Listje in cvetje
Modrost  v  pregovorih,   domačih  in tujih.
Komar.
Komarji so vsi enaki.
Lačni  komarji  hudo   pikajo.
Komarja odpraviš z obraza, prilizovalca ne iz ušesa.
Ni   treba   po   vsakem   komarju   mahati.
Da se komarji preženo, ni treba hiše zažgati.
Veliko komarjev slona užuga.
Komarje precejajo,  slone  požirajo.
RekL To je star komar, ki je že pred letom letal.
Komarje bi koval, ko bi mu kdo podkve delal.
Komarja  s  slonom  primerjati,
Kopito.
Kopito po nogi, ne  noga po kopitu! Vse se ne da narediti po enem kopitu. Kakršno  kopito,  tak  črevelj. Rek. Vsi so  (oba sta)  po istem kopitu.
Kopriva.
Tudi med koprivami raste včasih vi-jolica.
Kopriva ne pozebe. — V koprivo ne trešči. — Koprivi ne škodi ne toča, ne slana.
Zgodaj začne žgati, kar kopriva ima ostati (postati).
Kdor koprivo pozna, nagec skrije.
Kopriva speče tistega,  ki jo prime. Čim trje primeš koprivo, tem manj peče. Lahko je s tujo roko koprive prijematL Kdor koprive sadi, ne more Hlij vzgojiti. Rek. Na koprivah sedeti.  (N e m i r n o.)
Korist.
Vsakdo gleda na svojo korist.
Ni koristi brez škode. — Korist in ško-da  sta  sestri,
Korito.
Kdor ni dalje prišel kot do korita, temu je vsaka mlaka morje.
Ni treba gledati korita, ampak prašiča.
Kos.
Kdor drobtine ne časti, tudi kosa vre-den  ni.
Kosa.
Kosa   plača   travnik.
Slaba  kosa  potrebuje  spretne  roke.
Kakršna  kosa,  taka košnja.
Smrt ima (nosi) koso, ne sekire.
Smrt vse omaja, nje kosa kosi od kraja.
Rek.  Kosa  na  kamen  zadela.
Kost.
Gola kost še psu ne tekne. — Neče ni pes golih kosti.
Čim bliže kosti, tem boljše meso. — Še pes ve, da je najboljše meso pri kosti. — Pri kosti je mesa zadosti.
160
Mastna kost privabi veliko psov.
Naj je kost še tako velika, za dva psa je premajhna.
Ako dva psa eno kost glojeta, to se sko-Ijeta. — Na eni verigi imata dva psa med seboj  mir,  pri  eni kosti  pa vselej  prepir.
Kdor nazadnje pride, dobi kosti; kdor prepozno pride, pa stoji. — Kdor zamudi, naj  gloda kosti.
V planini pride živina do kosti, v hlevu do masti.
Rek. Preži, ko pes na kosti.
Kostanj.
Najboljši kostanj  ima včasi črva, Rck. Za druge pobirati kostanj iz ognja (žarjavice).
Kot.
Prepovedan pot drži v prepovedan kot. V kotu nikoraur na potu.
Kotel.
Kotel  se  ne  boji  ognja.
Če  se  kotel   preveč  ogreje,  se  razpoči.
Rogal se kotel loncu, a obadva črna. —  Ponva  kotel  zasmehuje.
Majhni kotli  imajo  tudi ušesa.
Star kotel, dobro zakrpan, vztraja več-krat dlje kot nov.
Reki. Vse vreči (metati) v en kotel.
Kuhajo vsi v  enem kotlu.
Imajo velike kotle, pa prazne želodce. (Velike naprave in oprave, pa brez   denarja   in   kruha.)
Kovač.
Kovač je vajen isker (ognja). — Slab kovač, ki se boji isker (ognja). — Slab ko-vač, ki ne prenaša dima.
Kovačevi otroci se ne boje dima.
Tudi spreten kovač si včasih prste ope-če (se včasih na prste udari).
Kovač rad govori o kladivu in nakovalu. — Kovač  hvali  svoje kladivo.
Če vidi kovač konja, misli na podkev.
Vsak kovač hvali sekiro, ki jo je sam naredil.
Kovač kuje včasih spone za svoje noge.
Kar kovaču prija, ni vselej dobro za krojača.
Kovač kuje železo,  dokler je vroče.
Kovači trkljači.
Rešitev novih zastavic. Štev. 9.
11. Mrak. — 12. Pijanec. — 13. Vrč-črv. — 14. Sablja. — 15. Ura. — 16. Mavrica. — 17. Kresilo. — 18. Premog. — 19. Ura. — 20.  Kobilica.                                             .     ;
Prav so uganili: Po sedem: Bulo-vec Marija in Ciril, Begunje na Gorenjskem, Štular Jurij v Dolinšicah pri Šmihelu (Koro-ško); Jandl Tonček, učenec v Ljutomeru. — Po šest: Bohanec Franc, dijak v Mariboru; Gabrijelčič Cirila in Vida, Cvenkelj Ana, Če-bavs Micika, Kocijančič Amal>ja in Gabri-jela, Finžgar Mira, Potočnik Franca, Janša Antonija in Angela, Frelih Pavla, Vester Zo-fija, učenke na Brezjah. — Po štiri: Šeško Ivan, Brdo pri Planini, Štajersko; Jesih Ivi-ca, učenka VI. razreda, Trbovlje-Vode. — Dve:  Rajh  Janko,  ministrant v  Ljutomeru.
Rešitev naloge št. 9.
Karlo, v Kandiji pri Novem mestu.   Kunc Milena, v Novem mestu.
P ra v so rešili: Gabrijelčič Cirila in Vida, Cvenkelj Ana, Čebavs Micika, Ko-cijančič Amalija in Gabrijela, Finžgar Mira, PotočnikFran-ca, Janša Antonija in Angela, Frelih Pavla, Vester Zofi-ja, učenke na Brez-jah. Jesih Ivica, učenka VI. razreda, Trbovlje-Vode. Bi-schof Mimica, Heda in Rudolf, v Lju-bljani.       Osterman
»Vrtec«   izhaja  1. dne  vsakega meseca in  stane s prilogo  vred za vse leto 5'20 K, za pol leta 2'60 K. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Pred škofijo št. 9.
Izdaja društvo »Pripravoiški dom«. — Urejuje Anton Kržič.   — Tiska  Katoliška Tiskarna v LjubJjani.