Poštnina plačana v gotovini. Za nečlane stane letno Din 12.—. Hmeljarski vestnik _ v Glasilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino v Žalcu Izhaja mesečno enkrat — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva prejemajo list brezplačno Štev. 2. Žalec, dne 1. februarja 1936 Leto III. Za naše hmeljarstvo Interpelacija narodnega poslanca Ivana Prekorška na g. ministra za trgovino in industrijo v zadevi zasiguranja kontingentov za izvoz hmelja Činjenica, da je gospodarsko blagostanje velikega in važnega predela dravske banovine nerazdružno povezano s pridelovanjem hmelja in njegovo uspešno prodajo v inozemstvo, mi nalaga dolžnost, da, Vam, gospod minister, okrenem pozornost na dejstvo, da kraljevska vlada doslej ni posvečala zadostne in primerne pažnje zaščiti te važne gospodarske panoge, ki je vsled tega izročena samovoljni tuji trgovski eksploataciji v vsakoletno težko škodo hmeljarja - producenta. Znano je dejstvo, da ni v Srednji Evropi nobena druga poljedelska kultura izpostavljena tako velikim izpremem-bam v ceni, kakor je to pri hmelju, ki je dosegel že cene preko Din 200.— za 1 kg, ki se pa prodaja tudi po sramotno nizkih cenah od Din 2. do Din 10.— za 1 kg, dasi znašajo investicijski in produkcijski stroški povprečno Din 20.— za 1 kg. Itenta-biliteta hmeljske produkcije je torej I izrazito nesigurna, kar mora nujno nalagati državni upravi dolžnost, da ne opusti ničesar, kar bi moglo na mednarodnem tržišču našemu hmelju osigurati normalne cene. Najstarejši hmeljski nasadi z najodličnejšo kvaliteto pridelka se v naši državi nahajajo v dravski banovini v hmeljskem okolišu, ki je označen s svetovno tržno znamko »Južnoštajersko - Savinjska dolina«, ki slovi po svojem zelenem goldingu. Vsled padca konzuma piva in rastočega nazadovanja pivovarniške industrije v Jugoslaviji more hmeljarstvo plasirati doma samo 2 % celokupnega pridelka hmelja, vsa ostala količina 98% pa se mora prodati v inozemstvo. Hmeljski produkt je pri nas v Jugoslaviji, ne samo v Savinjski dolini, temveč v vsej državi izključno izvozno blago. Upra- vičena je torej stara zahteva vseh hmeljarjev, da nam kraljevska vlada izposluje uvozne kontingente ob znatno znižanih zaščitnih uvoznih carinah pri onih državah, ki so v glavnem kupci našega hmelja. To so danes predvsem Amerika, Anglija in Francija. Vzrok nemogoče slabih cen, ki Ubijajo naše hmeljarstvo že vsa leta, niso samo tuji hmeljski trgovci in prekupci s svojimi nemoralnimi podponudbami, temveč v prvi vrsti in odločujoče hmeljski kontingenti, ki jih nimamo. V naslednjem hočem v podkrepitev svojih gornjih trditev podati kratko pregledno sliko Inneljskega izvoza iz območja Savinjske doline v letih 1933., 1934. in 1935. Naš ikvoz je znašal od skupne produkcije 22.000 kvintalov v letu 1933. v Sev. Ameriko (USA) . Anglijo Belgijo Francijo ostale države . . . . 7.000 kvint 8.000 kvint. 5.000 kvint. 1.000 kvint. 1.000 kvint. Skupna produkcija 22.000 kvint. v letu 1934.: Sev. Amerika (USA) Anglija Belgija Francija ostale države . . . . 7.000 kvint. 8.000 kvint. 4.000 kvint. 1.0(K) kvint. Skuprta prodrrkcija 21.000 kvint. v letu 1935.: Sev. Amerika (USA) . Anglija . . . . Belgija Francija . . :. . . ostale države .... 19.000 kvint. 11.000 kvint. 0.000 kvint. 1.500 kvint 2.500 kvint. Skupna produkcija 40.000 kvint. Iz navedene statistike je razvidno, da sta že vsa zadnja tri leta naša najboljša odjemalca hmelja Severna Amerika (USA) in Anglija. Ti dve državi pokupita vsako leto dve tretjini celokupnega našega pridelka. Cene hmelju bi bile mnogo rentabilne jše, če hi ta dva naša glavna odjemalca ne imela nevzdržno visoke uvozne carine, ki znaša v Ameriki Din 20.— za I kg in v Angliji Din 18.—. Ker je naš hmelj v teh državah vsled visoke vsebine grenčice izredno priljubljen, bi se moglo v Ameriki in Angliji še mnogo več plasirati, če bi se dosegli kontingenti po znižani uvozni carini. Za naš hmelj se do danes ni izposloval niti eden kontingent. Poglejmo pa, kaj je v tem pogledu storila Češkoslovaška. Ta država si je izposlovala kontingent po znižani uvozni carini HM 70.— za 100 kg v Nemčijo za kvantum 20.000 kvintalov hmelja in ]>o znižani uvozni carini Fr. fr. 200.— za 100 kg v Frarrcijo za količino 18.()()() kvintalov, istočasmo, ko plačamo mi v Nemčijo uvozne carine HM 150. za 100 kg iit v Francijo Fr. fr. 400.— za lOO kg. V Franciji se je v zadnjem času pokazal velik interes za naš hmelj in hi bilo nujno želeti, da se doseže kontingent analogno Češkoslovaški, kontingenti v Angliji in Ameriki, kamor se zadnja leta po nevzdržno nizkih cenah vsled visokih uvoznih carin izvaža največ rrašega hmelja, pa bi stabilizirali in normalizirali našo hmeljsko produkcijo, kar bi pomenilo za naše državno gospodarstvo povečan dotok tujih deviz in pojačanje aktivnosti trgovinske bilance. Poleg pomanjkanja kontingentov so rrajtežja rakrana izvoza našega hmelja po normalnih svetovnih ce- nali neurejeno in komplicirano funkcioniranje kliriingov v prvi vrsti z Nemčijo. Ta država je namreč v prejšnjih letih pokupila dve tretjini do tri četrtine celokupne naše hmelj-ske produkcije, od leta 1931. dalje pa v našo težko škodo ta izvoz vedno bolj pojema ter so bila vsa prizadevanja naših gospodarskih in trgovskih krogov za omogočenje izvoza v Nemčijo brezuspešna. Poleg vseh teh navedenih nedo- statkov pa še obstoji nemogoča tarifna politika naših državnih železnic, da znaša za kratek odsek od Žalca do državne meje pri Dravogradu tovorni na eno petino vseh prevoznih stroškov do Hamburga. Z ozirom na gornje navedbe Vas prosim, gospod minister; da mi odgovorite, kaj ste storili in kaj namerava kraljevska vlada storiti, da se pri državah uvoznicah našega hmelja dosežejo .dovoljni kontingenti za izvoz našega hmelja po znižanih carinah in da, se hmeljski izvozni trgovini s primernimi deviznimi in klirinškimi predpisi delo sploh omogoči, kakor to način hmeljske trgovine, ki je sezonska in borzna, zahteva. BEOGRAD, 16. januarja 1936. Ivan Prekoršek, narodni poslanec. FRAN VVERN1G, kmetijski referent. • Posredni učinek fosfatne žlindre, naj novejšega in najcenejšega domačega fosfornega umetnega gnojila na travnikih in pri hmelju Lanskega leta smo izvršili precejšnje število poizkusov s fosfatno žlindro v celjski okolici, na travnikih pri žitu in na okopavitiah. Boljše in večje pridelke na parcelah, na katerih smo gnojili s fosfatno žlindro, je bilo dognati povsod. Tudi smo v nekaterih primerih ugotovili izredno dobičkanosnost gnojenja s tem novim, cenenim domačim umetnim gnojilom. V splošnem je bil vendar učinek fosfatne žlindre različen: na večjem delu parcel zelo dober, posamezno vendar tudi le srednji. Različnost učinkovanja fosfatne žlindre je naravno pripisovati raznim okolščinam, na, pr. vremenu, raznolikosti sestave zemlje, večji ali manjši vlažnosti, dosedanjemu obdelovanju zendje itd. Ugotovili smo vendar letošnje jeseni pri gosp. Mirniku v Arji vasi v Savinjski dolini, ki je izvršil poizkus s fosfatno žlindro povsem nenaročeno in iz lastnega nagiba, nenavadno ugoden uspeh gnojenja s fosfatno žlindro pri hmelju. G. Mirnik je trosil fos. žlindro pri hmelju namreč koncem maja ali začetkom junija ter je bilo meseca avgusta ugotoviti, da znaša razmerje pridelka, med negnojenim in s fos-tatno žlindro gnojenim hmeljnikom približno kakor 1 : 3. O tem so se prepričali na licu mesta številni hmeljarji iz Sv. Petra, Žalca in Petrovč. Nisem si mogel skraja tolmačiti, da bi v dveh oz. treh mesecih 6 do 1% vodotopne fosforne kisline v fos. žlindri povzročil tako nepričakovan uspeh. NaraVno, da bi bilo od ostalih 10 do 12% v 2% citro-novi kislini raztopne fosforne kisline v ev. žlindri pričakovati še manj tako obilnega uspeha. Izredno učinkovitost je moralo torej povzročiti kako drugo posebno svojstvo fosfatne žlindre In res sem iz pre-davanja g inž. Knopa v ljubljanskem radiu povzel, da vsebuje fosfatna žlindra razven fosforne kisline in joda tudi topljive soli aluminija in železa. Te soli tvorijo pri stiku z apnom ali magnezijem v zemlji posebne kaloidne gmote, takozvane »gele«, ki povzročajo posebno razgibanost ostalih redilnih snovi v zemlji. Samo ta posredni upliv fosfatne žlindre je za- inogel torej povzročiti, da je bil učinek žlindre v tako kratki dobi pri hmelju tudi tako zelo lep. Ilovnata zemlja poskusnega hmeljnika (pred 10 leti gozd) po sestavi ni bila videti slaba. Rekel bi, da zemlja ni revna, da vsebuje precejšno množino kalija, mogoče tudi kaj dušika in fosforja. Vendar je bila videti zemlja povsem pusta, mrtva in »borova« kakor pravijo v Savinjski dolini. Fosfatna žlindra je vendar v tej zemlji očividno razgibala vse v zemlji nedelovne, speče redilne snovi. Kakor se človek in žival ne zredi in zdebeli od tega kar-zaužije, ampak le od tega, kar prebavi, tako tudi rodovitnost zemlje ni odvisna samo od množine redilnih snovi, ki so v zemlji, ampak predvsem od topljivosti in razgibanosti redilnih snovi, katere rastlina zamore edino zaužiti in prebaviti. Posredni vpliv topljivih aluminijevih in železovih soli v fosfatni žlindri je ugotovil tudi inž. Teržan na vlažnejšlh travnikih, kjer je g. Teržan na parceli! na kateri je v jeseni 1. 1934. dva meseca po trošenju fosfatne žlindre, trosil še apuovo moko in s tem dosegel izredno ugoden pridelek. Topljive aluminijeve in železove soli fosfatne žlindre so tvorile pač v stiku z apnom takozvane gele, ki so povzročili posebno delavnost, »prebavljivost« in učinkovitost vseh ostalih redilnih snovi v zemlji. S tem sem povedal tudi sicer nekaj teorije, vendar je kmetovalcu tudi ta potrebna za boljše umevanje raznih naravnih pojavov in delovanja zemlje. Vloge in rešitve 566/35 11. XII. 1935. ZAVOD ZA UNAPREDJIVANJE SPOLJNE TRGOVINE BEOGRAD. Sklicujemo se na Vaš dopis z dne 2. VII t. I. br. 1/7594 ter si usojarno vljudno poročati, oziroma naprošati sledeče: Savinjska dolina je v t. I. pridelala 40.000 kvin-talov hmelja ter ga dosedaj prodala 37.400 kvinta-lov po cenah od Din 15.— do Din 28.— za 1 kg. Upamo, da bo tudi ostanek hmelja našel svoje odjemalce. Letošnji izvoz našega hmelja se je usmerjal sledeče: v Ameriko — po večini v USA 19.000 kvintalov v Anglijo...................... 9.000 » v Belgijo...................... 6.000 » v Francijo............... 1.000 k vi Intelov v ostale države............... 2.500 » Po statistiki izvoza opažamo že mnogo let nazaj, da vsako leto kupita Amerika in Anglija dve tretjini celega savinjskega hmeljskega pridelka. Ti dve državi imata močno produkcijo neplemenitega hmelja in rabita za varenje dobrega piva plemeniti, kvalitetni hmelj, ki ga kupujeta pri nas. ('ena našemu hmelju pa bi bila mnogo višja, če bi ne znašala, uvozna carina na naš hmelj okrog Din 20.— za 1 kg. Iz tega razloga smatramo, da bi bilo nujno potrebno, skleniti s tema dvema državama uvozne kontingente po znižani tarifi. Splošno je znano, da smo jugoslovenski hmeljarji v pogledu izvoza hmelja navezani izključno na eksport in da domača potrošnja hmelja ne dosega niti 1% celokupne produkcije. Žal pa do danes nismo dosegli za izvoz hmelja niti enega kontingenta, medtem ko si je izposlovala C.ehoslovaška izvozni kontingent v Nemčijo po znižani carinski tarifi Rm 70.— za 100 kg. Ta kontingent pa znaša 20.000 kvintalov. Na drugi strani je pa dosegla Čehoslovaška uvozni kontingent v Francijo za uvoz letnih 18.000 kvintalov hmelja po znižani tarifi Fr 200. za 100 kg. Ni se torej čuditi, zakaj je cena našemu svetovno znanemu, savinjskemu hmelju mnogo, nižja, nego je cena češkemu hmelju. < Znano nam je, da bi osobito Francija rada sprejemala večje količine našega hmelja, če bi se znižala uvozna carina za naš hmelj analogno čehoslo-vaškemu hmelju. Če se že ne more doseči uvozni kontingent pri. naših največjih odjemalcih Amerika in Anglija — smatramo, da bi se dalo to doseči vsaj pri naši zavezniški državi Franciji, z ozirom na to, da je tak kontingent že dovolila Čehoslovaški. V velikem interesu našega hmeljarstva bi pač bilo na vsak način, da se izposlujejo uvozni kontingenti po znižani carini v vse zgoraj navedeno države za kar Vas prav vljudno naprošamo. Za društveni odbor predsednik: poslovodja: 5(14/35 9. XII. 1935. GENERALNA DIREKCIJA DRŽAVNIH ŽELEZNIC BEOGRAD. Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino s sedežem v Žalcu vljudno naproša, Generalna direkcija državnih železnic blagovoli za prevoz hmeljskih drogov dovoliti znižano voznino. S hmeljarstvom se pečajo kmetovalci Savinjske doline že čez 50 let in je vsled tega tu že pomanjkanje prepotrebnih smrekovih drogov. Pač pa je Hmeljarsko društvo zvedelo, da bi se zaželjeni hmelj-ski drogi po primerni ceni dobivali v Gorjancih, na meji Dravske in Savske banovine, v okolici Metlike na Belokranjskem, ki je pa od Savinjske doline od daljen« nad 230 km. Prevoznii stroški bi pa droge v znatni meri podražili in bi bile cene za tukajšne hmeljarje previsoke. Vsled tega si usoja Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino vljudno naprošati, Generalna direkcija državnih železnic blagovoli prevozne pristojbine m, hmeljske droge primerno znižati, posebno pa, ker so bile hmeljske cene v minulih letih le tolikšne, da so komaj krile pridelovalne stroške. Zadeva je zelo nujna! Za društveni odbor predsednik: poslovodja: ■Št. 52/3(1. ŽALEC, dne 29. januarja 1936. GENERALNA DIREKCIJA DRŽAVNIH ŽELEZNIC, BEOGRAD. Podpisani društveni odbor je iz časopisov zvedel, da je Generalna direkcija drž. železnic sklicala posebno komisijo v svrho sestave novega Pravilnika za znižano voznino. Vsled tega si usoja odbor Hmeljarskega društva vljudno prositi, da se sprejme v Pravilnik tudi polovična voznina za hmeljske obiralce, kateri so ugodnost polovične voznine po železnicah uživali na vsakoletno prošnjo Hmeljarskega društva že od leta 1905. V kratko utemeljitev prošnje naj služi dejstvo, da se hmeljski obiralci rekrutirajo iz najrevnejših slojev naroda, ki so podpore vredni in skrajno potrebni in ki vsako leto željno pričakujejo pičli zaslužek, katerega jim nudi v hmeljski sezoni štirinajstdnevno obiranje hmelja. Povdarjamo, da služi ugodnost polovične voznine samo revnim obiralcem hmelja, nikakor pa ne producentom. Podpisani društveni odbor sigurno pričakugje, da se bo njegova utemeljena prošnja ugodno rešila. Za društveni odbor predsednik: poslovodja: Tržna poročila Žalec. V mesecu januarju je bilo prodanih na našem tržišču okrog 300 kvintalov hmelja. Kupovalo se je samo slabši in srednji hmelj po cenah od Din 10.— do Din 22. za 1 kg. Neprodanega hmelja je ležalo koncem januarja pri hmeljarjih še 1.200 kvintalov. Zanimanje še vedno obstoja in prihajajo od časa do časa nova naročila. Inozemstvo. Cene so nekoliko popustile, ker je še vedno dovolj zalog iz leta 1935. Na prodaj je dobro ohranjena 4 m* hmeljska sušilnica sistem Lorber. Vprašati pri gdu. Albinu Omladiču, Polče, pošta Braslovče. MirorosKdL i. se je pokazal kot najboljše gnojilo za hmeljnike. Hmeljarji ne pozabite tekom letošnje spomladi gnojiti s tem izvrstnim gnojilom svoj hmelj. Gnojilo lahko naročite pri Tvornici za dušik d. d. Ruše, ozir. pri g Krašovcu in g Vizovišeku v Žalcu, pri Skladišču Kmetijske družbe v Celju in njenih podružnicah, pri g. Zanier-ju v št. Petru in v št. Pavlu. Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11 nasproti pošte Celjska posojilnica d. d. v Celju v lastni hiši Narodni dom Glavnica in rezerve nad Din 16,200.000 Kupuje in prodaja devize in valute Izdaja uverenja za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje Podružnici: v Maribor, Šoštanj Izdaja Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino, predsednik Hudolf Lorber, župan v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: Petriček Anton, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Cetina v Celju.