Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU ,,
za konec tedna
V petek (14/29 °C), soboto (16/28 °C), in nedeljo (16/27 °C) bo sončno z občasno oblačnostjo. V soboto možna kakšna ploha.
6 O let
številka 28
četrtek, 18. julija 2013
vos
Slovenski nogometni prvoligaši so ob koncu minulega tedna stopili v novo sezono. Uvodni krog Prve lige Telekom Slovenije je postregel z zmago Maribora proti novincu iz Zavrča, Rudar je ugnal Olimpijo, Koper še drugega novinca Krko, okrepljena Gorica pa Triglav. Tekma v Celju - med Celjem in Domžalami - je bila prestavljena.
Velenjčani so se z vsemi točkami vrnili iz Stožic in so jim seveda želje po tej zmagi porasle. V drugem krogu gostijo Maribor. Pričakujejo polno tribuno in napovedujejo dobro tekmo, iz katere nikakor ne želijo priti poraženi.
1,80 EVR
KAIHO
VELENJE
Stop birokraciji
Milena Krstič - Planine
Kolikokrat se vam je že zgodilo, da kakšnega obrazca niste znali izpolniti? Da ste potrebovali pomoč? Bodisi ker je bil obrazec preveč zapleten bodisi ker ga niste razumeli? Zadrege so bile velikokrat hude, tudi mučne, če so se pojavile, ko je pred kakšnim okencem za vami stal še kdo. Sploh, če ste ga poznali.
Če je bil na drugi strani okenca uradnik, ki »v opisu del in nalog« ni imel izpolnjevanja vlog, in seje dosledno držal tistega, kar je tam notri bilo, potem se vam je slabo pisalo. Pomoč ste morali poiskati drugje. Sama sem bila kar nekajkrat priča temu. Sem tudi pomagala. Če sem znala. Včasih je bilo treba za izpolnitev kakšne vloge komu tudi plačati.
Zdaj bo, če bo tisto, kar je napovedal minister za javno upravo Gregor Virant, šlo brez zadreg. V pripravi je novela zakona, po kateri bodo na občinah, upravnih enotah, v ustanovah z javnimi pooblastili, uradniki na željo stranke dolžni sami izpolniti obrazec in ga izpolnjenega le še ponuditi v podpis stranki. »Namesto da mora državljan izpolnjevati vloge in obrazce ter jih oddajati, bo uslužbencu povedal, kaj želi, ta pa bo podatke vpisal v bazo,«pravi minister. In ko bodo uradniki dolžni to početi, bodo najbrž razmišljali tudi o tem, kako obrazce, za katere Virant pravi, da marsikateremu državljanu predstavljajo nočno moro, poenostaviti.
Kdaj naj bi se začelo drugače? Že naslednje leto marca, če bo septembra novela v državnem zboru sprejeta.
TEŠ spet »na tapeti«!
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji sprejela več sklepov o Tešu 6. Med drugim predlaga računskemu sodišču, da v okviru svojih pristojnosti izvede revizijo investicije v Teš 6, Državnemu pravobranilstvu pa naložila pripravo poročila o zakonitosti ravnanj organov HSE in Teša.
V torek so o problematiki projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, katerega investicijska vrednost se je zvišala na milijardo 440 milijonov evrov, razpravljali v Državnem zboru, kjer pa so sejo prekinili, saj okoli 23. ure, ko naj bi glasovali, niso bili več sklepčni.
So pa s 40 glasovi za in 24 proti podprli koalicijsko usklajen amandma, ki podpira sklepe vlade o tej problematiki in ki gredo po oceni DZ v pravo smer reševanja Teš 6. Pri glasovanju o tem dopolnilu je bilo navzočih 67 poslancev.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je dejal, da je ta projekt primer, kako se ne smemo vesti. Tako projektno vodenje kot celotno naložbo je označil za katastrofo. Poudaril je, da želi imeti jasno stališče, kako s projektom naprej in osnova za to bo šesti revidiran investicijski program, ki so ga že zahtevali.
V	Savudriji letuje 132 otrok
Velenje, 16. julija - V torek točno opoldne je proti morju krenila druga izmena otrok iz Šaleške doline.
V	zdravstveni koloniji v Savudriji v teh dneh uživa kar 132 mladih Ša-lečanov, za njihovo dobro počutje in številne aktivnosti pa skrbi 15 vzgojiteljev. Ti so številne aktivnosti, ki jih v teh dneh pripravljajo za mlade, pripravili že doma. Rdeča nit družabnih dogodkov bo letos ples, iskali bodo skriti zaklad, šli z ladjico na izlet v Umag. Neplavalci bodo ob plavalnem učitelju dobili priložnost, da splavajo. V koloniji so se jim pridružili otroci iz Ljubljane in Kamnika. Na MZPM Velenje pravijo, da bodo s pomočjo občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki ter sponzorjev in donatoijev vsaj 50 otrokom iz socialno šibkih družin brezskrbne počitnice omogočili brezplačno.
■ bš
Po osvežitev na velenjsko plažo?
Velenje, 15. julija - Mnogi domačini so dolgo imeli predsodke pred kopanjem v Velenjskem jezeru, sedaj pa ti hitro kopnijo. Verjetno je za to precej kriva tudi kriza. Kopalcev je v lepih dnevih vse več, večja je urejenost območja pod čolnarno, ki je postalo čisto prava velenjska plaža. Kako je bilo tam v nedeljo popoldne, preberite na strani 13.
■ bš
■
9770350556014
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
2
OD SREDE DO TORKA
Men
18. julija 2013

lokalne novice
Znižali so plače
Skladno z vladnimi ukrepi so z mesecem junijem (in predvidoma do konca prihodnjega leta) tudi na velenjski občinski upravi znižali plače, premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, prestavili pa so tudi napredovanja. V skladu z dogovorom s sindikatom pa so povsem ukinili povečan dodatek na delovno dobo, za polovico pa so zmanjšali tudi dodatek za akademski naziv. Progresivno so znižali tudi plačne razrede od 0,5 do 4,86 odstotka. S tem bodo v letošnjem letu prihranili dobrih 26 tisoč evrov, prihodnje leto pa bodo dobrih 52 tisoč.
■ mz
Velenje pripravlja nov prostorski načrt
Velenje, 9. julija - Mestna občina (MO) Velenje se je lotila priprave Občinskega prostorskega načrta MO Velenje (OPN). V prvi fazi priprave bodo obravnavane vloge občanov za spremembo namenske rabe zemljišč. Občanke in občani, ki bi želeli spremeniti status zemljišča iz kmetijskih ali gozdnih v stavbna zemljišča ali iz gozdnih ali stavbnih v kmetijska zemljišča, morajo izpolniti vlogo za spremembo namenske rabe zemljišč in jo oddati do petka, 23. avgusta.
Komunalni prispevek bo manjši
Na prvi podopustniški seji naj bi svetniki Mestne občine Velenje znižali ceno komunalnega prispevka. To je eden od ukrepov za spodbujanje investicij.
■	mz
K zobozdravniku v Topolšico
Topolšica - Velik in prostoren večnamenski dom v Topolšici, grajen za potrebe tamkajšnjega gasilskega društva in krajevne skupnosti, se počasi polni tudi z drugimi vsebinami. Dva prostora v njem bo v kratkem zasedel zobozdravnik specialist.
■	mkp
Kam s kolesom na pokopališču?
Podkraj - Spomladi, poleti, jeseni jih je vse več, ki sedejo na kolo. Zato, ker gre z njim hitreje tudi po opravkih. Zadrega nastane, če na cilju kolesarji nimajo kje pustiti kolesa. Na to nas je opozoril Šošta-njčan, ki bi se do pokopališča Podkraj večkrat zapeljal s kolesom, če bi ga imel kje varno pustiti. Dodaja, da bi jih, če bi uredili tak prostor, tako ravnalo še več. Ne samo iz Šoštanja in okolice, tudi iz Velenja. Mogoče v razmislek upravljalcem pokopališča?
■	mkp
Kolesarska pot Huda luknja
Mestna občina Velenje je že objavila razpis za izdelavo idejnega projekta za kolesarsko pot Huda luknja. Že prihodnji mesec naj bi z izbranim izvajalcem sklenili pogodbo za pripravo dokumentacije, ki bi morala biti narejena do konca oktobra letos.
■	mz
Zadrege s parkiranjem
Šoštanj - V Šoštanju so večkrat nezadovoljni, ker delavci, ki preko Alstoma gradijo blok 6, ne upoštevajo prometnega režima, ki je bil dogovorjen z Občino Šoštanj. Večje zadrege s parkiranjem nastajajo običajno takrat, ko na gradbišče pride nov izvajalec. Krajani kličejo na Občino, Občina pa na Alstom. Včasih pokličejo tudi medobčinski inšpektorat v Velenje in njihove redarje.
Za vozila delavcev, ki delajo na bloku 6, je sicer urejeno parkirišče ob železnici in ob Paki.
■	mkp
Gasilcem nova oprema
Velenje, 17. julija- Mestna občina (MO) Velenje med drugim sofinancira tudi delovanje gasilskih društev. Na območju občine deluje sedem prostovoljnih gasilskih društev: Velenje, Škale, Šalek, Pesje, Šentilj, Bevče in Vinska Gora.
V letošnjem letu bo MO Velenje za nakup gasilske opreme namenila 20 tisoč evrov proračunskih sredstev. Predstavnikom društev so jo predali v sredo popoldne, pred velenjskim Gasilskim domom. Gasilska društva so sofinancirala nakup opreme v skupni višini 4 tisoč evrov. Podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin je gasilcem predal napihljiv čoln za reševanje na ledu, zaščitne obleke in opremo, zajemalna nosila, izolirni dihalni aparat, trodelno lestev, visokotlačni ročnik, opremo za reanimacijo ...
Največ dela se vedno na parkiriščih
Občinski redarji so v prvem polletju največ delali v mirujočem prometu - Delo opravljajo v 15 občinah ustanoviteljicah, ponekod so prisotni manj, drugje več
Velenje, 12. junija - V Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja je že nekaj časa zaposlenih 18 ljudi, od tega 8 občinskih redarjev. Delo opravljajo v 15 občinah ustanoviteljicah. Srečali jih boste v občinah Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Vransko in MO Velenje.
Vodja medobčinske inšpekcije Sonja Glažer nam je povedala, da je bila glavnina dela občinskih redarjev v prvem polletju letošnjega leta spremljanje mirujočega prometa, tako na parkiriščih kot v garažnih hišah. »To je veliko področje dela, saj opravljamo nadzor tako v območjih modrih con kot na območjih intervencijskih poti in poti za pešce. Poleg tega so bili redarji zelo aktivni tudi na drugih področjih, ki jih določajo mestni odloki. Preprečevali so zadrževanje večjih skupin na parkiriščih in v garažnih hišah, spomladi so spremljali kurjenje odpadkov po mestu in izvajali nadzore na znanih lokacijah, aktualnih v nočnem času, kjer se zbirajo mladi.« Redarji so v nekaterih občinah prisotni dnevno,
Kakšna so pooblastila občinskih redarjev?
Lani poleti je bil sprejet nov Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki je eden glavnih zakonov, ki določajo pooblastila občinskih redarjev. Daje jim več pooblastil pri delu. Velenjski občinski redarji v občinah ustanoviteljicah nadzirajo izvajanje občinskih odlokov, ki se od občine do občine precej razlikujejo. V grobem pa je naloga redarjev skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh ter rekreacijskih in drugih površinah, varovati javno premoženje in naravno ter kulturno dediščino, nadziranje mirujočega prometa, ob vsem tem pa tudi vzdrževanje javnega reda in miru. Slednja naloga je od 1. septembra lani najobsežnejša širitev pooblastil občinskih redarjev.
drugje le enkrat tedensko. »Ves čas sledimo težavam, da smo lahko čim bolj uspešni pri svojem delu,« je k temu še dodala Sonja Glažer.
Zanimivo je, da občinski redarji kljub krizi ne napišejo nič manj kazni zaradi napačnega parkiranja, neplačevanja parkirnine in tudi prehitrih
voženj po mestnih ulicah. Ob vse večji gospodarski krizi, ki se kaže v naših denarnicah, bi pričakovali, da bodo ljudje bolj pazili, da ne bo težko zaslužen denar »šel« za plačilo glob, ki jih prekr-škovni organi znajo tudi izterjati.
■ bš
Pooblastila občinskih redarjev določa Zakon o občinskem redarstvu. Poleg teh je nekaj dodatnih pooblastil prinesel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih v cestnem prometu, ki se je začel uporabljati 1. septembra 2012. Tako lahko občinski redar pod določenimi pogoji izvaja nadzor nad listinami, ki jih mora imeti voznik pri sebi. Vozilo lahko tudi ustavi, in to na vseh cestah znotraj mestnih naselij, pa tudi na občinskih cestah zunaj naselij. Pri tem lahko preverjajo tudi, ali so potniki pripeti z varnostnim pasom. V Velenju so redarji večkrat izvajali akcije v prometu na Gorici, pri Živkoviču, kjer je lokalni promet dovoljen le tamkajšnjim prebivalcem. Kot vemo, pa ta cesta mnogim služi kot bližnjica med Trebušo in cesto proti Koroški. V primeru neupoštevanja navodila redarja ob ustavitvi vozila (da npr. oseba ne želi pokazati vozniškega in prometnega dovoljenja) je predpisana globa 160 evr.
Po Zakonu o občinskem redarstvu lahko redarji ugotavljajo tudi istovetnost oseb, ki s svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbujajo sum, da bodo ogrozile varnost ljudi ali premoženja, ali osebo, ki je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti. Če redar ne more ugotoviti istovetnosti takšne osebe, jo mora zadržati na kraju in obvestiti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka. Redar lahko osebo zadrži do prihoda policije, vendar najdlje eno uro. Zoper takšno osebo, ki jo je redar dolžan zadržati, slednja pa je begosumna ali pa se zadržanju upira, lahko občinski redar uporabi sredstva za vezanje in vklepanje. Mestni redar pa sme uporabiti tudi fizično silo in plinski razpršilec, kadar ne more drugače od sebe ali koga drugega odvrniti istočasni protipravni napad.
nikoli samiJ^Q^ g:
O Alenki, Angeli in Alfredu
Od dvojnega A vsaj do enojnega Ž? - Cinkarna in Nobel - Tuš »najboljši sosed«, a v Bosni - Turki zdaj pri nas zaželeni -Horuk v Radečah
Morda pa pregovor »petek, slab začetek« vendarle vedno ne velja! Vsaj za prvi uradni obisk naše premierke Alenke Bratušek v Nemčiji naj bi bilo tako. Že res, da Alenka in Angela nista sklenili kakšnih posebnih dogovorov, a pogovori naj bi bili »konstruktivni«. Ni šlo za kakšne »babje čveke«, kot bi želeli nekateri izničiti pomen tega obiska. Morda bo od tega srečanja le kaj koristnega za Slovenijo. In srečanje obeh premierk dogodek, ki bo od A privedel tudi do kakšnega konkretnega Ž; do sodelovanja, ki bi pomagalo premakniti naš gospodarski voz. Nemčija je naša pomembna partnerica, to dobro pozna tudi naše Gorenje, za katerega je ta država pomemben trg. Morda pa se katera nemška družba tudi odloči za nakup kakšnega podjetja s spiska petnajsterice, ki jih za začetek ponuja v prodajo Slovenija. Med temi podjetji je tudi celjska Cinkarna. Ta je v Celju sicer znana predvsem zaradi preteklosti, ko je močno onesnaževala okolje,
z onesnaženo zemljino pa se zdaj ukvarja občina. Država dobiva tudi »ukore« Evropske skupnosti. Celjani upajo, da se bo s sanacijo le kaj premaknilo, tudi da bodo za dela dobili kaj evropske pomoči. Da ima Cinkarna dolgo zgodovino, kaže letošnji jubilej, saj slavi 140-letnico delovanja. Ob tem se bodo spomnili tudi znanstvenika Alfreda Nobela. Ta je bil namreč večkrat v Celju. Ne v Cinkarni, ampak pri svoji »ljubezni« Sofiji Hess, kije dalj časa živela pri sestri v Celju. Sestrin mož pa je bil prvi direktor Cinkarne in si je z Nobelom tudi poslovno dopisoval. Nobel je v Celju nameraval kupiti celo tovarno. Po dolgih načrtih naj bi letos Nobelu v Celju postavili tudi spominsko obeležje. V času, ko vse kaže, da bo naš »najboljši sosed« postal hrvaški, pa postaja vse bolj »najboljši sosed« celjski Tuš, ampak v Bosni in Hercegovini. Tam je samo v zadnjem mesecu odprl kar šest novih trgovin. Zadnji je odprl v Mostarju in še eno v Sarajevu. Tako ima Tuš v BiH zdaj že 24 marketov in supermarketov. V njih je zaposlenih okoli 600 ljudi.
Še vedno pa je aktualno vprašanje, ali lahko pri nas ta trgovec prevzema mesto Mercatorja. Nekateri menijo, da bi se ob prodaji Merca-torja ter »slabega« odnosa novega lastnika do slovenskih dobaviteljev to lahko zgodilo. In bi postal tudi pri nas novi »najboljši sosed«.
Da se časi res spreminjajo, kaže primer Turkov. Nekoč nas je bilo pred njimi zelo strah,
zdaj so zelo zaželeni partnerji. Seveda, saj so izredno hitro rastoči trg. Celjskemu obrtnemu sejmu je uspel veliki met, saj se bo tokrat na njem celovito predstavila prav ta država. Turki bi radi sodelovali z nami, Slovenija pa bi jim lahko bila odskočna deska za prodor v Evropsko unijo, v katero se sicer tudi uradno zelo želijo vključiti.
Večjega sodelovanja s Turčijo si želi tudi Celje. Tako je pred kratkim podpisalo listino o sodelovanju z mestom Gaziantep, šestim največjim in hkrati najhitreje razvijajočim se turškim mestom. Mesti naj bi sodelovali na vseh najpomembnejših področjih, seveda tudi na gospodarskem.
Radeče pa bodo jutri »nasledile« Solčavo in Luče. Mariborska študentska organizacija bo namreč tam pripravila študentsko delovno brigado. S tem največjim prostovoljnim projektom študentske organizacije Univerze Maribor že petnajsto leto pomagajo krajem in ljudem, potrebnim pomoči. Lani so očistili in obnovili sedem kilometrov dolgo sprehajalno pot, pomagali občanom pri delu in opravili še marsikaj drugega v Zgornji Savinjski dolini. Podobno bo letos, ko bodo v Radečah pripravili 15. tovrstno brigado. Na prvih dveh akcijah, v Bovcu leta 1999 in leto kasneje v Kobaridu, so pomagali ljudem odpravljati posledice potresa. Na tretji akciji v Logu pod Mangartom pa so odpravljali posledice plazu.
■ k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
n
n
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
18. julija 2013
MiCftfl
AKTUALNO
Kmetje zgroženi nad afero s preprodajo zelenjave
3
Kupci so v soboto z njimi klepetali tudi o tem, kje dobijo ponujeno zelenjavo in sadje - Večina ponudnike na velenjski kmečki tržnici že pozna - Za eno od kmetic je bila to afera afer, ki meče slabo luč tudi na poštenjake
Bojana Špegel
Velenje, 13. julija - Ob aferi s kupovanjem sadja in zelenjave čez mejo, ki so jo branjevci potem pri nas ponujali kot slovensko, celo ekološko pridelano hrano, je verjetno marsikdo pomislil, kaj kupuje na domači tržnici. V Velenju imamo čez teden manjšo, tista prava, kmečka tržnica, pa zaživi vsako soboto dopoldne v atriju Centra Nova. Redni obiskovalci večino prodajalcev že poznamo in jim tudi zaupamo, vseh pa morda, ob sedaj že več kot 40 ponudnikih, tudi ne. V soboto dopoldne smo v luči zadnjih dogodkov preverili ponudbo na njihovih stojnicah.
Kot vsako soboto je bil obisk tržnice kljub poletju in dopustom dober. Ponudba je iz tedna v teden bolj pestra, saj je večina prodajalcev kmetov iz bližnje okolice, nekaj rednih pa prihaja tudi bolj od daleč. Tudi tokrat smo lahko med drugim izbirali breskve in marelice iz Goriških brd, celo nekaj češenj so nam še ponujali. Na stojnicah kmetov se je šibilo od zgodnje zelenjave; od več vrst solat do mlade čebule, korenčka, špinače, prvih paprik in kumaric. Na eni od stojnic je kupec vprašal: »Kaj pa paradižnik,
Tatjana Kocman rada prihaja na velenjsko kmečko tržnico.
»Po zadnji aferi nas vse mečejo v isti koš, žal.«
Martina Rotovnik: »Včasih me je prav sram, da sem kmetica.«
ga še ni?« Branjevec mu je iskreno povedal, da je še prezgodaj. »Težko boste našli čisto doma pridelanega,« je dodal. Kupec pa je v šali pripomnil: »Ja, verjetno ga je v Trstu zmanjkalo.«
In res je le eden od branjevcev ponujal paradižnik. Ima kmetijo na Ptujskem koncu, zatrdil pa je, da je njegov. Prideluje ga v rastlinjakih, zato ga že lahko ponudi. Mi pa smo za klepet prosili še dve kmetici iz Šaleške doline, saj smo med pogovorom na stojnicah hitro ugotovili,
da jih to, kar so prejšnji teden odkrili mediji, boli. In meče slabo luč na vse, ki karkoli ponujajo na tržnici
Kmetje in
preprodajalci ločeni?
Tatjana Kocman na velenjsko kmečko tržnico prihaja že vse od začetka. Vsako soboto pripelje ne le pridelke iz kmetije, ki jo imajo v Paki pri Velenju. »Naša kmetija leži nad Hudo Luknjo, na svoji stojnici pa vsako soboto ponujam pekovske in mesne izdelke ter sezonsko
sadje in zelenjavo. Vse je pridelano pri nas doma. Imamo 30 hektarjev zemlje, od tega je 17 hektarjev gozda, ostalo pa obdelovalna zemlja. V sezoni naberem tudi gobe, čeprav jih danes nimam, soseda pa je že nabrala lisičke,« nam je najrej povedala. Ob tem je zatrdila, da je pri njih vse ekološko, tako meso kot zelenjava. »Na tržnico zelo rada prihajam, uživam v pogovorih s kupci in ostalimi prodajalci. To je ob trdem delu na kmetiji zame sprostitev. Imam že stalne stranke. O zadnji aferi pa nimam besed! Zdi
se mi, da nas sedaj vse mečejo v isti koš. Ločiti bi morali med tistimi, ki ponujeno pridelamo sami, in tistimi, ki le prekupčujejo. Čeprav mi je danes kar nekaj strank reklo, da vedo, da mi lahko zaupajo, vsi verjetno ne mislijo tako. To je bila za kmete, sploh ekološke, ki imamo tudi vse potrebne certifikate, slaba reklama,« je še povedala, preden se je spet posvetila kupcem.
Še bolj ostra je bila Martina Bo-rovnik, ki nam je najprej povedala: »Naša kmetija leži v Lokovici, registrirane imamo tri dopolnilne dejav-
nosti - predelavo mleka, predelavo mesa in peko kruha ter drobnega peciva. Ob koncu tedna se vedno dobro pripravim za kmečko tržnico v Velenju, kamor z našimi izdelki prihajam že 4 leta in pol. Moram reči, da res rada prihajam sem. Doma je vsakdanjik čisto drugačen, morda bolj osamljen. Tu pa spoznavam nove in nove ljudi, marsikaj novega izvem, tudi odziv strank me vedno veseli. Sploh tistih, ki se vračajo. Vedno je lepo slišati, da nekaj dobro narediš in da je kupec zadovoljen. Zavedam se, da moram vedno ponuditi kvalitetne izdelke.« Martino smo zmotili na stojnici, kjer so si med tem njene stalne stranke izbirale domače sire, skute, tudi domače salame. Zaloge so hitro kopnele.
Ob aferi s prekupčevanjem zelenjave iz tujine je Martina zgrožena. »Zame je to afera afer. Včasih me je prav sram, da sem kmetica. Že tako mnenje o slovenskem kmetu in njegovih pridelkih pri mnogih ni najboljše, ena taka afera pa ga zruši še za nekaj let naprej. Take stvari se ne bi smele dogajati. Ob njih si želim, da bi bilo več inšpektorjev na terenu, da bi res opravili svoje delo. Kmete in preprodajalce bi morali ločiti; ne moremo biti vsi ponudniki na kmečki tržnici, s ponudbo na njej bi se moral preživljati le kmet. In nihče drug.«
Končno tudi država segla v žep
Sanacija škode po poplavah - Mestna občina Velenje prejela dobrih 49 tisoč evrov pomoči - Letos je za nujne ukrepe že sama namenila 500 tisoč evrov, škode je bilo za dobra 2 milijona 800 tisoč evrov
Velenje, 11. julija - Poplave, ki so na začetku novembra lani prizadele velik del Slovenije, so veliko škode povzročile tudi v mestni občini Velenje. Skupna škoda na območju mestne občine Velenje je bila (po Uredbi o metodologiji za ocenjevanje škode, Ur. l. RS 97/2003) ocenjena na dobra 2 milijona 800 tisoč evrov.
Največ škode je bilo v krajevnih skupnostih Plešivec, Škale-Hrasto-vec in Paka pri Velenju. MO Velenje je za stroške posegov odpravljanja posledic naravne nesreče in za nujne sanacije v letošnjem letu namenila že okoli 500 tisoč evrov lastnih sredstev.
Komisija je ocenjevala samo škodo na kmetijskih zemljiščih, objektih in na infrastrukturi, ne pa tudi na drugih površinah oziroma infrastrukturi (npr. na toplovodu). Dejanska škoda je bila torej bistveno večja od ocenjene. Samo stroški intervencij (protipoplavne vreče, PVC folija, nadomestila, stroški interventnih posegov ...) so znašali okoli 250 tisoč evrov. Poleg tega so
nastali tudi stroški, vezani na nujno sanacijo plazov. Naročiti so morali geološko poročilo s predlogom sanacije, kar je pomenilo dodatne stroške v višini 100 tisoč evrov.
Obljubljene državne pomoči vse do prejšnjega tedna ni bilo, v preteklem tednu pa so v poplavah najbolj prizadete občine od države prejele 14 milijonov evrov sredstev za
Največ dobili v Šoštanju
Občina Šoštanj je prejela dobrih 280 tisoč evrov, občina Šmartno ob Paki pa nič, saj so iz proračunskih rezerv namenili le dobrih 12 tisoč evrov, 1,5 % proračunske rezerve pa bi zneslo dobrih 26 tisoč evrov. Med občinami v Zgornji Savinjski dolini je največ sredstev dobila občina Ljubno, kar dobrih 271 tisoč evrov, sledi občina Luče, ki ji je država povrnila skoraj 99 tisoč evrov že porabljenih sredstev. V Mozirju so prejeli nekaj manj kot 6 tisoč evrov, v Gorenjem Gradu skoraj 28 tisoč, v Nazarjah pa nekaj manj kot 25 tisoč evrov.
sanacijo škode po poplavah. Sredstva so prejele le tiste občine, ki so v sanacijo vložile več kot 1,5 % skupnih prihodkov proračuna iz občinske rezerve. MO Velenje je prejela 49.519 evrov.
■ bš
Obračun komunalnih storitev januar-junij 2013 v individualnih hišah
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje
Spoštovane uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., v individualnih hišah izvedlo obračun komunalnih storitev za obdobje januar-junij 2013. Skupno je bilo izstavljenih 6.707 obračunov. 3.479 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 123.524,42 EUR, kar predstavlja 4,12 % realizacije individualnih hiš obdobja januar-junij 2013, 3.228 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 135.155,43 EUR, kar predstavlja 4,51 % realizacije individualnih hiš obravnavanega obdobja.
Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:
Obračun v EUR	Število obračunov -dobro uporabnikov	Število obračunov -breme uporabnikov
0-50	2.886	2.529
50-100	350	423
100-150	114	133
150-200	68	59
200-350	52	57
350-500	5	16
nad 500	4	11
SKUPAJ	3.479	3.228
n
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
4
GOSPODARSTVO
Men
18. julija 2013
Gorenje v Valjevu odprlo novo tovarno hladilnikov
Proizvodnja v novi tovarni poteka od februarja letos -Naložba je vredna 21 milijonov evrov
Velenje, Valjevo, 11. julija - Gorenje je v Valjevu slovesno odprlo svojo drugo tovarno hladilno-zamr-zovalnih aparatov v tem mestu. Redna proizvodnja v novi tovarni sicer že poteka od februarja letos. Svečani otvoritvi tovarne so prisostvovali predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ostali člani uprave in člani nadzornega sveta Gorenja, predsednik vlade Republike Srbije Ivica Dačic, minister za finance in gospodarstvo Republike Srbije Mladan Dinkic in župan Valjeva Stanko Terzic.
Prva Gorenjeva tovarna za proizvodnjo hladilno-zamr-zovalnih aparatov v Valjevu, odprta leta 2006, je predstavljala pomemben korak k večji internacionalizaciji proizvodnje. Lani poleti je Gorenje začelo graditi svojo drugo tovarno v tem mestu in letos februarja je v njej že stekla redna proizvodnja. Vrednost investicije v novo tovarno je znašala 21 milijonov evrov.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na otvoritvi dejal, da gre za pomemben dan za Gorenje, saj nova tovarna in uspešen zagon proizvodnje v njej dokazujeta, da Gorenje izpolnjuje zastavljeno strategijo, in ob tem čestital vsem sodelavcem za odlično opravljeno delo.
Izgradnja nove tovarne hladilnikov v Valjevu je del strateškega prestrukturiranja proizvodnih lokacij, ki ga Gorenje izvaja od lani in bo zaključeno letos jeseni. V okviru teh aktivnosti je Gorenje preselilo proizvodnjo kuhalnih aparatov iz Finske na Češko, proizvodnjo samostojnih hladilnikov iz Velenja v Valjevo, proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev iz Švedske v Velenje, v teku pa je še zadnji prenos proizvodnje, in sicer pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje. Polni učinki prestrukturiranja proizvodnje bodo vidni od prihodnjega leta naprej.
Gorenje ima v Valjevu že 1100 zaposlenih
Ogled proizvodnje (z leve proti desni): član uprave Gorenja Branko Apat, premier Republike Srbije Ivica Dačič, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, minister za finance in gospodarstvo Republike Srbije Mladan Dinkič, župan Valjeva Stanko
Terzič, direktor Gorenjeve tovarne v Valjevu Mirko Meža
Gorenje načrtuje, da bo letos v obeh tovarnah v Valjevu skupaj proizvedlo približno 800.000 hladilnikov, od katerih bo kar 85 odstotkov namenjenih izvozu. Minister za finance in gospodarstvo Republike Srbije Mladan Dinkic je v svojem govoru izpostavil, da je Gorenje sedmi največji izvoznik v Srbiji, ter poudaril, da mora Srbija z višjim izvozom končnih izdelkov izboljšati svoj ugled.
Premier Republike Srbije Ivica Dačic je izrazil zadovoljstvo, da je obseg zunanjetrgovinske menjave in gospodarskega sodelovanja med Srbijo in Slovenijo v vzponu in da je eden od nosilcev te rasti tudi Gorenje.
Gostje otvoritve so si poleg proizvodnje hladilnikov ogledali še sončno elektrarno na strehi nove tovar-
Letos bodo v Valjevu izdelali 800 tisoč
ne, ki jo je postavilo podjetje Gorenje Solar. Skupna moč elektrarne znaša 250 kW, na leto pa bo proizvedla 300 MWh, kar zadostuje za oskrbo z električno energijo 75 gospodinjstev. Prispevala bo tudi k zmanjšanju emisij CO2, in sicer za 200 ton na leto, kar je enako, kot če bi posadili 200 dreves.
Prve
plastenke vode
AquaVallis v Nigeriji
Dogovarjajo se tudi za sodelovanje pri energiji in obnovljivih virih
Konec maja je bila na pobudo podjetja Fatrade, ki že nekaj let posluje z Nigerijo, organizirana ustanovna skupščina Slovensko-nige-rijske gospodarske zbornice. Med
Ustanovitelji Slovensko-nigerijske gospodarske zbornice; drugi z leve Aleš Dremel iz HTZ
Velenje
ustanovnimi člani je tudi HTZ Velenje, ki je v to državo preko partnerja že izvozil prvo količino plastenk AquaVallis, dogovori pa potekajo tudi na področju energetike in obnovljivih virov energije.
Predsednik Zbornice Fred Udum pravi, da je potreba po takšni zbornici velika. Nigerija je v velikem razvojnem zamahu in se sooča s korenitimi gospodarskimi spremembami. Slovenija ne bi smela zamuditi
poslovne priložnosti, ki jo nudijo razvojni projekti v tej z nafto in plinom bogati afriški državi.
Gorenje si od povezave s Panasonicom obeta pomembne
09	V	V • ■
finančne ucmke
Potem ko sta Gorenje in Panasonic na začetku meseca podpisala dolgoročno strateško partnerstvo, je velenjska družba za 23. avgust sklicala skupščino. Med predlaganimi sklepi uprave in nadzornega sveta podjetja so tudi tri dokapitalizacije, ki bi lahko dosegle okoli 63 milijonov evrov.
Skupina Gorenje in Panasonic Corporation sta sklenila dolgoročno strateško partnerstvo, ki bo temeljilo na konkurenčnih prednostih in zmogljivostih obeh podjetij ter tako prispevalo k višji dobičkonosnosti obeh partnerjev, izboljšalo njuno konkurenčnost v Evropi ter prineslo koristi potrošnikom. Finančni učinek povezave med Gorenjem in Panasonicom bo po oceni uprave Gorenja znašal 80 milijonov evrov do leta 2018. Skupni učinek pa bo postopno izboljšanje EBITDA za do 20 milijonov evrov na letni ravni do leta 2018. V Gorenju poleg tega računajo, da bodo letos zbrali okoli 63 milijonov svežega kapitala. Šestino bo prispeval Panasonic in dobil okoli 13 odstotkov podjetja.
Kolektivni dopusti se začenjajo
Gorenjevi danes teden
Velenje - V četrtek, 25. julija, se v Gorenju začne kolektivni dopust. Trajal bo do 12. avgusta. To pa ne pomeni, da bodo vsa dela povsem zastala. Del zaposlenih v službah servisa, informatike, finančnega upravljanja, prodaje, logistike, varovanja ... bo zagotavljal nemoten potek najnujnejših poslovnih aktivnosti in nudil potrebno podporo Gorenjevim podjetjem v tujini ter kupcev.
Veliko dela bodo imeli vzdrževalci, ki čas, ko je večina zaposlenih na dopustu, običajno izkoristijo za izvedbo večjih investicijskih in vzdrževalnih del. »Letošnje podjetje je sicer tudi z vidika dela med kolektivnim dopustom drugačno od preteklih. Poteka v znamenju prenosa proizvodnje pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje. Selitev opreme in njeno nameščanje v tovarni, kjer so se doslej proizvajali izključno hladilniki, sta v polnem razmahu in konec avgusta bo Gorenje v Velenju že zagnalo testno proizvodnjo pomivalnih strojev,« je povedala Elizabeta Biluš iz odnosov z javnostmi. Dodaja, da na projektu prenosa proizvodnje iz Švedske ne sodelujejo samo vzdrževalci, temveč številni sodelavci drugih služb in nekateri med njimi bodo ravno zaradi selitve delali tudi v času kolektivnega dopusta.
Rudarji na dopust avgusta
Velenje - V Skupini Premogovnik letošnji kolektivni dopust načrtujejo med 5. in 16. avgustom. Na dopustu bo približno 2.200 zaposlenih v Premogovniku in HTZ. V drugih družbah bodo dopust prilagodili svoji dejavnosti in potrebam.
V Premogovniku večjih vzdrževalnih del v tem času ne načrtujejo. Na delu bodo dežurni, ki bodo poskrbeli za nujna opravila, med katera sodijo redno dežurstvo v jami, pregled prostorov, črpanje vode, zračenje.
Med kolektivnim dopustom bodo nemoteno potekala tudi dela pri izgradnji jaška NOP II, ki jih izvaja družba RGP.
■ mkp
Svežina okusov
i Ä
Mlekarna Celeia je izdelke blagovne znamke Zelena Dolina dopolnila z novo znamko Linia, ki združuje izdelke z nizko vsebnostjo maščob. Prvi se pod novo znamko predstavljajo lahki sadni jogurti, katerih prednosti zaznamujejo zanimivi okusi, inovativno slajenje, slovensko poreklo in kakovost. Lahki sadni jogurti znamke Linia Zelene Doline vsebujejo samo 1,3 % mlečnih maščob. Vsi novi okusi so obarvani izključno z naravnimi zgoščenimi sadnimi sokovi ter vsebujejo le naravne arome. Proizvedeni so tudi izključno iz slovenskega mleka.

■

Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 5
11. julija 2013
GOSPODARSTVO
Čas za poravnavo dohodninskih računov
5
Na območju v pristojnosti Davčnega urada Velenje je okoli 31.000 zavezancev za dohodnino - Rok za ugovore potekel
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 12. julija - Davčna uprava Republike Slovenije je dohodninskim zavezancem za leto 2012 konec maja poslala drugi sveženj informativnih izračunov. Če je bilo v njih kaj napačnega, če je kdo želel kak podatek popraviti, je rok za ugovor že mimo. V juliju bo treba samo še vrniti ali pa sprejeti, če je bilo kaj premalo ali preveč plačanega.
31. julij je rok za doplačilo dohodnine, 27. julij pa je datum, ki ga težko čakajo tisti, ki jim bo država to, kar so plačali preveč, vrnila. Na območju prsitojnosti Davčnega urada Velenje so za lansko leto izdali okoli 31.000 informativnih izračunov dohodnine, kar je približno toliko kot leto pred tem. »Ugovorov na
Franc Peperko: »Tisti, ki mu namenjate del dohodnine, tega ne ve, če ga o tem sami ne obvestite.«
informativne izračune ni bilo veliko, le okoli 4 odstotke. S tem smo pod slovenskim poprečjem in zadovoljni,« pravi direktor Franc Peperko.
Če pa zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija
na dom ni prejel informativnega izračuna, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in to najpozneje do 31. julija. »Dohodninsko napoved je dolžan vložiti pod pogojem, da je prejel
Namesto izpostav pisarne
Davčna uprava Republike Slovenije je od 1. julija na lokacijah dosedanjih davčnih izpostav vzpostavila davčne pisarne. Tako je tudi davčna izpostava Mozirje po novem davčna pisarna.
»Za fizične osebe večjih sprememb zaradi tega ne bo,« pravi direktor Davčnega urada Velenje Franc Peperko. Bodo pa davčne pisarne na obstoječih lokacijah odprte samo
dvakrat na teden. V Mozirju ob ponedeljkih od 8. do 12. ure ter od 13. do 15. ure in ob sredah od 8. do 12. ure ter od13. do 17. ure.
Uslužbenci davčne pisarne bodo sprejemali in poskrbeli za obravnavo osebno oddanih vlog ter izdajali dokumente in potrdila iz uradnih evidenc, če jih bo zavezanec želel prevzeti osebno v davčni pisarni. Zagotovljeno bo tudi informiranje davčnih zavezancev.
dohodke, ki presegajo 3.228,45 evrov, pokojnino, od katere je bila obračunana in plačana akontacija dohodnine, pokojnino, če je pri akontaciji dohodnine uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, ali pokojnino, od katere ni bila obračunana in plačana akontacija dohodnine, vendar je poleg tega prejel dohodke, od katerih se dohodnina plačuje in so bili višji od 80 evrov.« Lahko da je informativni izračun bil izdan, da ga je kdo prejel, a se je kje založil, zato svetujejo, da davčni zavezanci po 15. juniju najprej preverijo, ali je bil informativni izračun izdan. To lahko storijo na davčnem uradu ali pri virtualni davčni asistentki VIDI z vnosom svoje davčne številke. Posebej pa nas je zanimalo, kako je z »odstopom« dela dohodnine v korist kakšne dejavnosti. Davčni zavezanci imamo možnost, da del dohodnine - 0,5 odstotka - namenimo kakšnemu društvu, zavodu ... (seznam je obsežen) namesto državi. Odločitev nam je prepuščena, ob koncu leta pa jo lahko tudi spremenimo, a moramo o tem seznaniti davčno upravo. Toda ali tisti, ki mu namenjamo del dohodnine, sploh ve, da mu jo? »Žal je to davčna tajnost in tisti, ki dobi ta sredstva, ne ve, od koga jih je dobil. Če bi želeli, da ve, bi ga morali o tem sami obvestiti.«
Trudijo se, da bi ustrezne odločbe na ugovore tako iz prvega kot drugega svežnja izdali še ta mesec
Statistične podatke zbiramo tudi v Velenju
V stavbi osrednje NLB, d. d., na Rudarski cesti ima svoje prostore tudi izpostava AJPES, v kateri zbirajo statistične in finančne podatke o dogajanju na poslovnem področju, proti kršiteljem pa tudi ukrepajo
Pošteno
plačujmo davke
Kaj lahko naredimo potrošniki? - Davčni upravi lahko pošiljamo MMS sporočila s fotografijami prejetih računov
Milena Krstič - Planinc
Velenje, Ljubljana - »Poznate koga, ki ima tak ali višji otroški dodatek kakor vi, tako subvencijo za vrtec in šolsko prehrano kakor vi, njihovemu otroku je pripadla štipendija in morda vašemu ni? Potem pa po naključju izveste, da živi v luksuzni hiši, vozi luksuzni avtomobil, odeva družino v oblačila priznanih znamk in gre z njo večkrat na leto na razkošne počitnice?« To je vprašanje, s katerim se začenja zgibanka Davčne uprave Republike Slovenije z naslovom Pošteno plačujemo davke, in na katero - ali pa vsaj del - bi najbrž vsak drugi državljan odgovoril pritrdilno.
Poziva nas, da smo aktivni in zahtevamo ter vzamemo povsod račun. Saj če želimo socialno državo in varnost, primeren življenjski standard, pošteno konkurenco pri opravljanju dejavnosti in nižje davke, morajo biti predpisani davki plačani in ne zgolj zapisani. Ali drugače, ključna cilja davčne uprave sta spodbujanje prostovoljnega in pravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti ter obvladovanje sive ekonomije, ki je je v Sloveniji precej. Neplačevanje davkov je skupni problem, ki ga lahko začne reševati vsak od nas že s tem, da zahteva in vzame račun. Tega vam izvajalec dejavnosti mora izdati ne glede na to, ali uporablja blagajno ali ne. Če računa ne vzamete, ste izdajatelju omogočili, da ga je izbrisal in morda ni plačal ne prispevkov delavcem in ne davkov.
Na davčni upravi pravijo, da je tudi med državljani vse več zavedanja o tem, da je za izboljšanje situacije v državi potrebna tudi njihova aktivna vloga. Ena od njih je pošiljanje MMS sporočil davčni upravi s fotografijami prejetih računov. Račune, ki jih prejmete ob plačilu blaga ali storitev, lahko pošljete na mobilno številko 051 241 241. Pošiljanje MMS sporočil je za potrošnike brezplačno, davčna uprava pa bo prejete račune uporabila v davčnem nadzoru.

■
Mira Zakošek
Šaleška in Zgornja Savinjska dolina ter zahodni del Koroške (do Dravograda) imajo v Velenju svojo izpostavo AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve).
So registrski organ za samostojne podjetnike in sobodajalce, hkrati pa vodijo Poslovni register Slovenije, kjer so poleg teh vpisane vse gospodarske družbe, poslovni subjekti javnega prava, nepridobitne organizacije, društva in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
Ajpes je tudi vstopna e-VEM točka, v kateri se lahko pod določenimi pogoji brezplačno registrirajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki. Na območju, za katerega je pristojna izpostava Velenje, Ajpes opravi veliko večino vseh vlog za registracijo. Pri tem potrebujejo stranke precej pomoči, zato so jim uslužbenci v izpostavi vedno pripravljeni pomagati in svetovati.
Seveda pa jih zelo dobro poznamo tudi po tem, da jim je treba predložiti letna poročila o poslovanju. Za to so zavezane gospodarske družbe, podjetniki, pravne osebe javnega prava, nepridobitne organizacije in društva. Na tukajšnjem območju smo pri tem pridni, saj je denimo lani letna poročila oddala večina vseh zavezancev. Pravzaprav najpogosteje tega ne storijo manjši podjetniki in družbe, ki že »ugašajo« - ti na to kar pozabijo.
Tretje pomembno področje dejavnosti Ajpes je zbiranje statističnih podatkov za namene makroekonomskih raziskav.
Mesečno zbirajo podatke o izplačanih plačah ločeno za javni in zasebni sektor. Po zakonodaji četrtletno sprejemajo podatke za statistiko finančnih računov, ki so namenjeni finančnim raziskavam Banke Slovenije, in podatke za namen Četrtletnega raziskovanja o poslovanju
poslovnih subjektov, ki jih v uporabo posredujejo Statističnemu uradu Republike Slovenije in Banki Slovenije. Izvajajo še nekatere statistične raziskave, ki se zgodijo enkrat letno oziroma redkeje.
Obiskovalci spletne strani Ajpes imajo možnost brezplačnega vpogleda v podatke Poslovnega registra Republike Slovenije, v register vseh transakcijskih
računov poslovnih subjektov, v podatke javno objavljenih letnih poročil, v Register neposestnih zastavnih pravic in za-rubljenih premičnin (vpis motornih vozil, opreme in zalog), vpogled v e-objave v postopkih vpisov v sodni register in v postopkih zaradi insolventnosti. Poslov-
nim subjektom, ki poslujejo s tujino, lahko pri njihovih odločitvah pomaga vpogled v Evropski poslovni register (EBR), ki ga tudi vodi Ajpes.
Ajpes opravlja še bonitetno dejavnost. S pomočjo informacij, ki jih lahko uporabniki dobijo v zbirki finančnih podatkov FI-PO AJPES ali z naročilom bonitetnih informacij (S.BON AJPES),
je lahko odločitev za sodelovanje z izbranim poslovnim partnerjem lažja. Medsebojno zadolženost poslovnih subjektov zmanjšuje izvajanje obveznega in prostovoljnega pobota medsebojnih obveznosti, ki se enkrat mesečno izvaja v Ajpes.
Velenjsko izpostavo vodi Irena Semprimožnik, ki pravi, da imajo več kot 7000 zavezancev za oddajo letnih poročil in druga poročanja, ki jim želijo biti dobri partnerji, zato niso zgolj tisti, ki zahtevajo zakonsko določena poročila, ampak jim radi tudi pomagajo in svetujejo. Prav tako jih tudi opozorijo, kadar »pozabijo« na oddajo kakšnih dokumentov, šele potem ukrepajo. Po oddaji letnih poročil sodijo nad slovensko povprečje; te je oddalo 97,6 odstotka vseh zavezancev. So namreč tudi prekrškovni organ. Zaradi nepre-dloženih letnih poročil za leto 2012 bodo letos uvedli 160 prekrškovnih postopkov. Še posebej se po besedah višje svetovalke Marije Močnik trudijo, da pomagajo bodočim podjetnikom in obrtnikom pri registraciji njihove dejavnosti, ta se je z novo zakonodajo nekoliko spremenila. Podjetnik lahko registrira svojo dejavnost samo, če ima iz prejšnjih poslovanj poravnane vse davčne obveznosti in če imajo poravnane vse davčne obveznosti družbe, v katerih je več kot 25-odstotni lastnik ter če ni obsojen v kazenskem postopku zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost. Te podatke po uradni dolžnosti preverja Ajpes.
■
Marija Močnik, višja svetovalka in Irena Semprimožnik, vodja izpostave, sta
vedno pripravljeni pomagati strankam.
Uporaba vozil v cestnem prometu dražja
15. julija je začela veljati uredba o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, ki jo morajo lastniki plačevati vsako leto ob registraciji vozila in podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja. Dajatev za osebna vozila se je povečala za okoli 13 odstotkov, za motorna kolesa pa za 10 odstotkov. Pri tovornih vozilih se bodo upoštevali kriteriji emisijskih lastnosti. Gre že za drugo podražitev v letu dni, registracija vozil se je namreč zadnjič podražila novembra lani.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je na portalu e-demokracija objavilo predlog novele zakona o kmetijstvu. Javna obravnava novele bo trajala do 12. avgusta. Novela vključuje med drugim tudi ustanovitev varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano ter povišanje kazni za zavajanje pri kmetijskih pridelkih.
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je poudaril, da je s tem izpolnjena dana obljuba o času in vsebini novele. Pričakuje konstruktivno in obenem burno razpravo. Je pa izpostavil, da se s tem prvič v zgodovini države zakonsko posega v odnose v agroživilski verigi.
■ mz
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
6
DOMA IN NA TUJEM
Men
18. julija 2013

OD SREDEDO TO
Sreda, 10. julija
V	zagonu poletja se doma ni veliko dogajalo, zato so mediji začeli razmišljati o prihajajoči jeseni. Nekdo je opazil, da bo takrat volilni kongres stranke Pozitivna Slovenija, in poročal, da se v PS odločajo, v katero politično evrsko skupino bodo vstopili.
V	Državnem zboru je medtem tekla razprava o predlogu rebalansa, ki znižuje prihodke in povečuje odhodke.
Le dober teden po že dveh podanih odstopnih izjavah v SOD-u je sledila še ena. Tokrat je sporočil, da odhaja, prvi nadzornik SOD-a Otmar Zorn.
Pa ni bil edini. Za odstop se je odločil tudi luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki se je po dolgih letih na visokih položajih znašel v aferi zaradi obveščevanja.
t
rnm&m
Petek, 12. julija Nedelja, 14. julija
W v
žabjor
perspektiva
Potem ko je finančni minister v Bruslju očitno razumel, da so ukrepi v Sloveniji potrebni, in je napovedal nove reze, se je ujezil predsednik SD. Dejal je, da Čufer po treh mesecih ni dojel, da dela za Slovenijo in je odgovoren tudi koaliciji.
S falconom se je v Nemčijo odpeljala premierka Alenka Bratušek. Po delovnem kosilu z nemško kan-clerko Merklovo je povedala, da sta se obe strinjali, da je Slovenija glede gospodarskih ukrepov na pravi poti.
Na Elizejskih poljanah v Parizu je na državni praznik potekala tradicionalna vojaška parada.
V Španiji je bilo zadnji dan tradicionalnega teka pred biki, ki poteka v okviru festivala San Fermin v Pamploni, poškodovanih pet ljudi, med njimi tudi 23-letna Avstralka, ki jo je bik nabodel.
Novinar Glenn Greenwald, ki je prvi objavil Snowdnova razkritja o nadzoru, je dejal, da ima Edward še več dokumentov, katerih objava
Prva dama Slovenije je obiskala prvo damo Nemčije.
Odstopil je luksemburški premier Jean Claude Juncker.
Bil je velik dan za grško javno televizijo. Po skoraj mesečni ukinitvi je namreč spet - sicer iz zasebnih prostorov - začela oddajati program.
Četrtek, 11. julija
Doma se je zdelo, da je dan nadaljevanje prejšnjega. Tako so poslanci s 46 glasovi za in 32 proti sprejeli rebalans proračuna za tekoče leto.
Vnemala se je tudi dan pred tem načeta razprava o prihajajočem kongresu PS. Gregor Virant je dejal, da bi vrnitev Zorana Jankovica na mesto predsednika Pozitivne Slovenije pomenila konec koalicije.
Ob tem skoraj ni bilo časa opaziti pomembnega. V domovino se je vrnil finančni minister Čufer, ki je v Bruslju Evropski komisiji in evro-skupini pojasnjeval, kakšno je finančno stanje v Sloveniji. Slišal je, da se naši državi čas za sanacijo naraščajočega dolga izteka. »Izpostavili so dve točki. Ena so testi, ki jih bomo naredili za banke, druga pa je ta, da bi ukrepi, ki jih imamo piipravljene v rebalansu, morali biti globlji in učinkovitejši še v tem letu,« je pojasnil minister.
Civilna družba za pravično Slovenijo, ki se ji je pridružilo že 41 civil-nodružbenih gibanj, je predstavila 18 zahtev in predlogov za pravično državo, ki se med drugim nanašajo na pravosodje, šolstvo, zdravstvo in medije ter na delovanje države kot celote.
Washington je pozval egiptovsko vojsko in začasno predsedstvo, da iz hišnega pripora izpustita pred dnevi odstavljenega nekdanjega predsednika Mohameda Mursija.
Združene narode je nagovorila 16-letna Malala Jusafzaj, ki so jo talibani lani ustrelili v glavo.
Sobota, 13. julija
Doma so še naprej razburjali napovedani rezi ministra za finance. Očitno je postalo, da ga koalicija pri njegovih načrtih ne podpira.
Premierka se je odločila za gorski zrak. Obiskala je Pokljuko in zbrane na spominskem pohodu veteranskih borčevskih organizacij na Triglav nagovorila z besedami, da se zaveda, da ljudje niso zadovoljni z vsem, kar naredi vlada. »Nekaterih potez si tudi sami nismo želeli,« je še dodala.
Prvi nadzornik NLB France Arhar je opozoril na slab položaj v bančnem sistemu in na slabe možnosti, ki so pred nami. Dejal je, da je treba premisliti o spremembah ali popolni prodaji bank.
V bližini Moskve je prišlo do tragedije. Trčila sta tovornjak in avtobus, ki je prevažal otroke, pri čemer je umrlo najmanj 20 ljudi.
bi bila prava nočna mora za ameriško vlado.
V Belfastu na Severnem Irskem so že drugo noč zapored potekali izgredi, saj je policija poskušala preprečiti tradicionalni pohod protestantov po ulicah Belfasta, ki vsako leto ujezi katoličane.
Policijski sindikat Slovenije se je odločil, da bo s petkom zaostril stavko. Napovedali so podrobno delo na mejnih prehodih in obveščanje tujcev, da se v Sloveniji nima smisla ustavljati.
Predsednik republike Borut Pahor je gostil posvet o privatizaciji, na katerem so se odločali tudi o prodaji podjetja Telekom.
Vlada je obravnavala priporočila poslancev DZ glede TEŠ 6 in sklenila, da bo projekt še enkrat podrobno preverjen.
Precej pozornosti je pritegnil eden najbogatejših kitajskih podjetnikov Li Gang, ki je prišel na obisk v Slovenijo. Povedal je, da ga zanima nakup Aerodroma Ljubljana in Adrie Airways ter da želi vlagati tudi v zdraviliški turizem.
Torek, 16. julija
V središču političnega prerekanja je bil projekt Teš 6. Znova so se poslanci preizkušali, kdo bo bolj odločno povedal, da gre za primer, kako se v tej državi ne smemo vesti. V tem slogu je govoril tudi minister za infrastrukturo Samo Omerzel, ki je vodenje projekta in naložbo označil za katastrofo.
Katastrofa bi lahko rekli tudi ugotovitvam Inšpektorata za javni sektor glede zaposlitve sina poslanca PS-ja Matjaža Zanoškarja. Marko Zanoškar je edini ustrezal razpisnim pogojem za delo na občini Slovenj Gradec, ki so pod potrebno izobrazbo navedli »profesor športne vzgoje«.
Razsodba o nedolžnosti je Američane razvnela.
Na Floridi je porota odločila, da je George Zimmerman, ki je lani ubil neoboroženega temnopoltega najstnika, nedolžen. Primer je pritegnil pozornost vse države.
Ponedeljek, 15. julija
Poslanci so še sedli v svoje klopi. Z 52 glasovi so podprli noveli zakona o sodiščih in sodniški službi. Sprejeli so tudi kopico drugih sprememb: poleg novih pravil v cestnem prometu so spremenili financiranje železnic ter drugače uredili javna naročila, ohranili pa so nadomestila za brezposelnost ter omejili porodniške.
Maturantje pa so prišli po rezultate: splošno maturo je uspešno opravilo 93,5 odstotka kandidatov.
Postojnsko jamo je obiskal 35-milijonti gost - Poljak Pawel Piatkiewicz.
Še o eni katastrofi je razmišljalo Računsko sodišče. V reviziji uspešnosti in učinkovitosti izvajanja novega sistema socialnih transferjev so zapisali, da aktivnosti ministrstva za delo in Skupnosti centrov za socialno delo niso bile dovolj učinkovite.
Pri predsedniku Pahorju se je mudil Boštjan Jazbec, ki prevzema položaj guvernerja Banke Slovenije.
V Grčiji je potekala splošna stavka zaradi množičnih odpuščanj v javnem sektorju, ki jih v zameno za finančno pomoč zahtevajo mednarodni posojilodajalci.
Proračun je bil sprejet, v Bruslju pa so ministra Čuferja opozorili, da naši ukrepi niso dovolj.
V spominskem parku Potočari so ob 18. obletnici genocida v Srebrenici pokopali 409 identificiranih žrtev.
Edwarda Snowdna so nekateri predlagali celo za Nobelovo nagrado za mir.
Svet ni pozabil na Edwarda Snow-dna, ki je še vedno čakal na letališču v Moskvi. Slovenska novinarka je bila tista, ki se je prebila do njega in poročala, da je videti droban in bled.
Velenje 2013
Jure Trampuš
Oktobra se bo v Velenju zgodila huda nesreča, ne ena, večjih bo. Teroristi bodo v mestu in njegovi okolici postavili veliko različnih nevarnih snovi, nekaj bo tudi žrtev. Slovenski varnostni organi bodo odreagirali po vnaprej predvideni proceduri - evakuacija, obvladovanje, dekonta-minacija, mogoče tudi degazacija, eliminacija, sanacija. In na koncu analiza. Vlada je te dni pripravila sklep o pripravi vaje državnega pomena, v kateri bodo sodelovali vojaki, civilna zaščita, policisti, zdravniki, množica posameznikov, katerih namen bo preveriti usposobljenost. Kajti, kot piše v vladnem sklepu, »scenariji dogodkov in nesreč z udeležbo nevarnih snovi so glede na obseg in posledice takšni, da se lahko dejansko zgodijo na območju Slovenije.« Podobne vaje niso nič posebnega, izvajamo jih v času »boja proti terorizmu«, v Sloveniji so bile običajne tudi pred 11. septembrom 2001, v rajnki Jugoslaviji pa so se cela mesta šla igrico Nič nas ne sme presenetiti. Sovražnik namreč nikoli ne spi. Na prvi pogled je čisto logično, zakaj so takšne vaje potrebne, prav je, da ljudje, ki so odgovorni za varnost, na vaji preizkusijo svojo uigranost. A vse skupaj ni tako preprosto. Nikoli ni. Ne gre samo za usposobljenost, gre za ideologijo. Že desetletja živimo v družbi strahu. V družbi, kjer se nikoli ne ve, iz katerega kota preži sovražnik in kakšen bo jutrišnji dan. Koncept družbe, kar kulture strahu, se je razširil v času hladne vojne, ko so prebivalci obeh blokov gradili atomska zaklonišča in z grozo čakali na velikanske gobe. Ko je sovjetski blok pokleknil, si je bilo potrebno izmisliti novega sovražnike, recimo islamske teroriste, ki naj bi si pokorili zahodni svet. Ne trdim, da islamski terorizem ne obstaja in da teroristi ne ubijajo nedolžnih, a obstajajo tudi katoliški in še kakšni drugi fundamentalci, ki v imenu svojih bogov mečejo v zrak nedolžne ljudi. Islamski teroristi pa so ameriškim neokonservativcem prišli ravno prav. V družbi, kjer strah pred neznanim ljudi pasivizira, je lažje vladati. Strah je čustvo. Politiki, ki znajo upravljati čustva množic, vladajo lažje kot tisti, ki se zatekajo k razumu. To je dobro vedel Joseph Goebbels. In to dobro vedo vsi, ne samo politiki, ki želijo upravljati naša življenja.
Da ne bo nesporazumov, vladavino strahu, moč morastih sanj, kot bo dejal Adam Curtis, uporabljajo tudi slovenski politiki. Kaj pa je drugega, ko Janez Janša Slovenijo straši z vladavino krvave rdeče klike, ki ljudem pije kri? In kaj je drugega, ko vsi slovenski politiki strašijo s prihodom trojke, češ, če ne bodo sprejeti radikalni varčevalni ukrepi, potem bo trojka zahtevala še hujše opustošenje socialne države. Resnica je drugačna. Bruselj in njegovi prijatelji pravzaprav ne vedo, kaj naj storijo z malo Slovenijo - včasih se jim s slabo banko mudi, drugič je bolje, da se še malo počaka. Trojka tudi sama ne ve, kako naprej. Varčevalna politika, ki jo je vsilila Grčiji, Španiji, Portugalski, ne deluje, tudi opustošenje ciprskih bank ni bila najboljša rešitev. Kaj bo s Slovenijo, ne ve niti Slovenija sama. Prelaganje odgovornosti na neosebno, veliko, troedino modro pošast je priročen izgovor, da vladajoča elita naredi tisto, kar pač misli, da je v nekem trenutku prav. Običajno predvsem zanjo. Hrvaška vladajoča elita je tako nekoč naše sosede pognala na krvava polja nacionalizma, podobno kot jih je danes kozmopolitsko potisnila v Evropo. Vmes je minilo dvajset let, izgubljenih je bilo na deset tisoče življenj ...
Vaja Velenje 2013 je absurdna. Ne zaradi ideologije strahu, ki se skriva v njenih temeljih, ne zaradi napada teroristov, ki jih Slovenija res ne zanima, absurdna je zato, ker bi mesto potrebovalo nekaj drugega kot pa vajo državnega pomena o terorističnem napadu. Mesto bi potrebovalo širok premislek o tem, kako naj iz elektroenergetsko--potrošniške preteklosti zaide v novo, kot temu radi rečejo, razvojno prihodnost. Ta premislek bi potrebovala celotna Slovenija.
Maturanti so dobili svoje plačilo.
Ljubenski flosarji bodo le vdrli flos
Le malo je manjkalo pa bi 53. legendarni flosarski bal na Ljubnem postal ... saj ne verjamete ... navadna veselica. V krizi dogajanj, so možje in dame v »organih« občine Ljubno ob Savinji radikalno posegli v varčevanje. Ena najmanj zadolženih občin bi tako menda prihranila nekaj sto, morda kar tisoč evrov. Bi tako varčevanje v prihodnje preprečilo ponovno združevanje občin v večje? Kdo ve, glas ljudstva pa ve, da navadne veselice po pol stoletja le ne bi pritegnile toliko ljudi, kot jih etnografsko izročilo s skoraj stoletno tradicijo. No, skoz zadnja vrata smo izvedeli, da bodo evropsko znani ljubenski flosarji tudi letos, 4. avgusta »vdrli« flos.
■ Jože Miklavc
n
Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 7
11. julija 2013
ZDRAVSTVO IN SOCIALA
7
Krvodajalci iz Šaleške doline niso razočarali
Tokrat kri darovalo kar 918 Šalečanov - Udeležba presegla pričakovanja
Bojana Špegel
Velenje, 12. julija - Od srede do petka je v restavraciji Jakec potekala velika poletna krvodajalska akcija, ki jo je pripravilo območno združenje Rdečega križa Velenje. Gre za drugo največjo krvodajalsko akcijo v letu. Lani je v treh poletnih dneh kri darovalo 798 krvodajalcev, podobno udeležbo pa so pričakovali tudi letos. A so jih krvodajalci prijetno presenetili, saj jih je tekočino, ki pomeni življenje, darovalo še več kot lani. Prvi dan 285, drugi dan 364, zadnji dan pa še 269. Skupaj torej kar 918.
Sekretarka velenjskega območnega združenja Rdečega križa Darja Lipnikar nam je povedala, da so letos (pred zadnjo) izvedli eno večjo in nekaj manjših krvodajalskih akcij. Krvodajalcev je bilo nekaj manj kot lani, a je število popravila prav zadnja akcija. »Aktivisti po podjetjih vedno opravijo veliko delo pred krvodajalskimi akcijami, zato smo na največji poletni akciji pričakovali dober obisk. Veseli smo, da je bil še boljši, kot smo upali,« nam je povedala.
Mi smo že prvi dan obiskali restavracijo Jakec, ki se je spremenila v pravo malo bolnišnico. V prvem prostoru so krvodajalci opravljali prijavo in potrebne zdravstvene preglede, potem pa s kupončkom v rokah stopili v vrsto za odvzem krvi. Ta je v drugem prostoru potekala na več odvzemnih mestih, vse pa je teklo kot dobro utečen stroj. Mladi zdravnik Primož Poženel iz Zavo-
Na
velenjskem Rdečem križu so do zadnje krvodajalske akcije
zabeležili 1.806 odvzemov krvi, lani v istem času pa 2.017.
Med odvzemom krvi so krvodajalci udobno nameščeni na posebne stole. Moč si kmalu okrepijo z malico, ki jo dobijo ob vsakem darovanju krvi.
da za transfuzijsko medicino Ljubljana nam je povedal: »Pri vsakem krvodajalcu moramo izpolniti anketo, v kateri v grobem preverimo njegovo zdravstveno stanje. Vsakemu izmerimo tudi krvni tlak in določimo nivo hemo-
globina. Če so vse vrednosti v mejah normale in je krvodajalec relativno zdrav, ga spustimo na odvzem krvi. V Velenju sem bil že večkrat, ugotavljam pa, da je tukaj krvodajalska tradicija zelo močna. Sam sem iz Idrije, kjer je podobno. Kot kaže, gresta rudarstvo in krvodajalstvo do-
bro skupaj.« Povedal nam je še, da trenutno v Sloveniji ni pomanjkanja krvi, vseeno pa si želijo čim bolj dopolniti zaloge krvi za čas, ko bodo terenske akcije slabše. Večje krvodajalske akcije se bodo po Sloveniji nadaljevale šele jeseni.
Nejc Mazej:
»Danes bom kri daroval trinaj-stič. Krvodajalec sem postal, ker imamo krvodajalci, zaposleni v Gorenju, veliko podporo podjetja pri tem človekoljubnem dejanju. Nikoli mi ni težko, saj vem, da kri v
naših bolnišnicah potrebujejo vsak dan in da ta pogosto rešuje življenja. Po odvzemu krvi doslej nikoli nisem imel težav, ponavadi že z malico in tekočino, ki jo dobimo takoj po odvzemu, nadomestimo »primanjkljaj«. Tisti dan, ko darujem kri, se nam ni več treba vrniti na delovno mesto, poleg tega pridobimo dodaten dan dopusta. Tudi to vpliva na odločitev, da postaneš krvodajalec. In ko to enkrat postaneš, po
mojem ostaneš, dokler si zdrav.«
Zdenka Novak: »Danes bom kri darovala dvanajstič. Ko sem kri darovala prvič, so na to zagotovo vplivali sodelavci, ki so že bili krvodajalci, pa tudi zavedanje, da s tem resnično pomagaš ljudem. Malo je na odločitev vplivalo še to, da dobim dodaten dan dopusta, ki ga lahko sama razporedim. Moram pa reči, da mi je sedaj že v navadi, da kri darujem dvakrat letno. Počutim se dobro, zato bom še naprej krvodajalka. Da je v Šaleški dolini toliko krvodajalcev, me veseli. Verjetno k temu prispeva tudi dejstvo, da še imamo večja podjetja, saj največ krvodajalcev prihaja iz Premogovnika in Gorenja.«
Delijo prehrambene pakete
Na velenjskem Rdečem križu so ob koncu tedna dobili nove zaloge hrane -Prehrambene pakete socialno ogroženim so delili včeraj in jih bodo še danes
Bojana Špegel
V teh poletnih dneh na območnem Rdečem križu ne počivajo. Večino sredstev za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin otrokom v socialno šibkih družinah so že razdelili. »Povezali smo se s strokovnimi delavkami na osnovnih šolah v Šaleški dolini, da smo oblikovali seznam otrok, ki smo jim namenili po 50 evrov. Doslej smo pomoč nakazali 155 otrokom, seznam pa še dopolnjujemo.«
Poleg tega so konec minulega tedna dobili novo zalogo hrane, zato so včeraj začeli deliti prehrambene pakete. Delili jih bodo še danes, večino v centralnem skladišču. »Pa-
voljivo postrežemo,« je dodala Li-pnikarjeva. Poleg tega smo izvedeli, da so 10 otrokom iz doline med prvomajskimi počitnicami omogočili letovanje, še 10 pa jih bodo avgusta peljali na Debeli Rtič. Izbrali smo jih s pomočjo osnovnih šol, seveda pa bodo letovali brezplačno.
V prvih dveh letošnjih delitvah hrane so na velenjskem rdečem križu 571 družinam oziroma 1.249 osebam razdeli-li1.357 prehrambenih paketov in 1.357 vreč pralnega praška. V paketih je bilo 6.270 litrov mleka, 3.069 kg riža, 1.311 litrov olja, 3.693 kg testenin, 889 kg zdroba in1.639 kg moke.
Darja Lipnikar: »V dveh dneh bomo razdelili 573 paketov s hrano.«
kete smo dopolnili s hrano, ki smo jo dobili iz EU, zato upamo, da bomo zadovoljili vse potrebe v dolini. Tokrat bomo razdelili 573 paketov hrane,« nam je povedala sekretarka.
Izvedeli smo še, da je tudi skladišče z rabljenimi oblačili dobro založeno. »Žal se dogaja, da v teh vročih dneh dobivamo predvsem toplejša oblačila, saj mnogi čistijo omare, mi pa potrebujemo poletna. Vseeno imamo trenutno dovolj oblačil in obutve, da lahko uporabnike zado-
Ob Svetovnem dnevu hrane (16. oktobru), pri nas že vrsto let Rdeči križ sodeluje z akcijo Drobtinica. Zbrana sredstva so namenjena zdravim in rednim obrokom otrok iz socialno ogroženih družin. Tudi letos bo to ena od akcij te
humanitarne ustanove.
Tisti, ki so odšli, se vračajo
Dom za varstvo odraslih Velenje popolnoma poln, PV Center starejših Zimzelen v Topolšici pa skoraj poln
Milena Krstič - Planinc
Velenje, Topolšica - V začetku lanskega leta je država plačilo oskrbe v domovih za starejše, v njih v Sloveniji biva preko 17.000 starostnikov, v celoti preložila na oskrbovance in njihove svojce. Pred tem so prejemali varstveni dodatek, ki so ga dobivali s pokojnino in ga namenili za plačilo oskrbnine v domu. Po novi zakonodaji do njega niso več upravičeni. Varstveni dodatek je postal socialni transfer in ga je tako kot socialno pomoč treba državi vrniti, če ima posameznik premoženje.
V Sindikatu upokojencev Slovenije že nekaj časa opozarjajo, da zaradi tega mnogi starejši zapuščajo domove, saj sami in njihovi otroci ne zmorejo plačevati bivanja v njih. Resnici na ljubo se tudi starejši težko ločijo od premoženja, saj bi ga raje kot državi prepustili otrokom.
Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc pravi, da se jim je ta sprememba na začetku zelo poznala. »Stanovalci so se vračali v domačo oskrbo, danes pa opažamo, da prihajajo nazaj. Domači vidijo, da niso kos njihovi oskrbi,« pravi. »Upam, da bodo ljudje uvideli, da je tista prava oskrba, ki jo nekdo potrebuje v jeseni svojega življenja, v domovih za starejše. Verjamem pa, da bo to spoznala tudi država in določene stvari uredila tako, da se bo človek v starejših letih počutil varnega in mu ne bo treba skrbeti, ali bo imel dovolj za domsko oskrbo ali ne.« Dodaja, da se ponekod v Sloveniji domovi res praznijo, da pa k sreči ta trenutek pri njih ni tako. Zmogljivosti imajo popolnoma zasedene. V Domu za varstvo odraslih v Velenju danes biva 190 starostnikov in trije, ki so pri njih začasno - v času dopustov njihovih svojcev.
Direktorica PV Centra starejših Zimzelen v Topolšici Andreja Štefan Bu-kovič pa pravi, da pri njih tega, da bi ljudje odhajali zaradi nezmožnosti plačila, ne zaznavajo. »Tega, ali je na račun ukrepov pri socialnih transfeijih kakšna prijava manj, ne vemo. Domnevamo pa, da je,« pravi. V zadnjem letu in pol beležijo 95-odstotno zasedenost. Namestitev v dvoposteljni sobi, ki je opremljena s sanitarijami, kopalnico in balkonom, stane pri njih približno 750 evrov na mesec. To je najnižja oskrba za tistega, ki ne potrebuje nobene pomoči. Najvišja oskrba na varovani enoti za osebe z demen-co, kjer so predpisani tudi drugačni standardi in normativi, prilagojen pa je tudi program, pa stane na mesec v dvoposteljni sobi približno 1.200 evrov.
Las v boju proti vsem oblikam odvisnosti
Mestna občina Velenje se je lani skupaj z LAS - Programom za boj proti drogi, lotila izvedbe programa Ne-odvisen.si. Za to je namenila malo manj kot 14 tisoč evrov. Poskrbeli so za obveščanje, med drugim so razdelili 11 tisoč letakov in izobesili številne plakate.
Njihova najpomembnejša naloga je preprečevanje vseh oblik zasvojenosti. Delujejo preventivno, predvsem skušajo ozavestiti mlado populacijo o nevarnosti, ki ji grozijo.
Program Ne-odvisen.si »Nariši nov dan« je namenjen vsem učencem osnovnih šol v Velenju in Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter njihovim staršem. Gre za vseslovenski program, s katerim ozaveščajo otroke, mladostnike in starše o različnih pasteh zasvojenosti z drogami, alkoholom, cigaretami, čezmerno uporabo interneta, igrami na srečo in podobno. Program usmerja k povezovanju mladih in spodbuja aktivno preživljanje prostega časa.
Med drugim so sodelovali tudi na prireditvi ob občinskem prazniku »Velenje se predstavi«, ko so na Titovem trgu, skupaj s Športno zvezo Velenje, izvedli že tradicionalno preventivno akcijo Tek očkov, s katero želijo poudariti pomen očeta pri vzgoji in druženju z otroki. Teka očkov se je udeležilo 237 udeležencev, od tega 91 očkov in 146 otrok.
Finančno so podprli več preventivnih programov: Nasilje in droge med mladimi, srečanja staršev v programu Otroci so naše največje bogastvo, družinsko rekreacijo v 7 enotah Vrtca Velenje, mladinske delavnice, ki se izvajajo preko Centra za socialno delo Velenje, projekt »Mladi smo zakon - furajmo za lajf« v sklopu Mladinskega centra Velenje in terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog, ki ga izvaja javni zavod Socio iz Celja.
V preteklem letu so strokovni delavci izvedli tudi več kot 40 »stikov« z občankami in občani Mestne občine Velenje, ki so potrebovali sanitetni material, svetovalni razgovor ali drugačne informacije.
Mestna občina Velenje je tudi v preteklem letu podpisala najemno pogodbo za souporabo prostorov v Mestni četrti Desni breg za potrebe delovanja velenjskega Dnevnega centra za zmanjševanje škode zaradi drog, ki deluje preko Šent-a in ga je v preteklem letu obiskovalo 30 uporabnikov.
Laboratorija ne dajo
Šoštanj - V Šoštanju niso zadovoljni z odločitvijo Zdravstvenega doma Velenje o novi organiziranosti laboratorija, ki med drugim pacientom v Zdravstveni postaji Šoštanj omejuje čas za laboratorijske preiskave. Zato bodo na sejo sveta povabili direktorja Jožeta Zupančiča, dr. med. (enkrat so ga že, vendar se seje zaradi odsotnosti ni mogel udeležiti). Z njim se želijo pogovoriti tudi o drugih težavah, med drugim pomanjkanju zdravnikov v Šoštanju.	n mkp
■


■
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
8
IZOBRAŽEVANJE
Men
18. julija 2013
Pet zlatih maturantov, 16 odličnjakov
Na gimnaziji Velenje zelo zadovoljni z rezultati spomladanskega dela mature 2013 - Opravilo jo je kar 98, 1 % maturantov in maturantk -Povprečna ocena višja kot lani
Bojana Špegel
Velenje, 15. julija - V zadnjem šolskem letu je obiskovalo 4. letnik gimnazije Velenje 114 dijakov. V programu splošne gimnazije 72, v športnem oddelku 15, v umetniški gimnaziji pa 27 dijakov in dijakinj. Maturo je v spomladanskem roku opravljalo v soplošni gimnaziji s športnim oddelkom 85 dijakov ter 21 dijakov umetniške gimnazije. V ponedeljek so zagotovo nestrpno pričakovali rezultate mature, saj je za marsikoga od njih odvisen tudi uspeh pri vpisu na želeno fakulteto. Do 25. julija pa bodo
Na
velenjski splošni gimnaziji je maturo v junijskem roku opravljalo 85, opravilo pa 84 dijakov, na umetniški gimnaziji pa 21, uspešnih je bilo 20
V velenjskem domu kulture so v ponedeljek zvečer pripravili slavnostno podelitev maturitetnih spričeval. Odličnjakom sta čestitala ravnatelj gimnazije
Rajmond Valcl in direktor ŠCV Ivan Kotnik.
izvedeli, ali so sprejeti na želeni študij. Kar se velenjskih maturantov in maturantk tiče, lahko predvidevamo, da so bili z rezultati zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi njihovi profesorji.
Po 8. uri so na gimnaziji prejeli tudi potrdila o opravljeni maturi, še preden je vsakega posebej podpisal ravnatelj Rajmund Valcl, pa nam je predstavil rezultate mature. »Z letošnjimi rezultati na spomladanskem
delu mature smo zelo zadovoljni. Med 106 kandidati imamo kar 5 zlatih maturantov, kar 16 jih je maturo opravilo z odličnim uspehom, kar pomeni, da so dosegli od 25 do
29 točk. Na splošni gimnaziji je od 85 kandidatov maturo opravilo 84 kandidatov ali 98,8 %. Na umetniški gimnaziji je od 21 kandidatov maturo opravilo 20 kandidatov, kar
je 90,5 %. Od 106 kandidatov velenjske gimnazije so maturo
Na splošno maturo se je letos v Sloveniji v spomladanskem roku prvič prijavilo 8.025 dijakov iz 86 šol
opravili 104, to je 98,1 %.« Rezultati so v primerjavi z lanskim letom za 1,5 % boljši. »Je pa res, da smo imeli lani več zlatih maturantov, kar 8, a smo vseeno zelo zadovoljni, saj je letošnje povprečje točk na splošni gimnaziji 20,7 točk, lani pa je bilo nekaj manj kot 20 točk,« je še dodal naš sogovornik. Nekoliko nižje povprečno število točk so dosegli dijaki športne gimnazije (18,4) in umetniške gimnazije (18,3).
Najboljši med najboljšimi
In kdo so letošnji zlati maturanti med dijaki in dijakinjami velenjske gimnazije? Najboljši je bil Rok Dacar iz 4. b razreda, ki je dosegel 32 točk. Med »zlatimi« je tudi edini fant, saj so si ta naziv prislužila še 4 dekleta: Polona Barber, Eva Hrovat in Veronika Slemen-šek so dosegle po 31 točk, Kaja Šopar pa 30 točk.
Dijaki, ki bodo to želeli, lahko zaprosijo za vpogled v izpitno dokumentacijo, pisno vlogo za to pa morajo oddati do danes. Vpogledi bodo potekali od petka do konca julija. Usti, ki na maturi niso bili uspešni, jo bodo lahko znova opravljali v jesenskem roku, ki se bo začel 24. avgusta.
Dijaki, ki nameravajo nadaljevati šolanje in po prvem prijavnem roku (končal se je 5. marca) ne bodo sprejeti na noben študijski program, se bodo lahko na preostala prosta mesta na fakultetah vpisali na drugem prijavnem roku, ki bo potekal od 22. do 29. avgusta.
Kjer je sloga ...
Zavihali so rokave in šola je po nekaj dneh dobila novo podobo
V središču Cirkovc je bilo prejšnje dni zelo živahno. Seveda se še ni začelo novo šolsko leto, a domačini so se odločno lotili obnove objekta, ki ni bil več varen za pouk in delo vrtca v njem. Že v prejšnji številki smo pisali, da so bili ostreš-
V nekaj dneh je ob veliki zagnanosti šolski hram povsem spremenil videz.
lo veliko krajanov, ustanovili gradbeni odbor, ki ga vodi Jani Dvorjak, ter se obvezali, da bodo pri obnovi sodelovali s prispevki v kakršni koli obliki.
Rečeno, strojeno. V ponedeljek prejšnji teden so začeli odstranjevati odsluženo in dotrajano ostrešje, v petek opoldne je bil pogled na šolo takšen, kot kaže posnetek, proti večeru pa je bilo novo ostrešje povsem pokrito. In Jani Dvorjak
je navdušeno pojasnjeval: »Ko so stekla dela, udeležba ljudi ni bila nikoli vprašljiva. Nasprotno, nekateri so prišli pomagat sami od sebe, brez vabil. Na posamezen dan je sodelovalo tudi 25 moških, pa tudi žensk. Delali smo od jutra do večera, celo pod reflektorji. V naslednjih dneh se bomo lotili še manjših del v notranjosti in šola bo na zadovoljstvo vseh spet takšna, kot mora biti.« Franc Kotnik pa je s ponosom
ugotavljal: »Še enkrat se je pokazalo, da kjer sta želja in sloga, so tudi rezultati. Zato sem prepričan, da bodo šolski in predšolski otroci že na samem začetku novega šolskega leta prestopili prag obnovljene šole in še naprej nabirali znanje v njej.«
■ S. Vovk
POŠ Ravne tudi v novem šolskem letu
Šoštanj - V zadnjih letih so na območju občine Šoštanj zaprli dve podružnični šoli, v Zavodnjah in Belih Vodah. Prvo so porušili, drugi so dali nove vsebine.
Pod okrilje Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj sodita danes še dve podružnici. V Topolšici z dvema kombiniranima oddelkoma (v šolskem letu 2012/2013 jo je obiskovalo 27 učencev) in v Ravnah z enim kombiniranim oddelkom (v zadnjem šolskem letu jo je obiskovalo 5 učencev). Za podružnico Ravne vsako leto »trepetajo«, ali bo vpis tak, da jim te šole (še) ne bo treba zapreti. Kot pravi župan Šoštanja Darko Menih, bo ta podružnica vrata odprla tudi jeseni, obiskovalo pa jo bo 5 učencev.
V Topolšici pa so porušili nekdanjo več kot 130 let staro šolo ob novem večnamenskem domu in tako sprostili prostor, kjer bodo lahko potekale vaje gasilcev ali, če bo potrebno, postavili šotor za kakšno prireditev.
Kot je znano, pa v mestu Šoštanju začnejo septembra rušiti objekt nekdanje osnovne šole Bibe Roecka. Ta se bo umaknila novemu vrtcu.
■ mkp
Jani Dvorjak:»Delali smo tudi pod reflektorji.«
je in stropi dotrajani. Prejšnji mesec so bili krajani postavljeni pred dejstvo, da bodo šolo zaprli, otroci pa bodo morali obiskovati pouk v Velenju ali Škalah. Da bi bilo drugače, je vse skupaj kazalo kot misija nemogoče. Toda po besedah predsednika krajevne skupnosti Franca Kotnika se niso vdali. Po več sestankih s predstavniki velenjske mestne občine ter prepričevanju, da šolo kljub majhnemu številu otrok potrebujejo (tudi zaradi drugih dejavnosti v njej), so se stvari premaknile naprej, saj jim je občina obljubila določena sredstva za obnovo. Sklicali so sestanek, ki se ga je udeleži-
Nad zavzetostjo staršev, starih staršev ... so navdušeni tudi
otroci.
Podelitev spričeval na Ljudski univerzi Velenje
V ponedeljek, 8. julija, je Ljudska univerza Velenje v vili Bianca slavnostno podelila zaključna spričevala 32 udeležencem. Gre za zmage naših udeležencev, ki so v spomladanskem roku šolskega leta 2012/13 uspešno zaključili različne izobraževalne programe, in sicer trgovec, administrator, ekonomski tehnik, logistični tehnik, gastronomija in predšolska vzgoja. Rezultati pričajo, da so poklicno maturo v veliki večini opravljali ekonomski tehniki in vzgojitelji predšolskih otrok. Svečano podelitev je s humorjem popestril priznani stand up komik.
■ Jasmina Felicijan
■
Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 9
11. julija 2013
IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA
9
Leto polno presežkov
27. študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje eno najuspešnejših - Več kot 700 slušateljev, 37 krožkov in 34 javnih nastopov
Mira Zakošek
Pred sedemindvajsetimi leti so v Velenju kot v drugem mestu v Sloveniji (takoj za Ljubljano) ustanovili Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Začetni koraki so bili negotovi, saj so se mnogi spraševali, zakaj bi se starejši učili. A tistih, ki so se želeli preizkusiti na področjih, za katera v aktivni dobi niso imeli časa, je bilo iz leta v leto več. Raslo je število krožkov in udeležencev. Predsednica Marija Vrtačnik je več kot zadovoljna:
»Kriza tudi nas ni obšla, saj se zelo težko dogovorimo za denar, ki ga za svoje delovanje potrebujemo. Smo sicer skromni, čim več opravimo volontersko, a brez denarja seveda ne gre. Kljub vsemu moram reči, da smo zastavljeni program zelo
Marija Vrtačnik, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje:»Srce mi zaigra, ko zaznam veliko srečo udeležencev.«
dobro izpeljali. Pa ne le to. Udeleženci so bili zelo zadovoljni z znanjem, ki so ga pridobili. Veliko od tega smo prikazali ob zaključku na številnih javnih prireditvah, ki so bile tudi zelo dobro obiskane. Predvsem sem osebno še posebej zadovoljna, ker smo uspeli vzpostaviti zelo dobro sodelovanje med posameznimi krožki. Prikazali smo tudi izjemno kakovost in vpetost v ce-
lovito kulturno življenje Velenja. Pripravili smo kar 34 različnih javnih nastopov, vseh sicer nismo organizirali sami. Sodelovali smo s številnimi društvi, šolami, domovi za varstvo odraslih in na številnih javnih občinskih prireditvah. Ta vpetost v dogajanje je zagotovo pika na i našega dela. Mi starejši smo tisti,ki lahko prenaša-
Povprečna starost članov je 64,5 leta
mo tradicijo na mlajše in smo zato zelo hvaležni, če nas povabijo k sodelovanju.« Gotovo je za starejše izjemno pomembno, da lahko še vedno kreativno in koristno preživljajo prosti čas. Mnogi starejši se namreč po tem, ko zapustijo delovno okolje, v katerem so preživeli pretežni del življenja, znajdejo v praznini, krizi? »Se strinjam. To je posebej pomembno. Moram reči, da sem najbolj zadovoljna, ko se srečujejo udeleženci posameznih krožkov in jih poslušam, kako sproščeno, s kakšnim veseljem in zanosom spremljajo in izvajajo dogajanja. Ko slišim njihov smeh, mi zaigra srce. Veselje je pogledati, kako se udeleženci »ujamejo«. Posej naj izpostavim ustvarjalne krožke, kot so ročna dela, klekljanje in vezenine. Izjemno odmevna je bila razstava teh res vrhunskih izdelkov, ki smo jo pripravili v vili Bi-anki, ogledalo pa si jo je več kot 1.500 obiskovalcev. In ti izdelki so res nekaj posebnega, primerljivi z vrhunskimi iz Belgije in Francije ... pa tudi z idrijskimi čipkami se marsikateri lahko primerja. Sicer pa smo v Velenju na vseh področjih zelo vrhunski. Ne zadovoljimo se z vmesnimi potmi in takšni smo tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Povsem enako
Prihodnje šolsko leto več kot 70 krožkov
lahko trdim tudi za glasbeno, gledališko in vse ostalo ustvarjanje.« Univerza pravzaprav živi sama, starejši ste udeleženci, ste učenci, pa tudi mentorji in učitelji? »Seveda pritegnemo k sodelovanju tudi zunanje strokovnjake. Res pa je, da imamo v svojih vrstah zelo priznane bivše učitelje, ki so mentorji naših številnih krožkov, in tako prenašajo svoje bogato znanje in izkušnje na druge starejše. Potem imamo številne prostovoljce (vsak mentor ima svojega pomočnika), ki požrtvovalno pomagajo pri delu krožkov. Predvsem pa naj še enkrat poudarim to povezanost v krožkih, ki je res enkratna in udeleženci skupaj z mentorjem in animatoijem res »dihajo« kot eden.« V zadnjem času ste namenili veliko pozornosti tudi medsebojni pomoči svojim članom, pa ne le članom, celotni starejši populaciji? »Ja res je. Vsi skupaj se dobro zavedamo, da mora naša populacija v prvi vrsti skrbeti za svoje zdravje. Če bomo ohranili zdravje, se bomo dobro počutili, jesen življenja bo tako lepša. S tem pa tudi ne bomo obremenjevali zdravstvene blagajne, za katero vemo, da je vse bolj siromašna. Prav zato pripravljamo številna izobraževanja, v svojih vrstah pa imamo tudi skupino za samopomoč. Pripravljamo številna izobraževanja, letos smo jih kar nekaj na temo preprečevanja padcev v
starosti. Posebej vesela sem bila, ko mi je pred dnevi ena od udeleženk povedala, da je vse nasvete upoštevala pri prenovi stanovanja.« Naša medijska hiša je delovanje vaše univerze spremljala od vsega začetka. Tudi sama se spominjam takratnih negotovih korakov, zdaj imate bogate izkušnje. Koliko udeležencev vključujete? »Več kot 700, skupaj pa je slušateljev skoraj 800 (nekateri namreč obiskujejo več krožkov). Skupaj smo imeli v tem šolskem letu 63 krožkov. Rastemo pravzaprav iz leta v leto, je pa res, da so se te številke zadnja leta ustalile. Opažamo pa tudi menjavo generacij. Mnogi nekoliko starejši se izobraževanj ne udeležujejo več. Je pa razveseljivo, da se s svojimi »sošolci« še vedno dobivajo na klepetih, ob kavici ... Prihajajo pa nove generacije, ki so prav tako navdušene in se hitro vključujejo v aktivnosti.«
Verjetno se že pripravljate na novo šolsko leto?
»Seveda. Tudi letos bomo število krožkov še malo povečali, mislim da za osem krožkov. Med drugim se bodo naši slušatelji lahko učili igranja kitare. Pri oblikovanju programa upoštevamo želje in pobude naših članov. Urnik že oblikujemo, objavili ga bomo septembra, delati pa začeli tako, kot je običajno, oktobra.
■
Galerija središče sodobne likovne umetnosti
S projektom »Uf, industrija!« so se vključili v Evropsko prestolnico kulture
Velenjski svetniki so na zadnji seji zelo pozitivno ocenjevali delo Galerije Velenje. Vsekakor je to središče sodobne likovne umetnosti in večjih študijsko zasnovanih razstav v Velenju. Redno jo obiskujejo skupine iz velenjskih vrtcev, osnovnih šol in umetniške gimnazije.
- s m

Hi
Lani so se vključili v projekt Evropska prestolnica kulture s projektom »Uf, industrija!«, v okviru katerega je nastalo šest samostojnih in vsebinsko sklenjenih razstav, ki so predstavile razvoj šestih industrijskih podjetij v drugi polovici dvajsetega in začetku enaindvajsetega stoletja. Velenje je pri projektu sodelovalo z razstavo »Gorenje z vizijo«. Predstavljeni so bili izdelki in tržne strategije družbe Gorenje v preteklosti in sedanjosti s poudarkom na viziji prihodnosti.
Galerija Velenje je v preteklem letu izvedla veliko izobraževalnih programov, ki so bili namenjeni predšolskim, šolskim in srednješolskim skupinam ter odraslim. Večina programov je bilo vezanih na aktualne razstave (strokovna vodenja, kreativne delavnice, pogovori, okrogle mize, predstavitve, sodelovanja z umetniki idr.). Galerija sodeluje tudi pri številnih projektih drugih institucij in posameznikov.
Iz proračuna so za svoje delovanje prejeli nekaj manj kot 160 tisoč evrov, leto pa uspešno sklenili.
Državno prvenstvo v 'Beatbox battlu1
Mladinski center Velenje bo pripravil 1. državno prvenstvo v Beatbox battlu. Potekalo bo 23. avgusta na Letnem kinu ob Škalskem jezeru. K sodelovanju vabijo vse, ki jih to zanima, seveda pa je zaželeno predhodno znanje v beatboxanju.
Karibski ritmi pod Titom
Velenje, 12. julija - V toplem petkovem večeru je za tiste Velenjčane, ki poletje še vedno preživljajo doma, za kanček nostalgije po morju in lepih plažah poskrbela glasba.
Na ploščadi pred velenjskim domom kulture so doneli bobni, takšni in drugačni, mladi glasbeniki iz avstrijske skupine Panergy Stee-lorchestra pa so iz njih izvabljali ka-
ribske ritme. V ritmu soca, calypsa, sambe in tudi regi glasbe je uživalo veliko ljudi, tisti pogumnejši so tudi zaplesali. Dogodek je bil dokaz več, da se Velenje hitro prebudi, če se v mestu kaj dogaja. Da se, pa tudi to poletje skrbijo Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje.
Čeprav v Velenje ni prišel celoten 15-članski ansambel, je bil bobnarski spektakel v karibskih ritmih pravo doživetje za številne obiskovalce.
■ Bš
Adi s kitaro v Sončnem parku
Velenje, 9. julija - Da bo letos počitniško dogajanje v sončnem parku še bolj pestro kot nekaj preteklih let, so organizatorji prireditev, ki bodo vse do konca avgusta potekale pod nazivom Poletje na kotal-
kališču 3102, prejšnji torek popoldne v goste povabili priljubljenega koroškega kantavtorja Adija Smo-larja. V senci mogočnih dreves je s svojo glasbo razvajal in navdušil lepo množico obiskovalcev, med
katerimi so bile tudi cele družine. Adi je znova dokazal, da je doslej ustvaril že mnoge skladbe, ki postajajo novi slovenski zimzelenčki, saj so njegovi kitari in petju pritegnili tudi obiskovalci.
Le kdo ne pozna Adijevih največjih hitov? Tisti, ki so mu prisluhnili v velenjskem Sončnem parku, so večino pesmi tiho ali glasno peli z njim.
■ Bš
a

Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
10
KULTURA
Men
18. julija 2013
Vokalna ekstaza na Herbersteinu
Perpetum Jazzile so dokazali, da je glas najlepši inštrument na svetu, in navdušili občinstvo na razprodanem koncertu v enem najlepših poletnih ambientov daleč naokoli
Bojana Špegel
Velenje, 10. julija - Ko se je v sredo popoldne razdivjala poletna nevihta, smo vsi, ki smo se večer namenili preživeti na prelepem vrtu vile Herberstein, držali pesti, da se nebo razjasni. In se je. Tudi ozračje se ni pretirano ohladilo, kar je bil razlog več za uživanje v enem najlepših ambientov daleč naokoli, ki ga je potenciral odličen koncert
najboljše slovenske pop vokalne zasedbe Perpetum Jazzile.
Zagotovo je vseh 600 obiskovalcev od dogodka pričakovalo veliko, večina pa je dobila in doživela še več. Sredin večer je bil eden tistih, ko spoznaš, kako malo je včasih treba, da je človek preprosto srečen. Glasovi iz grl 30 mladih, odličnih pevcev in pevk, so nas skozi interpretacijo vsem znanih in manj znanih skladb v njihovi vokalni preo-
bleki res odeli v vokalno ekstazo. Tokrat napovedniki koncerta niso prav nič pretiravali.
Obskovalci so bili starostno pisani, vsem pa je bilo ob koncu dveur-nega glasbenega programa skupna želja, da bi »še«. Pevci in pevke so skozi solo nastope dokazali, da so vsak zase odlični pevci, kot celota pa vokalno delujejo tako močno, da človek kar pozabi, da je njihov edini inštrument glas. Dokazali so, da
je glas tudi najlepši inštrument na svetu. Ko so zapeli »Slovenija, od kod lepote tvoje« in glasovno upodobili »Golico«, so zamigali še tisti, ki so prej le sedeli in uživali v dogodku. Ja, tudi opazovanje pevcev ob izjemno dinamični in prikupni zborovodkinji Sandri Feketija, ali pa poslušanju Marka Črnčeca, enega naših najboljših jazz pianistov, ki jih je v nekaj skladbah spremljal na odru, je bilo posebno doživetje.
Glasovi 30 mladih grl skupine Perpetum Jazzile so odmevali v noč, ki je vrt vile Herberstein spremenila v pravljično prizorišče odličnega kulturnega dogodka. (Foto Ksenija Mikor)
Veliko boljše kot gledanje njihovih nastopov na YouTube, kjer se lahko pohvalijo z več kot 33 milijoni ogledov. Zagotovo je bil koncert eden presežkov letošnjih 29. Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje, pa čeprav so se šele dobro začele. In vse doslej so bile dobro obiskane. Tudi zato je poletje v mestu lepše.
■
Kiti bodo nasedali tretjič
Poletno mrtvilo bodo v soboto, 27. julija, razbijale ekipe, ki bodo v letnem kinu ob Škalskem jezeru iz smeti izdelovale kite - Kreativnost bodo spodbujali glasba, žar, druženje
Bojana Špegel
V glasbenem delu festivala bodo za dobre ritme poskrbeli BeatMyth, DJ Borka, DJ Bakto, DJ ZHE, Felis Catus, Synkopad, BeatMyth f. N'toko, SomelElse, Žiga Murko live act, Kite za elite 100tka & Mr. Synco-Pad f. Fat Jesus (live beatbox looping), DJ SKOR LEE, DJ pesho.
Velenje, 15. julija - V času, ko je Šaleška dolina najbolj »mrtva«, saj jo izpraznijo kolektivni dopusti, bodo v letnem kinu ob Škalskem jezeru spet nasedali kiti. »Letošnji festival bo tretji, baje se sedaj lahko govori, da smo tradicionalni,« k temu pripomni organizator zanimivega dogodka Matevž Čas. Ideja za festival se je rojevala vsaj dve leti, preden je skupaj s prijatelji in zaposlenimi v Mladinskem centru Velenje pripravil prvi festival. »Hoteli smo opomniti ljudi, da je smeti preveč. Vem, da to ni nova zgodba, ampak mi ji damo novo podobo z instalacijami, ki jih naredimo prav iz smeti.« Ob tem ime festivala ni naključno, saj iz različnih odpadkov izdelujejo kite. Takšne in drugače. Izvirne.
Letošnji festival se bo v letnem kinu zgodil v soboto, 27. julija. Začeli bodo točno opoldne, ko bo na prizorišču dogajanja zadonela glasba. »Čez dan bosta za glasbo poskrbela dva DJ-a iz Velenja. »Proti večeru bodo za glasbo skrbeli znani DJ-i in skupine, ki bodo z nami pozno v noč,« še doda naš sogovornik. Že kmalu po začetku dogajanja bodo zakurili tudi žar. »Meso prinesite s seboj,« poudari Matevž, ki pričakuje, da se bodo letos festivala udeležile nekatere »stare« ekipe, nekaj pa bo zagotovo novih. »Upam, da bo kdo presenetil. Pravzaprav vsako leto nekdo preseneti, zato me prav zanima, kako bodo letos »špri-cale« ideje, kako bo zaživela kreativnost.« Barve drugih dolin Slovenije bo zagotovo predstavljal fant iz Češnjice, ki je že najavil svoj prihod, verjetno pa se bo pridružila še kakšna ekipa iz prestolnice,« doda Matevž. Če bo dan vroč, bo zago-
Matevž Čas:»Bojda sedaj že lahko rečemo, da je festival tradicionalen.«
tovo prišel prav tudi bazen, ki ga bodo postavili v letnem kinu zato, da se bodo lahko obiskovalci in ustvarjalci kitov v njem osvežili.
Kolektivna »uživancija«
Celo popoldne bodo imele ekipe čas za izdelavo izvirnih kitov iz odpadkov, ki jim jih bo v umetniške namene »posodilo« velenjsko podjetje PUP Saubermacher. Posodilo zato, ker jih bodo po koncu festivala vrnili v njihovo zbiralnico odpadkov. Ko z Matevžem obujamo spomine na prva dva festivala, pripomni, da mu je bil osebno zelo všeč kit, ki ga je lani iz odpadnih sveč izdelala ekipa iz Velenja. »Ko so zvečer ob njem prižgali svečke, je bil kit prav veličasten. Všeč mi je bil
tudi leseni kit, ki je na koncu deloval kot klopca. Pa tisti, ki je bil narejen iz starih računov. Kita, ki ga je na veliko platno lani narisala ena od udeleženk, pa bomo letos spremenili v transparent. Ta kit se torej vrne na prizorišče.« Tudi letos bo za enodnevni festival veljalo: »Kolektivno brez obveznosti, kolektivna uživancija.«
Dogajanje na 3. festivalu nasedlega kita bo pestro, dan in nič bosta imela svoj čar. Zato ga, če boste doma, ne zamudite. Nasedle kite si boste lahko ogledali še v nedeljo, 29. julija, potem pa jih bodo odstranili. Kiti bodo spet »smeti postali«, zavest, da te s planeta Zemlja ne izginejo čez noč, pa bo morda za kanček večja.
■ bš
ALTERMATOR
Vrt na prt
Bojan Pavšek
Poletje. Tukaj, zdaj. Včasih pasje vroče, spet drugič nenapovedano nevihtno, največkrat pa takšno, klasično, kot se ga večinoma kasneje tudi spominjamo. Je obdobje, v katerem se splača plavati v naravnih vodnih virih. Je obdobje, ko se zimska oblačila skrijejo v najbolj temačne kote garderob. Je obdobje, ko je količina sprejetih sončnih žarkov premosorazmerna z našim počutjem. In je tudi obdobje, ko naše jedilnike v obilnih količinah zapolni sezonsko sadje in zelenjava. Ta v mnogih gospodinjstvih iz vrha prehranjevalne piramide izpodrine sestavine živalskega izvora, ki so po hranljivih vsebinah človeku bolj priročne v jesenskem in zimskem času. Te prehrambne rošade se še kako zavedajo trgovci, saj so poleti police, ki ponujajo sezonske povrtnine in sadje, zapolnjene do zadnjega kotička. Obenem pa so tako popolno osvetljene, s skrbno premišljenim temperaturnim razponom svetlobe, ki »umetno obarva« sadje, da je vredno nakupa. Oblike so popolne. Vsi paradižniki enake velikosti, vsi brokoliji do grama enakovredni, vsa jabolka nečrviva. Ta že skoraj pretirana popolnost zbledi ob dejstvu, da je videti hruška iz Bolivije enako kot hruška iz Slovenije. Ne glede na to, da je prva utrpela precej daljše popotovanje, ki zagotovo ni potekalo v kabini prvega razreda in raz-vajajočem tretmaju mičnih stevardes. O tem, kako in s čim je globa-lizacija in optimizacija transporta poskrbela za to navidezno enakost, je bilo napisanih že mnogo resnic in posnetih na kilometre pogosto prirejenega filmskega traku. Zato se v to problematiko ne bom spuščal globlje, kot je treba.
Fino pri vsem skupaj pa je to, da mnogim ni vseeno, kaj jedo oziroma kakšna je bila pot prehrambne dobrine od semena v zemlji do njihovega krožnika. Takšnih, ki v tem primeru ne držijo prekrižanih rok, je polna tudi Šaleška dolina. In kar je še posebej razveseljivo, najdemo med njimi vedno več mladih. Če namerno nekoliko spre-gledam uspešne ekološke kmetije in osveščene vrtičkarje, objektivne okoljevarstvene organizacije, predšolske in šolske institucije z zelenimi programi, potem je trenutno zagotovo najbolj »vroča roba« Kaja Flis. Ta mlada krajinska arhitektka, ki jo je po spletu različnih okoliščin začelo zanimati, kako bi se lahko z manj stroški prehranjevala bolj zdravo, preko Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje s pomočjo strokovnih sodelavcev in simpatizerjev ustvarja simbiozo teorije in prakse o eko vrtovih. Z znanjem, pridobljenim na fakulteti, s kreativno žilico ter prirojenim čutom za sobivanje z naravo je vzela vajeti v svoje roke. Njeno intenzivno zanimanje je v različnih kreativnih procesih preraslo v gibanje »Mladi z mladimi po srcu na eko vrtu«, ki je v svoje kolesje vpelo mnoštvo različnih ljudi in organizacij. S pomočjo medgeneracijskega sodelovanja je odprla pot ljudskemu ustnemu izročilu izmenjave vrtičkarskih znanj. Starejše generacije so s preverjenimi domačimi recepturami pomagale zapolniti manjkajoče vrzeli uspešnega vrtnarjenja, ki v preteklosti še ni bilo obremenjeno s pesticidi, tujimi sortami, genetskimi eksperimenti, umetnimi gnojili in še čim, saj v času njihove mladosti ti izhodi v sili na srečo še niso obstajali. Mreža se je spletla, poiskati je bilo treba še fizično platformo, na katero bi lahko položili prve vrtičkarske temelje. Tukaj 'ule-tijo v zgodbo' Vila Mojca, Dom za varstvo odraslih Velenje, Grilova domačija in Eko kmetija Mlinar. S pogumom, ki ga v času recesije mnogim primanjkuje, so zavihali rokave. Rezultati? Iz odpadnih materialov so ustvarili premakljive grede, ki jih lahko po koncu sezone razstavimo in pospravimo v klet do naslednje pomladi. Vzpostavili so pester asortima namakalnih sistemov, ki se prilagajajo potrebam in sortam na posamezni gredi. Tudi v teoriji njihova radodarnost ne pozna meja, saj s pomočjo strokovnjakov vsem zainteresiranim ser-virajo »eko skrivnosti«, ki so jih uspešni kmetovalci, zeliščarji in vr-tičkaiji pogosto skrivali zase. Spodbudili so starostnike, da so začeli aktivno sodelovati z mladimi. Spodbudili so mlade, da so začeli aktivno sodelovati s starostniki. Dve formuli, enak končni rezultat. Se vam ne zdi mogoče? Pridružite se jim, pa vam bo vse jasno.
PS: In še en nasvet! O tveganju in neželenih učinkih gojenja zdrave prehrane se posvetujte sami s sabo.
■
Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 11
11. julija 2013
107,8 MHz
11
^DOJQKO ¡DO Č/&S©RDSB0I
Poletje na Radiu Velenje
Vročina letos sicer ni prehuda, a v naših radijskih prostorih klima vedno čara podobo, ki jo zunaj potlej le redko srečamo. Kljub temu v studio trenutno prinašamo upanje na prijazna poletna doživetja, ki smo jih nekateri kanček že okusili in se trudimo, da tudi vam pričaramo, ne le naporne vsakdanje življenjske zgodbe, ampak tudi tisto bolj prijazno, prijetno in srečno stran našega vsakdanjika. Poleti na Radiu Velenje ohranjamo tradicionalno informativno shemo, ki jo sestavljajo poročila vsako uro (ob pol), vsak dan ob 15. uri lahko prisluhnete oddaji Aktualno, v kateri obdelamo najbolj zanimive dnevne teme, ob 16.30 nato namenjamo nekaj minut ljubiteljem kulture. Ohranjamo tudi druge najbolj zanimive oddaje, med katere vsekakor sodi sredina (ob 8. uri) Težava je vaša, rešitev je naša. Prav ponosni smo na to, koliko težav smo že uspeli razreši-
ti. Veseli pa smo tudi vseh pohval, ki jih prav tako lahko posredujete preko etra.
Je pa poletje tisti čas, ko smo tudi bolj sproščeni, ko si lahko privoščimo več glasbe, tudi po vašem izboru. Program bogatimo še z drugimi sproščenimi temami in nagradnimi igrami. Zato preživljajte poletje tudi z nami. Ne
bo vam dolgčas. Če pa želite, nas na kakšno zanimivost ali dogodek lahko tudi opozorite. Veseli bomo vašega klica. Naši kontakti: radio. velenjesiol.net ali pa 897 5003 ali 897 5004.
In še to: Zaključujemo prenovo spletne strani: radiovelenje.com je marsikomu že všeč.
■ Mz
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Anu posnela prvi videospot
Simpatična mlada Velenjčanka Anu je s filmsko ekipo posnela prvi videospot za aktualni singel Dekle z naslovnice. Za urbani del zgodbe je poskrbelo kar domače Velenje, za nekoliko bolj romantičnega pa čarobna istrska ulica Kamene priče v Balah. Prvi dan je poleg atraktivnega snemanja na tovornjaku prinesel tudi naporne priprave, saj je ekipa celotno scenografijo pripravljala kar na kraju dogajanja. Potrebno je bilo napihniti kar 200 balonov in izdelati ravno toliko papirnatih ladjic, s katerimi so okrasili staro velenjsko trafiko. Ekipo, ki je botrovala nastanku vidospota, so sestavljali mlada režiserka Nina Tratnik, direktor fotografije Dušan Grubin, scenografka Dragana Ba-čovic, asistentka organizatorka Ni-ka Brodnik in fotografinja Ksenija Mikor. Poleg filmske ekipe so pri izvedbi snemanja pomagali tudi mnogi prijazni prebivalci Velenja in Bal.
Manca je brez skrbi
Manca Špik je letos že četrtič nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Nastopila je že v letih 2005-2007, ko je s pesmijo Baila baila baila na festivalu celo zmagala. Letos je presenetila z lastno skladbo z naslovom Ni skrbi. Gre za njeno prvo povsem avtorsko delo, saj je napisala tako glasbo kot besedilo, pri aranžmaju pa ji je na pomoč priskočil Gašper Radoje-vic, sicer avtor letošnje zmagovalne skladbe Tinkare Kovač. Tokratni nastop Manci sicer ni prinesel lovorik, a kot je sama dejala, tega tudi ni pričakovala. Že v jesenskem času bo ponovno stopila na festival-
ski oder. Konec septembra se bo namreč predstavila na Slovenski popevki s čutno balado To so te reči, ki bo prav tako njeno avtorsko delo.
Osvojila največ telefonskih glasov
Med štirinajstimi izvajalci in izvajalkami, ki so nastopili na letošnjem 33. festivalu MMS, je bila tudi Ni-ka Zorjan, ki je izid svojega novega singla Nasmeh življenja sicer načrtovala že za konec pomladi. Na poziv organizatorja festivala se je odločila, da povabilo sprejme in z novo pesmijo sodeluje na festivalu. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj je Nika postala zmagovalka televizijskih gledalcev in poslušalcev, ki so sodelovali v telefonskem glasovanju. Med štirinajstimi skladbami je prav njena zbrala največ glasov in s tem največ točk v tej kategoriji. Prva uspešnica Nike Zorjan, Čas za nas, ki je postala druga najbolj predvajana slovenska skladba leta 2012, je bila odlična popotnica za Nikino nadaljnje ustvarjanje glasbe. Tokrat se je mlada prekmurska pevka odlo-
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MANCA ŠPIK - Ni skrbi
2.	MARKO VOZELJ - Nora noč je pred nama
3.	TINKARA KOVAČ - Mars in Venera
Manca Špik se je na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca, na katerem je leta 2007 s pesmijo Baila baila baila zmagala, predstavila s pesmijo Ni skrbi, za katero je napisala melodijo in besedilo. V izboru pesmi tedna na
Radiu Velenje, v soboto, 13. julija, je prepričala naše poslušalce in zmagala. V mesecu avgustu jo bomo povabili tudi v naš studio na intervju, da nam in vam pove o svojih načrtih za naprej.
f
N
N
N
N
N
N
N
N
N
■■■■■mkksskskkksk
LESTVICA
DO
A
GLASBE
čila za nekoliko drugačno, bolj mirno skladbo in spet zadela v polno.
Lemmyja daje zdravje
Kultni britanski metal bend Mo-torhead je zaradi slabega zdravstvenega stanja njihovega legendarnega frontmana Lemmyja Kilmisteija odpovedal vse nadaljnje nastope v letošnjem poletju. Skupina, ki se je drži sloves najglasnejšega benda na svetu in velja za pionirje speed metala, je že junija odpovedala tri nastope, zdaj pa je odpovedala še dodatnih šest koncertov evropske turneje. Uradnih informacij o zdravstvenem stanju 67-letnega Lem-myja ni, na zdravljenje pa naj bi moral zaradi akutnega hematoma, ki povzroča krvne strdke. Zdravniki v Berlinu so mu svetovali še nekaj tednov počitka, Lemmy pa je ob tem na spletni strani zapisal, da včasih pač ne gre drugače, kot da poslušaš zdravnike. Skupina, ki deluje že 38 let in je pred kratkim gostovala tudi pri nas, bo septembra izdala že svoj 21. album z naslovom Aftershock.
Rokova Avantura
Rok Kosmač v teh poletnih dneh predstavlja novo pesem Avantura. Po zadnjih dveh nekoliko hitrejših skladbah se Rok tokrat spet vrača k baladi. Predhodni single Le prijatelja je požel velik uspeh pri poslušalcih, seveda pa si Rok prav zato želi, da bi tudi Avantura našla svoje mesto pri ljubiteljih njegove glasbe. Avantura je ponovno avtorski projekt, tako besedilo kot tudi melodijo je napisal Rok sam, za aranžma pa je poskrbel Drago Popovic. Sicer pa ima mladi glasbenik še veliko idej in novega materiala, tako da poslušalci lahko kmalu pričakujejo še kakšno novo pesem.
V
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	AZALEA - Don juan
2.	MLADI UPI - Je sonce vroče
3.	MLADIKA - Najino hrepenenje
4.	RUDI ŠANTL - Brez muzike življenja ni
5.	NAVIHANI MUZIKANTI - Glasbeni problem
6.	BISERI - Punči, ni debate
7.	DONAČKA - Pravi kavboj
8.	ANSAMBEL BRATOV AVBREHT - Očka zakaj tajiš
9.
... več na www.radiovelenje.com
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N
J
SONS
Skupina Sons v letošnjem letu praznuje 12
let glasbene kariere. V tem času so fantje posneli preko 35 avtorskih pesmi in nastopili več kot 550-krat. Po zatišju se vračajo na sceno z novo skladbo z naslovom Rožmarin, ki jo je z vokalom obogatila primorska pevka Evelin Rijavec.
ŽAN SERČIČ
Komaj 18-letni Žan Serčič je bil najmlajši tekmovalec v bitki za prestižne nagrade letošnjega MMS-a. Predstavil se je s popolnoma avtorsko skladbo Ljubezen na prvi pogled, za katero je v celoti sam napisal besedilo in glasbo ter sam odigral vse inštrumente.
ALEKSANDER MEŽEK
Legendarni slovenski glasbenik, katerega življenje in ustvarjanje je bilo ves čas razpeto med rodno
r-ttl	n	kJ
... na fcrcrtk«		
Gorenjsko in Londonom, bo danes zvečer (18. julija) nastopil v atriju Velenjskega gradu. Ob uspešnicah, kot sta Siva pot in Julija, bo predstavil tudi nekatere novejše skladbe z letos izdanega albuma Ljubljana po Londonu.
ESKOBARS
Po klubskih in akustičnih koncertih Eskobars letošnje poletje nastopajo na velikih festivalskih odrih in hkrati pripravljajo material za novi album. Izšel bo letošnjo jesen, večina materiala pa je že posnetega. Na albumu bosta tudi že predstavljeni skladbi Vidim ti v očeh in Ni dovolj.
ŠPELA GROŠELJ
Posnela je vidospot za aktualno skladbo Češnja na torti. Snemali so v Ljubljani, režiser Bogdan Zalokar pa si je zamislil plesno obarvan spot, v katerem je s Špelo nastopil plesalec Matej Bedič. Sicer pa Špela že pripravlja novo hudomušno skladbo, ki jo bo predstavila predvidoma septembra.
107,8 MLggm
Radio Velenje
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
12
18. julija 2013
^ Dejan Tonkli je v Šoštanju deklica za vse. Direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop in še kdo so ga zadnje dva meseca pogrešali. S potovanja se je vrnil še pravi čas, da je pomagal nuditi gostoljubje Ani Desetnici. »Tale Ana je lepa, bistra, očarljiva, tudi nasmeje. Ni kaj! Ampak Kolumbija in Kolumbijke ... Videti to je pa nekaj, kar ostane za vedno.«
Svetnica Mestne občine Velenje Terezija Jaklič svojima kolegoma Rolandu Kaligaru in Janezu Podborniku, ki sta se takole smejala, ko ju je skušala nekaj »prepričati: »Pa se pogovarjaj z 'dedi'!? Saj nič ne razumejo!«
t
Zdenka
Kodrič, profesorica z osnovne šole Gorica, je bila nekoč aktivna in zagreta članica mladinske organizacije, sindi-kalistka in po potrebi »glasna« v delovnem kolektivu. V vrstah mladih je nekoč sodelovala tudi v »Titovi štafeti« po Šaleški dolini. Ob nedavnem obisku v Beogradu in Hiši cveta si še enkrat zaželela ogledati prav tisto palico, ki jo je nekoč nosila. Le kaj ji je namignila ob spominu na mladostne ideale in sanjah o lepi prihodnosti?
Bila je mrtva in spet živa
V brazilski bolnišnici je po normalnem porodu na svet prijokala deklica Yasmin, ki pa je kmalu nehala dihati. Zdravniki so jo skušali oživiti, trudili so se skoraj eno uro, a je vsa oprema kazala, da deklica ne diha in nima srčnega utripa. Ker jim torej ni uspelo, so deklico razglasili za mrtvo. Medicinska sestra, ki je rojstvu prisostvovala, je pove-
dala, da dojenčice ni želela poslati v mrtvašnico, in je zato prosila, če jo lahko položijo v bolnišnično kapelico. »Bila je majhen angelček, otročiček. Nisem je mogla poslati v mrtvašnico,« je povedala in dodala, da je deklico umila in oblekla ter da sploh ni bilo dvoma, da je mrtva. »Lahko vam zagotovim, otrok je bil mrtev. Njene zenice se niso odzivale na svetlobo, bila je bleda in modrikasta. Sploh ni kazala znakov življenja,« je dejala sestra. A vendar je Yasmin živela. V trenutku, ko se je od dojenčice prišla poslovit njena babica in so Yasmin vendarle nameravali odpeljati v mrtvašnico, je deklica premaknila nogo. Babica je takoj poklicala medicinsko sestro, ta pa ji je odvrnila, da je bil to le krč. Vendar je deklica odprla oči.
»Sprva nisem mogla verjeti, potem pa sem videla, da diha,« je povedala babica. Sledilo je nepopisno družinsko veselje.
Angleško dete v slovenski zibelki?
Ni novica, da se svetovni mediji že nekaj mesecev ukvarjajo z otrokom princa Williama in voj-vodinje Catherine, vnuka angleške kraljice Elizabete II. in njegove žene. Potem ko smo izvedeli vse o kraju in načinu poroda, pa o darilih, o prihodnjem bivališču, spominkih za vse državljane in še kaj, je v javnosti zaokrožil tudi bolnišnični jedilni list vojvodi-nje. Seveda nihče ni pričakoval, da bo ta podoben tistim, ki jih porodnice uživajo v naših bolnišnicah, vendarle pa predstavljeno marsikje vzbuja zavist. Na jedilniku so namreč celo pregrešna kosila in večerje s tremi hodi; naročiti pa je mogoče kremno paradižnikovo juho, jagnječje zarebrnice, pečenega piščanca po mediteransko, sadne krožnike in podobno. Če voj-vodinji ponujeno ne bo po volji, bodo zanjo seveda pripravili tudi kaj drugega, vse to pa bo spremljala za porodnice precej neobičajna pestra ponudba vin in šampanjca. Po odhodu iz porodnišnice bo no-vopečena mamica z otrokom za šest tednov odšla v dom svojih staršev in - kdo ve - morda bo s seboj
odnesla tudi darilo, ki ji ga ob rojstvu pošilja Slovenija: posebno zibelko gorenjske inovatorke Erike Drobnič.
Namaz pivovarstva
Sodeč po minuli prireditvi Pivo in Cvetje, Slovenci precej dobro poznamo pivovarstvo. Le tisti, ki vsaj začasno zapustijo rodno deželo in obiščejo Veliko Britanijo ali katero od njenih kolonij, pa spoznajo še en proizvod pivovarstva - namaz Marmite. Ideja omenjenega namaza se je uresničila, ko je ob koncu 19. stoletja nemški znanstvenik Justus von Liebig ugotovil, da je mogoče pivski kvas spremeniti v koncentrat, ga shraniti v kozarce in pojesti. A Nemcem zamisel ni bila preveč všeč, so jo pa na začetku 20. stoletja upora-
sten namaz želel na kateri koli strani kruha. Je pa namaz zadnje čase precej priljubljen pri vegetarijancih v vseh državah.
Najstnik mislil, da je našel truplo vesoljca
V Južnoafriški republiki se je 17-letni Curt-Leigh Dixon sprehajal. Med pohajkovanjem je zagledal skrivnostno truplo s suhljatimi rokami, ozko glavo in orjaškimi zobmi - bil je prepričan, da je našel truplo vesoljca. Najdbo je fotografiral in v domačem mestu ter na spletu se je hitro razvila debata o tem, ali vesoljci res živijo med nami. »Truplo je bilo videti mumificirano in nagubano in ni bilo podobno nobeni živali na svetu,« je povedal oče Dixon. Lokalna veterinarka Magdalena Braum, ki je imela priložnost truplo vide-
bili Britanci. Iz izvlečka pivskega kvasa izdelan namaz ima močan značilen okus, je slan in zelo hranljiv, zato so ga v prvi svetovni vojni dali britanskim vojakom kot del obvezne vojaške prehrane. Sedaj ga obožujejo predvsem Britanci in prebivalci Nove Zelandije - drugje se zdi, kot da ga ni človeka, ki bi tovr-
ti od blizu, pa je kaj hitro razkrila, da gre za mladega pavijana. »Gre za novorojenega pavijana ženskega spola, s popkovino, ki je še vedno pritrjena na telo. Najverjetneje je poginila zaradi ugriza v lobanjo, kmalu po rojstvu. Možno je, da jo je ubil starejši samec, ki se je boril za prevzem oblasti nad krdelom,« je
pojasnila veterinarka. Truplo je po njenem mnenju mumificirano zato, ker ga je mati verjetno še nekaj časa mrtvega prenašala okoli, kar pri pavijanih ni redko.
Brezdomec v
■ tv	•
hišnem priporu
Italijanski brezdomec Domenico Codispoti je star 48 let in je stari znanec policije. Večkrat so ga že obravnavali zaradi ropa, tatvine in prodaje mamil na ulicah Milana, a mu doslej niso namenili tako zanimive kazni kot tokrat: Codispoti si je namreč zaslužil dve leti pod posebnim nadzorom in v hišnem priporu. Zgodba ne bi bila tako nenavadna, če bi seveda Domenico imel dom. Ker ga nima, mora kazen služiti na milanski ulici Pisani. Vsak večer se tako ob 21. uri pojavi na dogovorjeni ulici pri hišni številki 22, od koder se ne sme premakniti
vse do 7. ure prihodnjega dne. Ko sonce zaide, pride tudi policijska patrulja, ki preverja, ali je »doma«. Co-dispoti pravi, da bi kazen raje preživel v ječi, kjer bi imel vsaj posteljo, toplo vodo in hrano. A ne - oblasti vztrajajo pri alternativni kazni.
Slike so simbolične
Visoka napetost
Poslanci stranke dveh pomembnih Velenjčanov so zahtevali izredno sejo Državnega zbora o 6. bloku TEŠ. V tem organu je sicer že brez razprave o energetiki dovolj visoke napetosti.
Stranska vrata
Mnogi ljudje radi očitajoče govorijo, da v nekatere organe ali ordinacije pomembni ljudje vstopajo kar skozi stranska vrata. Na velenjski občini ni tako. Tu skozi stranska vrata vstopajo vsi obiskovalci občinske hiše. Začasno.
Dobro je slabo
Pri nas se v raznih podjetjih preveč hvalijo, koliko ljudi so lahko odpustili zaradi modernizacije proizvodnje. Lepo bi bilo, če bi se hvalili, koliko so zaradi tega več naredili. Odpuščanje pač ni vedno dobra vrlina.
Ne po domače
V Šaleški dolini vztrajajo, da naj bo na čelu TEŠ-a domačin. Saj to nikoli ni pomenilo, da ga vodijo po domače.
Naša kokoš
Nekoč smo bili enotno prepričani, da bo naša kokoš nesla zlata jajca. Zdaj je nekateri celo ne bi imeli niti za nadaljnjo rejo.
Zastoji
Ne jezite se, če morate z vozili stati na cestah. Če so zastoji zaradi gradbenih strojev, smo lahko še kako veseli.
Dolgovi
Zadnji čas še posebno veliko govorimo o državnih dolgovih. Šalečani ob tem opozarjajo, da ne smemo pozabiti na še en dolg države: na dolg do Šaleške doline.
Razprodaje
V času očitkov, da bo država razprodala nekatera naša podjetja, so se v trgovinah res začele razprodaje. Tu ljudem ni treba tako paziti, kdo kaj prodaja, ampak, kaj bodo kupili. Včasih jih lahko poceni nakup drago stane.
Za premislek
Tudi cesta, ki je sploh še ni, nam je že odpeljala veliko delovnih mest.
Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 13
11. julija 2013
MED VAMI
13
Velenjska plaža je »in«
Obisk velik, obiskovalci zadovoljni - Kopanje v Velenjskem jezeru še vedno na lastno odgovornost - Občina kljub temu poskrbela za reševalce iz vode
Bojana Špegel
Velenje, 14. julij - Konec meseca junija so s priložnostno prireditvijo zaključili prvo fazo urejanja okolice Velenjskega jezera, v okviru katere je velenjska občina uredila predvsem območje ob čolnarni. Da se to že obrestuje, smo se prepričali v nedeljo popoldne, ko smo obiskali to vse lepše rekreativno področje. Obiskovalcev je bilo toliko kot na kakšni obmorski plaži. Tudi kopalcev in jadralcev ni manjkalo.
Že ob prihodu na parkirišče je bilo jasno, daje v sončnem in vročem nedeljskem popoldnevu osvežitev ob Velenjskem jezeru poiskalo veliko ljudi. Težko je bilo najti prosto parkirno mesto. In čeprav je okoli 18. ure sonce že izgubljalo svojo moč, je bila plaža polna. Tako na travnatih površinah nad pomolom kot tik pod čolnarno. Novi najemnik gostinskega lokala pri čolnarni je poskrbel ne le za več miz in stolov, ampak tudi za ležalnike. In večina je bila polnih.
Kopanje, jadranje, 'hrčkanje' ...
Ob vodi se je prav tako »dogajalo«. To je bil prvi dan, ko so obiskovalcem ponudili vodni zor-bing, ki bo sedaj kopalcem pestril kopalne dneve
vse poletje. Jaka Lešnik, ki ga je upravljal, nam je povedal: »Gre za hrčkanje v napihljivih žogah, v katerih omogočamo hojo po vodi. Namenjeno je predvsem otrokom, čeprav se za hrčkanje odločajo tudi odrasli. Starostne omejitve pravzaprav ni. Posameznik gre v žogo, ki jo potem napihnemo in spustimo v vodo. Lahko dela prevale, skače, poskuša hoditi. Doslej so bih še vsi, ki so poskusili, navdušeni. Vesel sem, da se je v zadnjem času več vložilo v to področje, da se končno

dobilo pravo plažo. Že lansko leto sem z vnuki prihajal sem in so zelo uživali, letos so takoj po prihodu na počitnice spet želeli sem. Pravzaprav so komaj čakali, da pridejo v Velenje in da gremo na velenjsko plažo. Voda pod čolnarno je malo višja, zanimiv jim je tudi trampolín na travniku. Zelo sem vesel, da se to področje res razvija kot pravi center vodnih športov. Prav je, da je kopališče dobilo sanitarije in pitno vodo. Sedaj se da tu preživeti ves dan. Mi smo danes tu tudi jedli, tega lani ni bilo. V lepem vremenu je tukaj preživeti cel dan prav čudovito,« nam je povedal.
Prestavili smo se še po plaži, kjer nam je še kar nekaj kopalcev povedalo, da radi prihajajo na velenjsko plažo. Eni tudi vsak dan. In tako bo, so dodali, dokler bo poletje razvajalo z vremenom in bodo dneve preživljali v dolini.
Ker se tudi na MO Velenje zavedajo, da se v poletnih mesecih vse več ljudi tudi kopa v Velenjskem jezeru, so letos drugo leto zapored naročili monitoring Velenjskega jezera, s pomočjo katerega lahko obiskovalce seznanjajo s kakovostjo jezerske vode. Meritve opravljajo na območju pri čolnarni, rezultati tedenskih meritev pa so dostopni na naslovni strani spletne strani Mestne občine Velenje www.velenie.si ter izobešeni pri čolnarni in na recepciji Avtokampa Jezero. Rezultate meritev bodo uporabili tudi v postopkih določitve Velenjskega jezera za kopalno vodo. Za monitoring Velenjskega jezera, ki ga opravlja Inštitut ERICo, bo Mestna občina Velenje v letošnjem letu namenila 2.635 evrov.
nekaj dogaja. Opažam, da prihajajo tudi tujci, kar je res super. Ob vodi pa uživa tudi veliko domačinov.«
\el® rtrtVC
Jaka Lešnik: »Hrčkanje je zanimivo za vse generacije.«
Andrej Kuzman: »Danes sem tukaj s tremi vnuki. Komaj čakajo, da pridejo sem.«

VCOVCOM05
»Preprosto čudovito«
Na obali smo srečali tudi mestnega svetnika Andreja Kuzmana, ki je nedeljski dan skoraj v celoti preživel ob Velenjskem jezeru. Povedal nam je: »Velenje je z zadnjimi izboljšavami res
Ko se pogled ustavi pod čolnarno, je res tako kot na pravi
plaži. Celo ležalnike ponujajo.
Eni na plaži, drugi v vodi. Vsi pa so uživali.
Velenjsko jezero še nima statusa kopalne vode, zato se vsak kopalec tam kopa izključno na lastno odgovornost. Kljub temu so na MO Velenje poskrbeli, da bo ob vročih dneh na območju pri čolnarni prisoten tudi reševalec iz vode.
■
Tudi konjeniki bi morali čistiti iztrebke
Občinski redarji redno preverjajo, kako občani čistijo iztrebke za svojimi hišnimi ljubljenčki - Tudi konjski iztrebki niso izjema, le kršitelje je težje »ujeti« - Globa znaša kar 400 evrov, redarji velikokrat tudi opozarjajo
Konjski iztrebki motijo tako rekreativce kot sprehajalce na poteh okoli velenjskih jezer. Vodniki konj bi jih po odloku
morali počistiti za seboj.
Velenje, 12. junija - Spet smo šli po sledi opozorila naših bralcev. Nekdo nas je namreč opozoril, da kot redni sprehajalec po rekreativnih poteh okoli Škalskega in Velenjskega jezera redno videva konjske iztrebke, ki jih nihče ne počisti za konji. To je moteče predvsem ob prvem mraku, ko lahko kakšen kupček sicer zelo cenjenega naravnega gnojila spregledamo in čevelj dodobra namočimo vanj. Še težje pod noge ves čas gledajo tekači, ki jih konjski
iztrebki prav tako motijo. Mnogi verjetno niti ne vedo, da je po veljavnem Odloku o splošnem redu in miru v MO Velenje treba čistiti tudi konjske iztrebke.
Vodnikov konj še niso oglobili
Vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja Sonja Glažer nam je povedala: »Velenjski mestni odlok jasno določa, da
morajo vsi lastniki živali počistiti iztrebke za svojimi živalmi. Ker smo opažali, da redko kdo počisti iztrebke konj, smo z določbo odloka pisno seznanili Konjeniški klub Velenje, kjer so nam zagotovili, da so s tem seznanili vse svoje najemnike boksov. Res pa je, da v okolici velenjskih jezer jezdijo tudi konjeniki iz drugih koncev Slovenije, ki pa verjetno odloka ne poznajo.« K temu je dodala, da občinski redarji redno opravljajo kontrole tudi na območju rekre-
ativnih poti. Doslej niso globe izrekli še nobenemu konjeniku, predvsem zato, ker ga mora redar dobesedno uloviti pri dejanju in mu ga tudi dokazati. To pa ni lahko. Pozneje ugotavljati, čigav konj je za sabo puščal sledi po rekreativnih poteh, pa je skoraj nemogoče. Glažerjeva je v četrtek skupaj z redarji opravila ogled rekreativnih poti okoli jezer. Na treh mestih so našli konjske iztrebke.
Vse manj pasjih kakcev
Čisto drugačno sliko kaže upoštevanje odloka pri lastnikih in vodnikih psov. Naša sogovornica nam je povedala: »Opažamo pa, da se je stanje pri vodnikih psov močno izboljšalo. Čeprav še vedno slišimo, da je po mestu polno pasjih iztrebkov, to ne drži. Večina lastnikov ima s seboj vrečke za pasje iztrebke
in jih tudi uporablja. Naši redarji so zelo veliko prisotni v Sončnem parku, kjer po novem lahko sprehajajo tudi pse. Lahko povem, da so ob zadnji kontroli več kot uro in pol opazovali vodnike psov. V tem času jih je bilo v parku 10, od tega so 3 psi opravili potrebo. Vsi lastniki so počistili za njimi. Napredek je viden, res pa je, da se še vedno najdejo posamezniki, ki za psi ne počistijo. Takšnim seveda napišemo globo. Tudi letos smo jih kar nekaj,« nam je še povedala Sonja Glažer.
Ob tem smo izvedeli, da je po odloku vodnik psa dolžan sam poskrbeti, da ima vrečke za odpadke vedno v žepu. Vodnika mora na zahetvo redarja pribor za odstranjevanje iztrebkov tudi pokazati. V pasja stranišča vrečk ne nameščajo več, saj so takoj izginile. Dogajalo se je celo, da so jih ljudje jemali cele kolute, da so jih doma uporabljali za hrambo zelenjave. Polno vrečko sedaj lahko lastnik psa odvrže v vsak koš za smeti na javnih površinah, saj v njih še vedno zbirajo vse mešane odpadke.
■ Bojana Špegel
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
14
VI PISETE, OBJAVA
18. julija 2013
Topolšica ima spet trgovino!
Krajanom ni treba več po vsako žlico soli do Šoštanja
Topolšica, 15. julija - Zdraviliška Topolšica, drugi največji kraj v občini Šoštanj, je bil, odkar je zaradi stečaja podjetja Koroška trgovina zaprl vrata Market Toplica, brez trgovine.V njej so krajani in turisti pred tem lahko kupovali živila in mešano blago. Resnici na ljubo so se številni že pred zaprtjem trgovine pogosto pritoževali nad ponudbo in pomanjkanjem osnovnih živil v njej. Občina Šoštanj se je vse od zaprtja trudila Topolšici zagotoviti trgovino. Razmi-
šljali so že o tem, da bi jo odprli v večnamenskem domu. Potem pa jim je uspelo dobiti dovoljenje stečajne upraviteljice, da lahko trgovino uredijo in odprejo v istih prostorih. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je prostore obnovila in v ponedeljek so trgovino kupcem že odprli. Slavnostno otvoritev pa načrtujejo za 25. julij. Krajanom tako od ponedeljka ni več treba po vsako žlico soli v najbližji Šoštanj ali kam drugam.	■ mkp

Poroka je eden od nepozabnih trenutkov, ki jih pomnimo vse življenje, zatrjujejo eni. Tega se zaveda tudi vodja ansambla bratov Avbreht Dani Avbreht, ki je pred dnevi z nošenjem križa v družbi prijateljem dokazoval, da je konec njegovega brezskrbnega samskega življenja. Pod njim se je ob hudi pripeki močno potil in od časa do časa izdihnil, da je nošenje harmonike in vlečenje njenih mehov veliko, veliko lažje opravilo. Ker pa je kot muzikant iznajdljiv, je leseni križ kar dobro unovčil. Vsakemu, ki je
obstal ob njem, je dal košček odrezanega križa, za kar je moral primakniti kakšen evro. Kar nekaj se jih je menda nabralo. In prav mu bodo prišli. Na to potenje pot križem je sicer sedaj že najbrž pozabil. Mi pa smo slišali, da mu »prijatelji« pripravljajo še eno presenečenje. To sicer fizično ne bo tako naporno, bo pa moral najbrž globoko seči v žep. Menda ga čaka še šranga, saj bo moral po nevesto v drugo vas. Mu bo vsaj jasno, da dekleta niso poceni stvar.
■ vos
Igrali so se srednji vek
V nedeljski muzejski ustvarjalno na Velenjskem gradu so nastajali srednjeveški grbi
Velenje, 15. julija - V Muzeju Velenje že vrsto let pripravljamo poletne muzejske ustvarjalnice, v katerih spoznamo različne segmente tega zelo zanimivega obdobja naše preteklosti. Minula nedelja je na
oklepom se skriva prijatelj ali sovražnik. Zato je imela vsaka plemiška družina svoj grb, na katerem so bile pogosto upodobljene družinske značilnosti ali posebnosti in se je tak grb prenašal iz roda v rod. Ven-
Velenjski grad privabila otroke, ki jih zanima, kako je potekalo življenje v srednjem veku.
Tokrat smo se posvetili grbom. Otroci so ugotovili, da so bili grbi zelo pomembni, saj je to, da so bili vitezi ustrezno označeni, pomenilo, da so imeli svoj grb narisan na ščit, ki so ga držali v rokah. Grbe so imeli pogosto tudi na oblačilih in ogrinjalih za konje. V spopadih je to pomagalo ugotoviti, pod katerim
dar pa grba ni bilo preprosto ustvariti. Obstajala so namreč posebna pravila, ki so določala, kakšen je lahko grb. Otroci so jih spoznali ob slikovnem gradivu. Na razstavi Šaleška dolina med 10. in 17. stoletjem smo si ogledali še grbe plemiških družin, ki so v srednjem veku živele v naši dolini in se ob predmetih, freskah in maketah v mislih prestavili v čas, ko so na gradu še živele grajske gospodične in gospo-diči. Da pa nismo ostali samo pri sanjarjenju, je poskrbela Andreja Zelenik, ki je pripravila ustvarjalne delavnice, v katerih so se nadobudneži spremenili v prave viteze in princeske. Izdelali so si namreč kronice, meče in ščite, ki so jih opremili s pravimi srednjeveškimi grbi, in kaj kmalu se je grajski atrij spremenil v pravi turnirski prostor, kjer so se vitezi bojevali za čast in roko izbrane grajske gospe. ■ Tanja Verboten, foto: Nina Časi
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem v nailh medlllh!
časopis/vldeostrani/radio
038981750
Popolnoma nova, a že brezčasna!
Nova Opel Cascada izžareva odličnost tako z odprto kot tudi z zaprto streho, čiste linije odražajo predanost eleganci in slogu. Od spredaj je na prvi pogled prepoznavna kot Opel, le da je vsaka podrobnost izpopolnjena. Natančno izklesana in vpadljivo masko hladilnika, razkošna mreža pod njim, značilne LED luči za dnevno vožnjo in elegantne kromirane okraske. Diskretno oblikovan izbokel pokrov motorja odraža moč, ki se skriva pod njim.
AVTO CENTER CELEIA
Mariborska 107,3000 Celje tel.: 034254600
www.ac-celeia.si,¡nfo@ac-celeia.si
AVTO CENTER CELEIA, PE JAKOPEC Kosovelova 16,3320 Velenje tel.: 03 89714 60 avtohisajakopec@siol.net
Elegantna nova Opel Cascada v glamurozni svet kabrioletov prinaša zanesjivouporabnost v vseh letnih časih. Kaj še čakate? Prepričljiva visoka kakovost, dinamična oblika in izjemne lastnosti - to je avtomobil, ki si ga že dovolj dolgo obljubljate.
Vrhunska vozna dinamika
Tako privlačen videz si zasluži tudi najboljšo vozno dinamiko. Od preverjene napredne tehnologije podvozja je Cascada opremljena z Oplovo vzmetno nogo HiPer-Strut spredaj in Wattovim členom v zadnjem vzmetenju. Pri tem je pomembna tudi izjemno visoka tor-zijska togost, ki omogoča popolno izkoriščanje vseh prednosti naprednega vzmetenja.
Torzijsko togost zagotavljajo prečne ojačitve na spodnjem delu vozila ter posebna stebrička A z visoko trdnostjo, ki sta ojačana s cevastim jeklom z visoko natezno trdnostjo. Poleg zagotavljanja strukturne togosti, je to dobra osnova za natančno krmiljenje, enakomerno vožnjo in izjemne vozne lastnosti.
Splošna togost konstrukcije in sprednje vzmetenje HiPerStrut sta tudi pomembna dejavnika vrhunskega udobja pri vožnji ter izjemno nizke ravni hrupa, tresljajev in neprijetnih zvokov zaradi obremenitev. Še ena prednost take konstrukcije je, da omogoča, da je na model Opel Cascada mogoče namestiti 20-palčna platišča brez predelave. Wattov člen v zadnjem vzmetenju pa omogoča optimalno natančen kolotek. Če temu dodamo še sistem Opel FlexRide® in
Drogova sta elegantno skrita,ce pa bi ju potrebovali, bi se na podlagi signala za varnostne blazine sprožila hitreje, kot lahko pomežiknete.
Napredni sistemi za pomoč vozniku
3 različne nastavitve podvozja, to pomeni, da lahko kadarkoli in kjerkoli natančno izberete, kako se želite voziti.
funkcionalnost
Pri udobju so najpomembnejše prav podrobnosti. V novem modelu Opel Cascada raven udobja in priročnosti ni le privlačnega videza, temveč popolnoma prilagojena vašim potrebam. Prezračevani sedeži, najsodobnejša navigacija, čist in dinamičen zvok ter enostavna povezljivost vam omogočajo, da si ustvarite popolno vzdušje in okolje.
Vsestranska
V novi Cascadi vas obdaja toga varnostna struktura, ojačana z dodatnimi prečnimi drogovi. Zgradba vključuje vse potrebne elemente za absorpcijo udarca in razpršitev sil. Elegantna stebrička vetrobranskega stekla sta ojačana s kaljenim jeklom in skrivata čvrsta ojačitvena drogova iz valjanega jekla, ki segata do konstrukcije pod vrati. Vrata so ojačana z diagonalnimi zaščitnimi drogovi, ki preprečujejo upogibanje. Na zadnjem delu sta drogova - zaščita v primeru prevrnitve - pritrjena na najmočnejši del zadnje konstrukcije.
Izmed številnih sistemov velja izpostaviti dva najsodobnejša. Sistem kamere Opel Eye ima 4 funkcije, ki so namenjene zagotavljanju večje varnosti in bolj sproščene vožnje.
Kolikokrat ste že spregledali prometni znak? S sistemom za prepoznavanje prometnih znakov (TSA) boste težje spregledali opozorila ali omejitve hitrosti. Poleg običajnih omejitev hitrosti novi sistem zaznava tudi začasne omejitve hitrosti (in to tudi v dežju, sneženju ipd.) in jih prikaže na zaslonu. Kamera Opel Eye s sistemom za opozarjanje na spremembo voznega pasu (LDW) zaznava tudi vožnjo čez črto, ki označuje vozni pas. Funkcija sproži zvočno in slikovno opozorilo, če črto voznega pasu prevozite, ne da bi vklopili smernik.
Prikaz razdalje sledenja (FDI) meri razdaljo do vozila pred vami in vas s prikazom na osrednjem zaslonu opozori, ko se vozilu pred sabo nevarno približate. Neupoštevanje varnostne razdalje še ne pomeni, da se boste zaleteli v vozilo pred vami, a kmalu boste cenili ta sistem tudi zato, ker se z njim lahko izognete plačevanju morebitnih kazni zaradi premajhne varnostne razdalje.
Sistem za opozarjanje na nevarnost trčenja v vozilo pred vami (FCA) v primeru nevarnosti trčenja sproži zvočno in slikovno opozorilo. Razdaljo sledenja lahko nastavite, kar je izredna prednost zlasti v slabih vremenskih ali osvetlitvenih/ svetlobnih razmerah.	epp
Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 15
11. julija 2013
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Značilnosti energetsko učinkovitih zgradb zbrane na portalu
Spletna stran Nacionalna energetska pot zbira podatke o zgradbah iz vse Slovenije - Med njimi so tudi stavbe Šolskega centra Velenje (ŠCV) in Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC)
Zala Fendre
Pasivna hiša na MIC-u je bila zgrajena leta 2011 in je najnovejša od štirih objektov. Znana je tudi kot MIC4, v katerem so poslovni prostori ekipe Energetskega inženiringa Šolskega centra. Pasivna hiša je energijsko varčna hiša, objekt pa je natančneje opisan in predstavljen na spletni strani Nacionalna energetska pot (NEP), ki nudi ogromno bazo gradbenih in drugih podatkov obnovljenih ali novih zgradb.
Opis pasivne hiše na NEP-u
Za lažjo predstavo, o čem spletna stran govori, vzemimo za primer že
omenjeni objekt na MIC-u. V opisu je zajet tip zgradbe, kakšno je pridobivanje termo solarne toplotne in fotovoltaične energije, kako je izvedeno prezračevanje, notranja razsve tljava ter nadzorni sistem, za konec pa sledi splošen opis stavbe (direkten spletni dostop do tega objekta je: http:// nep.vitra.si/ukrep. php?h=&id=466).
Pasivna hiša je del Energetskega poligona MIC, ki je vključen v ŠC Velenje. Stavba je manjša eksperimentalna zgradba, ki je v celoti zgrajena iz lesa in postavljena na betonsko kletno
etažo, v kateri je nameščen bazen s približno 100 m3 vode. Etaža je razen seveda proti zemlji toplotno izolirana s penjenim steklom, zaradi česar se toplotna energija preko bazena skladišči v zemlji. Hiša, velikosti 64 m2, ima dve nadstropji, toda zgoraj je zaradi nagnjene enokapnice, ker so tam fotovol-taični paneli, za polovico manj uporabne površine kot spodaj. Vsi obnovljivi viri energije so nameščeni na toplotno črpalko, ki ogreva oziroma hladi celotni
objekt. V poletnem času se hiša ohlaja s pomočjo pasivnega sistema, ki zemlji preko obtočnih črpalk mimo toplotne črpalke odvzame nizke temperature. Objekt se napaja izključno iz obnovljivih virov

Hiša je lahko samooskrbna
energije iz celotnega energetskega poligona in je energetsko neodvisen. Hiša je samozadostna, saj je skupna poraba energije nižja od proizvedene. Izkorišča sončno energijo ter notranje vire z minimalnimi toplotnimi izgubami, zato dodatno ogrevanje ali hlajenje skorajda ni potrebno. Tam, kjer je streha pošev-
na, je nameščena sončna elektrarna z močjo 10 kW, ki proizvede več energije, kot je objekt potrebuje za lastne potrebe. Še več tehničnih značilnosti in podatkov zgradbe boste našli na spletni strani NEP.
Namenjena komu in zakaj?
Nacionalna energetska pot omogoča uporabnikom, da ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije vidijo v realnem sta-
vsem v povečani kvaliteti bivanja, manjših stroških energije in manjšem obremenjevanju okolja.
Spletna stran je namenjena ljudem, ki načrtujejo gradnjo, upravnikom javnih in zasebnih stavb, gospodinjstvom, ki se odločajo za investiranje v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Z zbranimi podatki o zgradbah si lahko pomagajo tudi institucije formalnega izobraževanja in organizatorji neformalnega izobraževanja. Informacije so koristne tako za investitorje, ki si na osnovi prime-
Pogled na južno in vzhodno stran samooskrbne hiše
Vstopna stran NEP
Tipična stran predstavljene stavbe in ukrepov
nju. V današnjih časih je energija predraga, da bi jo zaradi nevednosti 'metali skozi okno' in po nepotrebnem obremenjevali okolje, zdravje ter denarnico. Že od leta 1994 si energetski svetovalci prizadevajo udejanjiti energetsko kulturo v gospodinjstvih. Prednosti so pred-
rov olajšajo odločitve za energetsko učinkovito naložbo. Stran je tudi odličen učni pripomoček za učitelje, dijake in študente, izvajalci pa si z ogledom dobrih primerov prakse osvežijo znanje ter vidijo delo konkurence.
■
Šoštanjski veterani na Triglavu
Slovenske veteranske in borčevske organizacije so letos pripravile že 28. spominski pohod na Triglav, ki se je začel v petek, 12. julija zjutraj, zaključil pa v soboto popoldan na zaključni prireditvi na Rudnem polju na Pokljuki. Spominski pohod veteranskih organizacij na Triglav organizirajo Zveza veteranov vojne za
trinajst veterank in veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj, devetim med njimi pa je uspelo osvojiti vrh očaka.
Pohodnike je ob povratku na cilj na Pokljuki pozdravilo več tisoč ljudi iz vse Slovenije, ki spoštujejo partizanske vrednote in cenijo slovensko zmago v osa-
Šoštanjske veteranke in veterani na vrhu Triglava
Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Zveza slovenskih častnikov in Zveza borcev za vrednote NOB. Pohoda na Triglav, ki jim predstavlja simbol upora in slovenstva, se vsako leto udeleži več sto ljudi iz vse Slovenije in zamejstva. Na najvišji slovenski vrh je tokrat stopilo 433 pohodnikov, ki jim je bilo letos vreme bolj naklonjeno kot lani, saj jih ni močil dež ali celo sneg. Spominskega pohoda na Triglav se je letos tretjič udeležilo tudi
mosvojitveni vojni in se na Rudnem polju udeležijo zaključne prireditve s kulturnim programom. Zbrane je nagovorila predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je izpostavila pomen soglasja in pozvala zbrane, naj pomagajo graditi Slovenijo prihodnosti.
V Šport hotelu Pokljuka si je bilo možno ogledati razstavo likovnih in kiparskih del 21. Triglavske likovne galerije.
■ OZVVS Šoštanj
Po sledeh prednikov na Gorenjsko
LU
LLLLL
LUJJ
Veselo smo se podali na pot v zgodnjih jutranjih urah, kar se za vnete planince spodobi. Avtobus smo zapustili ob umetnem jezeru Završnice na obrobju Mosta pri Žirovnici. Na pot so nas pospremile table z informacijami in planinske markacije. V daljavi sta nas pozdravljala prvaka Julijskih Alp Triglav in Rjavina, še vedno bogato obložena s snegom. Nad nami se je bočila Belščica, takoj za njo proti vzhodu pa je kukal prvak Karavank - Stol. Kmalu smo s ceste zavili levo preko potočkov in travnikov v gozd, ki nas je dobrohotno sprejel pod svoje okrilje. Ob poti so nas razveseljevale navihane oznake skrbnikov poti in nam obenem sporočale, koliko višinskih metrov smo že dosegli.
Ob izhodu iz gozda se nam je odstrl pogled na res lepo obnovljen Valvasorjev planinski dom, katerega okolica je prav prijetna in kar vabi na poležavanje v senci dreves. Številne smerne table sicer vabijo naprej, ampak mi smo se danes zadovoljili z višino 1181 m. Prepustili smo se počitku, okrepčilu in se šele zatem spet podali novim odkritjem naproti. Od doma smo zavili proti zahodu v smeri Koroške Bele, spotoma pa z osnovne poti krenili za Ajdno, kjer dva skalna osamelca vabita na skrivnostno odkrivanje nekdanjih bivališč. Na večje-
ga peljeta dve poti: krajša je zahtevna, opremljena z jeklenicami in izpostavljena soncu, druga pa vodi okrog mogočnega skalovja in nanj pripelje z zahodne strani. Še prej se za trud oddolži s krasnim razgledom na Savsko dolino z Jesenicami in nas preko skalne ožine popelje v samo jedro nekdanje naselbine. Radovednost te vleče naprej in mikal nas je razgled na
potok Bela.
Od tod smo se z avtobusom prepeljali do našega jutranjega izhodišča, saj smo si ga izbrali za naš zaključek šolskega leta. Na obrobju jezera, ki ga preurejajo v rekreacijski park, smo si ustvarili kotiček za druženje ob dobrotah iz nahrbtnika in zvokih Janezove harmonike. Kaj bi želeli še več, saj smo srečno preživeli naš zadnji
drugi strani, saj je enkraten! Krožno smo se vrnili do pokritih arheoloških najdišč in se seznanili z njihovimi informacijami. Vrnili smo se na prvotno pot, potem pa pot nadaljevali ves čas proti zahodu do Koroške Bele, prijetne domače vasi, ki si na zahodni strani že podaja roko z mestom Jesenice. Skoznjo veselo žubori
Na razglednem vrhu Ajdne
šolski dan. Misli so s pričakovanji novih planinskih doživetij in ponovnih snidenj uhajale že na naslednje šolsko leto, ko se jeseni spet srečamo. Torej SREČNO povsod, kjerkoli nas bo že vodila pot!
■ Marija Lesjak
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
16
SPORT
18. julija 2013
Ce se dan po jutru pozna
Velenjski nogometaši prekinili dolg niz zaporednih porazov z Olimpijo - V soboto (ob 19.00) nov uspeh proti aktualnemu prvaku Mariboru?
Nogometaši Rudarja so novo prvenstveno sezono začeli imenitno. Če se dan po jutru pozna, so njihove ambicije upravičeno visoke. Po lanski, ko so se proti koncu celo borili za obstanek, želijo novo končati v prvi polovici lestvice. Če se jim bo ponudila priložnost, pa bodo seveda skušali osvojiti mesto, ki bi jim po dolgem času spet omogočilo igranje v enemod pokalov Evropske nogometne zveze.
Novo prvenstvo so odlično začeli. Aktualnega podprvaka Olimpijo so v njenih Stožicah z goloma Davida Kašnika in Mateja Eterovica premagali z 2 : 1 in s tem prekinili niz enajstih zaporednih porazov z Ljubljančani. Uvodna zmaga je obenem lepo povabilo ljubiteljem nogometa na sobotni 2. krog, ko bodo v uvodni domači tekmi novega prvenstva ob jezeru gostili prvaka Maribor.
Nogometaši Olimpije so tekmo začeli zelo odločno, saj so se gotovo želeli svojim navijačem odkupiti za bledo igro v slovenskem super pokalu, ko so z Mariborom po zelo slabi igri izgubili gladko, kar z 0 : 3. Rudarji pa so v prvih minutah igrali dokaj nepovezano, v krču in
domači so dvakrat nevarno zapre-tili. Prvič že v 1. minuti, nato v 6. Obakrat je nevarno streljal nepokriti Filip Valenčič. Ob prvem poskusu je odlično posredoval Rudarjev vratar Matjaž Rozman, drugič pa je domači napadalec poslal žogo - na velenjsko srečo - mimo okvirja vrat. Po tem uvodnem naletu domačih so se gostje le zbrali in v 12. minuti povedli. Aleš Jeseničnik je na levi strani izvajal prosti udarec, žogo je poslal na desno stran. Kazalo je, da bo predolga in da bo zletela z igrišča. Toda Rajko Rotman je visoko skočil, jo z glavo zavrnil pred gol, kjer jo je prav tako z glavo zadel David Kašnik in jo poslal v desni del mreže domačega vratarja. Ta se je pognal za njo, a je bila žoga prehitra. Vodstvo je rudarjem dalo samozavest, očitno preveliko, saj so že po nekaj minutah domači izenačili. Prav tako po prekinitvi je bil strelec nekdanji Rudarjev igralec Damjan Trifkovic. Po tem izenačenju je bila igra enih in drugih slaba, akcije nepovezane, brez pravih priložnosti za zadetek. Ta del bo bolj ostal v spominu gledalcev in igralcev po tem, da so v 35. minuti ugasnili reflektorji in nastal je dober
sedemminutni mrk.
Drugi polčas so rudarji začeli pod-jetneje, saj so se očitno zavedali, da lahko iz Stožic odnesejo vse tri točke, kar so napovedovali (ne le želeli) pred prihodom v Ljubljano. Ko je v prvih desetih minutah nadaljevanja Eterovic zapravil dve veliki priložnosti za vodstvo, je kazalo, da bodo morali biti zadovoljni tudi s točko. Najprej je po hitrem napadu po levi strani Jeseničnik poslal žogo v bližino točke enajstmetrovke, Eterovic pa je neoviran z glavo poslal prav tja, kjer je stal domači vratar. To je bila bolj podaja kot pravi udarec in upravičeno je nekaj sekund objemal svojo glavo. Nekaj minut za tem se je spet znašel v idealnem položaju za dosego gola. Tokrat je z udarcem iz polobrata debelo zgrešil. Najbrž bi bil veliki osmoljenec tekme, če se ne bi zgodila 64. minuta.
Jeseničnik je z leve strani poslal žogo na drugo vratnico, priletela je na glavo Elvisa Bratanovica, ki je nastreljal dvignjeno roko Davor-ja Bagarica, z enajstih metrov pa je prve tri uvodne točke rudarjem vendarle zagotovil Mate Eterovic.
■ S. Vovk
REKLI SQ ...
David Kašnik, strelec prvega gola: »V Ljubljano smo prišli napadalno, saj imamo dobro moštvo, dobro smo pripravljeni. Zasluženo smo osvojili vse tri točke. Vesel sem uvodnega gola, toda najbolj pomembno je, da smo zmagali. Potrdili smo, da lahko premagamo vsakogar. V soboto prihaja Maribor. Ni treba posebej
poudarjati: to je dobro moštvo, ki že dolgo igra skupaj. So glavni favoriti prvenstva. Spoštujemo jih, toda nikogar se ne bojimo, tudi njih ne. Želimo tudi doma novo prvenstvo začeti z zmago. Upam, da bomo imeli veliko podporo na tribuni.«
Jernej Javornik, Rudarjev trener: »Za uvod v prvenstvo je bila tekma gledljiva, dokaj dinamična. V prvem polčasu smo se še malo
lovili. Boljši smo bili v nadaljevanju. Vsakdo si želi kar najbolje začeti, zato smo zelo veseli zmage. Zavedamo se, da je to šele ena od 36 tekem. Prvenstvo je maraton, ni sprint na sto metrov. Sedaj je pred nami Maribor. Verjamem, da bodo gledalci po tej uvodni lepi zmagi v soboto napolnili našo tribuno. Obljubljam jim, da bodo igralci dali vse od sebe.«
Triatlon mu jemlje in daje energijo
Po uspešno izpeljanem 5. velenjskem triatlonu smo na klepet povabili organizatorja Mitjo Tašlerja -Šport ga je naučil reda in vzdržljivosti
Velenje, 15. julija - V Triatlon klubu Velenje, ki po številu članov ni velik, po uspehih pa ni majhen, si dela brez 35-letnega Velenjčana Mitja Tašlerja ne znajo predstavljati. Organizacijo v klubu so mu prepustili že pred leti, saj so kmalu spoznali, da mu ta res leži. »Klub je bil ustanovljen z namenom, da pomagamo Davidu Plešeju. Trudimo se po najboljših močeh, a je trenutno situacija težka. Časi pač niso naklonjeni vrhunskemu športu,« nam je v uvodu povedal Mitja, ko smo ga po še enem uspešno izpeljanem velenjskem triatlonu povabili na klepet. Priprave nanj so mu vzele ogromno energije in časa, a je tudi letos vse dobil poplačano. To, da so mu mnogi priznali, da je velenjski maraton odlično pripravljen in izpeljan, je zanj največja nagrada. »Ta triatlon mi vzame ogromno energije, a mi je da ravno toliko. Tokrat smo ga organiziral že petič zapored. Ker imam rad red, je vsako leto lažje. V športu sem se naučil, da brez reda ni rezultatov, zato se priprave vedno lotim sistematično. Največ težav imam z zbiranjem sponzorjev. Zato jih že iščemo za naslednjo tekmo,« je še dodal.
Šport ga spremlja celo življenje
Mitja se s športom ukvarja že celo življenje. Triatlon pa je odkril, ko je začel spremljati danes odličnega
Davida Plešeja. »Ko se je odločil, da bo treniral triatlon, sem tudi sam začel več plavati, intenzivno kolesariti, tekal pa sem že prej. Plavanje je bilo zame dobro tudi zato, ker sem takrat tu in tam že čutil hrbtenico. Sedaj je že skoraj 10 let, odkar sem tudi sam odkril triatlon,« je povedal. Še vedno ga trenira, a ne za to, da bi tekmoval. »Z njim ohranjam kondici-jo, skrbim za svojo dušo in stike s prijatelji,« doda med smehom. Šport seveda ni njegova služba, dela namreč v energetiki. »Od športa danes lahko živijo le redki, zato sem vedel, da moram končati študij. Znanja ti pač nihče ne more vzeti. A brez svoje aktivne politike v športu si zaenkrat življenja še ne znam predstavljati.« Zato bo gotovo še naprej delal v velenjskem Triatlon klubu.
Zelo je vesel, da se »njegovemu« varovancu Davidu z uspehi, ki jih pridno niza, vrata odpirajo tudi v tujini. »Prvi cilj je nastop na tekmi Ironman na Švedskem. Ta bo avgusta, na njem bo David nabiral točke za finale Ironman tekmovanja na Havajih oktobra letos. Dolgoročni cilj je, da prepričamo slovenska podjetja, da je v triatlonu priložnost za njihovo promocijo in da je podpora mladim triatloncem dobra naložba,« pravi Mitja. Žal mu je,
da nimajo dovolj časa, da bi v klubu vzgajali že čisto mlade upe. »To ostaja cilj za prihodnost. Povezali bi se radi še tesneje z velenjskim plavalnim in atletskim klubom, saj najboljši triatlonci prihajajo prav iz njihovih vrst. Osnova triatlona je plavanje, pa tudi velika telesna vzdržljivost.«
Mitja je vesel, ker že sedaj dobro sodelujejo z velenjskim plavalnim klubom. »David je skorajda že njihov, saj, ko je v Velenju, trenira s plavalci na velenjskem bazenu. Poleti več plava v jezeru, za tek in kolesarjenje pa imamo triatlonci v Velenju več kot odlične pogoje na rekreativnih površinah okoli velenjskih jezer in na številnih kolesarskih poteh v bližini. Zame so tu najboljši pogoji za trening v Sloveniji,« doda naš sogovornik. V klubu imajo trenutno le 5 tekmovalcev. Med njimi je tudi Anja Plešnik, ki se klasičnih triatlonov ne udeležuje. Tekmuje pa na gorskih triatlonih. »Je edina ženska predstavnica na rekreativni ravni,« doda Mitja. In še, da je ponosen na vse člane »svojega« kluba.
■ Bojana Špegel, foto: T. Živko
Zadnja leta Mitja Tašler v triatlonu ne tekmuje več. Še vedno pa ga trenira. V Triatlon klubu Velenje skrbi predvsem za organizacijske posle, redno pa na tekmah spremlja vse boljšega Davida Plešeja.
Uspešno leto za ženski kegljaški klub Šoštanj
Sezono zaključile na solidnem petem mestu - Pogrešajo mlade igralke
Zala Fendre
Ženski kegljaški klub Šoštanj obstaja od leta 1996, danes pa ima registriranih 27 igralk, ki zastopajo klub na državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih. Šoštanjčanke so kot ekipa letos nastopale v prvi državni ligi B in osvojile končno peto mesto, med posameznicami pa imajo kljub močni konkurenci v Sloveniji aktualno trikratno veteransko državno prvakinjo Marico Lozič, ki je obenem tudi predsednica kluba.
V Šoštanju imajo že približno tri leta novo dvorano, kjer trenirajo dvakrat na teden. »Pogoji so vsekakor boljši, dvorana pa je namenjena tudi nečlanom. Turnirje obiskujemo sicer povsod po Sloveniji, toda enkrat na leto tekmujemo na domačem terenu, tukaj v Šoštanju,« je dejala predsednica kluba. Septembra se začne nova sezona, v kateri bodo skušale izboljšati rezultate letošnje.
V	prihodnosti si želijo predvsem, da bi v klub pridobili več mladih.
V	zadnjem času je med njimi za kegljanje namreč bolj malo zanimanja. To je poleg pomanjkanja denarja tudi največja težava kluba.
Prvi začetki športnega kegljanja
segajo v drugo polovico 18. stoletja, ko so v Nemčiji, zibelki kegljanja, začeli pripravljati enotna kegljaška pravila.
Kegljanje je slovenski šport z največ trofejami. Slovenski kegljači so bili prvi slovenski športniki, ki so
Marica Lozič, predsednica Ženskega kegljaškega kluba Šoštanj in trikratna veteranska državna prvakinja: »Od nove sezone veliko pričakujemo.«
osvojili naslov svetovnih prvakov po osamosvojitvi Slovenije.
Kegljanje je moštveni in individualni šport, pri katerem je z od 2818 g do 2871 gramov težko kroglo premera 160 mm (uporabljata se še dva tipa manjših krogel) potrebno podreti devet kegljev, ki stojijo na koncu kegljaške steze.	■
18. julija 2013	JílíiÍAS
Nastja Govejšek bronasta
Medalja na MEP v Poznanju in sedem državnih rekordov
Od 10. do 14. julija je v poljskem mestu Poznan potekalo 40. mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju. Udeležilo se ga je 511 plavalcev iz 42 držav. V sedemčlanski slovenski reprezentanci je nastopila tudi plavalka Plavalnega kluba Velenje Nastja Govejšek. Nastopila je v disciplinah 50 m delfin ter 50 m in 100 m prosto. Že v kvalifikacijah discipline 50 m delfin je dosegla četrti rezultat na (27,22), kar je bil hkrati tudi nov mladinski državni rekord. V pofinalu se je prebila na tretje mesto in dosegla nov absolutni državni rekord (27,06). Dosežen rezultat je bil za 6 stotink boljši od dosedanjega rekorda Urške Slap-šak iz leta 2001. V finalu je Nastji uspelo rezultat še izboljšati (26,99), kar je bilo dovolj za osvojitev bronaste medalje. Zmagala je Rozaliya Nasretdinova (26,56) iz Rusije pred Lucijo Svečeno iz Češke.
potekalo od 21. do 27. julija. Taborjenje v Savudriji je namenjeno tabornikom od 3. razreda naprej, število mest pa je omejeno na 40, zato pohitite s prijavo.	■
Trikrat izboljšala rekord Slovenije
Nastja je v svoji doslej najmočnejši disciplini 50 m prosto na MEP kar trikrat izboljšala absolutni rekord Slovenije in osvojila nehvaležno četrto mesto (25,51). Na dopoldanskih kvalifikacijah je odplavala čas 25,67, v polfinalu pa je dosegla 25,53. Končni rezultat v finalu je bil le 33 stotink sekunde slabši od dosedanjega evropskega rekorda Britanke Francesce Halsall.
Nastja je zelo dobro nastopila tudi na 100 m prosto in v štafeti 4 x 100 m prosto. Na dopoldanskem predtekmovanju discipline 100 m prosto je osvojila tretje mesto in postavila nov mladinski državni rekord 55,81. Svoj dosedanji rekord z evropskega prvenstva 2012 v Dobrecenu je izboljšala za
11 stotink sekunde. V popoldanskem polfinalu je odplavala 56,39 in se s šestim rezultatom uvrstila v finale, kjer je z rezultatom 56,31 osvojila peto mesto.
Odlično je nastopila tudi ženska štafeta Slovenije 4 x 100 m prosto. Zmagala je štafeta Rusije (3:42,56 - evropski mladinski rekord), pred Nemčijo in Veliko Britanijo. Slovenija je pred Francijo osvojila zelo dobro četrto mesto z mladinskim državnim rekordom (3:48,59). V štafeti so nastopile Nastja Govejšek, Gaja Natlačen, Kaja Sajovec in Tjaša Pintar.
Nastopi Nastje Govejšek na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu so bili res odlični in nekaj izjemnega, saj je skupno v treh disciplinah odplavala sedem novih državnih rekordov (pet absolutnih in dva mladinska), za kar si seveda skupno s trenerjem Juretom Primožičem zasluži vse čestitke.
■ Marko Primožič
Objekti, ki jih upravlja Rdeča dvorana Velenje, so bili lani dobro zasedeni
Mira Zakošek
Velenjski svetniki so se na zadnji preddopustniški seji seznanili z delom Športno-rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana, ki opravlja javno službo na področju športa in rekreacije. Pod njihovo okrilje sodi Rdeča dvorana, Bazen Velenje, mestni sta-
l *
dion Velenje in kotalkališče.
Objekti, ki jih upravlja Zavod, so bili lani v povprečju dobro zasedeni (redna športna vadba, tekmovanja, rekreacija). Še posebej razveseljivo je, da se je ponovno povečal obisk bazena. Mestni stadion Velenje v skladu s pogodbo upravlja Nogometni klub Rudar in tudi ta kompleks je bil v preteklem letu dobro zaseden in obiskan.
V Rdeči dvorani so v preteklem letu pripravili več odmevnih prire-
ditev, med drugim 12. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, 1. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za mladince, mladinke, kadete in kadetinje, državno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za člane in članice, tekmo Davisovega pokala za moške (Slovenija - Danska), kvalifikacijsko tekmo za evropski pokal v malem nogometu (Slovenija - Češka), kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo v ženskem rokometu (Slovenija - Švedska), tekme rokometnega kluba Gorenje Velenje v ligi prvakov in državnem
prvenstvu, tekme ženskega rokometnega kluba Veplas Velenje na državnem prvenstvu in 20 tekmovanj šolskih športnih društev na občinski, regijski in državni ravni.
V Rdeči dvorani so izvedli tudi več zabavnih prireditev: maturantski ples, 5 koncertov zabavne glasbe, 1 koncert narodnozabavne glasbe, pustno rajanje za otroke, humanitarno prireditev Belega obroča in dve prireditvi v okviru EPK 2012: Evropa pleše ter 2. mednarodni festival vezenja.
Celotni prihodki zavoda so lani znašali 789.081 evrov, celotni odhodki pa malenkost manj. ■
Športni vikend v Logarski dolini
V soboto in nedeljo, 20. in 21. julija, bo potekal v Logarski dolini športni vikend. Začeli ga bodo v soboto ob 9. uri s triatlonom in jeklenim triatlonom, ki bo imel start ob Šmartinskem jezeru v Celju, kjer se bodo tekmovalci preizkusili v plavanju, nadaljevali pa bodo s kolesarjenjem in tekom do Logarske doline. V nedeljo so pripravili še mali maraton Logarske doline ter kolesarski vzpon na Pavličevo sedlo. V času maratona bo potekal še spremljevalni program nordijske hoje, pohod na Okrešelj in pohod do slapa Rinke.
■ mz
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
SPORT IN REKREACIJA
17
Nina Drolc in Žiga Cerkovnik zmagala v Kamniku
Plavalni klub Kamnik je v soboto, 13. 7., organiziral tradicionalno mednarodno tekmovanje Veronika 2013. Nastopilo je 241 plavalk in 253 plavalcev iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Španije in Slovenije. Razen najboljših mladincev, ki tekmujejo na evropskem prvenstvu, so nastopili skoraj vsi najboljši slovenski plavalci. Med njimi je bilo 14 velenjskih plavalcev, ki so nastopili v najstarejši kategoriji. Bili so zelo uspešni. Skupno so osvojili tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Nina Drolc, ki se je po uspešno končanem študijskem letu vrnila iz ZDA, je zmagala na 50 m in 100 m prosto. Žiga Cerkovnik je osvojil prvo mesto na 50 m delfin, drugo na 50 m prosto in tretje mesto na 50 m prsno. V tej disciplini je z rezultatom 29,94 postavil absolutni klubski rekord. Zelo je presenetila Nuša Erjavec, ki je na 50 m prsno osvojila drugo mesto z odličnim rezultatom
Z leve: Žiga Cerkovnik, Nuša Erjavec, Nina Drolc, Kaja
Breznik in Kristjan Meža
33,48. Boljši rezultat (32,10), ki je tudi mladinski državni rekord, ima v klubu le Tina Meža. Kaja Breznik
je osvojila drugo mesto na 100 m
hrbtno in tretje mesto na 50 m hrbtno. Med najboljše se je v vseh nastopih uvrstil še Kristjan Meža.
■ Marko Primožič
Taborniki vabijo v Savudrijo
Po taborjenju v Ribnem je na vrsti tudi morsko taborjenje v Savudriji. Taborjenje že tretje leto poteka na starem taborniškem prostoru -kampu otroško-mladinskega turizma Veli Jože v Stari Savudriji. Program ob vonju morja je sestavljen iz najrazličnejših taborniških, kulturnih in športnih veščin. Še nekaj časa je za prijavo, če ste spregledali obvestila na taborniških srečanjih.
Taborjenje tabornikov Šaleške zveze tabornikov (Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Pesje,Šentilj, Vinska Gora, Mislinja, Topolšica, Polzela, Šempeter) v Savudriji bo
Sveža in čista pitna voda je zelo pomembna za zdravje in varno življenje v naravi. Tega se še posebej zavedajo velenjski taborniki, ki so tudi letos v Ribnem pri Bledu namestili fontano AquaVallis. Fontana tabornikom zagotavlja neoporečno vodo.
Za rojstni dan priplavala medaljo
Nastja Govejšek je po prihodu domov komaj čakala, da malo zapre oči -Počitnic bo malo, konec avgusta jo čaka svetovno mladinsko prvenstvo
Milena Krstič - Planinc
Velenje, Griže, 15. julija - Plavalka Nastja Govejšek,
članica Plavalnega kluba Velenje, se je ponedeljek vrnila domov v Griže s Poljske, s svetovnega mladinskega prvenstva. Utrujena. »Komaj čakam, da lahko v svoji postelji malo zaprem oči,« je rekla, ko smo jo poklicali tudi za to, da ji voščimo za 16-rojstni dan, čeprav so bili v ospredju njeni plavalni dosežki.
»Zelo zadovoljna sem s svojimi nastopi,« je preprosto rekla. »Z vsako disciplino mi je šlo bolje, z vsako sem bila za mesto višje. Čeprav so bile letos tekmice veliko močnejše kot lani. A se jih držim in napredujem z njimi«.
Ob vrsti izjemnih rezultatov se je domov vrnila z bronasto medaljo 50 metrov delfin. »Na startu sem bila zelo sproščena, saj v tej disciplini nisem imela velikih pričakovanj. Lani nisem prišla niti v finale. Mogoče je bilo to - to?«
Nastja je končana prvi letnik Gimnazije Velenje, kjer obiskuje športni oddelek. »Šolo in treninge je res težko usklajevati, predvsem pa je težko oboje peljati dobro. A kjer je volja, kjer je želja ... Potrebnega pa je veliko odrekanja, če želiš biti dober.«
Treninge ima vsak dan v tednu. Dvakrat dnevno. Prosta je le ob nedeljah. Griže so pol ure vožnje oddaljene od Velenja, kjer trenira in hodi v šolo. »Zadnje leto mi je bilo vseeno lažje, saj sem bila v Velenju ves dan, ni se mi bilo treba tolikokrat voziti sem in tja, kot sem se morala prej, ko sem obiskovala osnovno šolo.«

¡b£!. ■ I M
Nastja Govejšek
Vprašali smo jo tudi po počitnicah. Rekla je, da bo par dni sicer bolj na »izi«, ampak pravih počitnic ne bo. Morje odpade. Kmalu se začno novi treningi. Že konec avgusta jo čaka mladinsko svetovno prvenstvo v plavanju v Dubaju.
Rdeča dvorana dobro posluje
■
Naš čas, 
18
MODROBELA KRONIKA
Na izpit s spremljevalcem
Usposabljanje s spremljevalcem se lahko začne pri 16 letih, traja pa največ dve leti od začetka usposabljanja
dega voznika v premišljenega in umirjenega udeleženca v cestnem prometu ter mu poda ustrezno vozniško kulturo,« razlaga Rado Jeromel iz Izpitnega centra Velenje.
Spremljevalec je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov, rejnikov ali dru ga oseba, ki je stara najmanj 27 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj pet let in v evidenci nima več kot 5 kazenskih točk.
Spremljevalec mora biti vpisan v evidenco o vozniških dovoljenjih in mora imeti evidenčni karton vožnje, kar opravi izpitni center, ko ugotovi, da so pogoji izpolnjeni. »Med vožnjo mora imeti kandidat za voznika pri sebi evidenčni kar-
ton vožnje in veljavno zdravniško spričevalo ter osebni dokument; spremljevalec pa veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B. Te listine morata na zahtevo izročiti policistu na vpogled,« pojasnjuje vodja izpitnega centra. Vozilo pa mora biti med vožnjo s spremljeval-L cem označeno s tablico kvadratne oblike, zelene barve z belo oznako L.
»Kandidat za voznika sme voziti osebni avtomobil, dokler ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije B, vendar največ dve leti od začetka usposabljanja oziroma do 18 let in pol starosti.« Kako pa je z odgovor-
tV>e\e

Trener ni kriv
Za hudo prometno nesrečo v Ljubljani, v kateri so umrli trije atleti ni kriv Sergej Šalamon - Oba voznika sta bila sicer vinjena
Prometna nesreča, v kateri so umrli trije mladi atleti, se je zgodila 5. junija 2005 v zgodnjih jutranjih urah, ko je v opel vectro, v kateri je bilo šest atletov in njihov trener Šalamon, trčil golf, ki ga je vozil takrat 18-letni Amel Dedič.
Po ugotovitvah izvedenca je Dedič namesto dovoljenih 60 vozil več kot 140 kilometrov na uro in bil pod vplivom alkohola. Vinjen pa je bil tudi Šalamon. Trije atleti so umrli, trije sopotniki v vectri in sopotnica v golfu pa so bili hudo ranjeni.
Najprej 3 leta in 4 mesece zapora, nato 5 let, nato nedolžen
Po navedbah Dela je Dediča okrožno sodišče obsodilo na tri leta in pol zapora, Šalamona pa na dva meseca manj, a so višji sodniki Dediču kazen zvišali na štiri leta zapora, Šalamonu pa določili petletno zaporno kazen. Po pravnomočnosti sta oba morala na prestajanje kazni.
Vrhovno sodišče pa je julija lani ugodilo Šalamonovi zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo zanj razveljavilo ter jo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Šalamonov zagovornik Peter-nelj je vztrajal, da je za nesrečo kriv predvsem Dedič in da se ta ne bi zgodila, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti.
V ponovljenem postopku, po zaslišanju predsednika izvedenske komisije Janeza Kopača, je tožilec umaknil obtožnico, za Šalamona pa so odločili, da je nedolžen. Kot je ugotovila izvedenska komisija, nesreče tudi trezen ne bi mogel preprečiti. Šalamon bo tako zdaj, kot je povedal njegov odvetnik, za šest mesecev in pol zaporne kazni, ki jo je že prestal, od države zahteval odškodnino.	■
16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12

18. julija 2013
Zavarujmo dom, preden odpotujemo
Letos smo že predpoletnopočitniškim časom v medijih zaznali povečano število novic o drznih tatvinah in vlomih v stanovanja in stanovanjske hiše, ki naj bi bili odraz vsesplošne krize, povečane brezposelnosti in deviantnih dejanj, ki jih praviloma spremljajo. Zato ni presenetljivo, da tudi policisti ves čas opozarjajo, da moramo skrbeti za varnost svojega premoženja. Namreč število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše iz leta v leto narašča, storilci pa so vse bolj iznajdljivi in predrzni. Raziskanost teh kaznivih dejanj je relativno precej nizka v primerjavi z ostalimi kaznivimi dejanji, kar tudi ne preseneča, saj se t. i. »poklicni vlomilci«temeljito pripravljajo na posamezne akcije in za sabo ne puščajo uporabnih sledi.
Ker je počitniški čas tudi čas, ko se veliko ljudi odloči za krajša ali daljša potovanja, ne bo odveč, če pogledamo, na katere stvari moramo biti pozorni, preden odpotujemo. Na prvem mestu so vhodna vrata, ki jih ob odhodu zaklenemo in preverimo zaklenjenost, da nam ni več treba razmišljati o tem. Okna zapremo in ne glede na temperature ali slabo zračenje prostorov je zaradi varnosti našega doma to veliko bolj priporočljivo, kot da puščamo okna odprta. Namreč odklenjena vrata ali odprta okna lahko hitro postanejo »vabljiva« in takšna priložnost lahko tudi hitro privabi tatu. Poleg vhodnih vrat ni priporočljivo puščati orodja ali predmetov, ki bi jih nepovabljeni gostje lahko uporabili za vstop v notranjost doma. To velja tudi za lestve, mize, zaboje in druge predmete, ki bi jih vlomilci lahko uporabili za dostop do balkona ali oken, skozi katera bi lažje vstopili v notranjost doma kot skozi vhodna vrata.
Ni priporočljivo, da ključe od vhodnih vrat pustimo pod predpražnikom ali med cvetličnimi lončki. Ravno tako listkov in obvestil na vhodnih vratih, da smo odšli od doma in da se vrnemo čez dva tedna. Enako velja tudi na poštnih nabiralnikih z zaprosilom za pismonošo, da nam zaradi odsotnosti pušča le pošto brez reklamnih obvestil. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da to velja tudi za telefonske odzivnike in e-komunikacijo z e-maili ali obvestili na facebo-oku. Objava fotografij s počitnic s pripisom, da bomo ob morju ali v gorah uživali dva ali tri tedne, je lahko tudi koristna informacija za nekoga. Tovrstna obvestila lahko opazijo tudi (nepoštene) osebe, ki to lahko izkoristijo kot »neuradno povabilo«, da je naš dom prazen in pripravljen za »vlomilsko inventuro«, ki nas zagotovo ne bi spravila v dobro voljo ob vrnitvi domov.
Pred odhodom od doma zapremo plin, izklopimo elektriko in aparate, da zaradi požara ali puščanja vode ne bi prišlo do neljubih dogodkov, ki lahko povzročijo veliko premoženjsko škodo. Denar in večje dragocenosti dobro skrijemo ali shranimo v najetem sefu. Vrednejših predmetov ne puščamo na vidnih mestih, ki so lahko magnet za tatove in vlomilce. Zagotovo pa je eden od pomembnih (preventivnih) ukrepov zaščite našega doma ustvarjanje okoliščin, kot da smo doma. Zato se pred odhodom od doma dogovorimo s kom, da nam bo praznil poštni nabiralnik, zalil rože na okenski polici ali na dvorišču, od časa do časa prižgal ali nekaj časa pustil prižgane luči v notranjosti doma, spustil ali dvignil senčila ali rolete v dnevnem in nočnem času ter tako ustvaril videz, kot da smo doma. S sosedi se lahko tudi dogovorimo, da na našem dvorišču lahko parkirajo vozila ali postavijo kakšne predmete, s katerimi dodatno ustvarjajo videz, kot da smo doma. Policisti svetujejo, da je to eden zelo dobrih ukrepov, saj tako ne »puščamo sporočila« potencialnim vlomilcem, da je stanovanje ali hiša prazno/a.
Torej, predvsem od nas in naših ukrepov je odvisno, ali nas bo dom pričakal takšen, kot smo ga zapustili. Ne pozabite pa tudi na varnost tam, kjer boste počitnice preživeli. Srečno!
■ Adil Huselja
Iz policijske beležke
Milena Krstič - Planine
Velenje - Slovenska zakonodaja dopušča mladim možnost vožnje s spremljevalcem, ko dopolnijo 16 let. Tako je poleg odgovornosti šol vožnje, njihovih učiteljev, del odgovornosti za vzgojo in znanje preložen na spremljevalce mladih voznikov. »Ena bistvenih nalog spremljevalca je, da oblikuje mla-
Priporočljivo
Pred začetkom usposabljanja je priporočljivo pri zavarovalnici preveriti pogoje avtomobilske odgovornosti za škodo, povzročeno tretji osebi z vozilom, ki ga je vozila oseba v času usposablja s spremljevalcem.
Odnesel mizi in stole
Velenje, 9. julija - V torek so policisti obravnavali prijavo samostojnega podjetnika, ki mu je s terase lokala Mozaik na Titovem trgu neznanec odnesel zaklenjeni mizi modre barve in osem rjavih pletenih stolov.
Odpeljali scenica
Žalec, 10. julija - V noči na sredo je bil v Kamenčah z dvorišča pred stanovanjsko hišo ukraden osebni avtomobil renault scenic, bele barve, registrskih oznak CE DL-616. Vozilo je bilo odklenjeno, v njem pa je bila kartica za zagon motorja in prometno dovoljenje. Lastnica je oškodovana za okoli 6.000 evrov.
Prekinil dovod vode
Velenje, 10. julija - V sredo popoldan je predstavnik zasebnega podjetja iz Šoštanja policistu na terenu prijavil, da je nekdo v Paški vasi, v jašku skupnega vodovoda vaške skupnosti, prerezal napeljavo in prekinil dovod vode do stanovanjske hiše v lasti podjetja. Za storilcem kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari policisti še poizvedujejo.
Prijavila ogrožanje varnosti
Velenje, 10. julija - V sredo sta se na Policijski postaji oglasila brata in naznanila kaznivo dejanje ogrožanje varnosti. V razgovoru z njima so ugotovili elemente resnih
groženj, zato bodo znanega storilca ovadili.
Kradli po Marija Reki
Žalec, 10. julija - Na območju Marija Reke so se v sredo pojavili trije nepridipravi, ki so v dveh primerih izvedli drzni tatvini iz stanovanjskih hiš. Dva sta zamotila stanovalki in ju zvabila na dvorišče, tretji pa je vstopil v notranjost in odtujil več kosov zlatnine in ročnih ur v skupni vrednosti preko 1.000 evrov.
Policisti lastnike hiš in stanovalce opozarjajo na samozaščitno ravnanje.
Plačal(a) s
ponarejenim
bankovcem
Velenje, 11. julija - V NLB so v
četrtek odkrili ponarejen bankovec za 20 evrov, ki je bil unovčen v trgovini Momax. Policisti so ga poslali v forenzični laboratorij, skušali pa bodo najti tudi osebo, ki je plačala z njim.
Kadilo se je, promet pa ni bil oviran
Velenje, 11. julija - Sosed je v četrtek seznanil policiste, da sosed v bližini hiše sežiga različne stvari, zaradi česar naj bi bil oviran promet na regionalni cesti. Policisti, ki so zadevo preverili, so ugotovili, da promet zaradi kurjenja ni bil ogro-
Žaljiv do soseda
Velenje, 9. julija - V torek zjutraj so šli policisti v Črnovo, kjer se je do soseda žaljivo vedel sosed. Napisali so mu plačilni nalog.
Gost kampa prenočil pri policistih
Velenje, 9. julija - V torek ponoči so posredovali v avtokampu, kjer je tuj državljan v pijanem stanju kršil javni red in mir. Ker se tudi ob prihodu policistov ni umiril, so mu prenočišče uredili v prostorih za pridržanje. Globo za sedem prekrškov je poravnal naslednji dan.
Pogoji
Oseba mora biti stara najmanj 16 let, opraviti mora tečaj in izpit iz prve pomoči ter zdravstveni pregled. Obvezen je vpis v šolo vožnje, v kateri opravi najmanj 20-urni tečaj iz cestnoprometnih predpisov in izpit ter zaključi program praktičnega dela usposabljanja (najmanj 20 ur).
nostjo? »Pri spremljanju kandidata za voznika je spremljevalec odgovoren za varnost vožnje in za prekršek, ki ga je storila ta oseba, razen če ga ni mogel preprečiti.«
Na Izpitnem centru Velenje ugotavljajo, da med mladimi (najbrž pa bolj med njihovimi starši) za vožnjo s spremljevalcem ni veliko zanimanja. Leta 2011 je bilo 43 kandidatov, lani le 37, letos v prvi polovici leta 23. »Kandidati za voznika, ki se usposabljajo s spremljevalcem, so na vozniških izpitih zelo uspešni. Njihova uspešnost je več kot 80-odstotna. Za primerjavo: poprečna uspešnost izpitnega centra je 52-odstotna.«
■
žen, čeprav se je kadilo proti cesti. Občana so opozorili.
Cigarete, kava in vibrator
Velenje, 12. julija - V noči na petek je bilo vlomljeno v lokal Bar Rok. Vlomilec je odnesel cigarete, kavo in vibrator. Gmotna škoda znaša 600 evrov.
Ukradeno naložili v ukraden avto
Velenje, 13. julija - V soboto okoli poldneva so policisti in kriminalisti opravili ogled vloma v stanovanje. Neznanci so odnesli televizor in prenosni računalnik, vzeli pa tudi ključe osebnega avtomobila passat, s katerim so se s kraja tudi odpeljali.
Že isti dan zvečer pa so policisti v Blagovici pri Domžalah zasledili vozilo in prijeli 17- in 29-letnega osumljenca, oba Velenjčana.
V	dežurni oskrbeli dva kolesarja
Velenje, 13. avgusta - V soboto popoldan so v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje oskrbeli poškodovanega kolesarja, ki je pri OŠ MPT trčil v drugega kolesarja. Ta ni vozil v pravo smer.
V	nedeljo pa so v dežurni ambulanti oskrbeli tudi kolesarko, ki se je poškodovala pri padcu na območju Letuša.
Marihuana na Cesti talcev
Velenje, 9. julija - Popoldan so policisti pri postopku na Cesti talcev mlajšemu moškemu zasegli dva zavitka marihuane.
Glasni parkirišči
Velenje, 10. julija - V sredo ponoči so dvakrat klicali policiste zaradi glasne glasbe, ki je odmevala iz avtomobilov na parkiriščih. Ti so preverili, kaj se dogaja, in v enem primeru kršitelje opozorili.
Oče in sin sta se sprla zaradi košnje
Velenje, 11. julija - V četrtek zvečer sta se v Skornem zaradi košnje trave sprla oče in sin, eden s koso v rokah, drugi z železno palico. K sreči orodja nista uporabila, bosta pa oba morala seči v denarnico.
Preglasno v lokalih
Velenje, 13. julija - V soboto ponoči je iz dveh lokalov, iz Osmice in Ritmo caffeja odmevala glasba, preglasna za nočni čas. Policisti so napisali dva plačilna naloga.
Zaušnica zaradi dojenja
Velenje, 14. julija - Klofuta, ki jo je partner v nedeljo ponoči namenil partnerki zaradi nesoglasij pri dojenju, ga bo nekaj stala. Poleg tega bodo policisti o tem seznanili tudi center za socialno delo.
Vredno pohvale
Pohvala gre Velenjčanu, ki je policiste v torek, 9. julija, obvestil, da je v gozdu nad športnim igriščem na Gorici našel motorno kosilnico. Lastniku, ki se je zanjo že zanimal, so jo policisti vrnili.
Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 19
11. julija 2013
UTRIP
19
Šoferji in avtomehaniki zaznamovali svoj praznik LUa
Opozorili na potrebo po še večji varnosti v prometu in zagotovitev dobrih pogojev za delo poklicnih voznikov
Tako kot vsako leto je bila tudi vozila). Na povorki je sodelovalo
letos 13. julija, na dan šoferjev in avtomehanikov, v Velenju slavnostna povorka vozil. Tudi tokrat so se zbrali pri APS Velenje. Zape-
30 uniformiranih članov ZŠAM -Zveze šoferjev in avtomehanikov Velenje. Med njimi so bili v. d. direktorja javne agencije za var-
Velenje spregovorili o aktivnem delovanju zveze, opozorili na težek položaj poklicnih voznikov in avtomehanikov, ki imajo pretežno terensko delo. Kar pogosto je njihovo vozilo tudi njihov začasni dom. Z vedno boljšo tehnologijo izdelave vozil se pogoji dela nekoliko popravljajo in prispevajo k omilitvi posledic poklicnih bolezni.
Drago Seme je poudaril, kako pomembna je skrb za voznike, saj
tehnični pregledi opravljeni po pravilih. Vse to skupaj z dobro prometno infrastrukturo zagotavlja boljšo prometno varnost. Predlagal je, da javna agencija za varnost v prometu uvede pohvale za tiste, ki so varni vozniki in ki so lahko za zgled drugim. Rado Jeromel je zaželel vsem, ki so udeleženi v prometu, veliko varnih kilometrov, prisotne pa pozval, da naj s svojim vplivom skušajo še
ljali so po velenjskih ulicah, se usmerili proti Topolšici, obiskali Šoštanj in se napotili nazaj v Velenje. Povorko je sestavljalo več kot 30 motoristov, 38 osebnih in ostalih vozil (gasilci, medicinska prva pomoč, tovornjaki, avtobusi, oldtajmerji ter druga osebna
nost prometa iz Ljubljane Franc Pojbič, predsednik izpitnega centra Velenje Rado Jeromel in predstavnik lokalne skupnosti Drago Seme, ki je pri Mestni občini Velenje predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Tudi tokrat so člani ZŠAM
Udeleženci tradicionalne povorke
je ravno od njih odvisna prometna varnost. Franc Pojbič je zagotovil, da bo bdel nad tem, da bo potekalo izobraževanje kandidatov za voznike na dovolj visoki ravni in v skladu s sprejeto zakonodajo. Poudaril je še, da morajo biti tudi
izboljšati prometno varnost. Želja članov izpitnega centra Velenje je, da vsi, ki opravijo vozniški izpit, to pridobitev sprejmejo s kar največjo odgovornostjo.
■ J. Odar
Natečaj »Vsakdanji kolesarski izziv skozi objektiv«
Velenje, 15. Julij - Regionalni center za okolje (pisarna Ljubljana) v okviru projekta Mobile2020 (www.mobile2020.eu) razpisuje nagradni natečaj za najboljši kratki film "Vsakdanji kolesarski izziv skozi objektiv". Na natečaju lahko sodelujejo posamezniki oziroma skupine posameznikov, osnovne in srednje šole, fakultete in druge izobraževalne institucije ter društva, registrirana v Sloveniji. Sodelovati ne morejo tisti posamezniki in organizacije, ki se profesionalno ukvarjajo s filmsko ali video produkcijo.
Namen nagradnega natečaja je spodbujanje vsakodnevnega kolesarjenja. Film mora biti v slovenskem jeziku ali brez besedila. Mestna občina Velenje vse zainteresirane posameznike še posebej vabi k izdelavi promocijskega filma, ki bi bil posnet v Velenju. Takšne natečajne predloge lahko posredujete tudi na Mestno občino Velenje. Dobre posnetke bodo po predhodnem dogovoru z avtorji vključili v program Evropskega tedna mobilnosti, ki se mu bo septembra ponovno aktivno pridružilo tudi Velenje.	■
Zgodilo se je ...
od 19. do 25. julija
- 19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov;
■	20. julija 1969 so v Šoštanju ob 100. obletnici gasilstva odprli nov gasilski dom;
■	21. julija 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji; v takratni jugoslovanski republiki Sloveniji je živelo 1.389.094 prebivalcev, od tega v občini Velenje 7674 (Velenje, takrat še trg, natanko 1121), v občini Šoštanj 6976, v občini Šmartno ob Paki pa 1891;
■	21. julija 1953 je bil Miha Pintar Toledo proglašen za narodnega
heroja;
-	21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev združen z velikim političnim zborovanjem;
-	21. julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom;
-	22. julija 1982, ko je bila v Velenju osrednja republiška proslava v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, so namenu predali novo zgrajeni DOM SLO v Velenju;
-	22. julija 1979 je Skupščina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so se naselja Pesje, Preloge, Konovo in Šalek ukinila in priključila k mestu Velenje; sklep o tem so sprejeli na slavnostni seji velenjske skupščine že ob občinskem prazniku leta 1974, vendar pa ga
Praznik prostovoljcev v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
je morala sprejeti in potrditi tudi republiška skupščina;
-	23. julija 1969 sta člana alpinističnega odseka šoštanjskega Planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigerja;
-	23. julija 1976 so v Velenju sklenili, da bodo kip Josipa Broza - Tita postavili na Titovem trgu in da ga bo izdelal kipar Antun Augustinčic;
-	konec julija leta 1959 so začeli
v Velenju graditi nove prostore Tovarne gumiranega papirja; tovarno so začeli graditi z lastnimi sredstvi, občina Šoštanj pa je nato prispevala še 7 milijonov takratnih dinarjev; v letu 1959 so v tovarni proizvedli 138 ton gumi-ranega papirja, z novim strojem, ki so ga nameravali kupiti, pa bi lahko izdelali okoli 300 ton tega papirja.
■ Damijan Kljajič
Igor Gominšek s.p. Ložnica pri Žalcu 11 / b 3310 Žalec
E-mail: igor.skg@gmail.com
KLEPARSTVO
KROVSTVO
TESARSTVO
oros kop
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Kar bojite se že, kaj bodo prinesli dnevi do konca julija, ko se bo življenje po svoje spet vrnilo v stare tirnice. Tudi zato, ker vas je neka novica precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi. In tudi na to, da ne boste preglasni.
Raje se kdaj ugriznite v jezik.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Moč, ki ste jo v preteklih tednih našli v sebi, bo počasi kopnela. Zato, da se boste bolje počutili, potrebujete več kot le lep poletni dan in malo sonca. Največ pa vam še vedno pomeni dobro opravljeno delo in občutek, da ste dobri v svojem poslu. Zato bo še najbolje, če se čim prej lotite dela, ki ste ga morali postaviti na stranski tir. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepšali dneve, vam pa se bo zdelo, da vam gredo vse bolj na živce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabše, kar lahko naredite. Prva priložnost za dobro družabno srečanje se obeta že konec tega tedna. Sprejmite povabilo in se prepustite dobremu razpoloženju.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Končno, boste, rekli. V teh dneh bo namreč vse postalo bolj jasno. Veliko pričakovanje je za vami, zavrtelo pa se žal ni tako, kot ste želeli. Žal se vam tudi vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Sorodnik vas bo prosil za pomoč. Preden rečete da, dvakrat globoko vdihnite in premislite. Zadeva se namreč lahko zelo zaplete in uniči tudi dolgotrajno prijateljstvo.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Živeli boste iz dneva v dan, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite. Nekaj prostih dni bi tistim, ki ste počitnice izkoristili že na začetku poletja, v prihodnjih dneh spet godilo. Ker je mnogim energija že pošla. Kar se čustev tiče, bodo občutki zmedeni. Ne boste več prav vedeli, kaj hočete in kaj si želite. Poskusite biti vsaj prijazni do partnerja in domačih, drugače bo vse skupaj še slabše. Zdravje? Solidno, kaj več pa žal ne.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Vzemite se v roke. Predvsem zato, ker se čisto preveč ukvarjate z drugimi, nase pa iz dneva v dan pozabljate. Pri tem pa sploh ne opazite, da vam to, da se vmešavate v spore, ki se vas sploh ne tičejo, močno izčrpava. Pa čeprav ob tem mislite, da nekomu delate uslugo. Pazite tudi, kaj boste sorodnikom in prijateljem obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo žal. Poletje je pač čas, ko nič ne teče tako hitro kot po navadi, zato si v teh dneh na glavo nikar ne nakopljite dodatnih obveznosti. Večere izkoristite za druženje s prijatelji, kakšnega pa posvetite tudi nedolžnemu sanjarjenju.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Medtem, ko bodo vsi okoli vas govorili le o dopustu, bo večina devic precej zaposlena. To velja tudi za tiste, ki bodo dopustniške ali počitniške dni preživljali doma. In spet ugotavljali, da je doma res lahko najlepše. Sploh, ker boste obnovili stike z ljudmi, ki so vam nekoč veliko pomenili, v tem poletju pa bodo spet postavili vaša dobra družba. Neka želja, ki sploh ni majhna, se vam bo kmalu uresničila. Ne mislite, da boste zato srečni. Šele, ko se bo to zgodilo, boste namreč ugotovili, da ni pravega razloga za srečo. S sabo bo namreč razplet dogodkov prinesel zelo veliko skrbi. Zvezde vam priporočajo, da se vsakega novega dne se veselite že zjutraj. In ga čez dan užijte, kolikor se da.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Za tiste, ki še delate, bo v službi precej naporno. Doma pa tudi še nekaj dni zagotovo ne bo tako, kot si želite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko pozornosti, vi pa mu je ne boste zmogli dati. Ne le zaradi zamere, ki še tli v vas, ampak tudi zaradi energije, ki vam bi jo to vzelo. Dobro veste, da je nimate dovolj, da bi jo lahko razsipali naokoli, saj jo komaj uspete sproti obnavljati. K sreči naslednji dnevi ne bodo prav naporni, zato vam bo uspelo marsikaj, tudi tisto, česar sploh ne načrtujete. Če si boste vzeli čas tudi za razvajanje, si boste naredili največjo uslugo. Če boste kakšen dan pozabili na uro in ne boste nenehno gledali nanjo, pa še večjo.
Škorpijon od 24.10. do 22. 11.
Kljub poletju in dokaj lepemu vremenu se vas zna ob koncu tega tedna lotiti rahlo malodušje, ki mu lahko čisto upravičeno rečete tudi nepojasnjena žalost. Ne bo vam ne do smeha, ne do druženja. Najraje boste sami, ob tem pa ne boste imeli nobene ideje, kaj bi radi počeli. Sami tega sploh ne boste opazili, kaj se vam dogaja, na to vas bo moral opozoriti vaš partner. Ob tem bo zelo nežen in zaskrbljen, zato boste vedeli, da mu res ni vseeno. Morda ga bo skrbelo, da je za vaše obnašanje kriv tudi on. Če si boste nalili čistega vina, tudi je. Le da vi že predolgo prenašate vse, kar počne. Pa čeprav tega sploh ne odobravate. Čas je, da se pogovorita. Še pred dopustom, da ga ne bodo pokvarile prav neizrečene besede.
Strelec od 23. 11. do 22. 12.
Pri delu boste v teh dneh, ko se bo vse okoli vas močno umirilo, dobili nekaj dobrih idej. Tudi zato se naslednjih dni že danes veselite kot majhen otrok. Veselite se namreč izzivov, ki si jih boste tokrat na življenjsko pot postavili čisto sami. Pri tem vam ne bo žal, če bodo noči kratke, dnevi pa rahlo utrujeni. Oddahnili si boste le za kratek čas, saj veste, da si več ne boste mogli privoščiti. A partner tega tokrat ne bo razumel, zato vas doma čaka nekaj napetih trenutkov. Ob koncu tedna boste v veseli družbi spoznali nekoga, ki vam bo s svojo iskrenostjo odprl oči. Zamislili se boste nad tem, kar se vam dogaja v zadnjem času. In se začeli spraševati, kaj si pravzaprav želite. Tega sicer ne počnete, zato to za vas ne bo prijetno.
Kozorog od 23. 12. do 20. 1.
V teh dneh boste le redko nasmejani in dobre volje. Vzrok boste poznali tako vi kot tisti, ki vas je v slabo voljo spravil. S tem vam je namreč porušil številne vrednote. Zato se boste težko zadrževali, da ne boste prestrogi z njim. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo že v nekaj dneh stvari stekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste končno sami naredili več za dobro počutje. Spoznali boste tudi, da je bilo vredno tvegati. Čeprav vas bo verjetno strah kakšnega koraka, bo, ko ga boste naredili, sledilo čisto zadovoljstvo. Zato le pogumno naprej.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Kljub poletju vam bo v teh dneh uspelo veliko stvari uspešno izpeljati, nekatere le začeti, druge pa tudi čisto dokončati. Zato boste iz dneva v dan boljše volje. Izogibali se boste vseh, ki bodo poskušali s svojo slabo voljo vplivati na vas, saj se boste preprosto odločili, da boste uživali kot že dolgo ne. Neko srečanje, prav v teh dneh, bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in počutju. Lahko bi rekli, da bo krivo, da boste odprli oči in spoznali, kako pomembno je, da v življenju uživate tudi v majhnih radostih. Ko boste to začeli tudi živeti, se vam bo počutje močno izboljšalo. Ljubezen pa bo v poletnih nočeh dobila dvojna krila.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Večina dogodkov, ki jih boste doživeli v naslednjih dneh, ne bo po vašem okusu. A boste modro molčali in poskušali tok stvari obrniti tako, da nihče ne bo opazil, kako težko vam je v resnici. Še vedno boste nasmejani, poskušali boste dobro voljo sejati tudi okoli sebe. Enkrat vam bo šlo bolje, drugič slabše od rok. Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne bo zelo aktivno, bi vam lahko prinesli veliko olajšanje. Če boste le zbrali energijo in se jih lotili. Vsakodnevno, brez izgovorov. Pri delu boste opažali naveličanost, doma pa vas prav nič več ne bo presenetilo. Če si bosta s partnerjem znala vzeti čas drug za drugega, teden sploh ne bo tako slab.
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
20
TV SPORED
18. julija 2013
Četrtek,	1 Petek, 1	Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,	Sreda,
18. julija	H 19. julija H	20. julija	1	21. julija	1	22. julija	1	23. julija	1 24. julija
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.45 Poletna scena
07.15 Odmevi
08.00 Rjavi medvedek, ris.
08.03 Karli, ris.
08.05 Musti, ris.
08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.15 Gregor in dinozavri, ris.
08.25 Kanopki, ris.
08.30 Pujsa Pepa, ris.
08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.40 Čebelica Maja, ris. nan.
09.00 Minuta v muzeju, ponov.
09.05 Zverinice iz Rezije, lutkovna
nanizanka 09.20 Pripovedka o Cerkniškem jezeru, otr. muzikal Pravi val, kr. dok. film Male sive celice, tv kviz Mladi Leonardo, 14/26 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov. 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Medo Popi in prijatelji, ris. 15.50 Adi v vesolju, ris. 15.55 Mladi znanstvenik Janko, ris. 16.05 Anica, nan. 16.30 Taborniki in skavti, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena, ponov. 17.40 Strasti, 34/60 18.10 Zapeljevanje pogleda: D.
Kracina in M.Kovačič 18.40 Ezopovo gledališče, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Avgust Rush, amer. film 21.40 Slikovitih 55: Prvi intervju
M.Kučana 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Panoptikum: Revščina,
ponovitev 00.15 Dnevnik, vreme, šport 00.40 Slovenska kronika
55 Vreme, šport, ponovitev 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal
10.25 10.40 11.20
12.
06.45	Poletna scena
07.15	Odmevi
08.00	Rjavi medvedek, ris.
08.03	Karli, ris.
08.05	Musti, ris.
08.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.15	Gregor in dinozavri, ris.
08.25	Kanopki, ris.
08.30	Pujsa Pepa, ris.
08.35	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.40	Čebelica Maja, ris. nan.
09.00	Minuta v muzeju, ponov.
09.05	Martina in ptičje strašilo: V
gore, otr. odd.
09.10	Pozabljene knjige naših babic:
Sirota Jerica
09.35	Buba Guba, lutke
09.45	Moja sosda, krat. igr. film
10.00	Anica, nan.
10.20	Mladi Leonardo, 15/26
11.00	Madagaskar, dok. odd.
12.00	Panoptikum
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub: Pot pod noge
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Aleks v vodi, ris.
15.55	Gregor in dinozavri
16.00	Taborniki in skavti, nan.
16.20	V boju s časom, 4/13
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Poletna scena, ponov.
17.35	Strasti, TV nadaljevanka,
ponovitev
18.05	Remize, drugačna okolja, dok. odd.
18.35	Leonardo, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	60 let četrtkovega večera
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Poletna scena
23.20	Polnočni klub: Ponarodele,
pogov. odd.
00.35	Dnevnik, vreme, šport
01.00	Slovenska kronika, ponovitev
01.15	Vreme, šport
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
06.10	Odmevi
07.00	Radovedni Taček
07.20	Zgodbe iz školjke
07.45	Marči Hlaček, ris. nan.
08.10	Sejalci svetlobe, Čarobno
08.25	Čarobne roke: Frnikole
08.30	Živali iz kock: Koza
08.35	Tukaj sem: Sanja
08.40	Ribič Pepe
09.05	Anica, nan.
09.30	Bukvožer: Teta Magda
09.35	Male sive celice, tv kviz
10.15	Besedi na sledi: Simon
Gregorčič .
10.45	Moja soba: Živa, judoistka
11.10	Nina, test, mlad. nad.
11.50	Čudovito popotovanje Nilsa
Holgersona, 3/4
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik
14.15	Prava ideja!
14.55	Na lepše
15.25	Kako živijo slovenski gradovi, dok. ser.
15.50	Načrti podzemlja, dok. odd.
16.20	O živalih in ljudeh
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu
17.35	Skriti kotički sveta, 8/10
18.35	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Obujeno prvak, amer. film
21.40	Poročila, šport, vreme
22.00	Poletna scena
22.45	Sinovi anarhije (IV.), 3/14
23.20	Dvanajst: Harnan dias Alonso
00.20	Ozare, ponov.
00.35	Dnevnik, vreme, šport
01.00	Utrip, vreme, šport, ponovitev
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
07.00	Aleks in glasba, ris. 07.05 Karli, ris
07.10	Igrače, gugalnica
07.10	Musti, ris
07.20	Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
07.30	Ava, Riko, Teo, ris.
07.40	Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Mladi znanstvenik Janko, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris.
08.00	Dinko pod krinko, ris.
08.10	Svet živali, ris. 08.15 Timi gre, ris.
08.20	Nodi v deželi igrač, ris. 08.35 Vse o Rozi, ris. 09.45 Bine, ris.
08.55 Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.00	Ezopovo gledališče, ris.
09.10	Moj prijatelj Zajec, ris.
09.30	Leonardo, ris.
09.40	Minuta v muzeju 09.45 Pujsa Pepa, ris.
09.50	Marči Hlaček, ris.
10.10	Minuta v muzeju 10.15 Dedek v mojem žepu, 45/66
10.30	Dedek v mojem žepu, 46/66 10.45 Sledi, Beograd
11.20	Ozare 25 Obzorja duha
06.55	Poletna scena
07.25	Utrip
07.40	Zrcalo tedna
08.00	Rjavi medvedek,ris.
08.03	Karli, ris.
08.05	Musti, ris.
08.10	Pokukajmo na Zemljo
08.15	Gregor in dinozavri, ris.
08.25	Kanopki, ris.
08.30	Pujsa Pepa, ris.
08.35	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.40	Čebelica Maja, ris.
09.00	Minuta v muzeju
09.05	Radovedni Taček
09.15	Obisk v akvariju, 9. del
09.20	Obisk v akvariju, 10. del
09.25	Iz popotne torbe: Lahko noč
09.45	Nočko, Deljena nagrada,
10.00	Potepanja III.: Živalski vrt, 3. del
10.25	Mladi Leonardo, 16/26
11.00	Ambasadorji Črne gore, dok.
12
13.00
12
13.00
Ljudje in zemlja Unevn1
nevnik, vreme, šport
Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Ponarodele,
ponovitev 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 16.10 Sejalci svetlobe, Čarobno
13.25	60 let četrtkovega večera
15.00	Prva damska detektivska
agencija, 7/7
16.00	Komisar Rex, 6/12
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Mali širni svet (Il.f 8/12
18.10	Naši vrtovi, dok. ser.
18.40	Nodi v deželi igrač, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Umori na podeželju, 8/8
21.30	Anka Tasmanka, dok. odd.
22.25	Poročila, vreme, šport
22.55	Poletna scena
23.20	Skrivna država, 3/4
00.10	Dnevnik, pon.
).35	Zrcalo tedna, vreme, šport,
16.30 17.
jabolko, otr. odd. Taborniki i
01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji	ponovitev
00.55 Vreme, šport, ponovitev	01.15 n 'išpP i. i- 0135 Infokanal	0105 Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 0L35 ""okanal^^	001 05 DE^S v ji
01.30 Infokanal	01.50 Infokanal—. _ 0| ^	0L25 Infokanal
TVSLOr TVSLOr	TV SLO T
mnn n. .,■■ r. ,	1inn D„l„,„„„„„„„	(^"3(1 SlrmiCac
01
07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 14.00 Točka, glas. odd. 15.40 Evropski magazin 16.25 Slovenski vodni krog: Idrijca 16.50 Muzikajeto: Bossa nova, gl.
oddaja 17.30 Mostovi Hidak 18.00 Skriti kotički sveta: Poštar v
Himalaji, 7/10 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 V Evropi smo doma, koncert
Bohinja 21.35 Scott in Bailey, 3/6 22.20 Krivica, 2/2 00.00 Točka, glas. odd. 00.50 Zabavni infokanal
07.00	Otroški infokanal
08.00	Zabavni infokanal
14.20	Točka, glas. odd.
15.35	AFS France Marolt, Prepletanja,
koncert
16.35	Prisluhnimo tišini
17.05	Mostovi Hidak
17.45	Legendarni Tour de France, 2/2
18.40	Knjjiga mene briga
19.05	Točka, glas. odd.
20.00	Čudesa vesolja, 4/4
20.50	Kennedyjevi, 4/8
21.35	Svet brez konca, 4/8
22.20	Vares: Turobni tango, fin.
nanizanka
23.55	Točka, glas. odd.
00.40	Zabavni infokanal
¿aûavpi inroKanai	«k ^^
pop pop
■ ** ■	06.00 čarobni vrtiljak, ris.
Radovedni Jaka,r
Čarobni vrtiljak, ris.
06.10	Radovedni Jaka, ris.
06.20	Moji žepni ljubljenčki, ris.
06.35	Spuži Kvadratnik, ris.
07.00	Ko listje pada, nan.
07.45	Pingvini z Madagaskarja, ris.
07.55	Grozni Gašper, ris.
08.05	Generacija O, ris.
08.25	Pod košem, ris.
08.50	Skrivnost Silvestra in Tweetja, risanka
09.10	TV Dober dan, slov. nanizanka 4/7
09.55	Tv prodaja
01.10	Ljubljena moja, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Rožnati diamant, nan.
12.05	Tv prodaja
12.10	Kot ukaže srce, nan.
13.10	TV dober dan, nan.
14.00	Pod eno streho, nan.
14.00	Tv dober dan, nan.
14.45	Mladi zdravniki, nan.
15.15	Telo kot dokaz, nan.
16.05	Ljubljena moja, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Rožnati diamant, nan.
18.00	Kot ukaže srce, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vojna navijačic, am. film
21.50	24ur zvečer
22.10	Razočarane gospodinje, nan.
22.50	Dogodek, nan.
23.40	Na robu znanosti, nan.
00.30	Teža družine, am. film
02.20	24ur
03.20	Zvoki noči
06.10 06.20 06.35 07.00 07.45 07.55 08.05 08.30 08.35
08.55 09.40 09.55 10.45 11.00 11.55 12.10 13.00 13.50 15.15 16.05 17.00 17.10
18.55 19.00 20.00 21.35 22.00 22.20 23.00 23.08 23.55 02.00
Moji žepni ljubljenčki, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Ko listje pada, nan. Pingvini z Madagaskarja, ris. Grozni Gašper, ris. Neobičajna šola, ris. Pod košem, ris. Skrivnosti Silvestra in Twetija, risanka
Tv Dober dan, nan. Tv prodaja Ljubljena moja, nan. Tv prodaja
Rožnati diamant, nan.
Tv prodaja
Kot ukaže srce, nan.
Tv Dober dan, nan.
Mladi zdravniki, nan.
Telo kot dokaz, amer. nanizanka
Ljubljena moja, nan.
Rožnati diamant, nan.
Kot ukaže srce, nad. 24ur vreme 24ur
Državna varnost, am. film Azijska kuharica, amer. film 24ur zvečer
Azijska kuharica, am. film Eurojackpot
Azijska kuharica, nad. filma Začetnik, amer. film 24ur, ponovitev Zvoki noči
10.20 Skozi čas
Poletna scena 11.55 Umetnost igre 12.50 Slovenci v Italiji 13.10 Košarka EP 2011 14.40 Košarka EP 2011 16.20 Zgodovina atletskih sp: Paris
2003, športni film 17.05 Nogomet, pokal konfederacij 20.00 Ponovno rojstvo Bolšoj teatra,
otrvoritveni koncert 21.55 33/45, sobotna glasb. noč 22.40 Na lepše 23.05 Zabavni infokanal
pop
07.00	OTO čira čara
07.01	Igra vlog, ris. 07.05	Drobižki, ris. 07.10	Mumu,ris. 07.15	Balonar Oskar, ris. 07.30	Kopalčki, ris. 07.40	Hobonavti, ris. 07.50	Žabec in prijatelji, ris. 08.00	Lupdidu, ris.
08.05	Angelina balerina, ris.
08.20	Bratzillas, ris.
08.25	Skrivnostni ranč, ris.
08.50	Bratz, ris.
09.15	Doktor Glavca, ris.
09.25	Hitri prstki, ris.
07.40	Vprašaj Laro, ris.
10.00	Monsuno, ris.
10.30	Nora Roberts: Babičina hiša,
am. film
12.25	Sestrin varuh, am. film
14.05	Opremljevalci za milijon
dolarjev, am. ser.
15.00	Kamera teče, am. ser.
15.30	Očetje pod krinko, ang. ser.
16.40	Camp rock 2, ame. film
18.25	Trafika, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Tomb Raider, am. film
22.45	Ana in kralj, am. film
00.30	Dih ljubezni, am. film
02.35	24ur, ponov.
03.35	Zvoki noči
.30 Skozi čas 09.40 Poletna scena 10.05 Dvanajst: Hernan dias Alonso 11.05 Glasbena matineja 12.15 Mozartina simfonikov RTV 13.15 Globus
13.00 Turbulenca: Kako posneti dobro
fotografijo 14.55 Nogomet, pokal konfederacij 16.50 Zgodovina atletskih svetovnih
prv. Helsinki 2005 17.40 Ulična košarka 17.55 Nogomet, d.p.. Koper-Olimpija 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Slavnostni koncert iz
Schonbrunna 21.45 V pasti, fran. dok. oddaja 23.15 Beli zajec 00.10 Zabavni infokanal
in skavti, nan. Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena 17.35 Strasti, 36/60 18.05 Zgodovina arhitekture, 5/8 18.35 Franček, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Umetni raj, 50 let revije Ekran 23.50 Knjiga mene briga: Julijan Barnes 5 Slovenska jazz scena 5 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Slovenska kronika, ponovitev 01.55 Vreme, šport, ponovitev 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Infokanal
TV SLO T
07.00	Otroški infokanal
08.00	Zabavni infokanal
13.30	Točka, glas. odd.
14.45	Na lepše
15.45	Anka Tasmanka, dok. odd.
16.55	Čudesa vesolja: Padanje, 4/4
17.50	Dober dan, Koroška
18.30	To bo moj poklic: Vzgojitelj, 15/30
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Dediščina Evrope: Rembrandt in
jaz, 4/4
20.50	Vera, 2/4
22.20	Točka, glas. odd.
23.05	Zabavni infokanal
06.45	Poletna scena
07.15	Odmevi
08.00	Rjavi medvedek,ris.
08.03	Karli, ris.
08.05	Musti, ris.
08.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.15	Gregor in dinozavri, ris.
08.25	Kanopki, ris.
08.30	Pujsa Pepa, ris.
08.35	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.40	Čebelica Maja, ris.
09.00	Minuta v muzeju
09.05	Ali me poznaš? Jaz sem regrat. nan.
09.15	Sejalci svetlobe, čarobno jabolko,
09.25	Zgodbe iz školjke: Martina in
ptičje strašilo
09.40	Zgodbe iz školjke, Cirkus, odd.
za gl.neme
10.05	Ali me poznaš: Jaz sem zgodnja pomlad
10.15	Moja soba: Živa, judoistka
10.30	Mladi Leonardo, 17/26
11.15	Biseri glasbene prihodnjosti
12.20	Umetni raj: 50 let revije Ekran
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studi city
14.20	Obzorja duha: ZARES je vstal
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Neli in Cezar, ris.
15.55	Dinko pod krinko, ris.
16.00	Barni, ris.
16.05	Ribič Pepe
16.30	Taborniki in skavti, nan.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Poletna scena
17.40	Strasti, 37/60
18.15	Lov na čarovnice, dok. serija 1/3
18.45	Simfonorije: Maski, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Doktor Martin V., 3/8
20.50	Zakaj revščina, dok. serija
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Poletna scena
23.20	Globus, zunanjepol. odd.
23.50	Anka Tasmanka. dok. odd.
00.50	Dnevnik, vreme, šport
01.10	Slovenska kronika, vreme,
šport, pon.
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO T
07.00	Otroški infokanal
08.00	Zabavni infokanal
15.20	Točka, glas. odd.
17.00	Mostovi Hidak
17.40	Ljudje in zemlja, tv Koper
18.30	Slovenski vodni krog: Temenica
19.05	Točka, glas. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Muzikajeto: Beltinška banda,
glas. odd.
20.30	Na utrip srca, Špic-Cvak 2/2
21.45	Kotlovina, hrva. film
22.40	Točka, glas. odd.
.30	Zabavni infokanal
06.45	Poletna scena
07.15	Odmevi
08.00	Rjavi medvedek, ris.
08.03	Karli, ris.
08.05	Adi v morju,Katere ribe so
najnevarnejše? ris.
08.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.15	Gregor in dinozavri, ris.
08.25	Kanopki, ris.
08.30	Pujsa Pepa, ris.
08.35	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.40	Čebelica Maja, ris.
09.00	Minuta v muzeju
09.05	Ali me poznaš: Jaz sem vrtnica,
poučna oddaja
09.10	Ribič Pepe
09.35	Ali me poznaš: Jaz sem rogoz,
poučna ddaja
09.40	Zlatko Zakladko
10.00	Slovenski vodni krog: Nadiža
10.20	Mladi Leonardo, 18/26
11.00	Odkrito: O pregonu korupcije
11.55	Zakaj revščina, dok. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus: Boj za semena
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Pujsa Pepa, ris.
15.50	Male sive celice, kviz
16.30	Taborniki in skavti
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Poletna scena
17.40	Strasti, 38/60
18.10	Zdravje Slovencev, dok. ser.
18.40	Neli in Cezar, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Teorija kaosa, amer. film
21.20	Slikovitih 55, dok. odd.
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.55	Poletna scena
23.20	Glasbeni večer: Tartini, 34.
piranski gl. dnevi
00.00	Dnevnik, ponov.
00.30	Slovenska kronika, šport,
vreme, ponovitev
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Infokanal
TV SLO T
07.00	Otroški infokanal
08.00	Zabavni infokanal
15.05	Točka, glasb. odd.
16.45	To bo moj poklic: Vzgojitelj, 15/30
17.20	Evropski magazin, tv Maribor
17.35	Mostovi Hidak
18.05	O živalih in ljudeh, tv Maribor
18.30	Na vrtu, tv Maribor
19.00	Točka, glas. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Slovensko olimpijsko stoletje, 7/11
20.55	Slovensko olimpijsko stoletje, 8/11
22.00	R, danski film
23.25	Točka, glasb. odd.
00.25	Zabavni infokanal
Zabavni infokanal	i™™"	00.30 Zabavni infokanal	^k^hmm
pop pop pop pop
■ . B	dR nn rarnhn, „rt.i,^ r,T	____.......1	GB.DD Čarobni vrtiljak, ris.

©
07.00	OTO čira čara
07.01	Igra vlog, ris. 07.05 Drobižki, ris. 07.10 Mumu, ris. 07.15 Balonar Oskar, ris. 07.30 Mojster Miha, ris. 07.40 Hobonavti, ris. 07.55 Žabec in prijatelji, ris. 08.00 Lupdidu, ris.
08.05 Angelina balerina, ris. 08.20 Bratzillas, ris. 08.25 Sabrinino skrivno življenje, ris. 08.50 Vrtnar in njegova družina,
risanka 09.15 Doktor Glavca, ris. 09.25 Hitri prstki, ang. ser. 09.40 Vprašaj Laro, ris. 09.55 Monsuno, ris. 10.30 Severni sij, am. film 12.20 Oče in sin, am. film 14.05 Nova ameriška restavracija, am ser.
15.00 Kuharski mojster, am. ser. 15.55 Kuharska žilica, am. ser. 16.20 Ljubezen skozi želodec ej, kd
Trafika, slovenska nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Nune pojejo 2, am. film 21.55 Živahna nevesta,ang. film 23.45 Fantje mojega življenja, am. film
01.55 24ur, ponov. 02.55 Zvoki noči
17.00 Glej kdo se oglaša 2, am. film 18.
09.00 Dobro jutro, informativna
09.00 Čas za nas, tabornike: zaključimo s čajanko 09.45 Oglasi 09.50 Pop corn: Tide 10.50 Napovedujemo 10.55 Aktualno: Kako potekajo dela na projektu bloka 6 TES
11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.30 Videospot dneva
12.35 Prodajno TV okno
12.50 Videostrani, obvestila
17.50 Prodajno TV okno
18.20 Napovedujemo
18.25 Regionalne novice
18.30 Mojca in medvedek Jaka: Dežek
pada cele dni 19.15 Ustvarjalne iskrice (18): hranilnik
19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Iz arhiva VTV: Ištar, človek iz
vesolja se vrača 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi
21.10 Naj viža: Navihanke, Vesele
Stajerke 22.25 Oglasi
22.30 Popotniške razglednice: Peru 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
10.00 Oglasi
10.05 Mojca in medvedek Jaka: Dežek
pada cele dni 10.50 Naj viža: Navihanke, Vesele
Štajerke 12.05 Napovedujemo 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.45 Prodajno TV okno 18.15 Napovedujemo 18.20 Regionalne novice 18.25 Miš maš: Kaj je puberteta 19.05 Ustvarjalne iskrice(19): venček ivanjščic in broška iz marjetic 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi
21.10 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko okolje - Olga Suhovršnik 21.40 Gostilna pr' Francet 22.40 Prva OŠ Slovenj Gradec pred
novimi izzivi, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
09.00 Miš maš: Kaj je puberteta 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (20):
Figurice iz cofkov 10.10 Kresniček, otroška spevoigra OŠ
Nazarje 10.40 Oglasi
10.45 Gostilna pr Francet (40), zabavno glasbena oddaja 11.45 Napovedujemo 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 18.00 Prodajno TV okno 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Mojca in medvedek Jaka: Dežek
pada cele dni 19.20 Oglasi 19.25 Žogarija, 10. 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Oglasi 20.25 Videospot dneva 20.30 Jutranji pogovori, ponovitev 21.20 Napovedujemo 21.25 Vurberg 2013, posnetek
koncerta 23.20 Oglasi 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
©
Čarobni vrtiljak, ris.
06.10	Radovedni Jaka, ris.
06.20	Moji žepni ljubljenčki, ris.
06.35	Spuži Kvadratnik, ris.
07.00	Ko listje pada, nan.
07.40	Pingvini z Madagaskarja, ris.
08.00	Grozni Gašper, risanka
08.10	Neobičajna šola, risanka
08.15	Pod košem, ris.
08.35	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
08.55	Tv Dober dan, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Ljubljena moja, nan.
10.45	Tv prodaja
11.00	Rožnati diamant, nan.
11.55	Tv prodaja
12.10	Kot ukaže srce, nan.
13.00	Tv Dober dan, nan.
13.55	Pod eno streho, nan.
14.50	Mladi zdravniki, nan.
15.15	Telo kot dokaz, nan.
16.05	Ljubljena moja, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Rožnati diamant, nan.
18.00	Kot ukaže srce, nad.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Pepelkina zgodba, am. film
21.50	24ur zvečer
22.10	Razočarane gospodinje, nan.
23.00	Dogodek, nan.
23.50	Na robu znanosti, nan.
00.35	Popolna tudentka, am. film
02.10	24ur, ponov.
03.10	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Grški miti 09.45 Ustvarjalne iskrice (21):
Čipkaste lučke 10.05 Oglasi
Pikin VTV studio, 3. oddaja Napovedujemo 00 2130. VTV magazin 15 Kultura, informativna oddaja 20 Napovedujemo 25 Ob prazniku Občine Rogaška Slatina: mag. Branko Kidrič,
Čarobni vrtiljak, ris.
06.10	Radovedni Jaka, ris.
06.20	Moji žepni ljubljenčki, ris.
06.35	Spuži Kvadratnik, ris.
07.00	Ko listje pada, nan.
07.50	Grozni Gašper, ris.
08.10	Neobičajna šola, ris.
08.20	Pod košem, ris.
08.45	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
09.05	Tv Dober dan, nan.
09.55	Tv prodaja
10.10	Ljubljena moja, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Rožnati diamant, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Kot ukaže srce, nan.
13.10	Tv Dober dan, nan.
14.00	Pod eno streho, nan.
14.50	Mladi zdravniki, nan.
15.15	Telo kot dokaz, nan.
16.05	Ljubljena moja, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Rožnati diamant, nan.
18.00	Kot ukaže srce, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
20.50	Mentalist, nan.
21.45	24ur zvečer
22.05	Razočarane gospodinje, nan.
22.55	Dogodek, nan.
23.45	Na robu znanosti, nan.
00.35	Odkriti talent, am. film
02.15	24ur, ponovitev
03.15	Zvoki noči
Čarobni vrtiljak, ris.
10	Radovedni Jaka, ris.
06.20	Moji žepni ljubljenčki, ris.
06.35	Spuži Kvadratnik, ris.
07.00	Ko listje pada, nan.
07.45	Pingvini z Madagaskarja, ris.
07.55	Grozni Gašper, ris.
08.10	Neobičajna šola, ris.
08.25	Pod košem, ris.
08.50	Skrivnost Silvestra in Tweetyja, ris.
09.10	Tv Dober dan, nan.
09.55	Tv prodaja
10.10	Ljubljena moja, nan.
11.00	Tv prodaja
11.05	Rožnati diamant, nan.
11.55	Tv prodaja
12.10	Kot ukaže srce, nan.
13.15	Tv Dober dan, nan.
14.00	Pod eno streho, nan.
14.50	Mladi zdravniki, nan.
15.15	Telo kot dokaz, nan.
16.05	Ljubljena moja, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Rožnati diamant, nan.
18.00	Kot ukaže srce, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vsemogočni Even, am. film
21.50	24ur zvečer
22.10	Razočarane gospodinje, nan.
23.00	Dogodek, nan.
23.50	Na robu znanosti, nan.
00.40	Čudna srca, am. film
02.15	24ur, pon.
03.15	Zvoki noči
10.10 10.55
12.25
župan
viža: Navihanke, Vesele
Stajerke
13.40 Kuhinjica, tedenski izbor 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani,
obvestila 18.20 Prodajno TV okno 18.35 Napovedujemo 18.40 Pozdrav pomladi 2011, 3. del 19.15 Žogarija (10) 19.40 Oglasi
19.45 Pop corn: Tide, glasbena oddaja 20.45 Da je naš spanec miren in
premoženje varno 21.30 Dotiki Gora: Raduha in Snežna jama
21.50 Jutranji pogovori 22.40 Gostilna pr Francet, zabavno
glasbena oddaja 23.40 Napovedujemo 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Oglasi
10.05 Miš maš: Zdravi zobki 10.50 Popotniške razglednice: Peru 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Napovedujemo 12.25 Videospot dneva 12.30 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice 18.05 Modri Jan, otroška okoljevarstvena oddaja -Vodooskrba 18.20 Oglasi
18.25 Zlata ptica, gledališka
predstava Vrtca Velenje 19.05 Ustvarjalne iskrice: Moja prva knjiga
19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi
21.10 Policija v primežu izzivov in
danosti 22.10 Oglasi
22.15 Mediafest Plitvice, posnetek 4. dela
00.05 Prodajno TV okno 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
©
©
09.00 Modri Jan: Vodooskrba 09.15 Zlata ptica, gledališka
predstava Vrtca Velenje 09.55 Oglasi
10.00 Policija v primežu izzivov in danosti
11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.25 Videospot dneva
11.30 Napovedujemo
11.35 Prodajno TV okno
11.50 Videostrani, obvestila
17.35 Prodajno TV okno
18.05 Napovedujemo
18.10 Videospot dneva
18.15 Nanovo: Je glasbena izobrazba
pomembna? 19.00 Ustvarjalne iskrice (23):
Makrame pas 19.25 Videospot dneva 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Abba the show 21.05 Oglasi
21.10 2131. VTV magazin, regionalni
- informativni program 21.25 Kultura, informativna oddaja 21.30 Oglasi
21.35 Dotiki gora: TRIGLAV 21.55 Iz arhiva VTV: Parada humorja
Maribor 2008, 2. del 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.00 Oglasi
10.05 Nanovo: Je glasbena izobrazba nujna?
10.50 2131. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Napovedujemo 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.45 Prodajno TV okno 18.15 Napovedujemo 18.20 Regionalne novice 18.25 Čas za nas tabornike: Vodniška šola
19.00 Ustvarjalne iskrice(24): Lovilec sanj
19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi
21.10 Polet kreativnosti, utrip
velenjskih zgodb EPK 2012 22.15 Oglasi 22.20 Pop corn: Bohem 23.20 Prodajno TV okno 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 25. 7. 2013, barve: CM K, stran 11
25. julija 2013
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
Pressfield, Steven: Vojna umetnosti
od - Odrasli / 159.9 -psihologija
Kaj je tisto v nas, kar nam prepreči ali želi preprečiti, da bi se lotili stvari, ki je za nas pomembna? Za katero čutimo notranji klic, da jo uresničimo? Napisati knjigo. Dokončati sliko. Se lotiti diete. Izdelati ogrlico. Ustanoviti podjetje. Končno napisati diplomo.
Karkoli od tega nam predstavlja večji izziv, se ob njem pojavi toliko večji odpor. In kar je najbolj pomembno za naš duhovni razvoj, prinaša s sabo tisoč izgovorov, da tega ne uresničimo.
Kako prepoznati, razrešiti in premagati notranje ovire ustvarjalnosti? Pot nam pokaže ta knjiga, ki je polna navdihov za vse (bodoče) umetnike, vizionarje, podjetnike.
V	prvem delu knjige nas avtor seznani z odporom, da ga spoznamo, da vemo, da nismo edini, ki ustvarjalni nemir skušamo pomiriti na primer s pomivanjem posode. Ali sesanjem. Ali pometanjem dvorišča.
V	drugem delu skupaj iščemo rešitve za boj z odporom. Spoznamo, kako postati profesionalec. In kaj to sploh pomeni.
V	končnem, tretjem delu se znajdemo v višji sferi, kjer smo onkraj odpora. In delujemo, kot nam veleva naša notranja nuja. Končno ustvarjamo!
OBLAK, Tatjana: Brez sladkorja, prosim
od - Odrasli / 886.3-32 -slovenske novele
To je svež, sproščen, lahkoten roman v pismih.
Glavna junakinja sproščeno komunicira preko pisem s svojim prijateljem. Čeprav je tema ljubezenska, niti malo ni patetična ali solzava. Junakinja je prijetno samoironična, razglablja na primer tudi o smislu bivanja, pa o preteklih in prihodnjih življenjih. Vse skupaj postavljeno v zanimive dogodivščina s potovanj, pa naj bodo iz daljnih dežel ali pa kolesarjenja špo domači okolici.
Pisma so napisana v slengu mladih, niso zapletena in ravno ta preprostost jezika približa besedila bralcem.
»Kadar piha tako kot danes ljudje moje vrste komaj morejo ostati na tleh.
Maj je; mili maj, zeleni maj. Kam bi s to pomladjo, za nas je je preveč! Ubogi, ki niso minule tedne pomislili kaj podobnega!
Meni se je zdelo, kot bi se na polja cvetočega regrata razlila jaz sama. Vskič, ko je pri svetem Antonu odbilo uro, sem se vprašala, kdo le zmore v tem pudingu veselja in radosti meriti čas in kaj bi bilo šele, če bi bila v resnici radostna in vesela!
Morda ravno zato danes piha ... Da bi me odpihnilo nekam, kjer je doma Zadovoljstvo.«
Harding, Sally: Crochet step by step
od - Odrasli / 74 - risanje, ustvarjanje
Priročnik, ki nam pomaga pri začetkih kvačkanja, zelo uporaben pa je tudi za vse, ki se želijo naučiti novih vzorcev in dobiti kakšno svežo idejo.
Najprej se poučimo o materialih, ki jih lahko uporabimo za delo. Za to so primerne celo razrezane plastične vreče ali stare majice, ki se nam valjajo po omarah!
Nato se poučimo o barvah ter o njihovih kombinacijah. Bomo izbrali tople? Hladne? Pastelne? Kombinacijo črno-bele?
Nato so prikazani pripomočki za kvačkanje, sledi pa poglavje o tehnikah. Različni vzorci, prepletanje barv, nizanje perlic, kvačkanje z žico ...
Ko je izdelek že skoraj gotov, sledi zaključek. Dodajanje gumbov, resic, cofov, oblikovanje rožic ..., vsega tega se naučimo v naslednjem poglavju.
Na koncu pa še nekaj idej za oblikovanje izdelkov - baretka, otroški klobuček, šal, plet, brezrokavnik, otroška oblačila, igračke, knjižne kazalke, nakupovalna vrečka, denarnica - ideje za izdelke se kar krešejo!
Jonasson, Jonas: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
od - Odrasli / 821-311.2 -družbeni romani
Zabaven roman, ki se prične v domu upokojencev. Tam je vse pripravljeno na stoti rojstni dan, ki ga praznuje eden od njihovih varovancev, Allan. Na zabavo naj bi prišel tudi občinski svetnik. In celo krajevni časopis ter seveda vsi starčki iz doma. Poleg njih tudi vse osebje in tudi njihova jeznorita sestra Alice.
In koga ni bilo? Slavljenca, ki je slabo uro pred zabavo splezal skozi okno. In izginil. Odločil se je, da lahko umre tudi kdaj drugič in kje drugje, ne ravno v tem domu upokojencev.
Sicer je pozabil na čevlje in klobuk, ampak s sabo je imel še pomembnej-
šo stvar. Listnico z vsemi privarčevanimi bankovci! Tako oborožen je v copatih odšel v svet, dogodivščinam naproti.
Predgovor avtorja zaobjame srž romana : »Nihče ni znal uročiti poslušalcev tako kot dedek, kadar je posedal na pristaniški klopci in s polnimi usti tobaka sklanjal nad svojo palico.
»Ne, ampak ... ali je to res, dedek?« smo osuplo spraševali vnuki.
»Če kdo govori samo po resnici, se ga sploh ne splača poslušati,« je odgovarjal dedek.
Ta knjiga je zanj.«
Richards, Keith: Življenje
od - Odrasli / 929 - biografije
Realno zapisano življenje rockerja Keitha Richardsa, kitarista skupine Rolling Stones. Knjiga podira mite in splošno znane »resnice«.
Z Mickom Jaggerjem je ustvaril sedaj svetovno znano skupino. Je soavtor pesmi, ki so obkrožile svet. Skupina je doživela prve uspehe, ki so sčasoma prerasli v veliko slavo.
Štirideset let je živel življenje rock-ovske zvezde in doživljal neverjetne stvari. Vedno pa je bil odkrit in brez dlake na jeziku vsakomur povedal, kaj si misli.
Za njim je množica zloglasnih aretacij in sojenj. Bil je veliki odvisnik od drog ter pošteno sit svetovne slave.
Vedno je bil velik upornik in vsa leta, ki so za njim, ga niso spremenila. Ostaja takšen kot ta biografija -odkrit, divji, uporniški, izjemno iskren in neustrašen.
■ Stanka Ledinek
velenje
Četrtek, 18. julij
10.00 - 16.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 - 21.00
Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 20.30 Atrij Velenjskega gradu
Koncert Aleksandra Mežka (29. PKP)
21.00 Atrij Kavarne Lucifer
Potopisno predavanje Maroko -dežela kontrastov 21.30 Letni kino ob Škalskem jezeru Filmske projekcije mladinskega, dokumentarnega in neodvisnega filma
Petek, 19. julij
8.00 - 18.00
Središče mesta Kramarski sejem 10.00 - 16.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 15.00 - 18.00
TRC Jezero - Vila Čira-Čara Vila Čira Čara vabi 17.30 Vila Bianca
Odprtje razstave Ko glina zaživi 19.00 Vila Bianca - terasa Biance Gurmanke
Koncert Irene Tratnik Dosso 20.00 Havana bar
Poletje v Havana baru / Latino-salsa party 20.30 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Mozaik Jazz festival 2013: Mihael Hrustelj Trio
Sobota, 20. julij
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 8.00 - 13.00	Središče mesta
Kramarski sejem 9.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b
Obnova in preobrazba - Temelj obnove 10.00 - 18.00
TRC Jezero - Vila Čira-Čara Vila Čira Čara vabi 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku - Sobotne lutkarije: lutkovna predstava Jagoda
Nedelja, 21. julij
9.00 Zbirno mesto: parkirišče pri hotelu Razgoršek
Izlet na Jakec, Gradišče
Kdaj - kje - kaj
10.00 - 18.00
TRC Jezero - Vila Čira-Čara Vila Čira Čara vabi 13.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b
Brezplačno vegetarijansko kosilo za vsakogar 15.00 - 20.00
Velenjsko jezero - pri čolnarni Hrčkanje - vodni zorbing
Ponedeljek, 22. julij
10.00 - 16.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 - 21.00
Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir 21.30 Pred Domom Kulture Velenje
Poletni kino Zvezde pod zvezdami - slovenska romatična drama vaje v objemu
Torek, 23. julij
10.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00
Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku - Torkove igrarije: Male lepljene umetnije 10.00 - 16.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 - 21.00
Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 20.00 Dvorana Doma kulture Velenje Koncert mladinskega orkestra iz Anglije: Oxfordshire Schools' Senior Orchestra (29. PKP)
Sreda, 24. julij
10.00 Knjižnica Velenje
Zabavna sreda 10.00 - 16.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 - 21.00
Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 - 19.30
pred telovadnico CVIU, Kidričeva 19
Organizirani treningi karateistov
šoštanj
Sobota, 20. julij
17.00 Gasilski dom Gaberke
3. šaljivo gasilsko tekmovanje v Gaberkah
Nedelja, 21. julij
X Odhod iz AP Šoštanj
Skupna akcija šaleških PD (Logarska dolina)
15.00 Gasilski dom Gaberke
Prevzem novega gasilskega vozila
Ponedeljek, 22. julij
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
Sreda, 24. julij
12.00 - 17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Nakupovanje preko spleta
šmartno ob paki
Četrtek, 18. julij
10.30 do 12.00 Hiša mladih
Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih
Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,...)
Petek, 19. julij
10.30 do 12.00 Hiša mladih
Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih
Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.)
Sobota, 20. julij
8.00 do 12.00
Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica
Ponedeljek, 22. julij
10.30 do 12.00 Hiša mladih
Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih
Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.)
Torek, 23. julij
10.30 do 12.00 Hiša mladih
Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih
Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.)
Sreda, 24. julij
10.30 do 12.00 Hiša mladih
Brezplačen poletni tečaj španščine 10.00 do 20.00 Hiša mladih
Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.)
Vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Citycentru v Celju lutkovna predstava
V nedeljo, 28. julija, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno predstavo Metuljček in metuljčica, ki bo na osrednjem prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je čas za lutke.
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
PREKROKANA NOČ 3
(The Hangover Part III) Komedija, 100 minut. Režija: Todd Phillips. Igrajo: Bradley Cooper, Melissa McCarthy, Heather Graham, Jamie Chung, John Goodman, Zach Galifianakis, Justin Bartha, idr.
Petek, 19. 7., ob 19.00 Sobota, 20. 7., ob 21.00 Nedelja, 21. 7., ob 18.00
To je zadnji del trilogije Prekrokana noč. Tokrat ni poroke. Ni niti fantovščine. Kaj bi potem lahko šlo narobe? Toda vselej, ko se odpravijo na pot, se jim zgodi nekaj nenavadnega.
OTROCI SARAJEVA
(Djeca) Drama, 90 minut. Režija: Aida Begic. Igrajo: Marija Pikic, Ismir Gagula, Nikola fluričko, Staša Dukic, Velibor Topic, idr. V slovenskem startnem vikendu namesto odpovedanega filma VELIKI GATSBY:
Petek, 19. 7., ob 21.00 Sobota, 20. 7., ob 19.00
Nedelja, 21. 7., ob 20.00
Sarajevo, sedanjost. Triindvajsetletna Rahima, sirota bosanske vojne, se po najboljših močeh trudi skrbeti za svojega štirinajstletnega brata Nedima, odločena, da mu zagotovi boljšo prihodnost. Marljiva in resna mladenka, ki je po težavnih najstniških letih uteho našla v islamski veri, upa, da bo šel fant po njenih stopinjah. A nekega dne v restavracijo, kjer dela kot kuharica, pride obvestilo, da se je Nedim zapletel v pretep s sinom lokalnega politika. Pripetljaj sproži niz dogodkov, ki Rahimo pripeljejo do vznemirjujočega odkritja ... Posebno priznanje žirije v sekciji Posebni pogled - Cannes 2012, Nagrada srce Sarajeva za najboljšo igralko, nagrada portala Cineuropa - Sarajevo 2012. Bosanski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film 2013, Liffe 2012, .
MADAGASKAR 3
(Madagascar 3: Europe's Most Wanted )- sinhroniziran. Animirana družinska pustolovščina, 93 minut Režija: Eric Darnell, Tom McGrath, Conrad Vernon. Slovenski glasovi: Marko Potrč, Lara Jankovič, Nina Ivanič,
Ana Dolinar Horvat, Andrej Murenc, Jure Mastnak, Klemen Klemen, Jan Bučar, Janko Petrovec, Rok Kunaver, Gorazd Žilavec, idr.
Sobota, 20. 7., ob 19.30 - mala dvorana
Nedelja, 21.7., ob 16.00 - otroška matineja
V nadaljevanju živalskih prigod se pogumni lev Aleš, čudaška zebra Martin, boječa žirafa Milko in odločni povodni konj Slavka odpravijo v Monte Carlo, da bi našli pingvine in z njihovo pomočjo odleteli nazaj domov, v newyorški živalski vrt. Kaos, ki ga ob tem povzročijo, jim na glavo nakoplje srd neizprosne konjederke DuBois, zato se na begu preko Evrope skrijejo med vagone potujočega cirkusa. Toda nastopajoče živali niso navdušene nad prišleki, zato si morajo prijatelji izmisliti osupljive cirkuške točke, ki bodo navdušile gledalce.
VAJE V OBJEMU
Drama, 89 minut. Režija: Metod Pevec. Igrajo: Jana Zupančič, Uroš Fürst, Pia Zemljič, Primož Pirnat, Janja Frank, Uroš Andič, Lidija Sušnik, Laren Polič Zdravič,
Koledar imen
Julij/mali srpan
18 • Četrtek -Miroslav
19. Petek -
Vincenc
20 • Sobota -Marjeta
21. 22.
23.
24.
Nedelja -Danilo
Ponedeljek -Majda
Torek -Branislav
Sreda -Kristina
Lunine mene
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 18.7., od 14.0019.00, Biotržnica
•	20. in 21. 7., od 9.00 -12.00 in od 14.00-17.00 Poletna dekleta Citycentra v Termah Zreče
•	od 15.7. vsak petek od 17.00-19.00 borza-menja-va sličic Eurobasket pri Eventimu
•	nedelja, 21.7., 11.00 pravljične urice v Džungli Metka Veter in Peter Šilček
•	vsak dan od 10.00-21.00 Karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.
Drago Milinovič, Karin Komljanec, Marko Mandic, idr.
Ponedeljek, 22. 7., ob 21.30 - ploščad pred Domom kulture Velenje
Tjaša in Lena svoja partnerja zvabita na plesni tečaj. Moška, tipična in prava (Leon in Uroš) se sprva spodobno upirata, potem godrnjaje pristaneta - zgolj z razlogom, da bo v hiši mir. Vendar je v nadaljevanju prav tega vse manj. Oba para sta na začetku zgodbe videti zelo stabilna, kažeta znamenja mirne večletne rutine. Zdi se, da so pravi ljudje v pravih parih. Tango pa stvari nekoliko zaplete. ZVEZDE POD ZVEZDAMI (ni vstopnine)
(v primeru slabega vremena v Kinu Velenje)
Naslednji vikend, od 26. 7. do 19. 7. napovedujemo:
akcijski triler PADEC OLIMPA, romantično dramo ČUDEŽU NAPROTI, kriminal-ko, dramo STRANSKI UČINKI, animirano pustolovščino KRUDOVI ter v Zvezdah pod zvezdami, v ponedeljek, 29.7. ob 21.30 komično kriminalko SEDEM PSIHOPATOV IN SHIH TZU.
Naš čas, 25. 7. 2013, barve: CM K, stran 18
22	
OBVESCEVALEC
Men
18. julija 2013
Nagradna križanka Mobtel
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
nudimiggg
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
GOSPE BOZENI se iskreno opravičujem za izrečene grde in žaljive besede v okrepčevalnici Mladost. Dule Mucek.
mali OGLASI
p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČEN, 53 leten, preskrbljen, izobražen moški, želi spoznati urjeno žensko, staro do 55 let. Ti k meni ali jaz k tebi. Gsm: 041 248 647, Agencija Alan.
najamem?
oddamimHIII
SOBO najamem v Velenju ali okolici. Če je v privat hiši, tudi pomagam pri urejanju vrta. Gsm: 031 830 944 KUPIM, ali najamem kmetijo. Gsm: 030 405 657. ŠTUDENTKAM oddam stanovanje v Ljubljani. Gsm 041 753 417.
pridelklI
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. KAKOVOSTNO belo vino ugodno prodam. Gsm: 031 517 415. ČEŠNJE, sveže nabrane, prodam. Gsm: 031 861 865.
Iživali
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s.
ZAJČKE za nadaljno rejo ali za zakol, prodam. Telefon: 03 5886 268.
ražno^HII
KOTEL za kuhanje žganja in puhalnik
za seno z motorjem Tajfun, prodam.
Gsm: 051 811 899.
ŠNOPS iz sliv, prodam.
Gsm 051 388 874.
BUKOVA in gabrova drva, prodam.
Telefon 03 5886 267 ali
gsm: 041 577 305.
podarimi
DVE zmrzovalni omari. Gsm: 041 355 416.
ÜfflH SLÖ0AR
Vsak četrtek vaš!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
MOKA-BRINECEV MLIN:
-	BELA NAJBOLJŠA, 5 kg - 4,25 €
-	POLBELA, 5 kg ■ 3,60 €
-	PIRINA BELA, 1 kg-2,65 €
ZAŠČITA:
-OČALA ZAŠČITNA-5,65 € -HLAČE FARMER-44,05 € -ROKAVICE NYLON SIVE-1,25 € -PRVA POMOČ avto.-11,20 €
KOSE NALAKS: -STIHLFS 40-236,10 €
-	KAVASAKI KH35L - 358,45 €
-	T22LS McCULOCH - 174,45 €
GNOJILO ASEF ZA R0ZE.21-6,90€
Prodaja, servis, rezervni deli!
Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje Tel.: 03 587 63 76 GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03 587 63 57 GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL Mozirje
Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) Tel.: 03 583 42 95 GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•sklepanje in podaljševanje naročnin: Mobitel, Siol in Telekom
•prodaja aparatov iz Mobitelove, Siolove in Telekomove ponudbe
•prodaja Mobi paketov in Mobi kartic
•prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme
•servis mobilnih aparatov
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 29. 7. 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in torbico za GSM. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
habit
nepremičnine
Hablt d.0.0. Kmotta «. Vklenla
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Zazidljivo posest v Kavčah, velikosti 1156 m2, na mirni legi s pogledom na Goro Oljko. V bližini so vsi priključki: vodovod, elektrika, toplovod, kabelska. Cena 48.000 evr.
3-sobno stanovanje v centru Velenja 92 m2, 4/5 nad. Adaptirano 2010. Cena 88.000 evr.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
GIBANJE PREBIVALSTVA
Z vami in za vas!
Upravna enota Velenje
Alen Omerovic, Studence 62 a, Žalec, in Meliha Šabanovič, Donja Višča, b. b., Živinice Klemen Klemen, Gradišče v Tuhinju 1, Kamnik, in Janja Vodovnik, Lokovica 14 a, Šoštanj Klemen Turinek, Podkraj 9, Žalec, in Urška Pritržnik, Ložnica 19, Velenje
Smrt^HH
Anton Šinkovec, rojen 1947, Bra-slovče, Šentrupert 30. Vincenc
Majcen, rojen 1944, Vojnik, Socka 28. Ladislav Prešiček, rojen 1941, Kozje 175, Kozje. Hedvika Gregorin, rojena 1918, Ljubljana Polje, Cesta XLIV 7. Jožef Pirnat, rojen 1927, Dravograd, Šentjanž pri Dravogradu 3. Leopolda-Elizabeta Lukic, rojena 1934, Velenje, Cesta VI/1. Rudolf Kerznar, rojen 1953, Nazarje, Rovt pod Menino 36. Regina Bratina, rojena 1951, Kranjska Gora, Mojstrana, Ul. Alojza Rabiča 31. Franc Strniša, rojen 1932, Radeče, Stari Dvor 18. Ivan Pavlič, rojen 1943, Prebold, Šešče pri Preboldu 57.
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 18. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 19. julija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 20. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 21. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde;^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 22. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 23. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 24. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 8. do 14. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. jul. 2013 do 14. jul. 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Nagrajenci nagradne križanke Turistične agencije Manager, objavljene v tedniku Naš čas, 4.julija :
1.	nagrada: pico velikanko po izbiri prejme: IDA ŠTUMPFEL, Kardeljev trg 1, Velenje
2.	nagrada: pica po izbiri: SLAVICA PIRIH, Šlandrova 12, Velenje
3.	nagrada: pica po izbiri JOŽE VAJDL, Studence 32 b, Žalec
Nagrajenci naj se oglasijo v Pizzeriji Manager v Nakupovalnem centru.
Naš čas, 18. 7. 2013, barve: CM K, stran 23
OBVESCEVALEC
23
18. julija 2013
MiCftfl
DEŽURSTVA
¡zdravstveni
| dom vvelenjej
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
| lekarna
^lenjefllm
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 8981880.
IZOIOZDRAVNIKI
20. in 21. 7. 2013, Ivan Rajevič, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
SETERINARSKS
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
¡farmacije in rwcL vwjisctmjí je jvi iriv tatn liuli iu m idimtlcfljc.ttHTi, i
'fcvtncn m LU1CL>
Janko Goričnik
(7. 2. 1942 - 13. 7. 2013)
Komaj dobro leto po okrogli sedemdesetletnici je odšel Janko Goričnik. Za sorodnike, prijatelje in znance priljubljeni Džon (John). Izgubil je kratek boj z boleznijo, ki ga je odpeljala z njegovih ustaljenih poti, na katerih smo ga pogosto in radi srečevali. Največkrat takrat, ko je odhajal iz domače Rečice ob Paki do njemu najljubših ciljev in nazaj.
Bilje pedagog, zgodovinar, nogometaš, nogometni trener, nogometni delavec, športni navdušenec, novinar, ki je obilno pisal in poročal predvsem o nogometu. Temu športu je bil popolnoma predan v besedah, kijih je spisal in izrekel, in še posebej v mnogih nepozabnih dejanjih. Najprej je bil učitelj zgodovine na velenjski osnovni šoli Gustava Šiliha, nato polnih trideset let kustos v muzeju na Velenjskem gradu. Mnogi Velenjčani ga pomnijo po tem, da se je na grad sleherni delovni dan povzpel peš in tako z njega tudi odšel. Potem pa z vlakom ali avtobusom nazaj v svoje kraje. Tam so ga vsa leta sleherni dan čakale druge obveznosti, drugo delo, druga veselja. Pa mnogi prijatelji in znanci. Predvsem na nogometnem igrišču in ob njem, pri nekaterih drugih dejavnostih in tudi ob nepogrešljivem obredu z vsakdanjo kavico. Še takrat, ko se je zdel vase zaprt in zamišljen, je ob vsaki pobudi ostajal družaben, iskriv, odprt, kritičen in vselej zanimiv sogovornik.
Peš je neštetokrat prehodil tudi pot od svoje domačije v Rečici ob Paki do Šmartnega. Do svojih prijateljev in do vsega tistega, kar mu je strastno zapolnjevalo dinamično življenje. Džon je bil tiste vrste prijatelj, ki ustvarja velik in večji svet, ki riše vedno nove in drugačne geografske širine in dolžine. Ker je vedel in znal. Zaznati in presoditi. Nobena debata v krogu prijateljske druščine ni zaobšla najbolj vročih družbenih in drugih tem, najaktualnejših športnih zgodb pa še posebej. In v nedogled so odpirale njegove izjemno bogate spomine na leta, ko je sam aktivno igral nogomet, treniral številno četo mladih nogometašev, ko je bil predan športni funkcionar. V bogati zgodovini šmarškega nogometa pa tudi nogometa v Šaleški dolini in celjski regiji bo ostal zapisan kot eno najbolj prepoznavnih, legendarnih imen. Pa tudi marsikatera druga dogajanja v šmarški občini so bila tako ali drugače zaznamovana z njegovim poznavalstvom in razgledanostjo. In bodo ostala. Kot je tudi on do konca ostal nadvse predan in zapisan svojemu domačemu okolju. Ker je bil zgodovinar po poklicu in po duši, je do podrobnosti poznal in cenil preteklost svojega kraja, še kako mu je bilo mar za njegovo sedanjost in prihodnost.
Prijateljstvo je zelo dragocen in pomemben sestavni del človekove sreče. Imeli smo neizmerno srečo, da smo bili Džonovi prijatelji in on naš. Njegova Rečica, njegovo Šmartno ob Paki ga bosta zelo pogrešala in mu ostala večno hvaležna za vse, kar je bil in kar jima je dal.
■ Jože Krajnc
V SPOMIN
dolgoletnemu sodelavcu in prijatelju
IVANU GORIČNIKU
7. 2. 1942 -13. 7. 2013
Delavci Muzeja Velenje
V SPOMIN
LEOPOLDILUKIC
(1934-2013)
nekdanji ravnateljici Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje
Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama in stara mama
CECILIJA PODJAVERŠEK
16. 11. 1944 - 1. 7. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Pogrebni ohrani spomine.	službi Usar, gospodu dekanu Pribožiču za opravljen cerkveni obred,
ravenskim pevcem, govornikoma in vsem, ki ste kakorkoli pomagali v
zadnji dneh.
Žalujoči: mož Franc in hči Jožica z družino
Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in
ZAHVALA
Ob vseprezgodnji smrti brata
MIRKA
se zahvaljujem njegovim prjateljem, sodelavcem in vodstvu Gorenja za izrečene besede sožalja, pomoč in sočutno slovo. Ob misli, da boste Mirka ohranili v prijaznem spominu, mi je nekoliko lažje.
Rudi Leskošek
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in atija
MARTINA ŠTUKOVNIKA
iz Velenja, Šalek 62 30. 4. 1955 - 10. 7. 2013
se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, Zdravstvenemu domu Velenje, za vso podporo, izrečeno sožalje in za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala pogrebni službi Usar, gospodu Vladu Videmšku za ganljiv govor, župnijskemu pevskemu zboru Šalek, duhovnikoma gospodoma Mateju Dečmanu in Jožetu Vehovarju za opravljen obred in sveto mašo. Vsem iskrena hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Štefka in hčerka Petra
Umrl je
IVAN GORIČNIK - JOHN
1942 - 2013
Kadar človek umre, se zemlja razmakne od bolečine. Smrt zaboli žive. Vzame nam glas, nastane veliko tišine.
(Ivo Stropnik)
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Tatjana in Jožica
Naš čas, 18. 7. 2013, barve: CM K, stran 24
Olga, Laura, Sara in Žan zdaj verjamejo
Narava je sicer ustavila projekt Občine Šoštanj Skupaj zgradimo hiško za družino Siherle iz Zavodenj, ni pa ga zaustavila -S pomočjo številnih se trudijo, da bo do zime pod streho
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, Zavodnje, 15. julija -
Hiška je še vedno taka, kot je bila pred štirinajstimi leti in pol, ko so se v družini Siherle Herman visoko nad Zavodnjami rodili trojčki Laura, Sara in Žan ter s svojim prihodom na svet neznansko razveselili mamo Olgo Siherle in danes žal
»Zdaj, ko so otroci najstniki, se še bolj vidi, kako majhna je hiška,« pravi preprosto mama Olga. Končali so osmi razred osnovne šole, septembra bodo stopili v devetega. Ti novo hišo najbolj težko čakajo. V njej bodo imeli svoje sobe.
K sreči je mami uspelo obdržati delo. »Ko so se kopalnice selile v Srbijo, sem bila štirinajst dni doma.
Iz lesa in kamna je grajena konec 19. stoletja.
že štiri leta pokojnega očeta Alojza Hermana. Pljučnica jim ga je vzela prav na dan spomina na mrtve.
Otroci so danes živahni najstniki, mami je uspelo ohraniti delo, hiška, grajena iz lesa in kamna konec 19. stoletja, pa je le še bolj potegnjena vase. V teh letih so se spreminjale tudi rože na oknih, ki pričajo, da je v notranjosti življenje, ki z upanjem in veseljem zre v prihodnost.
Trepetala, ali bo ali ne bo ... No, zdaj delam v IPC v Gorenju,« zadovoljno pravi. Od doma jo mahne prva in otrokom do soseda Kričeja pelje torbe, da jim je malo lažje. Tam jih vzamejo in gredo z njimi peš na avtobus do Šoštanja.
Ampak zdaj so počitnice. Tudi za dekleti in fanta iz Zavodenj. »Malo bodo šli k bici, Laura preko zveze prijateljev mladine tudi na morje,
Sara in Žan pa sta rekla, da bosta kar doma.«
Sploh zdaj, ko se je začelo tisto, kar so si dolgo želeli.
Dobro leto je minilo, ko so se v Občini Šoštanj odločili, da se dejavno vključijo v razrešitev stiske te družine. A kaj, ko je dobre namene pokvarila narava. Čeprav je Občina Šoštanj že septembra lani pridobila vsa potrebna dovoljenja, tudi gradbeno, arhitekturni biro Gutman jim je pri tem veliko pomagal, je vse dobre namene preprečila narava. Novembrske vodne ujme so dodobra namočile teren, sprožile nekaj plazov, tako da niti gradbene mehanizacije niso mogli pripeljati do njih. Dodatno jo je zagodla zima, ki je letos ni in ni bilo konca. Že v dolini ne, kaj šele tako visoko, na blizu 700 metrih nadmorske višine. »Vmes je bilo treba znova proučiti geomehansko sestavo tal. Plazove, ki so se udrli lani in tudi letos, je bilo treba dobro spoznati. Takoj po državnem prazniku junija pa je akcija stekla,« vesel pripoveduje podžupan občine Šoštanj Vojko Krneža. Ta rad reče, da jih je v prizadevanjih narava sicer ustavila, ni pa jih zaustavila. Izkop je narejen, ostala pripravljalna dela pa so v teku. »Po odločitvi, da pomagamo, smo številne, zlasti pa naše lokalne podjetnike, zaprosili za pomoč. Odziv je bil takojšen,« pripoveduje. Letos so tiste, ki so pomoč ponudili že lani, poklicali in jih povpraša-
Olga Siherle: »Zdaj, ko so otroci že najstniki, se še bolj čuti, kako tesna je hiška.«
Vojko Krneža: »Gradbena jama je skopana, streha bi morala biti do zime.«
li, če obljube še držijo ... »Ker je minilo toliko časa, so nekateri na to pozabili, nekateri pa tudi mislili, da smo morda od tega odstopili. A moram priznati, da je odziv zelo dober. S podjetniki se dogovarjamo, iščemo predvsem njihove storitve in material, da bi jih v času krize, ki je udarila po vseh, čim manj obremenili.«
Končnega datuma si sicer ne upa napovedati nihče, vsi pa upajo in si želijo, da bo še pred zimo nova hiša pokrita. »Delamo s podjetniki in zasebniki, ki nam priskočijo na pomoč, ko lahko. Najprej morajo poskrbeti za svoje posle, mi nikakor ne želimo motiti njihovih delovnih procesov. Veliko pa bo na terenu tudi prostovoljnega dela,« pravi podžupan.
Družina pa presrečna. Zdaj verjame. Z veseljem zrejo v odprto gradbeno jamo in že na daleč slišijo vsak tovornjak. Ker vedo, da je na njem material. »Tako zelo težko čakamo ...,« pravi Olga Siherle.
Tudi če ne bi tega rekla, bi vedeli.

Ker cesta ni presta ...
... so v Vinski Gori ob odprtju odseka nove ceste v zaselku Prelska - Meje pripravili pravo slavje - Program nasmejal številne krajane in krajanke -Občina v zadnjih dveh letih vložila v kraj okoli 1 milijon evrov
Vinska Gora, 12. junija - Kot
vedno, ko v kraju dobijo kakšno večjo pridobitev, so tudi v petek popoldne krajani in krajanke pripravili pravo slavje. Tokrat so se zbrali pri novozgrajenem opornem zidu v zaselku Prelska - Meje, brez katerega ne bi bilo nove ceste skozi zaselek. Postavljen je na mestu, kjer
je lani novembra ob velikem neurju potegnilo plaz, z njim pa tudi cesto. Da so krajani res srečni, ker se sedaj že vozijo po sodobni, širši cesti, je dokazalo pravo slavje, ki so ga po uradnem delu otvoritve pripravili pri domačiji Lesjak. Domačini so poskrbeli, da od tam nihče ni odšel ne lačen ne žejen.
Cesta je varna pred drsenjem
Na cesti nad opornim zidom so v senci drevesa postavili nekaj klopi, prizorišče pa je bila kar cesta sama. Skupina Reber in »Vinsko-gorski harmonikaši« so poskrbeli
za pesem in glasbo, številni zbrani pa so se nasmejali, ko jih je obiskala slovenska diva Helena Blagne. Imitatorka je bila odlična, kar je dokazala še po uradnem odprtju opornega zidu, ko se je prelevila v Fato. Vmes pa smo izvedeli, kaj vse je letos pridobila Vinska Gora. Predsednik sveta KS Jože Ograješek nam je povedal: »Zbrali smo se na najdaljšem odseku letos obnovljenih cest v kraju. Dolg je 720 metrov, vrednost obnove pa je 100 tisoč evrov. Krajani smo res veseli, da smo jo dobili. K temu moramo dodati 50 tisoč evrov, ki jih je MO Velenje vložila v izgradnjo škarpe; dolga je 34 metrov, visoka pa 12,5 metra. Izdelal jo je RGP Velenje, cesta pa je sedaj varna pred drsenjem.« Poleg tega so v petek slavili tudi dokončanje
520 metrov dolgega odseka ceste v središču Vinske Gore, v smeri proti cerkvi. »Vredna je 60 tisoč evrov, veseli pa smo, ker sta ob njej tudi pločnik in kolesarska steza. Poleg tega smo letos nadaljevali obnovo mrliške vežice in večnamenskega doma. Tu nas nekaj dela še čaka, v dvorani bomo čez poletje opravili še nekaj del,« smo izvedeli.
Kraj, ki ne pozna krize
Zbrane je nagovoril tudi velenjski župan Bojan Kontič. Med drugim je povedal: »Če kje, se vam je kriza 'splačala' v Vinski Gori. Tukaj se veliko dela, vsakih nekaj mesecev pri vas odpiramo kaj novega. Zato vašega predsednika krajevne sku-
pnosti lahko imenujem tudi »strošek, ki hodi.« Vedno, ko pride na občino, ima nove želje,« je povedal v uvodu. Dodal je, da so lani in letos v izgradnjo vodovoda in ureditev cest vložili skoraj 1 milijon evrov. »To je denar, ki ga je v teh kriznih časih težko zagotoviti. Uspelo nam je, ker imamo koncesijo za obnovo in upravljanje občinskih cest, iz sredstev najemnine pa smo uspeli lani nadaljevati tudi izgradnjo vodovoda,« je dodal. In se skupaj s krajani in krajankami, pa tudi predstavniki vseh izvajalcev del v petek popoldne poveselil z njimi. Še prej so dvakrat rezali otvoritveni trak. Najprej za veliko škarpo, potem še za cesto. Letos jih bodo še rezali, verjetno v septembru.
■ Bojana Špegel
Program je bil pester, nasmejal pa prav vse, ki so prišli v Prelsko. Sploh imitatorka, ki je najprej upodobila Heleno Blagne, potem pa še Fato.
Uradni del otvoritve novega opornega zidu in ceste so pripravili kar na cesti tik nad opornim
zidom. Otvoritveni trak so rezali dvakrat ...