Političen list za slovenski narod.
Fo pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) Lil ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Xuzii;inlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
liokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»S- uri popoludne.
Štev. 16.	V Ljubljani, v petek 20. januarija 1888.	I^etnils XTI.
V Ljubljani, 19. januarija.
Ko bi smeli popolnem verjeti ruskim vladnim listom, vsa Evropa bi morala na kolenih Eusijo prositi odpuščanja, ker ji je očitala, da hoče evropsko vojsko. Najnovejši mirovni angelj je ruski finančni minister, ki je sestavil tako skromen proračun za tekoče leto, da mu mora biti hvaležna Evropa. „Jour. de St. Pet." piše o tem: »Program finančnega ministra zopet dokazuje, da ima vlada mirne namere in bo še dolgo ohranila mir. Sicer ne more nobena vlada prevzeti absolutnega zagotovila, da se ohrani mir na določen čas, vendar je že dokazana ruska politika miru. Želimo pa tudi, da vnanji listi in •čitatelji ne bili žrtve navadnih ,špekulantov'".
Ako so te besede resnične, gotovo bo svet vesel, toda listi poročajo o novih polkih, ki se zbirajo ob meji. Ker časnikarji ne vidijo boljših znamenj miru, pečajo se s carjevim pismom gubernatorju v Moskvi, v katerem izraža upanje, da se ohrani mir. To trdijo tudi vsi večji ruski listi, akoravno so razmere mej državami še vedno iste.
„Moskovskija Vedomosti" pišejo ob novem letu: »Temno in nejasno je obzorje, na katerem se žari zarja novega leta pri nas in po vsi Evropi. Utrujeni dočakali smo novo leto; nekaj smo pričakovali, mnogo se bali, a z novim letom se nismo odpočili. Kaj imamo pred seboj? To vprašanje stavijo tudi drugi. Nemčija je osrečila sedanje razsvetljeno stoletje z vojnim strahom. Domovina filozofije, poezije in godbe postala je dežela Kruppovih topov in pušk-repetirk. Nemška temeljitost se je umaknila bojnemu kriku, vestno se zapisujejo dohodki in troški živih moči.
Bili so časi, ko je v Rusiji vse potovalo; nomadske narode je bilo treba privezati na grudo in ognjišče, časi so prošli, a nomadski nagon nam je ostal. Nič ni stalnega, trajnega. Ljudje se sicer drže svoje zemlje, toda naše misli vedno blodijo po duševni dobravi. Lahkovernost dosegla je ravno sedaj vrhunec. Oe poslušamo pogovore v petrograjskih in moskovskih
salouih, iznenaditi nas morajo nesrečna domnevanja in domišljije. Tujec moral bi misliti, da so na nevskem šetališči najsrečnejši ljudje. Vendar so ti ljudje vsi nezadovoljni, graje in tožbe vro jim iz prs: Podnebje, zrak, voda, družbinske razmere jim niso všeč. In vendar žive ti nezadovoljni ljudje najbolje v sedanjih razmerah. Ko bi se predrugačil položaj, imeli bi škodo."
»Svet" pa piše, da je sprava z Nemčijo nemogoča, ker zahteva hegemonijo v Evropi, kateri se Rusija ne bo pokorila. Mogoča pa je sprava z Avstrijo, ako se oprosti nemške politike.
Deželni zbor kranjski.
(Petnajsta seja dne 19. januarija.)
(Konec.)
Poročilo deželnega odbora o reški cesti in o preložitvi ceste čez Bogensberg se izročita upravnemu odseku, konečni račun o zgradbi »Ru-dolfinuma" pa finančnemu odseku.
Poročilo o prikladi na pivo v postojinskem trgu za 1. 1888 se pa takoj reši, ker ga je upravni odsek že pretresal. Baron Svegelj sicer ugovarja nasve-tovanemu predlogu, ali večina mu po nasvetu poročevalca Kavčiča pritrdi ter sklene:
»Občini Postojina dovoljuje se, da se 1. 1888 do vštetega 1. 1892 pobira v trgu postojinskem naklada 50 kr. od vsacega v trgu použitega hektolitra piva s to omejitvijo, da se ta naklada ne sme pobirati ne pri kuhanji in ne pri uvažanji piva."
Zakon o povračilu škod storjenih po lovu in divjačini se potem potrdi v tretjem branji z edino premembo, da se v § 1. namesto »tiste vrste div-jačin" reče: »tiste vrste divjih živali".
Dr. M o še potem poroča o konvertovanji zem-ljiško-odveznega dolga na Kranjskem in se brez ugovora in brez razprave soglasno potrdijo naslednji predlogi finančnega odseka:
„1. Zemljiško-odvezui dol^ vojvodine Kranjske, obstoječ iz še nerešenih obligacij vračunši premije v znesku 3,966.508 gld. 35 kr., ki se je izračunil za dan 1. januarija 1888, preosnuje se v nov, davka prost deželen dolg brez državnega jamstva v najvišjem znesku 4,000.000 gld., za doštevno ceno po ne manj nego 94 gld. 90 kr. za 100 gld., koji je obrestovati po 4°/0 poluletno za nazaj in poravnati v 40 letih od dno 1. julija 1888.
2.	Razpisati je v namen posojilnega najetja na zelo kratko dobo konkurenca med najodličnejšimi tuzemskimi denarnimi zavodi z naznanilom, da hoče vojvodina Kranjska poravnati svoj zemljiško-odvezui dolg v smislu točke 1. in zaradi tega najeti deželuo posojilo do najvišjega zneska 4,000.000 gld. potom izdaje novih obligacij, sposobnih za pupilarno-varno nalaganje, ali tudi potom zaveze z dolžnim pismom.
3.	Visoko vlado je čim preje prositi, da z državnim zakonom oprosti pristojbin in kolekov listine, ki se bodo napravile povodom tega novega deželnega dolga, posebno poravnavna pisma, ter dovoli obrestim oprostitev dohodnine, kakor tudi, da proglasi even-tuvalne nove obveznice sposobnimi k plodonosnemu nalaganju glavnic cerkva, občin, korporacij, ustanov, fidejkomisov in druzih zavodov, koji so pod javnim nadzorstvom, in da se smejo porabiti za službene in trgovinske varščine.
4.	Pri visoki vladi je dalje kolikor mogoče hitro storiti potrebne korake, da se z državnim zakonom predrugači pogodba z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72. tako, da se poravnajo tirjatve države nasproti deželi, in narobe tirjatve dežele nasproti državi v smislu te pogodbe pro 1. dan julija 1S88 na podlagi 5% poračunanja, ter jo naprositi, da sprejme za podlago obračunjenja primanjkljaje zemljiško-odveznega zaklada, koje je izkazal deželni odbor za leta 1888 do 1895 v svojem poročilu c. kr. finančnemu mi-nisterstvu z dne 5. julija 1887 št. 4324.
5.	Izvršitev teh sklepov se naroča deželnemu odboru, koji se s tem izrečno pooblaščjje, da v
LISTEK.
Resnica.
Posebna beseda to: resnica! Beseda se sicer pogosto izgovori; a suhe, gole resnice pa vendar le malokedaj slišimo, da, je tudi slišati ne-čemo, ker—»v oči kolje". Gospod vrednik, prosim Vas v imenu vseh uvodno-časnikarskih Vaših »sil", v imenu dopisnikov, listkarjev itd., staknite vse knjižnice, dajte si predložiti vse na lubji ali raznih »oslovskih" ali »neoslovskih" pergamentih zapuščene listine; morda pridete vendar-le na sled onemu nesrečnemu človeku, kateri nam je kot oporoko zapustil osodepolni pregovor: »Resnica v oči kolje!" Kaj je li on skusil? Je-li bil slovenski vrednik? Je-li kedaj o imuniteti naših modernih deželnih in državnih poslancev senjal?
Gospod! meni leži še sto in sto važnih, teških vprašanj na jeziku; vendar pa: „resnica v oči kolje". Vsaj veste, da še ubogih Slovakov in nesrečnih koroških Slovencev ne smemo nazivati — »sirote". Državno-pravdniška previdnost ve — kar ste i Vi, gospod vrednik! pregledali, da Slovaki in koroški Slovenci še očeta, namreč — Boga — imajo,
ter so torej le--polsirote, ne pa po Vašem
mnenji »sirote".
Dobrodušno Vas opozarjam na ta „quid pro quo".
Prosil sem Vas, naj bi blagovolili (dvorljivosti se moramo tudi mi »Slovenčevi" dopisniki priučiti) poizvedati, kdo je bil oni nesrečnež, kateri nam je vrinil osodepolni pregovor: »Resnica v oči kolje."
Da bodete pa laglje temu na sled prišli, naj Vam tu podam basen, katero je učeni Portugiz Vieira pred več nego 200 leti v stihih priobčil, zatrjevaje, da je nemškega izvira.
On pripoveduje tako: Ko je Bog hudobo z nebes pahnil, skrhnili so se jej deli telesa ter raz-pali v razna kraljestva. Glava padla je na Španjsko in zato so Španjoli ošabni in ponosni. — Prsi padle so na italijansko ozemlje; zato so Italijani v svojem srci lukavi, zviti. — Trebuh padel je na Nemško; zato so nenasitni, — radi jedo in pijo. — Noge padle so v Francijo; zato je udana nemirom in plesu — in menda, vsi moderni norosti! — Roke zletele so v Algir in vse obmorske deželo: postali so grozni morski roparji in drugi »uzmaniči". A kam je prišel jezik? vpraša pisatelj? — Jezik, tako odgovori pisatelj sam; jezik je menda hudoba sama iz jeze na tako majhne koščke razgrizla, da je lahko na vsako deželo jeden košček prišel.
In zatorej tudi v vsaki deželi, v vseh krogih
—	»resnica v oči kolje", laž pa se šopiri ali mora biti resnica vsaj dobro z medom pomešana,
Pilat je vprašal našega Gospoda: »Tu es rex Judaeorum?" (Ti si kralj Judom?) In kaj je odgovoril? »Ti si rekel; . . . prišel sem, da spričujem resnico ..." — »Kaj je resnica?" vpraša Pilat in gre ven k Judom. — Gospod vrednik! jaz imam čudne misli: danes jih ne bodem tu sem stavil. Recimo pa le: Pilat ni bil zabit, nezmožen, marveč sposoben, previden, pameten človek. Bi ga li bil drugače na tako kočljivo mesto, kjer se je bilo bati vedno novih ljudskih vzbruhov in vstaj, previdni rimski cesar Tiberij postavil? In on je tudi vprašal,
—	pagan — kaj je resnica? A pred njim je že nekdo trdil: »non est veritas in terra" (ni resnice na zemlji).
H koncu še jeden dober — vsaj po mojem mnenji jako dober — svet! Ako Vam pride zopet kaka presuha in gola resnica pod prste, pošljite jo najpred gosp. Trnkoczy-ju, da jo na homeopatičen način priredi, potem jo pošljite še le med svet v sladkih svalkih, krogljicah in zrncih. Tako si bodete prihranili marsikateri »popravek" ali kako drugo sitnost in tudi ne bodete izzivali nevolje p. gosp. državnega pravdnika! Oj, uboga resnica!
I! e d 1 j i v i na turjaških hribih.
okvirji zgoraj navedenih vodil izvrši predrugačenje pogodbe z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72, kakor tudi s kakim kreditnim zavodom sklene in najame novo posojilo b pridržkom, da bo pritrdil temu deželni zbor.
V ta namen mora deželni odbor takoj stopiti v neposredni dogovor z vlado in z denarnimi zavodi potom delegacije, pooblaščene od deželnega odbora in obstoječe iz enega deželnega odbornika in deželnih poslancev, gospodov Karola Luckmanna in dr. Alfonza Mosche-ta, in za slučaj, ko bi zadržani bili, iz njib namestnikov, izvoljenih po deželnem odboru."
Dr. P o k 1 u k a r v imenu svojih tovarišev predlaga, naj se priznanje in zahvala izreče vsem onim gospodom, ki so se za dovršitev te zadeve hvalevredno trudili. Zgodi se soglasno.
Baron Š v e g e 1 j poroča potem o reorganizaciji deželnih uradov in o dovolitvi začasnih doklad pri teh uradih nameščenim osebam ter v imenu finančnega odseka predlaga:
1.	„Poročilo deželnega odbora glede reorganizacije deželnih uradov in sostave pokojninskega štatuta se jemlje na znanje, in deželni zbor obžalujoč, da se to ni moglo še zgoditi, za trdno pričakuje, da se bodo dotični načrti prihodnjemu rednemu deželnemu zboru predložili precej v prieetku zasedanja.
2.	Glede začasnih doklad za deželne uradnike in sluge za leto 188S se deželni zbor drži sklepa, da se te podpore dovoljujejo izključno le onim deželnim uradnikom in slugam, kateri v vsakem oziru zadovolilno poslujejo, in da sme deželni odbor to podporo vso ali deloma odreči njim, o katerih bi si tega prepričanja ne mogel pridobiti.
Pod to pogojo dovoljuje deželni zbor deželnemu odboru v smislu dotičnega deželno-zboruega sklepa z dne 22. januarija 1887 kredit do najvišjega zneska 3476 gld. 50 kr., o čigar porabi bode imel poročati deželnemu zboru."
Poročila o štatutu vinarske in kmetijske šole na Grmu, dalje o prošnji občine Eavne za podporo k zgradbi okrajne ceste in občine sv. Križa pri Radečah za podporo v napravo cest se odlože, in poroča gosp. dr. P o k 1 u k a r o prošnji posestnikov z Brega, Podolnice in Dobrove za uvrstitev občinske ceste iz Dobrove do Zaklanca med okrajne ceste, in obveljata brez premembe naslednja predloga upravnega odseka:
„1. V skladovnib cestnih okrajih ljubljanska okolica in Vrhnika ležeča, od Dobrove po dolini čez Brezje in Podolnico do Zaklanca držeča občinska cesta, katera posreduje najkrajšo zvezo med Ljubljano, oziroma med obema v zakonu zastran uvršče-vanja cesta z leta 1866 pod št. 82 in 78 navedenima cestama, namreč med cesto z Viča čez Dobrovo v Polhovi Gradec in cesto z Vrhnike čez Lesno Brdo v Polhovi Gradec, s cesto, katera se odcepi čez Horjul na Verzdenec, se uvrsti med okrajne ceste.
2. Deželnemu odboru se naroča, da dobi temu sklepu Najvišje potrjenje, in sicer potem, ko je v smislu § 19 cestnega zakona z dne 5. marca 1873 vprašal dotična oblastva; po zadobljenem Najvišjem potrjenji pa da potrebno pravočasno ukrene, da se bo ta cesta izročila okrajnima cestnima odboroma za okolico ljubljansko in na Vrhniki v oskrbo."
Podobčinama O e m š e n i k in Brezje se za popravo neke ceste in mostu dovoli podpora 50 gl., potem pa poslanec S t e g n a r poroča o letnem poročilu in predlaga, naj na znanje vzame poročilo deželnega odbora o § 8 (šolstvo) letnega poročila, glede visoke učnine in kranjske gimnazije pa izraža obžalovanje, da se slavno ministerstvo ni oziralo na prošnje za obstanek te šole. Ta reč pride v prihodnji seji še posebej pred deželni zbor.
Glede neobligatnega pouka v nemščini odsek za letno poročilo nasvetuje sledeče resolucije:
„1. V dosego jednotnega ravnanja in kolikor mogočo jednakomernega poučevanja v neobligatni nemščini na dvo- in trirazrednicah, naj slavni c. k. deželni šolski svet omeji določbe, katerih se imajo šolska vodstva držati; zlasti pa naj blagovoli odrediti, koliko najmanj in največ ur na teden je raznim kategorijam ljudskih šol odmeriti neobligat-uemu pouku v nemščini.
2. Na onih ljudskih šolah, kjer je gojiti ne-obligatna nemščina, naj šolska vodstva v tedenskem učnem redu (Stundeueintheilung), ako se to že ne zgodi, navajajo tudi neobligatni nemščini odločene
ure z ozirom na prej omenjene naredbe slavnega c. kr. deželnega šolskega svot%. Tako p.opolajeni tedenski učni red naj vodstva izročaj« c. k. okrajnim šolskim svetom v potrjenje.
3. Nagrade za pouk v neobligatni nemščini naj se nakazujejo, po nekem določenem, merilu, pri| katerem je uvaževati število učnih ui*, število vdele-ženih učencev in vspehov."
Ravno tako priporoča glede pouka v kmetijstvu naslednje resolucije:
1.	Deželnemu odboru se naroča, naj posreduje pri c. k. deželnem šolskem svetu, da bi se kmetijski nauk, oziroma kmetijsko-izobraževalne šole, katere so spojene z ljudskimi šolami na deželi, uredile po jednotnih važnosti tega pouka primernih načelih, kolikor se to strinja z notranjo uredbo ljudske šole ter s šolskim in učnim redom z dne 20. avg. 1870.
2.	Visoka c. kr. deželna vlada se naprosi, da kmetijskemu pouku na učiteljskem izobraževališči v smislu ministerskega ukaza z dne 31. julija 1886, št. 6031, naklanja svojo posebno pozornost.
Glede šole na G r m u je nasvetoval, naj deželni zbor izreče zahvalo ministru poljedelstva, ker je iz prva določeno podporo 20.000 gold. zvišal na 25.000 gold. Konečno izraža željo, naj bi se margi-nalnim opazkam v letnem poročilu pridevale zaporedne številke kakor 1. 1885.
Poslanec Dežman pravi, da je teško vse te nasvete tukaj pretresati, zato predlaga, naj slavni zbor § 8 letnega poročila jemlje na znanje, od odseka za letno poročilo nasvetovane resolucije pa izroči deželnemu odboru z naročilom, naj se v pora-zumljenji z deželnim šolskim svetom po moči na nje ozira. Poročevalec S t e g n a r se pridruži temu predlogu, ki potem tudi obvelja.
Poslanec dr. P o k 1 u k a r predlaga pooblastiti predsedništvo, da sme na dnevni red stavljati tudi reči, ki v odsekih morda niso bile rešene pred tolikim časom, kakor veleva naš opravilni red. Zbor pritrdi temu predlogu.
Poslanec Pfeifer pa predlaga, naj se denejo vsi ostali predmeti na dnevni red sobotne seje, ki naj toliko časa traja, da bodo vse točke rešene. (Splošna veselost in ugovori, da bi bilo to mogoče.)
Dr. P o k 1 u k a r na to predlaga, naj se deželni zbor zaradi rešitve nekaterih zadev po javni seji sostavi v tajni seji kot komite, čigar sklepi naj se v prihodnji javni seji deželnemu zboru predlože v potrjenje. Ta predlog obveljd; prvomestnik ob 1. uri popoludne sklene javno sejo in se takoj prične tajna seja, ki je trajala do 2. are popoludne.
f Andrej Einspieler.
Utrujen od dolgoletnega, neprestanega boja za narodne najdražje svetinje vlegel se je nepozabni Andreja k večnemu počitku. Hladna zemlja vzela je v svoje temno naročje prvaka koroških Slevencev, ki je kakor pridna bučela delal za svoj slovenski narod, budil versko-narodno zavest na tužnem Ko-rotanu ter žarovito in nepopisno ljubil svoje sobrate. Ž njim smo vsi izgubili požrtovalno moč, ki je vedno neomahljiv in neprestrašen stal v prvi bojni vrsti proti mnogoštevilnim neusmiljenim nasprotnikom. Bil je trden hrast, ki ga niso omajale borbe sile, niti razcepile strele: strudila ga je težka hoja po trnjevem potu, zlomila ga je starosti teža.
Einspieler je bolehal že od 20. novembra. Neko noč se mu je nenadoma zaprla sapa, a drugo jutro je še poslednjikrat daroval sv. mašo. Na svojega godu dan moral se je vleči in godovne čestitke je sprejemal le od sorodnikov in najboljših prijateljev. Kakor nam je pravil njegov prijatelj, tožil je pokojnik, da ne bo več mogel v deželnem zboru potegovati se za pravice naroda svojega. Čutil je pač, da se mu bliža zadnja ura trudapolnega življenja.
Da ni več rešitve, naznanjali so nam njegovi prijatelji, a nismo mogli misliti, da bo Andreja tako hitro zatisnil oko. Zadnje dni moral je prestajati tolike muke, da je glasno kričal iu smilil se v srce vsem, ki so ga pohajali. Navzlic njegovi visoki starosti trajal je osem dolgih dni smrtni boj ž njegovo izredno krepko naravo. Ker ni bilo več upanja, da ozdravi, želeli so skoro njegovi bližnji prijatelji, da ga smrt reši groznih muk.
V smrtnem boji ni še pozabil svojega rodu. Prijatelju je krčevito stisnil roko ter proseč vzdihnil: „0, lešite me, podaljšajte mi še življenja dni, da še kaj storim za bedni narod! Premalo sem storil." Spomnil se je „Mira", s katerim je probujal koroške
brate iz duševnega spanja. V postelji je še nareka-vftl. za. list. Najti je hotel v zadnjem treuotku naslednika, ki naj bi nadaljeval začeto delo ter rahljal zemljo, katero je on pričel orati. Izročil je vredništvo in lastništvo „Mirovo" svojemu netjaku g. Gregorju Einspielerju in kot sotruduika zopeti vsprejel g. F. Haderlapa.
Bolezen se je vedno hujšala., dasi pokojnik ni izgubil upanja. Vedno je še povpraševal, kaj pišejo domači in tuji listi, zanimal se je vedno za razne politične novice.
Kratko pred smrtjo otemnel mu je um, poznal ni več svojih znancev in prijateljev. V nejasnih tre-notkih šepetal je še vedno svojega zlatega srca ognjevita čutila. Prišla je zadnja minuta 16. t. m. ob 9. uri dopoludue: izdihnil je blago dušo mož, ki je v sedanji »praktični dobi" delal za narod nesebično, boril se za človeške najlepše ideale, potegoval se za pravico in resnico. Izgubili smo moža, kakeršnega za njegovo mesto ne dobimo kmalu — bojimo se, da morda nikoli.
Zaspal je v Gospodu, prestal bolečine, ne-vzdramno spi v prezgodnji gomili. Njegov duh plava nad nami in prosi Boga pomoči revnemu, zapuščenemu koroškemu Slovencu. A spomin mu je ostal v hvaležnih naših srcih, zgodovina slovenska zapisala bo pokojnikovo ime z vekovitimi črkami, kajti izklesal si je večen spomenik z napisom: „Exegi monumen-tum aere perennius!	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. januarija.
Notranje dežele.
Pogajanja, ki se vrše neposredno med slrijsko vlado in Rusijo, obetajo že danes jako ugoden vspeh. Dognano je, da bo poslala Avstrija svojega zaupnega moža v Petrograd.
„Dziennik Polski" trdi, da bo krakovski škof Dunajevski, brat finančnega ministra, imenovan kardinalom.
V	ofjerskem državnem, zboru odgovoril bo ministerski predsednik Tisza že koncem tega tedna skupno na znani interpelaciji.
Vnanje države.
Srbski minister notranjih zadev razposlal je prefektom brzojavno okrožnico, v kojej se poroča, da je kralj odgovorjaje na novoletne čestitke ministerskega sveta izrazil svojo veliko zadovoljnost videti pred sabo prvo iz radikalnih krogov sestavljeno vlado, o koji je prepričan, da bo vodila državna opravila vspehom za prestol in narod. Da pouaže Nj. Veličanstvo to svojo naklonjenost vladi dejanjski, imenovalo je ministerskega predsednika generalom. — Vzlic tem lepim besedam na mrtvem papirji pa pridobiva vedno trdnejšo podlago vest, da je od-menjena novemu ministerstvu le kratka doba. Komaj je bila sklenjena pogodba glede državnega posojila, hitro je čutila vlada potrebo, da je preklicala poročila o razporu med krono in kabinetom kot ne-istinita, akoravno nikedo ne ve ničesa o teh baje razširjenih vesteh. Ali hoče vlada s tem neosno-vanim preklicem morda pripraviti na bodoče dogodke?
V	bolgarskem vprašanji navstal je po trditvah poluradnih listov popolen premor. Skoraj gotovo so vse velesile edine v tem, da se mora odstraniti Koburžan iz Bolgarije; pokazala so se pri njih nasprotna mnenja menda le glede načina, kako naj se to zgodi, iu pa glede prestolnega naslednika. Da se je že razpravljalo slednje vprašanje, dokazuje nam po „P. L." došla novica iz Garjigrada, v koji se preklicuje vest, da je sploh kedo predlagal v ta namen princa Karagjorgjeviča. V najnovejšem časi imenuje se v zvezi z bolgarskim prestolom „neki Črnogorec", ki bi bil najsppsobnejši za bolgarskega vladarja. To ne more biti nikedo drugi, nego Marko Milanov, veliki vojskovodja, kojega junaška dela se prosljavljajo v narodnih pesmah in pripovedkah in koji je zelo priljubljen in spoštovan.
Na ruskem dvoru je že nekaj časa francoski grof de Breteuil, ki je prijatelj in pooblaščenec orleanske hiše. Zelo se trudi, da bi spravil Orleance v ožjo zvezo z ruskim dvorom. Kakor se je poizve-delo iz zanesljivega vira, bil je grof jako prijazno sprejet na dvoru, obedoval je v Gačini in imel celo čast biti prisotnim pri gledališki predstavi, h koji je bilo povabljenih le 80 odličnjakov. V politiškem oziru pa nima sreče, ker se ruski krogi veliko premalo zanimajo za orleansko politiko bodočnosti. Teško da bi se Rusija zavezala tej na ljubo; to jej prepovedujejo že prijateljski odnošaji s Francijo, ki ima danes republikansko vlado.
Nemškemu državnemu zboru izročeni nori zakon zoper socijaliste imenuje več listov „mrtvo rojeno dete", ker vlada skoraj gotovo ne bo mogla pridobiti večine za predlagane neusmiljene določbe. Tudi bodo postavi skoraj gotovo oporekale nekatere
zvezne države. Posebno razpravljajo to zadevo na dolgo in široko bavarski listi. — Z večih strani se je zatrjevalo, da bo prišel tekom tega tedna knez Bismarck v Berolin. Pričakovali so, da bo kancelar takoj po svoji povrnitvi govoril v parlamentu o položaji. Toda kancelarja ni in ž njim izostal je tudi toli pričakovani govor. Trgovinski krogi se vsled tega zelo hudujejo, ker ne vedo, pri čem da so in ker vsled tega tudi ne morejo sklepati kupčijskih pogodeb, ki bi bile veljavne za daljšo dobo.
Francoske republike predsedniku Sadi-Carnotu odgovoril je najprijazneje sv. Oče na pismeno čestitko. — Zadeva Vigneau vrši se sedaj pred pariškim kasaeijskim dvorom, ki je v svoji seji dne 16. t. m. pod predsedstvom Berbierovim zaslišal svetnika Merilla, potem pa mu izročil preiskavo zoper Vigneau-a.— Nad pariškim občinskim svetom zbira se zopet oblak — ali bolje rečeno siv oblaček, ki ga bo pa gotovo grozovito razdražil. Svoje uradne oklice dal je nabiti meseca junija mi-nolega leta po 20 županstvih in celo na štiri ljudske šole vsacega okraja. Minister notranjih zadev pa mu je ukazal posredovanjem Seine - prefekta Pou-belle-a, da mora to opustiti v prihodnje. Največji trn v peti je občinskemu svetu zadeva s Seine-prefektom, kojega bo vlada nastanila v mestno palačo zoper voljo svojeglavnega sveta. Pri tej priložnosti navstal bo skoraj gotovo ljnt prepir med obema oblastnijama, Poubelle-a pa bo morda zadela nezgoda, da bo prišel kot nesrečna žrtva med naklo in kladvo. — Francoski državni proračun — čujte čudo 1 — izkazuje presežka 237.530 gld.; žal, da nikdo ne veruje dotičnim številkam in skoraj gotovo ministerstvo samo najmanj, in to že zaradi tega ne, ker se bliskeče v proračunu med dohodki lepa svotica davka na sladkor, koji zakon pa ni še niti sprejet. — Dne 18. t. m. preiskali so hišo "VVilsonu vsled sodnijskega ukaza. To uradno dejanje trajalo je celo popoludne.
Osoda italijanske ekspedicije v Abesiniji bo neki kmalu odločena. Neguševa armada pomika se proti Italijanom, ki so po raznih enoglasnih trditvah mnogo preslabi, da bi se mogli dolgo ustavljati napadu izvrstno oboroženih Abesincev. San Marzano ukazal je zaradi tega svojim vojakom, naj kolikor hitro mogoče utrde stališča. O prodiranji Abesincev piše „Esercito Italiano": Pred dvema dnevoma pričeli so se zopet pomikati zoper Italijane generali Alula, Agos in Mihael, in sicer prva dva proti Ghindi, kamor sta prišla včeraj s svojimi mnogoštevilnimi vojaki, tretji pa proti Aidigratu. Abesinci skoraj gotovo ne bodo napadli Saatija in Monkula, planili bodo marveč s celo silo na „rav-nino opic", da bi tako razcepili italijansko armado. Neko drugo poročilo pa trdi, da se to ne bo zgodilo še kmalu, ker je neguš poklical Alulo in več poveljnikov v Adno, kjer se bodo posvetovali o načinu vojskovanja. Jedro abesinske vojske še ni prišlo v Asmaro, kjer sta pa že združena krdela generalov Alule in Agosa.
Med sv. Stolom in rumunsko vlado vrše se obravnave zaradi konkordata.
Jtumunski kralj Karol je odgovoril odposlancu Gradisteanuju nastopno: „Pooblaščujem Vas izraziti se naravnost v mojem imenu, da bodo volitve proste in da osebno jamčim za volilno prostost".
Izvirni dopisi.
Iz Šent-Vida nad Ljubljano, 15. januarija. Dolgo že ni bilo nobenega dopisa iz našega kraja, akoravno tudi pri nas nismo brez novic. Ali spominjaje se veliko obširnih dopisov iz leta 1885., boječ se, da kdo ne reče: „je že zopet Šent-Vid na vrsti", zato sem molčal. Ali danes pa ne morem molčati, kajti poročam Vam nekaj nenavadnega, namreč o veselici, ki jo je priredila čitalnica šentvidska dne 8. januarija v društveni dvorani. To je bila v pravem pomenu veselica, če tudi nismo v programu plesa imeli, vendar je vsakdo zapustil vesel društveno dvorano. Dvorano? Da, dvorano. Šent-Vid je namreč že toliko napredoval, da ima v društvenem poslopji obširno dvorano, a vendar je bila zadnjič še premajhna. Do zadnjega prostora in prostorčka bilo je vse razprodano. Počastili so nas tudi gostje iz Ljubljane, Tacna, Ježice. Izrečena je bila želja, naj bi se predstava v kratkem ponovila.
Program sicer ni bil jako obširen, a izvršil se je nataučno po geslu: „Boljše malo pa dobro, ko veliko pa slabo". Posebno iznenadili so nas pevci, ktere je g. T o m e c v tako kratkem časi dobro iz-vežbal. Njegova požrtvovalnost je res občudovanja vredna. Noč in dan se trudi s pevci in pevkami, ■brezplačno sicer, a ne brezvspešno. Trud njegov ima dvojen vspeh. Ne le, da je pevski zbor dobro iz-vežbau, ampak tudi omika je očividno napredovala vsled pevskih vaj, in to je vspeh, ki se ne da pre-,plačati.
Za petjem sledila je deklamacija „Svetd, od-kletev". Videlo se je na prvi hip, da je gospa Tomčeva na odru domd.
Za deklamacijo je sledila burka: „Eno uro doktor". Glavne uloge igrali so gospa Odlazko v a , gospoda Iv. Hočevar in Fr. Lovšin. Prvi je narodna noša prav dobro pristojala in igra njena je bila vzgledna. Gosp. II. pa je bil glede igre in mimike dovršen igralec in res škoda bi bilo za tega „Škrjanca", ko bi se v resnici „ostrupil". Tudi g. L. je pohvalno svojo ulogo rešil. Druge manjše uloge predstavljale so se tudi dostojno, in kar je posebno hvale vredno, vse je šlo gladko, ker je vsak; igralec svojo ulogo dobro znal na pamet.
Konečno naj še omenim, da je med posameznimi točkami g. T o m e c na svojem amerikanskem harmoniji s znano spretnostjo igral več komadov; da je bil oder prav okusno sestavljen in da je splošna želja, naj bi se predstava ponovila.
Naša čitalnica je še pri trdnem življenju. Res da nismo po svetu trobili, kaj naša čitalnica deluje, a vendar delovali smo tiho ter našo že 22 let staro čitalnico tako okrepili, da se nam ni bati pogina, dokler bode odbor tako modro vodil čitalnico.
Narodna čitalnica imela je dne 15. januarija svoj občni zbor. Zborovanje je bilo zelo živahno. Gosp. predsednik je otvoril z nagovorom pričujočih udov zborovanje. Gosp. tajnik je poročal o delovanji narodne čitalnice v preteklem letu. Med drugim je tudi omenil veselico, katero je priredila narodna čitalnica 8. januarija. Občni zbor je izrekel svojo pohvalo sodelovalcem pri veselici.
V odbor za leto 1888 so bili naslednji gospodje izvoljeni: Miroslav Tomec, slikarski umetnik v Št. Vidu, predsednikom ; S. J o v a n , posestnik v Št. Vidu, podpredsednikom; Fr. Lovšin, učitelj v Št. Vidu, tajnikom; Ant. Belec, kleparski mojster, blagajnikom ; Štefan P e č n i k , gostilničar v Št. Vidu, knjižničarjem; Matej Rozman, posestnik v Št. Vidu, in Miha K u n o v a r, gostilničar v Drav-ljah, odbornikoma; Andr. G o 1 j a r, mizar v Pod-gori, in F. Brni k, kmetski fant v Poljanah, namestnikoma.
Smlednik, 16. januarija. Dne 8. januarija priredila je naša podružnica sv. Cirila in Metoda veselico v rodoljubnej hiši gosp. Keršiča v Trbojah. Veselica ta izvršila se je prav sijajno v splošno za-dovoljnost vseh navzočih. Kakor je bilo od naših za družbin namen vnetih in navdušenih udov sploh pričakovati, sešlo se jih je prav obilno število. Iz domače fare so došli do malega vsi, tudi iz okolice bilo je precej prisotnih, iz Št. Jurske, kranjske, vo-diške fare, župan iz Hrastja, le domačega g. župana
—	žal — nismo imeli prilike videti v svojej sredi. Družbenikov našteli smo okrog 70, vsega občinstva pa je bilo nad 150, gotovo veliko za skromne naše razmere.
Vspored bil je kaj zanimiv. Po kratkem nagovoru tajnikovem, v katerem je pozdravil zbrane goste, vrstile so se mile domače pesmi z lepimi deklamacijami. Pevske točke pogodile so vrle naše pevke pod spretnim vodstvom smleškega učitelja g. Mart. Kreka prav izborno. Mnogo smehu izzval je zlasti šaljivi samospev »starega Kranjca" v narodni noši. Isto tako so nam ugajale deklamacije; naj le omenim ono g. Prim. Oblaka „v proslavo sv. Cirilu in Metodu", ali gspdč. C. Krekove, ki je zvonkim svojim glasom prednašala prelepo Stritarjevo balado: „Turki na Slevici", ali gosp. Ant. Pavlina „Pozdrav g. misijonarju Iv. Solncu".
Venec celemu večeru pa je bil — dejal bi — nastop preč. g. Iv. S o 1 n c a, misijonarja amerikan-skega, rojaka našega. Pred sedmimi leti je zapustil svojo rodno zemljo ter si poiskal onkraj morja novo domovino v Ameriki. A tudi ondi, živeč med tujimi ljudstvi in tujimi šegami, ni pozabil nikdar slovenske zemlje. Bistrim očesom opazoval je vedno naše narodno gibanje, vsem narodnim podjetjem je bil zvest podpornik, nad vse mu je bil pri srcu napredek naš. Tega smo se prepričali osobito minoli večer. V krasnem govoru spodbujal nas je k vstrajnosti v ple-menitej borbi za najdražji nam svetinji: zaj?ero sveto in narodnost slovensko. „Na svojem potovanji križem Evrope — tako nekako je dejal med drugim
—	obiskal sem tudi zeleni otok irski. Našel sem tamkaj ljudstvo siromašno, zatirano, a vendar iskreno ljubeče vero svojih očetov in mili jim materini jezik. Več ko 400 let že žuli jih kruti jarem oholega Angleža. Godi se jim sicer mnogo huje, ko nam, a vendar so njihove razmere v marsičem našim podobne. Z vsemi le mogočimi sredstvi jim vsiljujejo
tujo vero in tuj jezik, a Irec — vstraja; raje bi dal življenje, kakor pa zatajil vero ali materinščino svojo. Vstrajajmo tudi mi!" — Solze veselja pa so zaigrale v skoro slehernega očesu, ko nam je opisoval gosp. misijonar, kako tudi v dalnji Ameriki časte Slovani naša sv. apostola, kako vspešno tudi ondi delujejo Ciril-Metodove družbe, kako lepo praznujejo v nje-govej fari živeči Čehi in Poljaki slovanski praznik dne 5. julija itd. — Vtis, ki ga je napravil gosp. Solnce s svojim govorom, bil je velikansk; to je pričalo glasno odobravanje po končanem govoru in čestitanje govorniku od vseh strani.
Po dovršenem vsporedu razvila se je prosta domača zabava. Tombola vzbujala je vsem mnogo veselja in komur je bila sreča mila, odnesel je lep dobitek domov. Vse bilo je veselo, navdušeno. Res, tako pošteno domače razveseljevanje ugaja ljudstvu, mu pomore k veči izobraženosti, mu krepi narodni ponos in blaži srce. Dajmo narodu take zdrave tečne hrane in preprečili bomo marsikako razvado, odstranili marsikako hibo, ki nas sramoti pred svetom!
Iz Maribora. 18. januarija. (2 51etnica eksc. p r e v z v. škofa J a k*o b a) se je danes v tukajšnji stolnici prav slovesno vršila. Obdani od svojega kapitola in obilnega števila duhovščine so premil. jubilant krepko stopali v cerkev, se podali na priž-nico ter se v goreči besedi Bogu zahvalili za dobrote njim in vladikovini podeljene. V presbiteriji so čakali zastopi vseh uradov, vojaških in civilnih, vodstva srednjih šol, lopo število duhovnih dostojnikov, v veliko ladijo so pa pripeljale šolske sestre svoje učenke; drugi prostori pa so bili raznega ljudstva tako napolnjeni, da so duhovniki teško prodrli do altarja. Po končanem slovesnem opravilu so mil. knezoškof podelili apostolski blagoslov.
Kakor smo Bogu hvaležni, videti visokega jubilanta celo zdravega in krepkega, da še v nobenem oziru ne čutijo butare 73 let, tako smo ga tudi goreče prosili, da Jih zdravega in krepkega ohrani še mnogo let.
Za uvod tega jubileja se je priredila 17. t. m. zvečer v dijaškem semenišči veselica s petjem, deklamacijo in resnoigro: „Po žalosti veselje". Navzoči so bili Nj. eksc. mil. knezoškof, nekaj duhovnih in svetnih profesorjev ter gojenci duhovšnice. Da dijake pohvalimo za njihov trud sploh, naj še posebno omenimo, da je eden gojenec slavospev v vezani besedi sam zložil ter tudi jasno in navdušeno prednašal.
Dnevne novice.
(Odgovor na včeraj odposlani telegram našega deželnega odbora) zaradi govora koroškega deželnega predsednika o naši prisilni delavnici je od koroškega deželnega glavarja došel in bode v jutršnji seji naznanjen deželnemu zboru.
(Pisateljskemn zabavnemu večeru) je sinoči predsedoval g. Hafner, ter se z gorkimi besedami spominjal prezgodnje smrti Andr. Einspielerja in mu želel večen spomin. Nato so nekateri člani pripovedovali posamezne črtice iz pokojnikovega življenja. Gosp. prof. L. P i n t a r je čital v lepi in gladki slovenščini Lukijanov spis „Sanje". Prihodnjemu večeru bo predsedoval g. prof. Orožen.
(Zaradi osepnic) zaprle se bodo z jutršnjim dnem na nedoločen čas po sklepu c. kr. deželnega šolskega sveta vse tukajšnje ljudske in srednje šole.
(Na osepnicah) lečiii so zdravniki dne 16. t. m. v Ljubljani 33 moških, 37 žensk in 42 otrok, skupaj 112 oseb. Od 16. na 17. t. m. zbolelo jih je: dva' moška, šest žensk in dva otroka, skupaj deset oseb.
(Lavantinski knezoškof,) dr. Jakob Maksimilijan Stepischnegg je praznoval 18. t. m. petindvajsetletnico svojega škofovskega posvečevanja. Dopoludne je bila v mariborski stolni cerkvi slovesa sv. maša, potem pa čestitanje duhovščine, častnikov, uradnikov in druge odlične gospode. Presvetli knez in vladika si je pridobil mnogo zaslug za lavantinsko škofijo. Kot rojen Celjan postavil si je premil. gospod trajen spomenik v svojem rojstnem mestu s prelepim zavodom šolskih sester, „Slov. Gospodar" in „Siid-steierische Post" sta tem povodom izšla v praznični obliki. Tudi mi kličemo: Bog Vas, presvitli knez in vladika, ohrani še mnogo let!
(Vabilo) na veselico, ktero priredi „p o-družnica družbe sv. Cirila in Metoda" vMokrouogu v nedeljo, dne 22. januarija 188S, v gostilni „pri stari pošti". Vspored: 1. Petje. — 2. Godba domačega godbenega kluba. — 3. Tombola.
— 4. Prosta zabava. — Začetek ob uri zvečer. Dobitki se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
(Slov. del. pevsko društvo „Slavec") ima v nedeljo 22. t. m. ob 2. uri popoludne svoj redni občni zbor v stekleni dvorani „pri Zvezdi" (Fer-lincu). Spored: I. Nagovor predsednikov; II. poročilo tajnikovo; III. poročilo blagajnikovo; IV. poročilo pregledovalcev računov; V. volitev odbora; VI. volitev dveh pregledovalcev računov; VII. posamezni nasveti in interpelacije. — K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno	odbor.
(Okrajna posojilnica v Krškem) ima v nedeljo, 5. februarija ob 10. uri dopoludne občni zbor v šolskem poslopji s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor ravnatelja, 2. račun načelstva in poročilo preglednikov, 3. volitev načelstva, 4. volitev preglednikov, 5. nasveti.
(Zmrznil.) Dne 22. dec. lanskega leta šel je oglarski delavec Luka čer ne iz Hrenovške fare zvečer iz Klenka proti Paličju: ker je ravno takrat hudo kadilo, obtičal je v snegu. Še le 11. t. m. so ga našli in ga daleč proč od rojstne vasi pokopali v Trnji.
(V Ptuji) izvoljen je bil županom 16. t. m. g. Ernest E c k 1, podžupanom pa g. dr. Sikst vitez F i c h t e n a u.
(Občinski zastop v Velenji) je izvolil grofa A. M e n s d o r f a častnim občanom.
(Koroški deželni zbor) sklenil je v seji dne 16. t. m. postavo, kdo sme smolo brati in igličasto drevje zaradi pridobitve terpentina nasekavati.
(Delo) pri zgradbi železnice Varaždin-Golubovec se bo oddajalo 15. februarija v Vara ž d i n u.
(Puncijski uradi) se bodo v Avstriji pomnožili, ker jih bodo nekaj novih ustanovili po glavnih mestih, kjer jih do sedaj še ni. Glavni puncijski urad s podružnico je na Dunaj i, puncijski uradi pa so v Linci, Gradci, Pragi, Bregenci, Trstu, Krakovem inLvovu.
(Kmetovalec.) Te dni izšla je prva števika letošnjega »Kmetovalca", t. j. gospodarskega lista, ki ga izdaje kmetijska družba v Ljubljani. List ima kaj lepo obliko, zanimivo in bogato vsebino ter Drinaša tudi podobe, ki razjasnujejo berilo. Od letos naprej ima pa vsaka številka „Kmetovalca" kot brezplačno prilogo nov slovensk strokoven list z imenom „Vrtnar". Ta novi list bavil se bode z vrtnarstvom in sadjarstvom. Prav toplo priporočamo »Kmetovalca" s prilogo vsem zavednim slovenskim gospodarjem. Kmetovalec stoji za celo leto 2 gl., g g. učitelji plačajo pa le polovico.
(Pet let hude ječe) prisodili so te dni na Du-naji sleparju W e i n g e r 1 u, o katerem smo pred dvema mesecema sporočali, da je gospo Marijo Leonovo, bivšo posestnico tiskarne v Mariboru, za vse njeno premoženje osleparil. Poleg te gospe šel mu je še neki drug premožen gospod z imenom S i k o r a na limanice, toda le za 1200 gold.
Telegrami.
Dunaj, 20. januarija. „Wiener Zeitung.": Avstro-ogerski poslanik v Madridu, grof D u b s k y, imenovan je tamošnjim veleposlanikom.
Rim, 19. januarija. Papež je sprejel danes deputacijo nemškega viteškega reda. ki mu .je prinesla v imenu velikega mojstra in reda čestitke in slavnostna darila. V soboto pričakujejo semkaj nadškofa iz Kolonije, ki bo v prihodnjem kozistoriji imenovan kardinalom.
London, 20. januarija. Kakor se poroča ,,Standardu" iz Sanghaia, iznenadila je neki voda z naenkratno silo 4000 delavcev, ki so pod nadzorstvom veeih mandarinov postavljali v reko Hoangho naprave, da bi zajezili njen hitri tek, ter so baje pri tem večinoma poginili.
London, 19. januarija. V „Timcs" se poroča iz Sofije: Grško ladijo „Gcorgios", ki je pri Burgasu izkrcala Nabokovo četo, zgrabili so v turških vodah ter zaprli moštvo.
Vremensko »poročilo.
g1 čas Stanje	g Z
1- Veter	Vreme iS §
onazovania "ukomora toplomeru	oN -
opazovanja T mm po Colziju	g g
7- uTžjutT 748-35 —16'4 si. vzh.	megla
19. 2. u. pop. 749 13 — 9-0 si. jzap.	jasno 0 00 9. u. zveo. 749-83 -11 0
Zjutraj megla, potem jasno in mrzlo. Srednja temperatura — 12-1° C , za 10-1" pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 20. januarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sroberna „ 5 % „ 100 „ „ 16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke . . . •
Kreditne akcije ........
London ...........
Srebro ...........
Francoski napoleond........
Cesarski cekini ........
78 gl. 35 kr.
80	„ 45
•	no	„ -
•	93	„ _ .	868	„ — .	269	„ -.	126	„ 75
1	10	,',' 03
.	5	„ 97
.	62	.. 25
Zahvala.
Pretužni glas, ki je počil dne IG. t. m., čla je nehalo hiti za vse dobro vneto in do skrajne meje požrtvovalno srce našega msg. And. Einspieler-ja, našel je še vseh stanov in stranij naše mile domovine prisrčno-sočuten odmev v premnogih sošalnih brzojavili in pismih, v krasnih vencih in pomenljivih napisih na dražili trakovih, posebno pa še v zares sijajnem sprevodu k zadnjemu počitku, katerega so se udeležile razne deputaeije.
"Podpisani odbor šteje si v dolžnost, najiskrenejšo zahvalo izreči vsem, ki so kakor koli svoje sočutje, spoštovanje in ljubezen do velikega pokojnika izkazali.
Bog tisočero poplačaj vsem!
Odbor družbe sv. Mohorja.
Zahvala.
Prisrčna hvala bodi izrečena vsem za mnogotero ljubezen in sočutje, ktoro sto nam skazali o smrti in o pogrebu preljubega našega sorodnika
mm ANDREJA EINSPIELEB-JA.
Vsem sploh in vsakemu posebej obilno plati Bog! V imenu vse hvaležne sorodovine:
Lambert Einspieler, Gregor Einspieler,
kanonik, kot bratranec, mestni kaplan, kot stričoik.
Potr im srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, tast in ded, gospod
BLAŽ MAROUT,
vpokojeni e. kr. cestni ogleda iii posestnik,
včeraj ob 6. uri zvečer po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 70.' letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto, dne 21. prosinca, popoludne ob 4. uri iz Gradišč št. 16.
Zadušne sv. maše brale se bodo v cerkvi oo. Frančiškanov in čč. Uršulinek.
Priporočamo ranjeega v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 20. prosinca 1888.
Marijana, roj. Potočnik, soproga. — Avguštin, Fran in Janko, sinovi. — Josipina, omož. Cepin in Minka, hčeri. — Janez Čepin, zet. — Minka Cepin, vnukinja. — Mina, rojena čeme, sinaha.
Zahvala.
Povodom smrti našega preljubljenega strica preč. g.
JAIEZA TOIAIA,
dekana in čast. korarja v Moravčah,
prejeli smo toliko dokazov sočutja, da nam jo nemogoče se vsem osobno in dostojno zahvaliti.
Zato izrekamo tem potom vsem udeležiteljem. vzlasti p. n. stolnemu kapitelnu, preč. g. kanoniku Urbasu, preč. g. dekanu Oblaku, domačim gg. kapelanom in vsem p. n. gg. duhovnikom, dalje slav. dež. odboru, blagorod. gosp. Janko Krstniku, gg. uradnikom, bližnjim gg. učiteljem, darovalcem krasnih vencev in mo-ravskim faranom presrčno zahvalo.
Moravče, dne IS. januarija 1888.
Ostali žalujoči.
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljiil)ljani, lOjiioai-Hlco ulic?« štev. 3,
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu P- n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in februarija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Mo~ droce na peresih (Federmadratzen) po lO gld Žimnice po 22 gld. in višjo. Molilni klečalniki in cerkveni
StOll ■
Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z dežole in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela so točno in najceneje izvršujejo.
Ceniki s podobami zastonj in franko na za-htevanje.	^^
Priznanje in priporočilo!
Podpisano župnijsko predstojništvo častno priznava in potrjuje, da urarski mojster, spoštovani
Gregor Trolia
iz Javorjev nad Poljanami (pri Škofji Loki)
prav spretno, lično in pošteno v svojo stroko spadajoča dela opravlja, ter ga tem potom vsem cerkvenim predstojništvom dostojno priporoča
Župnijsko predstojništvo v Dražgošak na Gorenjskem,
(2) dne 15. januarija 1888.
txxxxxxxxxxxxxxxx: mršita |]lH>rl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
H^J M1»B.J:* sb ft,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot _ w znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve H v ploščevinastih pušicah (Blochbiichsen) v domačem ^ lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in bolišo nego vse to vrsto v prodajalnah.	(17)
«£ JjjP" Conilto na »»litovanjc.
nnnunnnnnnunnnunnn
Št. 1227.
Razglas.
V poslednjih 14 dnevih so se o s ep niče ali koze, katere že dalje časa razsajajo v Ljubljanski okolici in v mestu, tukaj razširile tako zelo, da je treba proglasiti jih za epidemijo.
Oe kdo zboli s sumnimi znamenji, poklicati je takoj zdravnika in ravnati se natanko po njegovih zapovedih. Bolnika je v posebno sobo dejati in skrbeti je za to, da nihče brez potrebe ne občuje ž njim; kjer to ni mogoče, tam je najbolje bolnika oddati v bolnico, kjer je z vsem preskrbljen. Perilo kozavih in njih posteljna oprava ne sme dajati se za očiščenje pericam, kakor po navadi, temveč samo mestnim služabnikom za to postavljenim.
Za prepeljavanje kozavih v bolnico ali drugam posluževati se je le mestnega voza za to določenega, nikakor pa ne druzih, zlasti ne fijakarskih voz.
Kedar kak kozav umre, je smrt takoj oznaniti pri mestnem magistratu, ki bode mrliča v posebnem vozu kakor hitro mogoče prepeljati dal v mrtvašnico.. Polaganje mrličev na mrtvaški oder v stanovanjih je prepovedano, prepovedan tudi vsak pogrebni sprevod.
Prestopke teh odredeb bode mestni magistrat ostro kaznoval brez prizanašanja; posebno ostro bode kaznovan tisti, kdor ne oznani gosposki, da je pri njem kdo zbolel na kozah.
Kot najboljši pripomoček, da človek ne naleze osepnice, priporočajo zdravniki cepljenje s cepivom od telet. Opozarjati je pa tudi, da je za časa epidemije največ nevarnosti nalesti bolezen tam, kjer se shaja in gnete veliko ljudi, torej je previdno, po mogočnosti ogibati se tacih shajališč.
Mestni magistrat Ljubljanski
(1)	19. dan januarija 1888.
Župan: Grasselli
V V
CEBELNO-VOSCENE SVEČE
priporoča
SEEIAM
v (12) Ljuhlj a n I.