Iihsj« v»«k dir rs m« »°bot, nedelj in prasnikov. Issued d-iljr jjundsjr« snd Holidajs. ...................... PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urcdniikl tn sprsvniiki pro«tort; 2067 S. Uwndal« A v«. Office of Publicetion: 2067 South Uwnda1s Avs. Talephons, Rockvvell 4004 ...........................f f f rrfffmjooj I j.;TO—YE AR XXVIII.. . Csns lista je »S.00 EatoraS m iirnil iImi bmtur Januarr 1S. IM«. it Um poa^offic« ml Chiuvo. llllno*. unSar th« Act of Coagraa of March ». 117«. CHICAGO. IL L., PETEK, 15. FEBRUARJA (FEB. 15), 19S5. Subicriptlon 16.00 Ye«rly. STR V.—NUMRER 33 AccapUnc« for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 8. 1917, authorised on Juna 14, 1911 Administracija prodira z re-lifnim načrtom v senatu Popravek, da mora vlada plačevati "običajne" mezde relifnim delavcem, je bil zavržen. Vsa znamenja kažejo, da bo relifni načrt prodrl v senatni zbornici v isti obliki, kakršnega je sprejela nižja zbornica. Kljub temu se ie vedno obeta hud boj v višji zbornici. Predlog za direktno denarno podporo je bil odklonjen Mashington, 14. febr. — V senatnem odseku za apropriaci-je, ki že več zadnjih tednov mrcvari predlog javnih del in relifa v vsoti $4,880,000,000, zmaguje administracija na vsej črti. Dodatki, ki so bili včeraj »prejeti, so danes izluščeni in zavrženi na pritisk Bele hiše. Rezultat vseh teh manevrov je, da je načrt zdaj skoraj takšen ka-tor ga je sprejela nižja zborni- Včeraj so administracijske si-e porazile dodatek senatorja A-damsa iz Colorada, ki je zmanjševal apropriacije za dve milijardi in namesto javnih del določal "straight" dolo ali relif za vse "kliente". Za njegov dodatek, ki je bil poražen le z enim glasom večine, je glasovalo pet demokratov in šest republikancev. Administracijske sile so včeraj sprejele s 14 proti 9 glasovom tudi nekakšen nadomestek zu dodatek senatorja McCarra-na iz Nevade, ki je določal plačevanje "običajnih" plač pri javnih delih. Ta dodatek je bil pred nekaj dnevi izluščen. Novi amendment daje absolutno moč predsedniku glede plač pri javnih delih. V vidiku ima povprečno mesečno plačo $50; oznan krivde ugrabljenja proti odkup-nini in umora Lindberghovega o-troka. Porota, ki se je posvetovala enajst ur, se je takoj pri prvem glasovanju zedinila, da je Hauptmann kriv zločina, katerega je bil obtožen, ni se pa mogla takoj zediniti glede kazni. Vzelo je štiri glasovanja predno je prišlo do soglasja. Trije porotniki, med temi dve ženski, so trikrat glasovali za dosmrtno ječo, polagoma so se pa morali u-klonitl večini in končni pravo-rek je bil — smrt na električnem stolu v tednu, ki se prične 18. marca. Ko je bil pravorek naznanjen v sodni dvorani, so se vsi porotniki držali silno potrto in štiri porotnice so se jokale. Sodnik Trenchand je potrdil pravorek in naznanil smrtno obsodbo. Hauptmann je stoje poslušal obsodbo in ni se zganil, dočim je njegova žena komaj zadržala solze na apel odvetnika, ki jo je vzpodbujal, naj bo hrabra. Haupt-mannu so kasneje, ko so ga privedli nazaj v celico, odpovedali živci in zgrudil se je kakor mrtev v posteljo. Hauptmannov odvetnik Fi-sher je formalno prijavil apel na višje sodišče in, če bo treba, na najvišje sodišče v deželi. To pomeni, da se bo izvršitev obsodbe zavlekla več mesecev. Obravnava je trajala 32 dni In stala je državo vsak dan o-kroglo tisoč dolarjev. Koliko je stalaHiauptmanna in kdo mu Je denarno pomagal, nl še znano. Od časa. ko je bil Izvršen zločin ugrabljenja in uboja Lindberghovega 22-meseČnega sinčka, je preteklo brez malega tri leta. Hauptmannov proces je bil svetovna senzacija. VELIK NEPOKOJ MED DELAVCI V AVTNt INDUSTRIJI Ameriška delavska federacija bo morala pokazati, ali je za nadaljevanje boja ENOTNA FRONTA TOVARNARJEV Green za stavko teksaških krojačev Dallas, Tex. — Tukajšnja centralna unija je dobila od Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, navodilo, naj aktivno sodeTuje V napovedani stavki v tukajšnji oblačilni industriji za ženske obleke. Brezdomci v Wa-shingtonu pod policijskim nadzorstvom VVashington, D. C. — Glavno mesto je bilo nekoliko Iznenade-no, ko je bilo obveščeno, da poli-cija straži poslopja, v katerih najdejo brezposelni brezdomci začasno zavetje. Ti ljudje bodo takorekoč jetniki več tednov. Policija j e pojasnila svojo akcijo v Izjavi, da so zdravstvene avtoritete zasledile epidemijo vnetja možganske mrene med brezdomci in da jih večje število trpi na tej bolezni. Ta epidemija se rada širi v prostorih, ki so natrpani z ljudmi. Iz tega razloga je bilo odrejeno (»olicijsko nadzorstvo In Izolacija brezdomcev v relifnih zavodih. Davek na tobak prinesel vladi skoro pol milijarde VVashington, I). C. — Vlada je v preteklem letu prejela rekordno vsoto od davka na tobak — $455.380.43*. Največji del te vsote ao prispevali kadilci ci-garet — $377,478,601. % Detroit, Mlch. — (FP) — Te dni je zastavkalo tristo delavcev pri Murray Body korpora-ciji in vse kaže. da st? bo atav-ka razširila tudi na tovarne drugih avtomobilskih družb. Delavci pri Packard Motor Co. glasujejo sedaj o vprašanju o-klica stavke, istotako v Flaher-jevih tovarnah v Lanslngu. Mich., v katerih je upoalenlh nad tri tisoč delavcev, v South Bendu, Ind., In v drugih središčih avtne industrije. Med avtniml delavci v Michi-ganu vlada veliko nezadovoljstvo ln zahteve za oklic stavke postajajo z vsakim dnom glasneje. Delavci še čutijo klofuto, katero jim je prlsolll predaed-nik Roosevelt, ko je podaljšal veljavnost avtnega pravilnika, ki uključuje klavzulo, katera o-mogoča diskriminacije, 48 urni delovni teden ln nizke mezde. Delavci so spoznali, da se je Roosevelt pridružil avtnim mag-natom-—Fordu, Sloanu, Chrys-lerju ln drugim In zato ne pripisujejo njegovim besedam o potrebi dobre volje In kooperacije nobene važnosti. Kljub obljubam, da se bo vr šilo javno zasliševanje o pra vitaiku avtne industrije, na ka terem bodo lahko izrazili svoje mnenje tudi delavski zastopnl ki, se je slednje popolnoma Ig noriralo. Na sestanku v Bell hi ši so bili navzoči le Alfred Bloan, Alvin Macaiiley kot zastopnika avtne industrije, Donald Rich berg od NRA in ls>o VVolman, načelnik vladnega odbora za avtno industrijo. V prihodnjih desetih dneh se bo odločilo, ali bodo avtnl delavci še nadalje trpeli diskriminacije. VVilliam Green, pred-sodnih Ameriške delavske fede-racije, pride v Detroit 23. februarja in na ta dan bo padla odločitev, če se bo federacija postavila po robu enotni fronti avtnih tovarnarjev, vladnemu delavskemu odlsiru in predaed niku Kooseveltu ali pa odprto priznala, da je bila poražena pri svojem poskusu, da organizira vse delavce v avtnl industriji. Avtna produkcija narašča In dosegla bo višek v marcu. Htav ka l>o učinkovita le, če bo okll-cana prej, ko industrija napolni trg s produkti In zato j<* potrebna takojšnja in odločna akcija. Ca- bo Green obotavljal, bo s tem potrdil, da Je imel Roosevelt prsv, ko je izjavil, da federacija nima zaslomls* pri a\i nih delavcih in iz tega razloga ne more govoriti v njih Imenu NEDRZAVUANl BODO IZGUBILI DELO NA P A R NIK l H VVashington, 1). C. — Nižja kongresna zbornica je te dni u-gladila pot sa uposlitev državljanov na ameriških parnikih. Vsi nedržavljani, ki so sedaj u-posleni na parnikih, bodo izgubili delo, ako bo zakonski načrt, ki je bil sprejet v zbornici, odobren tudi v senatu. To se bo nedvomno zgodilo. ' V smislu provizij imigracij" skega zakona, ki je bil aprejet I. 1906, so lahko imigrantje. ko so dospeli v Združene države, vprašali za prvi papir in dobili delo na ameriških parnikih. An-tlunljske paroplovne družbe so izkoristile to vrzel v zakonu v svoj prid. Odpustili so ameriške mornarje, ki so bili povečini organizirani ter jih nadomestili z nedržavljani. Sedaj je nižja kongresna zbornica zamašila to vrzel, ko je sprejela načrt, da morajo biti mornarji na ameriških ladjah državljani. Po izjavi kongresnlka S. H. Blanda, avtorja načrta, bodo samo v ncwyorškem pristanišču u-posllll nad devet tisoč državljanov na pozicijah, ki jih sedaj drž«' nedržavljani. Steklarski delavci izvojevali viije mezde Toledo, O.—Delavci pri Lih-lwy-iOwens^Ford- Glaaa Co. «0 po enotedenskem pogajanju s predstavniki družbe izvojevali višje mezdo za pot odstotkov in nekatere drugo koncesije. Odpor angleškega delavstva oplasil reakcijo Vse kaže, da bodo delavci preprečili redukcijo "dole" l/ondon. — (F|') — Demonstracije ln izgredi brezposelnih delavcev, kateri so poslali veliko število policajev v bolnišnice in Izzvali kraval In ostre kritike v parlamentu, so povzročili tudi veliko bojazen v vrstah reakcije. Gotovo Je že sedaj, da ho konservativna vlada premi-erja MacDonalda naletela Ae na večjo opozicijo v parlamentu, ako bo sk u šal a uveljaviti svoj načrt redukcije podpor brezposelnim. 01 i ver Stanley, minister dela. je že priznal, da se Je konservativni program izjalovil ln da Jo morala vlada pristati na koncesije. Laboritakl o|H»ziciJI v parlamentu so se pridružili tudi li-lieralci v ostri kritiki vladne politike. Največji odpor proti antida-lavski politiki konservativne vlade se opaža v VValesu, kjer se je I. ItttO vnela iskra In |m>-vzročila generalno stavko. Pro-11 vladni h demonstracij v Južnem delu W a losa ae Je nedavno udeležilo nad 300,000 oseb. V Glasgovvu je 40,000 ljudi z godbo na čelu prikorakalo pred vladni brezposelnostni urad, kjer ao zahtevali, da morajo avtoritet e plačevati staro brezpo-aelnostno podporo, V Dowlaisu, v mestu s stotiaoC preMvalci, ae je demonstracij udeležilo 45,d-seboj n i vojaški pOmočI v slučaju napada; In končno zahteva, da se splošno orožitveno vprašanje reši istočasno kakor vprašanje oboroženja v zraku. Hitler Igra hazardno Igro, ki stremi po reallzlranju »tare Jun-ksrsfcs težnjo: "Duutschland lleber AI les". Iz teh |iogojov Jo razvidno, da no bo priftlo do po-mlrjonja v Evropi ali aklenitve novih |>aktov kakor ao predvidevani v londonskem sporazumu. V priprostem Jeziku povedano: Hitler Jo sestavil odgovor z velikim NE na vse propozlelje Anglije, Francijo in Italijo gledo novih |iaktov. Avstriji a«i Je pripravljen odpovedati lo, če izgubi pri plebiscitu, kar je dovolj "generozno" ln "gentloman-sko". • Na splošen zračni pakt Jr pripravljen pristati le, če mu velesile — uključlvši Rusija ~ dovolijo enako zračno floto kakor jo imajo sovjeti (le Francija I-ma vočjo). Glede toga očividno obstoji tajen sporazum mod Hitlerjevim in poljskim režimom, ker Informator pravi: "Ne Nemčija niti Poljska no ma-rata biti navezani na Rusijo in s«i zaplesti v kakšno vojno med Rusijo in Japonsko". Vsa znamenja kažejo, da za Um grmom čep) nevaren zajec za Rusijo. Hlično Je tudi z "vzhodnoevropskim lokarnskim paktom", za katerim stoji Francija. Hitlerjev režim ga odklanja, če ima v resnici nekaj pomeniti, to je skupna akcija vseh uključenlh držav v slučaju napada katero Izmed članic. In ker ta pakt odklanja Nemčija, ga odklanja tudi Poljska, ki Je zaveznica prve. M temi pogoji Je Hitler dal že vnaprej brco londonskemu sporazumu, _ Tudi japonski milita- risi i streljajo rudarje Pushuri, Južna Mandžurija —-V stavki 2300 ja|Minskih rudarjev, kl so zastavkall kot protest proti pretepanju kitajskih rudarjev jm» j«|»om»kih boasih, Je bilo ustreljenih H<1 delavcev, M je bilo ranjenih in nad WM» are. tiranih, ko je juponska soldate-ska tslprla ogenj na neolioroften« stavkarje Širjenje "civilizaciji kajne T Nedavni potre* na lurkkeivi otoku Mor mota Je /.aMeval 10 njenih. Klika kaže rt*evaliwi m«*t»o aa delu. r»e<*M rut« žrtev m nad sto oseb Je bilo ra- Sneg podira hiie v Jugoslaviji; osem ubitih Itelgrad, 14. febr-—Pod silno teto snega so m- podrle streh* i Čigar pomočjo upajo priti na i »edem na Jat Ih hiš v vasi Vrak vladno krmilo pri prihodnjih ; • KsmU* SN u kW |)Wui«l M«. It M m Artrt tet«; m CktaM« CUmn fLt« M otlv Wu- 1171 u H M M Immmm*«« SS rtlMi f«r ll« Ui. uj KUU <»»r»»t CM<*«»I Uu4« »' 0t> p»f r«l. < litra«« •«.«! C MOTU |7 M )r««r. f*r«l|l NvkUi« l» M t>w >«•' Cm im i4iumi bufc« U. 4reii.< M4 i » >r»»j« »Uilj*ui>u te v »U4«Ju, )• i»ruo*il ix/111,, »o A4*« rt <•)!.« rti« o« »f NVMMt^- Si»i»rrl^« V* I- him »imi w«MritriU4 arttcU« «111 M/l te r«t«rr>«4 otfc«r «•*■'<«» r.|>U. »tMl. m •U/m |w»«m, «U . »Ill U r«tur*«4 to »—4rr «*ljr »Ui. mcw»i«uM bjr —W-«Ailr—»d .umM NhIv« «t »»». kar tam adk a ImUmb i PROSVETA MST-tt S«. L*»*4«W A»«., tkUmam. llll»«U MEMBtB Or TIIk KKDBBAtBD 1'UKSS i:js Umik Roosevelta Glasovi iz naselbin _ Zanimiv« beležke is raznih krajev Pa vendar je tako! . (anonsburg, Pa. — Vprašaj tovarniškega delavca, , rudarja, kmeta, učitelja, malega trgovca, kratko: človeka, koristnega človeški družbi, kako je zadovoljen z današnjimi razmerami, p^ Jjo£ Jo prostosti besedam, dokazom, V poslednjih treh tednih je predsednik Roosevelt napravil celo vrsto umikov z dozdevne "levice" d*aleč na desnico. Tudi najzagrizenejši burbonci se bodo kmalu kesall, ker so RooSe-veita imenovali "boljševlka"in "zaveznika Moskve". Bili so umiki v malem in velikem. Ko je v senatu besnela bitka okoli haaškega razsodišča—silno veliko ropota okoli malenkostne miške—je Roosevelt blagohotno pokazal burbon-cem, ki mu neprestano očitajo diktatorstvo, da ni diktator. Pustil je demagoge, da so tulili in sami nastopili kot diktatorji javnega mnenja. Ni nastopil v radiu proti njim, ni jih zavrnil—pošteno in odločno, kakor bi bila njegova dolžnost, ako bi imel korajžo in odločnost. Umaknil se je in prepustil **natu, da ga je porazil. Za koristi ameriškega delavstva ta Roose-veltov umik ne pomeni dosti, vendur so lahko razumeli, koliko korajie ima predsednik in toliko lažje Igido razumeli nekatera njegova druga dejanja. Pred kratkim je ofhielnl, VVashington naznanil, da so pogajanja s sovjetsko Rusijo glede ruskih dolgov in ameriških kreditov defi-nitivno zaključena. Ameriška vlada Je enostavno pretrgala nadaljnja |K>gajanJa in z očitno jezo zaključila, du zapre generalni konzulat v Moskvi in umakne iz Rusije večino ameriAkih oficielnih predstavnikov; v Rusiji ostane le okostje ameriške diplomacije. To je pa že večji umik pred burbonci, ki ne bodo Rooaeveltu nikdar odpustili "zločina", da je priznal sovjete. Od onega časa, kar so bili sovjeti priznani, so burbonci neprenehoma stkali vanj in mu metali zavezništvo z Moskvo ua mizo. s V Rusiji marsikaj ni v redu in marsikaj lahko upravičeno kritiziramo, smo pa odločno za to, da Amerika i u Rusija živita v medsebojnem miru in prijateljstvu, da druga drugi pomagata s trgovjno in krediti in utrdita ofi-cielne vezi med seboj. Prepričani smo, da bi ameriška in sovjetska vlada prav lahko rešili vprašanje starih ruskih dolgov—če bi Roosevelt imel proste roke, toda ameriški burbonci ia? marajo te rešitve, ne marujo sporazuma s sovjeti..Toliko časa so sikali in pihali ko gadje, da se j v Roosevelt—umaknil. Ilurbonci bodo zdaj zahtevali Ae diplomatski prelom s sovjeti in od enega umika do drugega—ni daleč. ,Največji urnik je pa RooseVfjt izvrAII zadnje ledu,- na k<>/.. ameriških organiziranih delavcev, ko je kratkomalo ignoriral voditelje Ame-riške delavske federacije in na vsej sporni črti ugodil—tudi v tem slučaju—burlsmskim ma-gnatoni. V sporu v avtnl industriji je Roosevelt proti volji voditeljev unij imdaljAitl zs delavce krivični stari avtnl pravilnik in naznanil, da se m* bo več oziral na delavska unije \ tej industriji, češ, du so "volitve" v tovarnah v iMrmtu pokazale, du unija avtnlh delavcev ne reprezentira niti p tih odstotkov delav ev v avtomobilski industriji. Roosevelt m upošteval dejstva, da jo unija tiste "volitve" bojkotirala in organizirani dela«,| *j,|(lh niso volili; Ignoriral je dej->tvo, du u v tn i magnatje ne marajo uiiosliti tarih delavcev, t« m več Jih, nadomeščajo s tl-o< i "hribovcev" iz južnih drŽav, ki so priprav- lj« ni ileiaif-z.i vi ako ce|»o in sploh ne vedo, kaj je unija ' V »poru i A nu r i'»ko delavko fetleracijo je K..o » velt obrnil hrbet organiziranemu »ielav-stvu iii se--kmnodno umaknil na stran la»r»»-nov, največjih i/.k»»rišClSll»tf f*i Ml | I || I ne refon kje O |N*kNI, elto\0 uin k upi no «t raci je M k.i H In* L kar »nir- i dobil enak odgovor: "Vsak dan je slabše!" Ali pa: "Slabše ne more biti kakor je danes!" Ps vendar je lahko še slabše kot je danes! Poglejmo na pri-mar v bivšo demokratično Nem-i čijo. Tam so bile neznosne razmere za proletariat. Se predvojna Nemčija ni bila paradiž, kaj šele povojna. Ljudstvo, ki se je zavedalo, da mu ni vojna prinesla lepše bodočnosti, tem-, več obratno, se je začelo organizirati politično in sicer v socialistično stranko, ki je propagirala, da kdor hoče preprečiti vojne, mora odpraviti vzroke, ki dovedejo do vojne, in eden glavnih oziroma poglavitnih vzrokov je profitni aistem. Bilo je veliko delavcev, ki so se kmalu uverili, da je to resnica. Ker pa je danes fakt, da je več bedakov na svetu kot trez-nomislečih, in ker prvih tudi v Nemčiji ni primanjkovalo in so tudi tam tvorili veliko večino, za katere je mislil vedno kdo drugi, se jim je ponudil blazni Hitler, ki jim je prinesel namesto cvetočih razmer — pekel! Dokler so bili Nemci svobodni, niso znali ceniti svobode, toda | danes jim ne bo lahko z glaso-I vnico Hitlerju odstaviti, kot so ga postavili, kadar jih bo popolnoma izčrpal in gospodarsko u-ničil. Namesto obljubljene veli-1 ke Nemčije ali u-ajha, jim tio ostalo le razočaranje in kesanje po nekdanji zapravljeni civilizu-. ciji. ; Isto se lahko zgodi v demokratični Ameriki: Stavke so preklicane kot nelegalne, istotako bodo morda grupe, ki propagirajo nov družabni red. In evo, pa bomo na stopnji, kjer je sedaj Nemčija! Cas je že, da izpregledamo in da se učimo od napak drugih! Zapomnimo si besede velikega Marksa: "Osvoboditev delavstvu je delo delavcev samih!" Klub št. 118 JSZ je del ameriške socialistične stranke, je postojanka grupe zavednih delavcev, ki se zavedajo, da je njihova dolžnost, da se bojujejo za nov, pruvlčnejšl družabni red— socializem. Ako se čftatelj zaveda. du v tovarni, kjer je za-poalen, prodne i ra za $'20 blaga, pluče pa dobi le $A, naj si zapomni, da si ni (Ki krivici prilastil delodajalec b« tvojih . $15, temveč, da bo preostanek prej ali slej ostal brez kupca. Tovarnar, tvoj delodajalec, pa ti bo rekel: "John. žal ml je, ampak ne potrebujem te več. Trg je prena polnjen in dokler ne dobim trga za robo. toliko časa te ne potrebujem." John bo šel domov In poskusil dobiti kako drugo delo da nikomur proatosti, zato je tudi sam ne more prejeti. S katoliškim čaaoiHsjem se ne more ničesar razpravljati o naših potrebah, pa naj bodo te naše potrebe še tako jasni znaki. Ne da- jamete dokazom, je združenje nemogoče. Dokazov ne morete razumeti, dokler ne daste prostosti besedi in izražanju. V tem je prVi korak. Zato odpošljjte svoje zastarele misli z vetrom v morje, da se nikdar več ne vrnejo na zemljo, pač pa takoj vse prekrižajo s križem, pa je konec. Tako je nastalo iz enega dvoje in svetovno delavstvo se mo- in pripravili boste prostor za no- vsa društva. delavka. Saj dela od ranega jutra do poznega večera. In mnogo jih dela v tovarnah v večjih. mestih. Zato naj imajo iste pri' like povsod, tudi v društvih. Naša jednota je bila prva, ki je dala ženam enake pravice. To bi morala v polni meri upoštevati vo kal, katera bo zmožna spojiti se s celoto.—J. Kovaeirh. Pregled naših razmer Auburn, III. — Jubilejna kampanja in jubilejne proslave 30-letnice SNPJ so za nami. Naše društvo št. 335 ni ničesar pri- n svetov o o u»-.sv«m, ar , ^^ ^ kampanje> ra borit, z zaslepljenim ^.^ Itemve^je veliko izgubilo. Vzrok škim časopisjem ln zapeljanim^ J ker naAa ^^ delavstvom, namesto da bi se strnilo v skupno celoto ter šlo v boj proti kapitalističnemu sistemu, ki tlači vse k tlom. Zato je bilo delavstvo vsega sveta ovirano in teptano ter je prejemalo od katoliškega časopisja le u-darce zasmehovanja v črti, ki se pogreza v peklo. Kljub zaslepljenosti katoliškega časopisja, kljub navidezni, visoko šolani • izobrazbi, se delavstvo vsega sveta ni udalo, ampak je naprej gojilo ogenj in plamen je živel in gorel. In danes stoji katoliško časopisje v meglenem krogu, ne vidi jasnih ddkazoV, ker jih noče videti. Kajti človek, ki ne stremi za jasnraji dokazi, jih ne more videti, zat^ mu je nemogoče se spojiti z onimi, ki tja streme. Zato je nastal razdor m?d riami in prepir za prazno perje. Zato se katoliško delavstvo ne more strniti z delavstvom vsega sveta. Prostost je naša skupna last. Ako ne daš proste besede ter izraza delavcu, ki s teboj stoji v isti črti, v istem boju kakor ti sam, te prostosti ne moreš prejeti sam in je tudi nisi vredvn. A kdo je kriv teh prepirov zu na v tej dolgotrajni krizi najbolj prizadeta. Rudarji so brez dela in zaslužka. Na 1. aprila bo že tri leta, odkar je tukajšnji rov zaprt. Od takrat smo Imeli nekaj začasnih del pri SRA in PVVA, ampak vsa ta dela ne zadostuje za vsakdanji kruh, kam šele za druge življenske potrebščine. Tako je pri nas. In ne vidimo še nobenega znamenja, da se bi tukajšnji delavski položaj v bližnji bodočnosti izboljšal. Nosnega izgleda ni ne pri privatnih podjetjih niti pri državnih delih. To je vzrok, da ne moremo beležiti nobenega usReha na našem društvenem polju. Najbolj so seveda prizadeta podporna društva, med temi tudi društvo št. 336 SNPJ. To je pač ža losten pojav, ki ga je povzročila zanikrnost sedanjega reda. Nov način kampanje, ki bo stopil v kratkem v veljavo pri SNPJ, je dober in obljublja prinesti jednoti lepih uspehov. Organizator, ki bo poalan v kraje, kjer so ugodna tla za organiziranje društev in pridobivanje novih člunov, l»o lahko veliko storil. To je dobra ideja. Organi-prazno perje? Kdo je kriv, tla ^tor bo obenem tudi lahko agi-med katoliškim delavstvom in tiruj in oobiraUnaročnino za delavstvom vsega sveta vlada prosvt;to in Mladinski List. Po-razdor? Kdo je kriv zasleplje- i maRai bo )ahko tudi z ogiaHii Po nosti, v kateri žive katoliški de- potrebi bi lahko tudi tolmačil je-lavci? Katoliški delavci niso te- (jnotina pravila. Znano je, da ga krivi. Življenje je bilo hudo mnogi člani ne marajo čitati pra-in posegli ste kjerkoli ste mogli vsled ^Mar večkrat zaidejo poseči in držali, ako ste hoteli v nepriiike. Večkrat so nasta-živeti. Tako je bilo urejeno in u Mtr(^ki za organizacijo in čla-niste mogli drugače. A odkod ntN ker He niHO brigttii za pra-zaslepljenost, odkod krivda vaše vija Vsekakor smemo pričako-zaslepljenosti? To je prišlo vsled vati> da bo ta nafin kumpanje našegu gospodurskega sistema, dober in uspešen, ki nas je razdvojil, da se ohrani. I Agitacija je jiotrebna poseb-Ta vam je vzel pogled v tem na-ino med miadino. V mnogih slu-šem prosvitljenem času, ko plo-|čgjih milina ni poučena o de-ve misel okrog sveta. Kako je ju in I)0m€nu podpornih organi-neki moglo priti? Prišlo je do .acij> Morda je niso starAi pou_ tega zato. ker niste imeli pogu- čili, ker se niso zanimali ali pa ma, da bi govorili resnico ter se ker niso irm>II vpHviu Bij0 uko borili za njo. Zato ste ostali v a|j tako, agitacija med našo mla-prevarah. dino je potrebna in bo rodila do- Tako je nastalo, da so se raz-!ber sad. cepile naše moči, ki bi se mora-| Drugo važno vprašanje, ki še le boriti proti močnejšemu so- tiče nas vseh in naše organiza-vražniku in tiranu: kapitalizrrtu.'cije, je v tem. da se da več važ-In tam še danes stoji katoliško'nosti članicam. Mnogi smatrajo, časopisje, stoji v megleni črti.!da žena naj bo doma pri peči in Totla, ako se ne bodo odprli po- otrokih, kar je napačno. Žena ^ gledi, ako se ne bo uklonilo zu- prav tako spada, v društvo in htevam delavcev vsega sveta, se njega aktivnosti kakor mož. Isto mora katoliško časopisje pogret-{je z dekleti in fanti. Oboji naj niti. Bodočnost je mogoča le v !*e udejstvujejo v društvenem skupnem naporu vsega delav- življenju, ako hočemo več uspe-j Kako velikega pomena so podporna društva, se najbolj pokaže v slučaju smrti. Ko umre člarf ali članica, prevzame vso skrb za pogreb društvo, dediči pa dobijo podpore. In kako velike važnosti je društvo, Če so starši v njem in jih vzame smrt, da pustijo za seboj male otročičke! Takrat se šele vidi pravi pomen. Mnogokrat se pripeti, da umrje mati ali oče in pusti nedorasle otroke. Kaj je bolj žalostnega ko to? Ce je zavarovan, tedaj imajo otroci vsaj nekoliko utehe, da se bodo ljudje zanje zavzeli. Mnogo članov je bilo prisiljenih pustiti društvo vsled depre sije. Ce se razmere ne izboljšajo, se bo tako še nadaljevalo. Zato je treba takim članom priskočiti na pomoč. V tem oziru je jednota, tako tudi njene federacije in posamezna društva, pomagala precej članom z a segmentom. To delo pa se mora še nadaljevati, da se ohrani člane v društvih in jednoti. Moje mnenje je, da ni treba v teh časih previsokih zavarovanj. Dolar bolniške podpore in pet sto posmrtnine je dovolj. Depresije ne bo še tako hitro konec. Na sa jednota ima razred za 50c bolniške podpore in 250 posmrtnine. To je dobro in prikladno za mnoge, posebno v teh mizernih časih. Nekaj je le boljše ko nič. Kakor ae vidi, se je vlada za čela zavzemati za starostno in brezposelnostno zavarovalnino, tako tudi za sirote in vdove. V to so jo prisilili organizirani delavci in pa razmere same. Sicer gre ta stvar po polžje naprej in je skromna v svojih zahtevah in dajatvah prizadetim, toda nekaj je vendarle." Vladni organi so prisiljeni, da nekaj storijo v tem oziru, kajti položaj je tak, da to zahteva. Vlada je za enkrat odložila problem zavarovanja proti boleznim in nesrečam, dasi spada v njeno področje tudi to. Kakor vse izgleda, bo tudi to počasi prišlo na Vrsto. Mnogo delavcev ni zavarovanih pri podpornih organizacijah, ker ne zmorejo stroškov. Socialno zavarovanje se bo moralo uveljaviti pod zaščito države. Toda do tega je precej trn jeva pot. Da vlada sprejme socialne zakone, je treba, da jo v to prisilijo organizirani delavci in delavci sploh. Delavci bi se morali bolj živo zainteresirati v te probleme. Svoje kogresnike in senatorje bi morali bombardirati s pismi in dopisnicami, da se zavzamejo za socialno zakonodajo. Kadar bo ljudstvo zahtevalo temeljne izprememb* v tem ali onem oziru, jo bo tudi dobilo. Zato pa je treba skupnega nastopa vsega delavstva, ne PETEK. 15. FPpot. ^ Katka Zupančič: Klopčičeve "Preproste i*l §mi" in še kaj (Nadaljevanje In konac.) In prav spričo teh lepih pesmi f* mi ostal ru vsega delav- življenju, ako hočemo več uspe-1 Hamo noHtim^nih .k,™:« ts.«, Ce ga ^'^iTboicmdtr^ i^^Jr Z-a P-v. tako potrebujej »StaS"'Jt - -logoča le v zdru- podpore v slučaju bolezni ali ne- __ t,]uni in ,lfini. „ < I trpeti pomanjkanje. John ho^' »»Hipnost je mogisPa ■■■ ženju naših sil. A dokler ne ver- zgode kakor mož. čakal leto, dve In tri, morda več. Njegov delodajalec pa bo užival! Johnove žulje, ne da bi mignil z f maztncem! Ali je to pravica? Ce se skupina zavednih de-»lavcev bojuje proti takemu si-; stemu. ko se v tem oziru klub | št. UM, t tla i je vreden podpore od delavcev. Da more vršiti za-' I početo delti, itotrebuje financ, j Zato prire II prvo veselico v tem letu prih(tln|o se* io to i več« r v j dvorani PNPJ. AH vas mnmn primaknemo na naši priredbi? i Marko Tekate?. - - -ui I KattiMko čaMoptaJ« In delavci Iv velet h. Mlnrr.- Katoliško časi plsje je skrajno zaslepljeno in ; daleč t»d | rav»' poti. M »I plim in •delavstvom ie debel zid, ki »1» II j tu Ivo e. KatolUko časopisje, drfti svojo glavo v jesku iu ml-' | sli v nrhena. Zato ker so njih m sli v r«besih In glave v pe«ku, ne vidijo jasnih ilt kazov, ki -e j itdigravujo prt d niiim. Ciotek, ki vidi solnce nit ne-j bu in kamen na zemlji, n ki ub ! temu noče priznati solitra na oe-b»i iti kamna na remiji, je Nalepljen. ovira pot k us| ehom. Ker ctretni v nelsi, «» njihove »mM saslepijene x zlatim zagrl-. ii al. ni. skozi katerega j? v>ak (»oglati .nemogoč. IMavatvo ne mor* rat unati t zlatom, amitak Tudi ona tfi Clo i en» pa računa i ' dela* «|V i slepi jen i gilo. Kat< proat lati.m. ško tavat ne Slika kale naklndanfe tleli na potniško letale, ki *o namen jc iu zs neko fsrmarakti družino, Ki kU ju zajeli uaefcri plazovi v samotnem kraju dr Jave Naa J*r«ev. člani in članice, društveni u-radniki kakor tudi gl. uratiniki vseh jugoslovanskih in drugih podpornih organizacij. V to nas silijo sedanje ekonomske razme-r«*- John Homez. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisnikom: Ponovno proivi-mo vse dopisnike in poročevalce, ki nam pošiljajo vesti o umrlih rojakih, naj ne pozabijo na najvažnejše podatke, ki .so: l> ime umrlega, 2) njegova ali njena starost, 3) kraj rojstva, i) koliko let v Ameriki, 5) koga zapušča in 6), če je bil |>okojnik (pokojnica) član SNPJ. — Se vedno prejemamo poročila, v katerih manjka pblovico ali U več teh podatkov. Naročniki nam pišejo o smrti svojih sorodnikov v starem kraju, todn pozabijo na inu umrlega oii inu i-roim lake veati so pomanjki. ve in pričajo t» zuttikrnosti :i ir- evaK ca. Tajnik društra 50,' Clinton, Ind.—NV moremo najti originalnega jairočiln o smrti Valentina I e«kovca v Rurgettstovrnu, Ps. Iz tega sklepamo, tla je b!!a ts vest nsibrl ponatisnjena U ka-! terega drugega slovensk ga 11-' sta Pišite ta |N,datke tajniku j društva 226 SNPJ na naslov: Nirk Graranln, Rox I?,* Rur-' gettatoW4i, Pa ' / • Članica SM SNPJ. Roni Air,! 4'a.o-Zatleva. o kateri pišete, se! mora reševati po društvenih in . jednotinih inltancah. vprašanje: kako to, da je Klopčič stemu človeku tako blizu, dasi ie r,.^ • - gent? Morda je krivdo odtujenost! ^ kod drugod, ne pa samo v izobrazbi in lik nem razvoju, v različnosti razmer in rJ? UN načinu življenja-kar, lahko rečem nŽ'1** našajoče naglašajo nekateri? Nemar« ^ krivde največ v tem, ker se naši ^ J teligenti kar ne morejo in nočejo spri dejstvom, da so vsi, brez izjeme, izšli V^ preprostega ljudstva, iz proletariata <\ , rod je bil in je vseskozi proletarskf; pl nega aristokratstva je v njem tolik/, i je dlak v jajcu!—Naj mi oprosti Tha ft , ysi drugi plemiči!) Klopčič pa, in po^^j jih je še nekaj več, ki se tega zaveda od? no, zavedajo in kar je glavno-se po tem r« najo ne oziraje se na desno in levo. Pot,J diti se ni baš težko; teže je ostati človek J svojem mestu! Za to zadnje je treba že več, nego tega ali onega znanja, treba ie hI kulturne zrelosti. Od ljudi pa, ki so miS nja, da je kultura tisto, kar se zrcali v parka! nih tleh, ne smemo nikdar pričakovati koristi za splošnost. In prav ti so tisti, ki najbolj, hajo nosove nad proletarsko literaturo Mani ka jim razvitega socialnega Čuta, da bi * jS zanimali zanjo in jo skušali razumeti. H Zato je tem razveseljivejše, da se najdei med to inteligentno goščo ljudje, ki dele i ^ . mi svoje notranje bogastvo. Bodimo jim hv* : ležni in sezimo po njih sadovih; s tem pom* gamo sebi in njim! Prepričana sem, da se bodo Klopčičeve "Pr* proste pesmi" priljubile vsakomur, naj bomo-ški ali ženska, poklica tega ali onega, mladii star. Ne vse, toda večina jih je vsebinsko a jetih iz srede delavskega življa. Nekatere, b kor "Povest o sekiri" i. dr. nam bogate našle tošnji "Družinski koledar", par smo jih n* čali v našem "Mladinskem listu"; ali lepo jih je imeti vse skupaj. Dva in trideset je v«*; vsaka zase jedro, vsaka zase nekaj dovršene® in lepega; rahla lirika jim daje še neko po«*, no gorkoto. Mnogo jih je tudi za deklamadji prav primernih. V prijetno iznenaden je so nam pa tudi lito. grafije umetnika Franceta Mihelčiča; po va bini so zajete iz posameznih pesmi in so t| - tako posrečene in precizno izdelane, da si pt . polfftjših sploh misliti ne morem. Želeti pa bi bilo, da bi se grafiki nekoliko po. brigali za zunanjost knjig, posebno lepodaj nih. Take papirnate Četverokote smo včiiij prilepljali m ''vzorce brez vrednosti". Preprostost še ne pomeni sirotnost! iPa zunanjost je končno le zunanjost; gliij 'ho je vsebina in te bo vsakdo vesel, to vez Vem pa tudi, da bodo poklicni kritiki zop4 pridno vrtali po nji, ki pa je spretni pemii nikjer ne poudarja. Ali jo bodo našli? Pa Saj ga ni dela, ki bi bilo brez vsake tendente v vsebini sami je tendenca. Ako pa vsebis ni, ni nič—prazen okvir. (Tisto, da je umetnost sama sebi namen, se sicer jako lepo sli, , pa imamo na srečo oči tudi in troho sklepanji sposobne pameti.) Oblikovana dovršenost va-dar še ni vse. Pa saj se je pesnik Klopčič v # zbirki sociiifnih pesmi spomnil tudi njih C cept za pesnika"). Dobro je le, da se kulturni delavci, ki p> znajo delavsko življenj^ od vseh strani, Ustrašijo predbacivanj, kakor so: premalo i* alizma, materialistični poudarek, tendenca tendenčnost itd., itd., ki so večkrat ncumestM kot umestna. Krivo je misliti, da je pod va-ko delavsko obleko edino le želodec, ki kriči izboljšanju delavskih razmer. Krivo pa je uš misliti, da ,bo delavec, ki kot človek hrepeni nečem višjem, a so mu v trdem boju za obrffr nek vse telesne, s temu tudi duševne sile * -iizprosno priklenjene na bori kos kruha, kin* 'ni zagotovljen niti za jutrajšnji dan, nikdar pod starost—da bo tak človek dovzeten, notno, za Beethovnovo deveto simfonijo. Inteligenca, ki mirno trpi mezdno tlaka mi rno gleda, kako se rušijo kmečki domovi,* klari s svojo brezbrižnostjo molohu in, biti smtšna. naj molči o svojem kulturnem) slanstvu. Pa morda jo bo kriza, ki sega vi« vife, v tem pogledu kaj naučila Da bi izid zla.-ti tiste, ki doaledno zanikavajo rtin^ boj, ki hodijo okrog socialnega vprašanja, kor maček okrog vrele kaše, ali pa se .Jujejo mentla sarjio zu preizkušanje novih, nečih strokovnih izrazov. Morda **» jim lw čelo svitnti, da je vendar nekaj gnilega * d* • j)anskl. Morda lwdo šli vsaj v duhu s Klest v žepu in aiislih s| daje duška v eni sami l*'*eoaobno izrazita onM det se ns nacionalnih plotovih i - 1 * »nam :.!• nepriznani feldut Iti ►a. «lajte nam vsaj »daj t* 1 k Vukov. Seliškarjev, Cerkvenih dajte-nam več takih "Preprostih pe«mr ■ nehali biti Petri Klepci in hU »M ji; a tem bo i krič po abliianju tMile Klo[>čič: Preproste pesmi. ko jt- .knjiga na prodaj prj upravi w 2«th sv. Chicago. III Ctm knjižici je 60c s |aištnino vred.)^ rROSVBTA Vesti iz Jugoslavije (Urinu poraflla is Jugoalavije.) U/KKINKAN POŽir.A!.EC PRIMOŽIČ V HALOZAH imotU zažgal domačijo da hi dobil zavarovalnino ter j* f njo opomogel —^~~™ i ' Decembra meseca je pri Sv. irbari v Halozah gorelo in po-relo gospodarsko in stanovanj-0 poslopje, trgovca in gostil-LZ 2ige Primožiča. Zgorel ves inventar, mnogo blaga pa bilo ob požaru v dirindaju po-Ldenega. Škode je bilo za o-600,000 Din. Tedaj je po-relec domneval, da mu je kdo io zažgal iz maščevanja, toda takrat se je zdelo to sumlji-Primožič je bil gospodarsko to na koncu, pa se je zaradi te-pojavil sum, da je zažgal sam, r se je hotel opomoči z zava-alnino. Imel je poalopji za-rovani za nadpolmilijonski tsek. . Zavarovalnica v Ljubljani je adi raznih vesti prosila poli-d, naj ugotovi, ali gre za po- k njemu. Štefka je prišla, »ič hudega ni slutila. Ko je prišla, sta se zaklenila v fantovo sobico. Kmalu nato ao v hiši elišali strel. Pohiteli so v fantovo sobo ter našli Štefko, ustreljeno v glavo, nezavestno. Brž so poklicali ljubljanski reševalci avto, ki je odpeljal dekleta v bolnišnico, toda že med prevozom je dekle u-mrlo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Kmalu potem je prišel v St. Vid nad Ljubljano Andrej Bošt-jančič s svojim bratom Stankom. Ves strt je povedal, da je ustrelil svojega dekleta in izročil orožnikom revolver, v katerem sta bila še dva naboja. Sam je bil tako zbegan, da ni mogel skoraj govoriti, človek, ki mu ni več do življenja. Povedal je v trgaj oči h se besedah, da sta ae z dekletom domenila, da poj-deta skupaj v smrt, skupaj v grob. Ko je ustrelil dekleta, je hotel še sebe, a revolver je odpovedal. Ko so preiskali sobo, ali tt požig, ki ga je povzro- *jer se je dejanje dogodilo, ter posestnik .sam. Ljubljanska res našli pismo, ki sta ga pod-r - - • - - ■ - pisala oba in ki se končuje z be- sedami: "Najina zadnja želja je skupen grob." Boštjančiča so odvedli v ljubljanske zapore. Ustreljen v trebuh. — V Moš-kanjcih v ptujski okolici so v neki gostilni popivali fantje iz Za-gojičev in dveh drugih vasi. Ko je prišla pozna ura, so bili že tako napojeni, da so se spričkali, sprli in nazadnje dejansko spri-jeli. Najhuje je razgrajal Jožef Črnivec, ki je imel v rokah velik nož ter mahal okrog sebe. Gostilničar je Cernivca posadil pred vrata, druge fante pa spravil na varno v kuhinjo. Toda Črnivec ni odnehal, hotel je nazaj v gostilno in začel razgrajati pred vrati. Nenadoma pa je počil strel in Črnivec je ranjen zakričal, se zavlekel nekaj korakov v stran pd gostilne ter se zgrudil. Sele zgodaj zjutraj ga je našel njegov brat in še ne- _____________ kdo, naglo so ga prepeljali v To se je izkaza'o že ne- ptujsko bolnišnico, kjer so ugo-krat in oblasti vodijo po zad- tovili, da ima 15krat preluknjana čreva. Hudim poškodbam je jcija je poslala k Sv. Barba- so bili Htrah vsemu okoli-dokler jih niso nazadnje pri-N'a razpravi so vsi trije ne-ire tatvine priznali, nekate-. Pa je bil Damiš obsojen 1 let ječe (a po prestani ka-ga ohdrže v zaporu, ker je nevaren človek), Tomašič 1 mesecev in GrašiČ na dve in pol ječe. rien od maršej.skih atentator-duševno obolel? — Kakor Kajo iz Maraeilla, je tamo-zdravnik preiakal aretiranji letnika Mijo Kralja, ker ržila resolucijo, v kateri sta zahtevala, da kongres odredi temeljito preiskavo. Preiskavo trgovinskega de-partmenta glede potopa parnika Morro Castle je vodil Joaeph B. VVeaver, načelnik biroja za inšpekcijo parnikov, ki je bil pred nekaj meseci visok uradnik neke paroplovne družbe. AMERIŠKA LEGIJA OBDOLŽENA OBSTRUKCIJE Slovanski Narodna Waahington, D. C. — Kongresnik VVright Patman je obdolžil uradnike Ameriške legije odgovornosti za razkol v vrstah tistih članov kongresa, ki ao aa takojšnjo 'izplačitev bonusa bivšim vojakom. Patman je že dolgo let aktiven v agitaciji, da vlada izplača bo-nus vojnim veteranom. V sedanjem kongresu je predlagal tudi zakonaki načrt, da vlada poravna svoje obveznosti napram veteranom z izdajo novih bankovcev v vsoti $2,100,000,000. Uradniki Ameriške legije ae pa niao strinjali s Patmanovim načrtom. Sestavili so nov načrt, ki predviduje nove davke, da ae z-bere potrebni sklad za izplačitev bonusa. Na svojo stran ao dobili kongreanika F. M. Vinao-na, člana poslovalnega komiteja nižje zbornice, ki je predložil njih načrt kongresu. Patman je dejal, da je uver-jen, da bi bil njegov načrt še sprejet v kongresu, ako ne bi bilo obatrukcije a strani voditeljev Ameriške legije. "Ti voditelji ne reprezentirajo sUNišČa članstva", je rekel Patman. Seat let so vodili opozicijo proti izplačitvi bonusa in sedaj so s svojim načrtom pokazali, da hočejo zaščiti interese bankirjev." UiUMvliMui I. aprila 1*04 Podporna Jadnota Inkorp. 17 Juntf* lt©7 v drftavi lll.nou Tel. Reekvell 4904 Razredna vojna V M i n n e $ o t i Albert Ua, Minn. — Devet stav kar jav je bilo tukaj poslanih pred poroto radi obtožbe, da so delali izgrede. Do "izgredov" je prišlo, ko je nedavno policija napadla 200 atavkarjev in sim-patikov pred tovarno Potter Foundry kompanije. Seat oaeb je bilo ranjenih, med njimi dva deputija. Stavko vodi Neodvisna delavska unija. Oklicana je bila kot proteat proti prelomitvi pogodili odalovitvi unijskih detav b4 Borovcih cev. Tovarna je zaprta. Šerif Je pri Ptuju. Star je bil 48 let, po-] družbi sporočil, da jI je prlprav-kopali so ga pri Sv. I^nartu pri Lljen dati "vso protekcijo" v alu-Vel. Nedelji. j čaju, če hoče obnoviti obrat. Dekle e koči l o v smrt z nebotičnika E m pire State New York. — Zadnjo sredo zvečer je 20-letna miss Irma P. Eberhardt akočila z vrha nebotičnika Kmpire State, najvišjega poalopja na svetu, ki je visoko 1096 čevljev. Njeno tru|do je priletelo skozi stekleno streho terase v šestem nadstropju, skoro eno četrtino milje od vrha. Vzrok spektakularnega samomora je bila nesrečna ljubezen. Njenega ljubimca, nekega Kay-munda Rebecchija, so zaprli. SLOVENSKA NARODNA POD-PORNA JRDNOTA Izdaja svoje publikacija In It posebno llat Proaveta sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev In članstva In aa propagando nvojlh Idej. Nikakor pa na aa propagando druglk podpornih organizacij. Vsaka or-ganlaaclja Ima obllajso svoja glasilo* Torej sglUtoritel dopisi la nssasnUs drugih podpornih organlaaelj to njih tfruftar nsj ss aa poMJaJo ltats Proarata. ISA7-S« l.awnd«lr Are., ( hlrafo. |IL GLAVNI ODBOR S. N. P. J. CPIUVNI UUSKK: VINCKNT CA IN KAR. predsednik... .2067 S. Lswnd«le Ave., Chicage, III. KKED A. VIDKK. gl. tajnik.........2«67 S. Uwnd«le Ave., Chicngo, 111. LAWHENCE URADISHKK, taj.bul.odd.2A57, 8. Uwndale Ave., Chicago, III. JOHN VOtJRICII, gl. blagajnik.......20A7 8. Uwndale Ave., Chicngo, III. PII.IP GODINA, upravitelj glanila... 2«ft7 8. Uwmlale Ave., Chleago, III. JOHN MOI.KK, urednik glaaila..... .2M7 8. Lawndal* Ave., Chicago, III. ODBORNIKI | FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.....MM E. 74th St., Clevtland, O. JOHN E. LOK AR JR., drugi podpredsednik. 11US K. 170th St., Clevtiand, O. GOSPODARSKI OD8BK: MATH PETROVICH, predsednik............&M K. 140th 8t., Cleveland, O. ANTHONY CVETKOVICH..............!>»S Seneea Ave., Brooklyn, N. Y. JOHN OLIP....................I4U 8. Prospeet Ave., Ctarendon Mills, III. POROTNI ODHKKi JOHN UOR&EK. predsednik..............414 W. Hay 8t., Sprlngfleld, 111. ANTON SULAR...................................Ho* »7, Arma, Kani, JOHN TRCKU...................................Bo* 867, Straha na. Pa. PRANK PODBOJ..................................Bo* «1, Parkhill, Pa. FRANK BARBICH..................1«(M0 Parkgrove Ave.. Cleveland, O. NADZORNI ODHKKi FRANK ZAITZ, predsednik............... 3630 W. 8U„ aa pnMnillra. Vaa D8NASNB »atiUal*« la aUarl, kl m U4«Ja si. mn«m|i a*Mka la J*4»al« vak«e. aaj m eallljaja aa ft. tajalltva. Vss Me««*. llkalaSa m kalaUka Hm«, aaj m »aMUeJs aa kal. tajalftlaa. Vm Ma*«« * iv m| ■ klaeaJalikUal pasi M. aaj ss »atnjaja aa Maaajaitiva. vas eaiTOtaa IM, a**l«v*aj« » al. MUan aaj ss eatujaja fraak Bajta. pftdtv^nilih s^^iafatfi mlikifa. vat raitIVI na II. nml*l sdaak m aaj a«»ll|ajr aa i««ka Uarlka, a^M^alka »ava«- Val DOPISI la Jraat aelal. aaanaalla. aalaal. aara4alaa la a»Wk vaa. kar Ja « svati • glailUm J«4aala. aa| aa »««'U* aa MrauSVirrO.H HIT a. Uvajala A*a.. Cklaaea. III. NOTSi Carraae»a4«aaa vllk ika Baeraat* off k- akaaM ka a prekoračila mejo. fl<*dU£t Je obsodilo lioštjančičH na 1« let lr. tri mesece, lba sta bila obsojena tudi na denarno kazen po i:i,ooo lir, NaJaanealJIvtJšt dnevne delavske v tali no v dnevniku "Prunvt-ii." Ali Jih tltatt vsak dan? *2 NAPLACILA za pralnih in likalnih Stane ktmij 69c na tod on I.Mlrralrn j»Mpual sa VeA alari pralntk l*ri nakMpu rirli/slli minUitM 'MUK pralniluaa • V i»«t,iD« ataatka*. m »a HH«*U la« SaoliMM »a ukotM M4«. na« >m i«Mf«M. a »I.4.M1 i.ua • a. llult aH m*m aaaa««. •lk •• »ar.« i m m »••a t« V'. «a *«l«a«i 4a*«k Novi Liberalni Pogoji za nakup električne pralniike opreme Ta lahki nalrt %am prihrani čan. delu in denar. tteflaj Je laije kot kdaj |>opr«j, da ae rešit* težkega Ul mučnega prnnjs. Ta načrt- turno $'A naplavila, oatnlo pa p*» 0'h na teden, pla< Ijlto z VaAim »nebnim rj^iinom za elektriko - Vam nodl * veliknoak'1 korlat električne pralniške opreme. /.Mhtfvajte |Mijaitnili> o tern načrtu. VpinAnjte v bli#i|JI 1'iiMlr Harurc trgovini za lirexplačn«i |»reirknAojii pralnlknv hrlikalnlkov v Vašem domu. <#a6a»**«e rM« Slika kaše p»»hod angleAklh 4iavtov v %ler>MH»rn«. Av«traNJs. Public Sekvicb Company Of NORTHIRN ILLINOIS PRO* T ETA — — i _To ima svoje posebne vzroke! — je odgovoril in ji stisnil roko. — Torej stvar je sklenjena! Jutri vam prinesemo letake ... in »nova ae zavrti kolo razdejanja nad večno teži vela svobodna beseda, iivelo materino mo. srce! i! Na svidenje! — Na svidenje! — je dejal Samojlov in ji krepko stisnil roko. — Svoji materi še omeniti ne morem kaj takega . . . _Se vsi vas bodo razumeli! — Je pripomnila Vlasovka. — Vsi do zadnjega 1 Ko sta odšla, je zaprla duri in pokleknivši sredi izbe je začela moliti; zunaj je iumel dež. Brez besed je molila, z veliko mislijo na ljudi, na vse ljudi, ki jih je Pavel uvedel v njeno življenje. Kakor da bi stopali med njo in svetniškimi podobami, na katere je( gledala — preprosti vsi, bratje drug drugemu in osamljeni v življenju. Zjutraj zarana se je odpravila k Mariji Kor-sunovi. Branjevka, pomaščena in klepetava kakor zmerom, jo je sočutno sprejela. — Kaj žaluje*? — je vprašala in potrkala mater s tolsto svojo roko po plečih. — Pusti! Vzeli so ga, zaprli, kaj za to! Prav nič hudega ■i. Prej so ljudi zaradi tatvine v ječo metali, zdaj jih mečejo zaradi resnice. Pavel je mogoče katero preveč rekel, ampak za vse se je postavil — vsi ga razumjo. Ne vznemirjaj se! Vsi vedo, četudi vsi ne povedajo, kdo je kaj vreden . . . Hotela sem že k tebi, pa ni kedaj. Kuham in prodajam, a vendar bom umrla v revščini. Ženini me skubejo, pošteno me sku-bejo, ti prokleti cigani. Vse bi oglodali, kakor ščurki kruh , Ce zbereš nekaj deseta-kov, se ti že pokaže taka mrha — in ti zliže denar iz roke. Ženski je res hudo! Preklicano trpljenje je na svetu! . . . Človeku samemu je težko, za dva — ni kaj. — Veš, prišla sem te prosit, da me vza-meš za strežnico! — je segla klepetulji v besedo. — Kako to? — je vprašala Marja in prijateljici pritrjevalno poki mala z glavo. — To pa, to! Ali se še spominjaš, kako si me nekdaj skrila pred mojim možem? No sedaj te pa jtfz obvarujem bede ... Vsi ti ti morajo pomagati, ker sin tvoj trpi za splošno stvar. Fant od fare je, to pravijo vsi kakor en mož in vsi ga pomilujejo. Rečem ti, gosposki se ne obeta nič dobrega od teh aretacij: le poglej, kaj se godi v tovarni? Kako govore, moja ljuba. Oblastniki tam mislijo, da je že vse dobro, če pograbijo nekaj ljudi za vrat! Ampak stvar je taka, da se Jih sto postavi po robu, če jih deset udarili Z delavcem mora človek oprezno ravnati — nekaj časa trpi, dolgo trpi, potem pa pošteno vzroji. Razgovor se je končal tako, da je Vlasovka drug dan bila v tovarni z dvema posodoma jedil, a Marja sama je prodajala na trgu. XV, Delavci so bliskoma opazili novo branjevko. Kni so pristopili k njej In Jo bodrili. — Ali si se lotila te stvari, Nllovna? — Tolažili so Jo dokazujoč, da Pavla v kratkem Izpuste, zakaj njegova stvar je—pravična. Dru-gijk> vznemirjali njeno otožno srce s previdnimi besedami sožalja, tretji so raztogoteno zmerjali ravnatelja in orožnike in zbujali v njenih prsih glasen odmev. Bili so naposled še ljudje, ki so zlohotno gledali nanjo, a paznik IsaJ Gorbov Je siknil skozi zobe: — Ce bi bil gubernator, tvojega sins bi dal obesiti! Zakaj spravlja ljudstvo s prave poti .. . Iz te zlobne grožnje je vel leden hlad. Nič ni Isaju odgovorila, samo ozrla se je na njegovo drobno, s pegami posejano obličje, vzdihnila in povesila oči. Videla je, da je nemirno v fabriki, delavci so se zbirali v skupinah in se vneto razgovar-jali med sabo, mojstri so vohali povsod naokrog; časih se je začulo psovanje in razdražen smeh. Dva policaja sta peljala mimo nje Samoj-lova; korakal je—eno roko v žepu, z drugo pa je gladil svoje rdečkaste lase. — Greš malo na izprehod, Griša! — mu je nekdo zaklical. — Čast našemu bratu! — je dostavil drug delavec. — S spremstvom hodi ... In sledila je krepka psovka. — Preganjanje tatov se očitno več ne izplača! — je glasno govoril visok, nekoliko u-pognjen delavec. — Pa so se lotili poštenih ljudi . . . — Ce bi ga že ponoči odpeljali! — je se-kundiral nekdo iz množice. — Ampak o belem dnevu — to je pač nesramno . . . sodrga! Policaja sta mrko in urno korakala, kot da ne bi ničesar videla in kakor sta preslišala vse klice, ki so ju spremljali. Nasproti so prišli trije delavci z dolgim, železnim drogom; korakali so naravnost proti njima in zavplli: — Pozor, ribiča! Ko je Samojlov korakal mimo Vlasovke, se je nasmehnil, pokimal z glavo in dejal: — Zagrabili so Grigorija, hlapca božjega! Ona se mu je molče in globoko priklonila; ti mladeniči, pošteni, trezni in pametni, ki so z nasmehom na obrazu korakali v ječe, ao jo genill; neopaženo je začutila sočutno materinsko ljubezen do njih. Radarje slišala rezke sodbe o gosposki—v njih je čutila vpliv svojega sina. Vrnivši se iz tovarne je ostala ves dan pri Marji, pomagala jI pri delu ln poslušala njeno klepetanje; pozno zvečer je šla domov, kjer je bilo pusto, hladno In neprijazno. Dolgo časa je tekala iz kota v kot, ne da bi vedela, kaj naj počne. Vznemirjalo jo je, da je bila že skoro noč, a Jegra Ivanoviča še ni bilo z obljubljenimi letaki. Za oknom so se trgale težke, sive cunje jesenskega snega. Rahlo so se prijemale stekla, tiho polzele po njem in se tajale, puščajoč za sabo mokro sled. Ona je mislila na sina . . . Nekdo je oprezno potrkal na duri. Mati je urno skočila kvišku, obrnila ključ—vstopila je Saša. Mati Je dolgo nl videla, in prvo, kar jo je zbodlo v oči, je bila nenaravna obširnost njenega telesa. — Dober večer! je dejala vesela, da jo je obiskala živa duša in da ne bo vso noč sama. — Dolgo vas nl bilo na spregled. Ali ste odpotovali? — O ne, zaprta sem bila! — je odgovorilo dekle in se nasmehnilo. — Skupaj z Nikolajem Nlkolajevičem — če se ga še spominjate? — Kako naj bi se ga ne spominjala! — je vzkliknila matf. — Sinoči je pravil Jegor Iva-novič, da so ga izpustili ... a za vas pa nisem vedela . . . Nihče mi ni povedal, da ate tam . . . — Kaj bi o tem govorili! . , . Preobleči se moram, preden pride Jegor Ivanovič! — je dejalo dekle ln se ozrlo po telesu. — Premočeni ste do kože . . . — Letake sem prinesla . . . (Dal* prihodnji!.) PETEK, 15. FKjRRrofji Srebrni sled Zgodba a planin Godba je polnila plesišče gorenjskega hotela. MIlan je sedel v prijaznem kotičku kakor v varnem zalivu in opazoval vrteče se (tare, ki so se veselo zibali mimo njega. Počutil se Je zelo dobro; pobožno Je srkal svojo smotko in razmišljal tjavendan. Ze kmalu po treh kraljih ae je bil odpravil v hribe, čeprav letos sneg ni bil kaj prkla. Vzlir temu je imel že nekaj lepih tur za »eboj. Obraz mu Je solnre o-žgalo. da ga je še nam komaj »poznal v zrcalu. Kar hvaležen Je bil avojemu prijatelju, k I mu Je svetoval, naj gre za nekaj dni v planine. — V aoaednjem kotu je Milan zagledal mlado damo. To odkritje ga je navdalo še s večjim veseljem. ko je ugotovil, ds stsrejis gosps in sivolasi gospod v nje. nem spremstvu pač ne moreta biti nihče drugi kskor njuna starša. Očetove oči so željno po. žirale novice iz dva dni starega dnevnika; materine roke so t>a delale silo nežnemu ranemu tako nevarno, kakor ti misli*". (Ve je |»a še dalje godrnjal: "Seveda, kakor njeno veličanstvo in se je spet zatopil v SVOJ list. * Takrat jt tudi Milan »am pri odpravi na Tamar. Hotel je sicer vsaj še enkrat plesati z Dano, pa ni šlo, ker je kmalu po tem razgovoru z očetom in materjo odšla. e Drugo jutro se je Milan zbudil in bliskovito skočil !z postelje, kakor bi mu kdo podžgal, se v naglici oblekel in od-hitel ven. Izpred hotela, kjer je Dana stanovala, je držalo več sledov nizdol, le en sled smučI je kazal proti Tamarju. "Dana", je koprneče dehnil Milan, zavil s smučmi v osamljeni sliil in se pognal. Kmalu je vas ostala za nJim. Nič se ni o-ziral, \ enomer je gledal le v srebrno sled pred seboj, komaj ča-kaje. da deklico dohiti. Med tem Je vzšlo solnce Izza leskečočih se vrhuncev In preplavilo valovito srnino i »okra j i no. Mladega m<4a je prevzelo tako neugnano veae-Ije. da bi bil najrajši ves svet objel. Čedalje bliše se Je čutil Dani in njegovo srce je neprestano utripalo: "Da-na! Slad-ka Dana!", - In Milan je hitel dalje, zmerom dalje. Srebrni sled Je držal k smučarskemu domu. tUtavil ae je, talpel si smuči, globoko vdihnil trak in stopil v kočo. Notri ni bilo nikogar razen e-nega samega go^nata. ki je are-I »al vroč čaj. Milan je obstal na pragu kakor pfibit. "Nu? Kaj se mar bojile? Mir-ne vesti lahko prisedete!'r je rekel tujec in k mmejal. Milan je prisedel in zajecljal: "Ali so ti sledovi zunaj vaši T "Da! Lastnonožni!" Milan je moral zajeti sapo. Kar čutil je, kako ga je stisnilo za srce. "Kaj vam pa je? Tako pobiti se mi zdite — ali ste mar ože-njeni?" je sočutno vprašal neznanec. . Tedaj mu je Milan povedal, zakaj se je bil odpravil na Tamar. Govoril mu je o snočnjem plesu, govoril o Danini očarjivo-sti in o tem, da ga on, neznanec, pač ne more razumeti, ko pa tega nebeškega bitja ne pozna. Med tem ko je zaljubljenec tako govoril, je na neznančevem obrazu zmrznil nasmeh. Bilo je, kakor bi se izgubil sam vase, in nosnice so se mu razširile. Stisnil je ustnice, kakor bi se bal, da ne bi česa zinile. Potem je pa nenadoma udarilo iz njega: Tako! Za Dano se plazite! Lepa reči Kako pridete neki do tega?! Prvič: včeraj sem se že jaz z njo zgovoril, da pojdeva danes skupaj na Tamar — nikar me tako bedasto ne glejte! Da! Drugič, sem jo danes skoraj celo uro zaman čakal pred njenim stanovanjem. Tretjič, ne hodite v tuj zelnik, in četrtič, izbij-te ni Dano enkrat za vselej iz glave, drugače vam bom ta posel jaz opravil! Razumeli?" Tujec je bil zaripel kakor rak. Milan je sedel pred njim in bedasto strmel vanj. Srce mu je obupno capljalo v prsih kakor riba, ki jo vrže na pesek in se bori za življenje. Milanu je bilo, kakor da ga mora to razodetje umoriti. "Plačam!" je tedaj zavpil. In ta krik ga je odrešil. Ze prihodnji mah se je spet imel v obla sti. Pokril se je, se porogljiyo o-brnil k tujcu: "Mnogo zabave na Tamarju, vam in vaši Dani!" in junaško zavil k vratom. Zunaj si je nateknil smuči in zavil v dolino. Pri tem je pa dobro pazil, da nl nikdar križal dozdevnega Daninega sledu. S srditim veseljem je drvel po preiestnem teresu. In malo je manjkalo, da ni povozil neke gospodične ki se je tik pred vasjo učila žlahtne smučarske umetnosti. Milan ss je obrnil, obstal, pogledal in ostrmel. Takšno naključje! Dana je bila, in kako veselo se mu je nasmehnila! Pognal se je k njej in ji sve čano sporočil: "Gospodična Da na, na Tamarju vas čakajo!" "Kako pa vi to veste?" ga je vprašala hudomušno. Milan je narisal s palico srce v sneg in odgovoril: "Ker ... ker sem vas tudi jaz prišel čakat." In ji je začel pripovedovati o tujcu v smučarskem domu in njegovi vojni napovedi. Dana se je morala na glas zasmejatl. "Saj res — tega še ne veste gospod ". . . gospod Milan. Ta človek mi ne da miru. Včeraj me je spet prosil za skupen izlet. Naposled sem pristala. Toda davi, ko sem Vstala, mi je bilo žal. Tako krasno jutro je bilo, da se mi ga je kar škoda zdelo, izgubiti ga z njim. In tako je moral pač sam na Tamar. Nu, škodovalo mu menda ni. A zakaj ne bi malo sedla?" Milan je odložil smučI na kup anega. ()ba sta sedla nanje, čebljala o vseh mogočih rečeh in tako čisto preslišala, da je ura v zvoniku ie bila poldne. Tedaj je pa nenadoma nekaj švignilo proti njima in se globoko zapičilo v mehki sneg. In ko se je to 'nekaj' skobacalo na noge, je Milan videl, da je oni tujec iz smučarskega doma. "Tako viharnega priklona |>a res nisem od vas zahtevala," je rekla deklica in kar vidno uživala njegovo zadrego. , Tujec je bil tako bel, kakor bi se bil v smetani okopa I. Zajecljal je: "Na žalost sem vas zastonj čakal. Toda danes popoldne boste menda utegnili?!" "Pet minut prepozno ste prišli! Za danes popoldne sem se za Izlet JU« zgovorila'^, je odvrnila Dana in |K>kazata na Milana. Tujec je bedasto zijal zdaj v enega zdaj v drugega. Po licih mu je curljala nnežnica: zdelo se je skoraj, kakor bi ae jokal. Potlej se je pa priklonil, srdito o-šinil Milana i očmi in izginil po pobočju. "Mislim, da Iki že čas za ko-silo", je menila Dana, "hudo lačna sem že!" Milan je (Mitegnil iz *epa *kr-niceljček in ga odprl, knkor bi ^hotel po«treči s keksi. Dejal je:_ i "Zaprite oči, gospodična Da naT Dana je tako storila In ted^ 'jI je Milan pogumno pritisnil —Federated PUrture . Zvezni senator Huey Long (levo) in governer Louisiane Oscar K. Allen. poljub na usta. Dana je osupnila, napravila se je ogorčeno in vzkliknila: "Gooospod! Cesa se ne pre-drznete?! Upam, da boste svoje hudodelstvo popravili in ukradeno pri priči vrnili!" In Milan je brez besede tako storil . . . * Kmalu nato sta se odpravila v vas. Milan je vozil spredaj, Dana pa po njegovem sledu. Okoli njiju je sijalo prelestno zimsko solnce; sled smuči se je srebrno lesketal v njem, toda zarezal se ni samo v prelepo snežno pokrajino, temveč tudi v njuni mladi, po ljubezni koprneči srci . . . Anatole France: Signora Chiara Profesor Giacomo Tedeschi iz Neaplja je bil praktični zdravnik, znamenit v svojem mestu. Njegov dom, močno dišeča lekarna, je stal blizu "Incorona-te" in često so ga posečali vseh vrst ljudje, zlasti pa lepa dekleta, ki so prodajala na nabrežju Santa Lucia "frutti di mare". Prodajal je rad zdravila proti vsem boleznim, ni se branil Izdreti vam gnil zob, znal je i-menitno sešiti razrezano kožo junakov noža drugi dan po žeg-nanju in govoril je v narečju o-bale, pomešanem s šolsko latinščino, da bi vlil poguma svojim pacijentom, zleknjenim v najobsežnejšem, najbolj hromem in najbolj škripajočem naslanjaču vesoljstva. Profesor Tedeschi je bil mož neznatne postave, polnega obraza, majhnih zelenih oči in dolgega nosu, ki se je nagibal nad kriva usta. Njegova zaokrožena ramena, koničast trebuh in tanke, dolge noge so spominjale na antične komike. Giacomo se je oženil že prileten z mlado Chiaron Mammievo, hčerko starega galejnika, zelo u-glednega in spoštovanega v vsem Neaplju, ki je bil postal pek na Borgo di Santo, potem je pa u-mrl in vse mesto je jokalo za njim. Lepota signore Chiare je dozorevala na solncu, ki zlati grozdje v Torre in sorrentske pomaranče, in razvila se je v bogato cvetoče razkošje. Profesor Giacomo Tedeschi je trdno veroval, da je njegova žena enako krejiostna, kakor je bila lepa. Poleg tega je vedel, kako močno je razvit v rodbinah razbojnikov Čut za žensko krepost. Toda bil je zdravnik in zato mu niso bile neznane izkuš-njave in slabosti, ki jim podlega krhka ženska narava. In začutil je nekakAen nemir in strah, odkar se je bil Aseanilo Renieri iz Milana, damski krojač, stanujoč na trgu dei Martiri, navadil zahajati k njemu v goste. Ascanio je bil mlad, lep in vedno nasmejan. Hčerka junaškega bandita in pozneje domoljubnega |>cka. je bila predobra Napol!tanka, da bi mogla |Mizabiti na svoje dolžno-stl In se spečati z nekakšnim priseljenim .Milancem. Vendar je pa Ascanio zelo rad zahajal k njim. posebno če ni bilo zdravnika doma in signora Chiara ga je rada sprejemala brez prič. Nekega dne. ko se je profesor vrnil prej, n«*go sta ga pričakovala, te is-ačil Asrania pri Chi-arinih nogah. In d«*xim je odhajala Chiara s korakom užaljene lioginje-, jc vstal Ascanio po- nik in požrtvovalno se posvečam lajšanju človeškega trpljenja. Bolni ste, nikar ne tajite. Vaš obraz je kakor v ognju ... da ... saj kar gorite . . . Glava vas boli, kaj ne? Gotovo vas strašno glava boli. Ste me dolgo čakali? Tako govoreč je potiskal kot sabinski bival močni starec As-cania v svojo ordinacijsko sobo in tam ga je prisilil, da je sedel v sloviti naslanjač, preko katerega je bilo skočilo štirideset let neapoljskih bolezni. S kolenom je držal v naslanjaču sključenega Ascania in nadaljeval : — Zdaj vidim, kaj vam je. Zob vas boli. Odtod torej vaš glavobol. Gotovo vas zob hudo boli. In bliskovito je potegnil iz svojega ročnega kovčega klešče, od- prl Ascaniu nasilno ustaioj izdrl zdrav zob. Ascanio je zastokal, planili konci in zbežal kakor obaJ Spotoma je pljunil kri, kinj močno tekla iz čeljusti. pJ sor Giacomo Tedeschi je pij cal za njim škodoželjno: — Ah! Krasen zob, kri« Prekrasen zob! POVRNE VAM VASO MLADENISKO MOC NUCA-TONK J« čudovito zdrs.ik, n ne in oslabele ljudi. Potem ko st« n . en teden, bodete opati li velik ntpri4* | •talno uporabo teKa vam vriw zdravje in mot. Nobeno zdravilo nima Uko nurhMni dovine kot NUOA-TONE. Miljoae « in ftenak je pridobilo nazaj »vojr mo« v aadnjih 45 letih. NOGA Ton prodiji ▼ vseh lekarnah. Ptzit« fc J pra* NUGA-TONE. Na jemljiu mm •o bres vrednosti. Frotl zaprl niči vzemite JJ(;A SOL-odvajaiec. 26c in 60e. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. redne konvencije sa lahko naroči ne list Prosvets k šteje eden, dva, tri, itiri ali pet članov Is ene druiine k eni nsrofnisl Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane $6.00 ss eno leta« nino. Ker pa Člani ie plačajo pri asesmenta $1.20 sa tednik, ne jia to iteje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči, da je list predrag u I R. N. P. J. Llat Prosveta je vaša lastnina in gotovo je v vsaki druiiai al ki bi rad čital list vssk dsn. Cena listu Proavata ja: Za Cieero in Chicano Je. 1 tednik ia............ tednika ia........... tednike in........... tednike ia........... tednikov in.......... .$0.00 Za Zdrui. države ia Kanado $0.00 1 tednik ia................ 4.80 2 tednika la...............$.60 S tednike in............... 2.40 4 tednika in............... 1.20 5 tednikov in.............. nič Za Evropo je.. Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto densrjs tli I Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki je vaša lastnins. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti flinL sli če ss preseli proč od družine in ho zahteval >am svoj list tedniki moral tisti član i* dotične družine, ki je tako skupno naročena m 1 Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplsfsti vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo datum za to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ. 2657 So. Lavrndale Ave., Chicago. IU. Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $........... D Ime.........................................CL druitvs it...... Nsslov ..........................................................'.., Ustavite tednik in gs pripnite k moji nsročnini od sledečih flssei druiine: 2) ............................................Cl. druitvs it....... S) ............................................Cl. druitTS it....... O ............................................Čl. druitra it......- 5) ............................................Cl. druitvs It... Mesto ................................Država ................» Nov naročnik.........................star naročnik..........-......4 TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA časi in težko. k< Giacomo Tedr Vide* \e**v skrl koč: — Dragi prij ste prišli k meni da je strt. chl je stopil na •h k njemu, re- ateli vidim, dal ldrav-1 v tiskarsko obrt »padajoča dclj Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, ~ knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvzt* slovaškem, Češkem, nemškem, angleškem jeziku it tm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA (Vm 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROfA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tisksrn« Cena smerne, anijsko delo prve vrste Piiite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTER' * 2657-59 SO. LAWNDALE AVENt'1 Telefon Rorkwell 4904 CHICAGO. ILL» Taa se doba aa Ulje Udi vsa ast»eoa