pomagaj, povej naprej, to ni lepo, ono ni dobro, tam te nekdo prepira z zakoni, kdo bi zmogel vse tof Bo fe Šlo, sem si dejal, če ne hitro, pa počasi... Zadnjič mi je nekdo besedico * počasi* zameril; no, nič hudega, na Janeza Popotnega bo še marsikdo jezen, večina pa ga ho vesela, ker bo kazal stvari take, kakršne to.
Prvo, kar sem ujel, je bila prijateljska vest, da me je fotograf *Beli miš* pretekle dni iskat. Poleg prve reklamne omaric* je obesil še drugo. Oglat v njej se je razlikoval od prvega le v tem, jda je bil za polovico krajši, zdaj pa sta v obeh samo fotografije.
Zavit sem do Vrat, po Ljubljanski pa ti nisem upal naprej. Malo slabše sem bil oblečen, na Ljubljanski cesti pa zn take in za cigane ni prostora. Za to skrbita dva psa — soseda, ki potebno ob tržnih dneh neusmiljeno tulita in bevskata v cigane. »Gospod, jai bom pša i kolom ubil!t st mi je pridušal na oglu krepak cigan, ki je bit tteer spodobno oblečen, pa ga je mrcina pasja vendarle spoznala Zavil sem na Glavni trg po stranskih ulicah. Zidu med številkama 1 in 5 v Jurjevi ulici sem te v loku umakntl. Ne bi rad, da bi poročali o meni:
>Zrtev podsutega zidu je postal pred dnevi priljubljeni...* in tako naprej. Znanec mi je na strehi Kriiatije pokazal luknje, kjer so nekoč čepele opeke, zdaj pa jih zamaka dež. Na Domu ljudske prosvete se je zarežala vame velika rdečkasta stena, ki se vedno žalostne}* poslavlja od ometa.
* še eno zimo,* mi je na Florjanovem trgu povedal strokovnjak, »pa bodo lahko s prstom kopali opeko iz zidu! Trikrat večji bo&o potem stroški, kakor bi bili zdaj, če bi steno ometali.*
Zamislil sem se nad preprostim računom, na spodnjem delu trga pa tem se spotaknil ob velik kup kock. >Neroda!* so me pozdravili delavci, >ne hodi po tlaku, dokler ni zvaljant* Pomet tem ti oči — in zabeležil:
10. julija so začeli tlakovati cesto skozi Novo mesto.
Prerokbe čmogledcev se spet niso uresničile, cetta bo vendarle tlakovana $e letos. Na mostu tem raztrgal dopisnico iz Črnomlja, na kateri so mi pisali znanci: »Ti si urce zamudila...* Ne boste, sem dejall zdaj se kosajte z Novomeščani, kdo bo prej hodil in plesal po gladkih ulicah!
Stokanje in tarnanje me je v Prešernovi ulici poleg kamnoseka Vrglo h premišljevanja. Dva sejalna stroja, nad katerima *drli roko* uprava driavnih po* sestev in pilališč Novo mesto, vedrita že m**cce in mesece na toncu in dežju. Nihče se ju ne usmili. Na boljšem so ostali stroji posestva, ki sicer ne stoje na dvorišču čisto na prostem, pač pa pod kapom ,. . ' Morda jih preizkušajo, koliko vzdrži železo na zraku, tem pomislil, sosed pa mi je povedal, da so upravi že svetovali, naj stroje skrbneje upravlja, pa nič.
»Kam, ljudje?* sem na mostu vprašal znance', ki to s cekri in torbami hiteli iz mesta in v mesto. »Po meso v Siopiče, v St Peter, kjer je zadnjič ostalo pot vola, pa v St. Jernej in drugam. Mar ne veš, da ga sekajo povsod, te v mestu ga nimamo?*
Nisem' vedel, priznat sem jim odkrito Tudi tega" nisem vedel, kar mi je nato povedal Flere KrivostegnO, ki mi je dal v travi ob poti piti iz sodčka, da prodajajo o nekaterih gostilnah na Dolenjskem vodeno vino. ^Kontrole je premalo,* mi je od slovesu dejal Flere, »sicer bi prodajali krčmarji prave maligane in ne vodenih sol:.*
Do E ir č ne vasi sem jo mahnil peš. 25 koscev-proštovoljcev je kosilo na travniku zadružne ekonomije, predsednik kmetijske zadruge pa je , prišel mimo s puško na rami in zvabil v hladni gozd še upravnika ekonomije.
»Lej jih, kako so pridni, ta dva gresta pa nad lisice! To je vodstvo, da že dolgo ne takega!*
Se to sem zvedel, da so prašiči na tkonomiji na debelo zamazani z blatom, nekaj korakov od hleva pa je slame dovolj na razpolago. Menda ne čakajo, da bo svinjam nastiljata ljudska inšpekcija?
V Birčni vasi sem stopil na vlak. Nekdo me je vabil v drugi razred, pa sem hvaležno odklonil, ker nisem imel s seboj vreče, da bi jo podlaiil na zašpe han, ostudno umazan sede}, ki se mu je nekoč v starih časih rekalo tblazina* ... Spomnil sem se stoletnice naših železnic tn parole: Skrbimo za kulturen prevoz potnikov.
V Črnomlju so me obsuli s košem novic. Drago me je vlekel v gostinsko podjetje MLO, kjer moraš vzeti dopust, da prideš na vrsto. Ce v gostilni ni piva, bom morda postrefen v kleti kakor nekateri, sem mislil, pa ni bilo tudi tam nič Na popravilo vodovoda čakajo ljudje v mestu tudi po H dni. Hudo je v Inko velikem kraju, Če poči cev. Se huje, Če se moraš kam peljati z avtomobilom prevo-ništvo. Do Travnika nad Ribnikom ti ra čunajo (Sfl km, če pa greš tja peš, občutiš na nognh, da jih fe komaj .5.?. . . Kđor misli v Črnomlju zboleli, naj si premisli. Pred kratkim so uslužbenci okrajnega ljudskega odbora šli k zdravniku na pregled, ker so potrebovali zdravniška spričevala za dokumente, ki jih je zahteval »personalni« na okraju. Oddali so listke
pomočnici v ambulanti, nato pa je tova-rišica, ki bi bila prva na vrsti za pregled, sprejela spričevalo za vse čakajoče, katerih zdravnik še videl ni. »Brez znakov bolezni notranjih organov, zdravi udi in čutila.* Diagnoza: >zdrav* je pisalo na listkih, čez teden dni nato pa je na sindikalnem sestanku likal »personalni* uslužbenci, ki so se zaradi bolezni izgovarjali, da ne morejo k prostovoljnemu delu. »To so sami izgovori,* jim je dejal, >nn spričevalih jasno in po domače piše. da ste vsi zdravi.* Pa so vmes ljudje z bolnimi letodci, nosijo očala št. 6 itd.
V Kanižarici sem te ustrašil vljudne prodajalke v rudniški zadrugi, ki je muhava in naganjn ljudi iz zadruge tudi z besedico *marš*, čeprav nima pravice poveljevati ljudem v korak. Na po strežbo moraš dostikrat čakati dlje kakor je potrebno, so mi povedali ljudje in ko Tmanjka prodajalki drobiia, ga morajo stranke same iskati po hišah.
Se o Griblje so me vabili, da bi si ogledal peso, pa na Štrekljevec k šoli, vendar nisem utegnil. Mudilo se ml je na okrajna posestvo v Malo Loko, kjer fe 9 dni nastiljajo živini z malo pokvarjenim senom. Menda sena letos ni Škoda, ker je novega dovolj. Kravar ji pa se spra Sujejo, če bodo spomladi 19H2 krmili itvini praprot? »Pogovorite se, možje!« sem jim svetoval in se potegnil v Miren-sko dolino. Od tam pa — prihodnjič!
Janez Popotni.
Izpred sodišča
POVRŠNOST IN NJENE POSLEDICE Kmetijske zadruge moralo poslovati na sooiaHfftični podlagi. To pa ni veljalo »a KZ Mirna vas. kjer j« pos!oirodkln ja Slavka Adamič rodila vna dela zelo neure.iemo. Nad poslovanjem T/aoVuge nt Imela nobenega pregleda, ponarejala j a izplačilne iemeljie* itd. Med drugim je napisala tudi. da je nek kmet pripeljal vola In da mu ga je plačala, podpis prodajale« pa je ponaredila. Za to j« bila kaznovana z dveml leti odvzema prostosti.
Knjijrovodklnja i*te zadruge, ki tudi nI imela nad delom pravega pregleda, pa je bila kaznovana na tri mesece pogojno.
PRETEP NA SVATBI V Malnih blizu Trehclnega SO imeli pri MalenAanu »ohoet«, kamor so prišli fantje is raznih krajev. Vino jim je ra.zgre.lo kri, da so postali junaki. Začeli so drug drugega Izlivati, tako da je nastal pretep. Nekemu vojaku, ki je Ml na dopustu, pretep ni bil po volji, »ato je Šel med fante in jih pričel miriti. Razgrajačem to ni bilo prav Iti *o s« zne*li nwl njim. Alojz Zore p d. Lazarjev Iz Bogneče vasi, mu je nabodel v hrbet nož. Zaradi tega j« bil obsojen na eno leto odvzema prostosti h% plačilo stroškov zdrav-ljenja.
Drag petelin
Mariji Avguštin v S t opicah se j« ». maja zahotelo kurje juhico. Ni pa segla po domači porjadl, temveč ;le raje zavila vrat korajinemu petelinu sosede Alojz-ije- Slmo, ki je baj* hodil aohat med njene kokoši. Avgustinova *e je pred sodniki nagovarjala da je petelinu samo »podkrepellla«, hčerka Simčeve pa je petelina videla skozi špranje Avgustinoveg* hleva, kasneje pa t ml i znkol nesrečnega pevea. Sodišče je AvguStinovn obsodilo na plačilo 1000 dinarjev kazni /,n petelina pa mora plakati Slmčevl 40*1 dinarjev. Z;i 1400 dinarjev bi si Arguštlnova pač lahko privoščila kaj več kot eamo pete-Jinčka...
ŠPORTNE VESTI
ODBOJKA
SD KRKA II. (Novo mesto) — SD TRIGLAV (Trebnje 1:1 (!$*•, 13:15, lStltl V nedeljo. 22. julija je bila v Trebnjem prijateljska odbojkarska tekma med Krko in rrebanjskdim Triglavom. Tekma se je končala z zmago novomeških odbojkarjev. ki pa so zadovoljili samo v prvem setu, v drugih pa so nasprotnika podcenjevali in Je le malo manjkalo, da igre niso izgubili. Pri domači! igralcih se je odlikoval Šolar, pri gosi i h pa Česen.
TEKME V  POČASTITEV II. OBLETNICE VSTAJE V SLOVENIJI
22- julija Je garnizion Noto me*to organiziral športni dan. na kalercm ;e tekmovsl z moštvom SSK iz Beograda, to je z geodetsko Solo, ki je na praksi v Kostanjevici. Tekmovali so v šahu, odbojki namiznem te-n.isu in nogometu. Ooslje *o zjnogal) v nogometu 3rl in v šahu 6.5:8.5, domačini pa v odbojki 2:0 in v namiznem tenisu 3:1. Dvo-bojj so potekali v prijateljskem duhu razen v nogometu, ko so po sodnikovi prisojenl enajstmetrovki gostjo sapu*tili Igrišče, odšli na kamion in se odpeljali
ODBOJKA
KRKA II - POČIT. KOLONIJA (Karlove«) 2:1 (15:8 In 15:1«)
NO« OMET
POČITNIŠKA KOLONIJA lil (3:1)
ST) KRKA
«11!
Narod si bo pisal sodbo sam
Vladimir Uedijer
-»DNEVNIKI, drugi del
(Nadaljevanje)
S Kidričem sem »e odpeljal v Toplice. Poslušala sva poročila inštruktorjev Vrhovneega plenuma OF, ki *o se vrnili s terena. Navzoči so bili tudi bivši ban Dravske banovine Dušan Sernec, ugledni član Slovenske ljudske stranke, katere predsednik je bil nekoč Korošec; voditelj socialnih demokratov Slovenije Svetek in pred-vsednik Združenja vojnih prostovoljcev z>a Slovenijo Jeras.
V Kočevju je mobiliziranih 500 borcev. Razpoloženje je odlično. Pomanjkljivost: na novo mobilizirani so precej nedisciplinirani, toda mobilizacija je za 100 odstotkov boljša od jugoslovanske. Mnogo se troši partizanskega bencina. Nepotrebno vozari en je z avtomobili Hrane je do 20. oktobra.
Bela krajina. Mobilizacija je uspela odlično, Kmetje so sami popisali vso količino hrane. Iz okraja Črnomelj je zbežalo 150 ljudi v belo gardo — doslej se jih je vrnilo 136. Vsi so bili ujeti. Držali «o se klavrno. Jokali so in prosili, »da bi smeli pred justifikacijo pisati materam* Po govoru se jih je priglasilo 123 v partizane, v Tomšičevo brigado. Ljudstvo je *amo spontano uničilo bunkerje,
Svetek izrazi troja nuMsnje, oziroma
določene pripombe: da se upostavi naš tip smisla, za red, da se uveljavi splošna higiena javnih mest.
Sernec govori o predvollvni agitaciji,
»Politične izkušnje so me naučile, da se na mitingih samo vliva hrabrost omah-Ijivcem, prepričuje pa se na majhnih sestankih, zvečer po hišah, ko greš od ene do druge ,. Tam se dobivajo kroglice.«
Bevc, pop Vlado in Maček so odšli nocoj na Primorsko, jaz pa ostanem pri Borisu Ziherdu v neki vasi blizu Toplic. Pripraviti hočem za Slovence brošuro o Četrti in Peti ofenzivi.
Vse Slovensko Primorje razen Trsta je svobodno.
Torek, 14. septembra. Soteska. — Po šestih dneh 6o se Nemci zganili. Danes so bombardirali Novo mesto in St. Jernej. Ubitih je bilo okrog 90 ljudi. Zato smo se preselili iz Soteske v •''.-Hnj tn'--.-   i.:„.    „     . ■ i/i
variši že od marca letošnjega leta. Vhod je kamufliran precej dobro. Takoj, ko smo prišli tja, je bil sklican sestanek vrhovnega plenuma OF, ki sem mu prisostvoval kot gost, kot član AVNOJ.
Kidrič je v uvodni besedi poudaril, da je to prva seja plenuma OF na ozemlju, ki so ga osvobodilo enot« Narodno -
TUJ DENAR SE GA JE PRIJEL BHnovar Dušan,   nekdanji   referent »a protiletalsko   zaščito   pri   Okrajnem   LO v Trebnjem, ni znal razločevati svojega denarja od tujega. Od višjih organov je za razne tečaje in predavatelje prejemaj  tudi denar-Enkrat mu je uspeio. da je od tega spravil 11.000 dinarjev v svoj žep. drugič Pa so ga zatočili  In »aprli.  Obsojen  je bil  na deset mesecev odvzema prostosti, IZ SOVRAŠTVA JE ZAZGAL MATERINA POSLOPJA Jože Zaman Iz Homa pri St. Rupertu je sovraštvo do matere hoteJ  pokazati na posebno grd način. Zažgal ji je vsa gospodarska poslopja. Zaradi tega je bil pred nodt-ščem obsojen na dve leti strogega zapora. Po  zločinu  je  hotel   pobegniti,  vendar se mu to ni posrečilo in je bil pravočasno izročen roki pravice.
Gibanje prebivalstva v okraju Trebnje
V Juniju se je rodilo 34 otrok, od tega 16 dečkov in 18 deklic. Umrlo je 22 oseb, porok Pa je bilo 11.
Poročili so se:
Kmet Franc Rogelj iz Dol. NemAke vasi bi hči kmeta Antonija Stari č \i česnjevke. Gozdni delavec Bernard Pavrič in hči kmeta Jožefa Sapar, oba to Sv. Križa. Kmet Jožef ftirok in hči kmeta Terezija Okoren, oba i* St. Rupert.a. Strojnik Jakob Zeler.nlk in gospodinja Albina sraj. oha iz Bistrioe. Kmet Vineemeij Udovč in hči kmeta Jožefa Novak, oba ir, St. Huperta. Sin kmeta Ignacij Zs-dražnik in kinetovalka Albina Rra.i. oba Ifl Prlmškovojra. Miličnik Viljem Mavrln in kuhinjska pomočnica Terezija Smrekar. oha iz Mokronoga. Miličnik Stanislav Razdrti Iz Koi>ra — STO in knjigovodkinja Tvona Sitar iiz Vel. Oabra. Krnel, Alojzij Rebernik in delavka Ijeopoldina Kozlevčar, oba ir. Mirne. Kmet, Frntif Kavšek iz Oobja in kmečka delavka Pnvla Zupančič1 Iz Dol. Nemške vasi. Nameščenec Anton Hren In hči Anica Kralj, oba iz Trebnja. — Čestitamo!
Umrli so: , .
Kolone CecIliJu, kmoiiea. fi2 let, M Dol, KemŽko vasi. Grandliič Antonija, hči malega kmet«, Ifi dni iz Dol. Nemške vasi; Opara Marija, užl.tkarira, 7» let. ir, Dol. Nemftke vaei. Strajnait Alojzi i kmet. 5fi let, iz Dol. Nemftke vnsi. Cirmoršok M'irija užitkarlca, 92 let. iz Čateža. Klemonclc Franc, mali kmet. R0 let, iz Čateža. Bregar Jožefa, uzll-karjea 73 let, iz Čateža. Poglajen Janez, mali kmet, 79 let. Iz Sv. Križa. Sap^.r ,To-lefa, mala kmetica, fi5 let, iz Sv. Križa pri ljitlil. Aliliu Jožefa. kmetica, 74'lat. iz St.1 Rupert*. Rja veo Jane«, kmet, 811 let iti flt. Lovrenca ob Temoriini. Kocjan Neža, gospodinja. 7 Slet. Iz Ces-oji^e. Vrftčaj Rozalija, hč! kmeta, 13 dni iz CeSnJIee. Novak Marija, gos/podinja. 6s let, Is Trebnlna. Jerman Justina hči čevljarja, 1 dan, Povfiič Anton, kmet. 83 let. iz Tržič«. Pavlic Franc, miličnik. 2fi let, iz Mokronoga. Kuselj Neža. užitkaric.a. 7fi let. iz št. Jan ž«. Vlrant Marija. uHtkarloa. R7 let, iz Krmelja. - Perpar Marija, užitkariea, 68 let, iz Dobemlča. Zure Franc, kmet. M let. Iz Doberniča.
S A H
MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
V ponedeljek, 16. julija 1»1 je- bil v LJubljani zaključen turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije lznied Ifi udeležencev jo zmagal z 11 točkami Njegovan, prvnk novomeške gimnazije Mitja Sila pa si z 0 !n pol točkami deli 4.—d. mesto s Crepinškom in Trs.mpnz.em. Z doseženim uspehom bo Igral na državnem prvensivu kot rezerva slovenskega mofttvR. — Na brzoturnirju po končanem  prvenstvu je Sila  »Hsedei 5. mesto.
fllPAl!
osvobodilne vojske. Borbo za enotnost slovenskega naroda je treba nadaljevati, ker bela garda še vedno rovari. Bombardiranje mest in naših štabov je delo belogardistov, Belogardisti se iz shajajo z Nemci in izdajajo premikanje naših enot, razmestitev ustanov.
Oslabitev nemške oborožene sile se kaže tudi v tem, da so nam dalj že šest dni premora. Tako lahko uspešno organiziramo svojo vojsko. Ne vemo še, ali se pripravljajo Nemci na ofenzivo. Po aktivnosti letalstva bi lahko sodili, da se pripravljajo, vojske pa ne koncentrirajo.
Potem govori Kidrič o naših operacijah:
Naše motorizirane brigade so v( Slovenskem Primorju in uničujejo utrdbe, izpolnjujoč naše prastare nacionalne naloge; Hrvati so osvobodili vso Istro razen Reke in Pulja . , . Če se bomo držali pravilne vojaSke in politične linije — bomo uspeli. Sovražnik je oslabel, mi smo se okrepili- Toda pred seboj imamo hude preizkušnje. Dobro bi bilo, če bi imeli Se nekaj dni premora. Pasivni ne smemo biti — Gorpo'ski in Štajenski smo dali nalog, naj mobilizirata, poslali smo jima ludi avtomatsko orožje. Tja bomo posilali nekaj brigad, keT bo to najboljša obramba tega osvobojenega ozemlja,«
Potem govori Kidrič o notranji situaciji in pravi, da bodo belogardisti na Turjaku uničeni morda še danes. Formirano je Vrhovno vojno sodišče, ki mu bo predsedoval dr, Kržišnik, sodnik upravnega i «odiiča v Celju, najvišjega upravnega so- \
Iz naših krajev
TOVARIŠ TITO JE KUMOVAL V KOČEVSKEM OKRAJU
V partizanski vasi Podpreska pri Loškem potoku se je malemu kmetu Rudolfu Turku Todil deseti otrok, kateremu je k urno val tovariš Tito.
Odposlanec tovariša Tita, major JA Jože Kromar iz Ribnice, je v spremstvu predstavnika množičnih organizacij okraja Kočevje izročil staršem čestike, darilo in denarno nagrado.
Kočevski okraj je že drugič imel čast, da je tovariš Tito kumioval pri njih.
TEKMA 2ANJIC V MOKRONOGU
_ V Mokronogu je bila v nedeljo zanimiva tekma žanjlo na njivi okrajne ekonomije, nato pa vrtna veselica. Tekmovalo je šestnajst žamiic, radovednost pa je prignala na kraj tekmovanja okrog 400 gledalcev. Zanimivo je bilo gledati, kako so se ženske »usekale«. Najhitrejša je bila zadružnika Soncova iz št. Janža, ki je prejela lepo nagrado, Nagrado ja preielo še sedem tekmovalk, ki so bile med prvimi. Takih in podobnih tekmovani si l-judje žele le več. š. U.
TREBANJSKA MLADINA NA IZLETIH
Letos so mladinski aktivi v trebanjskem okraju sestavili zelo obširen načrt izletov v razne kraje. Učenci v gospodarstvu 80 Sli v Bohinj, Slap-Savico in na Bled. Aktiv iz Starega trga je Sel v Postojno. Aktivi iz Krmelja, Tržišča in Vol. Cirnika so bili v Titovem roistnem kraju Kumrovcu. Več aktivov je obiskalo razstavo OF v Ljubljani. V soboto 14. julija j« Sla mokronoška mladina na izlet v Opatijo. V. F.
V GORNJEM SELCU JE P02AR
UNIČIL VSA POSLOPJA
8. julli'a zvečer je začelo goreti pri Jožetu Trlepu v Gornjem Selcu. Zgorela mu je vsa domačija. Vzrok požara Še ni znan.
ZADRUŽNA EKONOMIJA V DOL. TOPLICAH
Zadružna ekonomija v Dol, Toplicah »e v drugem letu svojega obstoja prav lepo razvija. Kljub pomanjkanju delovne sile (saj ima le dve stalni moški in štiri ženske delovne sile) delo ne zaostaja, ker ji ob nujnem veČiem delu pridejo pomagat tudi drugi. Košnja ie v glavnem končana. Precej sena 60 pok osi'i s kosil-nim strojem, pogrešajj pa so invalide, ki so jim lani veliko pomagali. Pridelek sena je letos znatno boljši od lanskega, *aj so že ob prvi košnji spravili več kot lani vse leto. Zato se tudi goveji hlev polni z živimo. V načrtu imajo zgraditev silosa za kisanje krme za zimo, za katerega imajo gradbeni material že pripravljen,
žetev ječmena je končana. Na vrsti je pšenica, ki je prav lepa in obeta bo'gat pridelek. Tudi lan, ki so ga ime'i posejanega na dveh arih. ie bil zelo lep in je ie Sioravlien v kozolcu.
Ekonomija kliub raznim težavam prav lepo naipreduie in si ustvaria trdno podlago za nadaljnjo pomoč pri ceneni Prehran i ljudstva. D. G.
NOVICE TZ PREGRADA Pred nekaj dnevi Je Sla Katica Miheltč Iz Predgrađa pe8 tz Črnomlja. V Kanižarici Je *la v neko hlSo pit vodo. Tn Jo Je napadla palca In Jo ugrizla t roko in noro. SI« Jc takol t zdravniku. Sedaj up zdravi doma.
V Predgrađu Je umrl posestnik Peler žasrar, star ti let. ki mu Je pri nakladanju hlodov počila žila Zapustil Je ženo. tri otroke, mater ln sestro.
Ni dolgo tega. ko je bila Kolpa oh lepem vremenu hudo motna ln rumena. Ljudje so govorili, da Je v njo prodrla voda izpod hriba blizu Delnic, ki se podira.
Avtobus lz Starega trffa preko Pregrada vozi oh ponedeljkih, sredah ln petkih v Kočevje, oh torkih, četrtkih In sobotah pa v Črnomelj.
RAZGIBANO DELO MLADINSKEGA AKTIVA
V mladinskem aktivu rudniku Knnlžarlca delo nrav dobro napreduje Pred kratkim so ustanovili mladinsko nogometno druStvo »Rudan, kl Je v nedeljo 15. Julija že Ural« v Krmelju. Tudi za kulturno delo se mladina zanima. Pripravila je več Igric, » katerimi Jo nastopila v kočevskem rudniku. Zdaj pripravljajo nov spored In ae trndljo. da hI kar najbolj razvedrili rudarje v prostem ča»u.
VABILO Odbor za elektrifikacijo v Sv. Križu pri LIHJI sporoča, da bo dne S. avgusta 1951 prvič zasvetila elektrika v Sv. Križu. Ob tej priliki bo slavnostna kulturna priredi tev. Otvoritev ho oh t. url popoldne v Dedjekn pri transformatorju, nato pa ho t Sv. Krlžai igra In veselica z godbo In plesom Vabljeni vsi, ki se zanimate za napredek slovenske vasi. — Pri pogrnjenih mizah ho vsega v Izobilju po zmernih renah!
Pripravljalni odbor.
V  DOL.  TOPLICAH ZAKLJUČUJEJO
Z ŽETVIJO Zotev v Dol. Toplicah Je v glavnem kon^ čala. Ječmen ln pšenica sta bila pospravljena v lepem vremenu vendar pridelek nI bil tako lep kot so kmetje pričakovali. Dež ln megla sta precej ftkodila ie teriM, ko Je žito cvetelo, »ato klasje ni tako polno ln težko pa tudi zrna niso tako klena, kot; hI morala biti.
Po končani žetvi bo Krajevni ljudski od. bor pričel z odkupom, o čemer so obveščeni že vsi obvezniki. Nekateri kmetje eo hill za-rudl vremenskih neprJUk precej prizadeti in ■j?, bil pridelek nrnnJSI kot so pričakovali. K 1,0 Jo določil posebno komisijo, k| ho na llCU mesta ugotovila škodo, kar se bo nno-Stevila pr) obvezni oddaji Pritožb kmetov, ki morebitne Akode niso prijavili pravočasno, ne bodo mogli upoštevati, ker so žilo že poželi preden Je mogla komlstU ugotoviti dejansko Škodo. G. D,
SETEV AJDE JE V POLNEM RAZMAHU Leiositje ugodne vremenske prilike so dovedlo kmete v Suhi krajini — zlasti V okolici Žužemberka In Dvora — do tega, da so začel! razmišljati, kako h| posejali čimveč ajde, ki ob ugodnih vremenskih razmerah prav bogato obrodi Lan| so zaradi nubv In pomanjkanja umetnega gnojila — superfos-fnta zasejall razmeroma majhne površine. I>etos pa sta si kmetijski zadrugi Žužemberk In Dvor pravočasno nabavili zadostno koli. člno umetnega gnojila, da ga bo v glavnem dovolj za vse kmete. P0 ie nepopolnih podatkih bodo kmetje samo v okolici Žužemberka posejali približno 3.10(1 kg ajdovega semena. Po strnisčlh sejejo tudi že zgodnje proso, krnisko koruzo In repo
Letošnja obilna naša, ki ge predvideva zlasti ob cvetenju ajde bo čebelirjem obilo poplačala trud s čebelami. Cene medu pa so v teh krajih Se Izredno visoke, saj je treba za kilogram plačati 4n!1 dinarjev, dočlm sta. ne cvetlični med v Novem mestu 350 dinarjev. SI. H.
v SLOVORLAKOVEMU TONETU
5. Julija 1951 Je t Vrbasu pri Banja Luki utonil 18-letnl Anton Slak z Gornjega vrha v trebanjskem okraju. - Mladinska brigada 'Toneta Cufarja« je po delu krenila na ko-PHlISče. Po kopanju je '»stal Slak t dvema lovarISema Se v ko-(»altlea, kmalu pa |o "Htekel v taboriSče iek hosanskl fantek ii povedal, da se Slak ontaplja. — Najboljši 'lavačl so takoj pohiteli k vodi. toda rešiti tn niso mogli več. — 12. julija so mrtvega Slaka pripeljali v Trebnje. Spremili so ga tovariši Franc Ankerts, Srečko Trojar, Milan Ljublsavljevlč, Nosuf Muha-tf.m In Jože Kovačlč, vsi člani Jeseniške brigade. Pokojni Tone Slak je bil najboljši učenec II. letnika metalurške Industrijske šole na Jc.senlrsh. Prijatelji so ga zelo spoštovali, saj je bil med vsemi izredno priljubljen. Tudi na mladinski progi Je bil med najboljšimi- — Vedno nam ho ostal v spominu kot vzoren tovariš! S. M.
USPEHI BELOKRANJSKE ZKLFZOLIVARNE Polletni plan jo delovni kolektiv Belokranjske železollvarne izvršil t, dobrimi uspe-hl. V prolzvdn.il Je bil dosežen s 120%. v finančnem pogledu pa s 121%. Caprav zaposluje podjetje sorazmerno malo delavcev, se Je s tem uvrstilo med najboljša podjetja v Bell krajini In mu Svet za lokalno Indiistrllo Izreka zato tudi priznanje. M. K,
KDAJ BO OBNOVLJEN ELRKTROVOD NA TRSKO GORO? Nekdanji elektrovod na Trško goro je bil med vojno uničen, lokalna »centrala« v Mač-koven pa Je tudi prešibka In nezanesljiva Obmivltrv st;iresr>i elektrovoda Je zelo milna zadeva Priključiti bi ga bilo treba na daljnovod Iz Rajhenhurga In ca postaviti tako. da bi zajel čimveč Interesentov zlasti novo odprto planinsko gostlSče na Trški gori In tudi zadružna poslopja, S. St.
Objave — Oglasi
DOLENJSKI LIST bo Izhajal odslej redno vsak petek Dopise sprejemamo do ponedeljka opoldne male oglase, objave ln obvestila pa do torka opoldne.
KOMPLETNO SPALNICO Iz mehkega lesa 1 ii moderno železno peč poceni prodam. Vprašati dnevno od 7-11. Novo mesto, Reldlova cesta 14. I. nadstropje. —IS—
NAŠEL SEM nn kolodvoru v Bršliinn denarnico z živilskimi kartami, bon] ter z manjšo vsoto denarja. Kdor io pogreša, naj se Javi na naslov: Jože TOrnat. Dvor 17 pri Žužemberku. _
PRODAM novo gred etico in nov SflO-lltrski sod Vprašati na naslov: Vinko Gradiš ar. kovač, Vinicn. p. Smarjeta. —20—
ZAHVALA Ob težki Izgubi nepozabnega moža ln očeta Ravnikarja Ivana se Iskreno zahvaljujemo za vsa Izražena sožalla. vence, cvetje In udeležbo pri pogrehu. Iskrena zahvala organizacij] ZR Mirna neč za podarjen venec ln ganljive poslovilne besede ob odprtem grohu. Prav tako se zahvaljujem« slnd. podružnici Okrajnega magazina N*w* mesto za udeležbo pri pogrehu. — Ravnikarjev!. -21—
Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Goiiiik - Naslov nredniAtva ln uprave; Novo mesto, Kapucinski trg J - Po*tnl predal 83 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu. Štev fiiM »0322-1 — Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 din, celoletna .300 din — Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna »LjudHke Dravtcet v Ljubljani.
dilča v stari Jugoslaviji. Vrhovno vojno sodišče bo sodilo izdajalce. Poleg Kržiš-nika bodo člani sodišča tovariši Stante, Tomiinšek in drugi.
Na koncu govori Kidrič o konkretnih nalogah. Ustanovljena je Upravna komisija, ki bo upravljala osvobojeno ozemlje. Komisija je prehodnega značaja in po ureditvi razmer jo bodo zamenjali upravni organi, izvoljeni na demokratičen način. Ko bi bila osvobojena vsa Slovenija, bi Izvršni odbor OF neposredno prevzel oblast. Tako pa ie poveril to nalogo Upravni komisiji. Ko bo osvobojena vsa Slovenija, bodo postali člani Upravne komisije načelniki. Delo posameznih članov Upravne komisije bodo nadzorovali člani Izvršnega odbor? OF, vsa Upravna komisija pa je za svoje poslovanie neposredno odgovorna Izvršnemu odboru in Vrhovnemu plenumu OF. Upravna komisija ima tele resore: sploSno upravo, finance, industrijo, gospodarstvo in prehrano, ljudsko vzgojo in prosvpto, promet, zaščito civilnega prebivalsiva in zdravja.
V diskusiji pravi socialni demokrat Svetek, da moramo paziti, da na novo mobilizirani ne po:deio takoj v hude spopade. Sernec pozdravlja zbrnr in pravi, da ie pristaš OF že od njenega prvega dne, Govoril je tudi angleški major Jones. Rekel je, da mu je žal, da Anglija ni mogla dati vsega, kar potrebujeo narodi Jugoslavije. Naposled sem spregovoril tudi jaz nekaj be&ed.
Nemci  niso   začeli   ofenzive. Akcija letalstva je bila krajevnega pomena. Glavni štab je ukazal razbiti vse proge in mostove v smeri nemških čet, *
V pogovoru z ljudstvom sem opazil, da je pri mnogih ljudeh zelo razširjeno mnenje, da bo vojne kmalu konec, da j» malone že končana.
»Največ še dva meseca I« pravijo nekateri.
Zato je Kidrič v partijski šoli in na seji OF pravilno poudaril, da nas čakajo Še hude preizkušnje.
Sreda, 15. septembra Gozd. — Moja lobanja je prebita. Drobec mine mi tiči blizu možganov! Ko bi bil prodrl pet milimetrov globlje," bi bil ostail na pobočjih Romanije kraj Olge. Železo je treba odstranili, toda zdravniki pravijo, da zdaj ni pogojev za to, razen če bi začel drobec pritiskati na možgane, Tedaj bo operacija brezpogojno potrebna. Zdaj je glavno ne delati iz tega problema, ne misli+i na gla^o, ker bi si utegnil domišljati določene stvari — da me tišči tu, da me boli tam. Opravljaf «vo'e delo. prevažal ćlavo in — mim* Bosna, kakor pravijo Črni. Vojna je v°'" na. Srečen sem. da drobec ni prodrl še pol centimetru globlje Zdaj zbijajo tovariši šale, češ da se moja duša "f-l,,3'* po moji smrti in gleda, kaj se godi. Dudo mi je že v Bosni rekel, da se zdaj n« smem jeziti, če mi reče, da imam luknjo v glavi.