Štev. 14.
V Mariboru 8. aprila 1886.
Tečaj XX.
List ljudstvu v podili*.
Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred In v Mariboru g pošiljanjem lili (lom za relo leto S (?!<]„ za pol leta 1 srld. (10 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pojil ¡a upraTtilštru v tiskarni sv. Cirila, koroike ulice, hit. 5. — Deležniki tiskoinesa druitva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobd se v tiskarni In pri g. Novak-u na velikem trgu po 6 kr.
Itokoplsl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo, /a oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 14 kr., trikrat 16 kr.
Obravnave v državnem zboru.
Naši bralci ved6 nam more biti za to hvalo, ako sem ter tje kaj izpregovorimo o državnem zboru, to pa bolj na drobno, kakor se more to izgoditi v političnem ogledu. To je, sodimo, tudi naša dolžnost; kajti v drž. zboru dela se za volilcev dobro ali pa tudi za njih gorjč in izgodi se to še celo v njih imenu in kar tudi nekaj potegne, na njih stroške. Samo ena seja stane toliko denarja, kolikor je vredna cela in to še večja kmetija.
Zal, da se marsikatera seja konča, ne da bi to, kar se je v njej dognalo, bilo vredno — piškav oreh. Odkar ne nosi v drž. zboru več nemški liberalizem zvonca, ne zdi se njegovim privržencem škoda ne časa no denarja. Toliko in tacih reči spravljajo v pojedine seje, da se človek prime le kar za glavo, kedar o njih bere, češ: ali je kaj tacega mogoče?
Konservativne stranke, katere se drže naši poslanci, nikakor ne dosega ta huda obtožba. Od njene strani se ne začne v drž. zboru nič, česar ni treba obravnavati, dokler jim je še blagor volilcev na srcu, in še celo v tem, kar izvlek<5 liberalci brez vse potrebe v obravnave, se naši poslanci zatajujejo ter ne govori brez velike sile, in to samo za to, da se ne trati čas in ne izmetuje denar zastonj.
V obravnavah, kakor so se letos glede državnih proračunov godile, se je to očivestno kazalo in se še vedno kaže. Za kaj gre namreč v njih? To kaže najbolj njih konec. Ta je vselej tisti, ta namreč, da se nazadnje vsi proračuni vzprejino prav tako, kakor jih je mini-sterstvo predložilo, sem ter tje še so večji od onih, kakor so jih ministri predlagali.
In vendar so se tokrat celo skozi cele štiri seje prav prepirali, ali bi jih naj vzeli v pretres ali ne. Vsak, kdor pozna naše razmere, pa je že naprej vedel, da se bode to izgodilo. Vse eno pa so libera'ci toliko govorili in toliko upili, v resnici upili, da je nas, ki nismo
v drž. zboru, le treslo in bi bili lehko mislili, da je blizu, če že ne konec sveta, vsaj našega cesarstva, to pa prav ža to, ker niso liberalci več na čelu vlade.
Ljubi Hog, celih 1,'9 let so bili oni vlado imeli v rokah in pičlo, malo poslancev se jim je bilo nekaj upiralo,".aoda kar so v teh dolgih letih dognali, bilo je to, da so spravili celo cesarstvo blizu na kant in bila je le velika sreča, da se jim je njih pogubni dirindej še prej ustavil, kakor se je to v resnici izgodilo. Kakor smo bili že enkrat izrekli, bili so oni sami tega veseli, vsaj tisti izmed njih, katerim še ni liberalizem popolnem pameti in srca ustrupil. Le-ti pa so letos tudi sami za to glasovali, da se naj vzame proračun poedinih ministerstev v pretresovanje, vsi ti namreč, ki sedé v nemško avstrijskem klubu. To in edino to je od liberalne stranke še nekam dobro znamenje. Da pa v vrsti teh ne išče nihče poslancev za Maribor in Celje, dr. Aussererja pa dr. Foreg-gerja, to razumeje se samo po sebi, čemu bi pa bila potlej ona liberalca, vsa od pet do glave, ter bi ti ultranemški mesti in vse nemčurske tovariše po naših trgih zastopala?
Celo drugo, prijazno lice pa se nam kaže, ako se ozremo na desnico drž. zbora. Ona se sestavlja prav, kakor avstrijsko cesarstvo, iz različnih krdel in krdelic Konservativci in liberalci, Nemci in Slovenci podajo si v njej roko samo za to, da se vmogoči za vse narode, kar jih biva v cesarstvu, čedalje bolje stanje. Drug prijenja drugemu rad in drug se veseli nad drugim ako ta izproži ali izgovori kako srečno misel za vzboljšanje blagostanja po razno-jezičnih deželah.
Zadovoljna na desnici, to še ni in tudi ne more biti nobena stranka s tem, kar se je bodi že v drž. zboru dosehmal dognalo, ali pa od strani vlade vpeljalo. To nam kažejo razne pritožbe, ki so se od strani naših in drugih poslancev javile, toda ti imajo zadosti domoljubja i in ne marajo z glavo treti zidu, češ, da še tudi „Gospodarstvene priloge". "^pg
njim ščasom ustreže vlada, saj se ji ne more odreči neka mera ljubezni do pravice. Zato pa jo tudi podperajo v vsem, kar zahteva ona od njih v imenu avstrijske misli.
Da pa goji to misel vlada grofa Taaffeja, in more biti bolj, kakor le katera kedaj pred njo, to_ povdarja ona resno pa tudi kaže v dja-nju. če torej ostane ona zvesta tej misli in jo dosledno izpeljuje, učakamo še tudi mi, katerim je, rekli bi, vrojena avstrijska misel, svojih pravic. Zdaj jih še seveda pogrešamo po vseh krajih.
Govor g. Bož. Raiča v državnem zbora
dne 19. marcija t. 1.
(Dalje.)
Dne 21. avgusta 1884 so volili poslance za deželni zbor po mestih in trgih. V trgu Voj-nik pri Celji so zmagali konservativni Slovenci. Po dokončani volitvi je rekel kaplan Lednik, ki je bil tudi volilec: „Živeli Slovenci!" Nato je stopil k njemu žandar in ga je potisnil čez prag (čujte! čujte ! na desni), in sicer tako silno, da je dotični še drugi dan čutil bolečine v prsih. Stvar je prišla pred sodnijo. Kaplan je bil obsojen, dasiravno je sedem prič priseglo zanj in le pet zoper njega. On se je pritožil. Dan je bil enkrat razpisan meseca marca, drugikrat meseca maja. Dne 22. februvarja t. 1. je bil dotični kaplan zatožbe oproščen. S tem stvar še ni pri kraji. Med tem časom je dobil kaplan faro, a c. kr. namestništvo je ugovarjalo. Potem je prosil za drugo faro, in sicer za Podsredo, in patron, knezoškof v Ljubljani, ga je predstavil. A dne 14. julija 1885 je dobil iz Maribora naslednji dopis (bere): „Na Vašo prošnjo dne 11. aprila 1885 in na nasvet 11. aprila t. 1. — namreč 1885 št. 968 — Vas je mil. knez in škof Ljubljanski kot patron dne 14. aprila 1885, št. 627. za žnpnika na izpraznjeno župnijo sv. Janeza v Podsredi semkaj nasvetoval in tako ste dobili pravico do imenovane fare. Ker pa veleslavno c. kr. namestništvo v Gradcu dne 8. maja t. 1. — namreč 1885 — Vašega nameščenja za župnika iz razlogov Vam znanih ni sprejelo, tako po postavi 1. 1874 § 6 ne morete biti umeščeni na dotično faro, in bi Vas država tudi, ko bi bili na podlagi kanoničnega prava umeščeni, ne spoznala za župnika." Iz tega se vidi, kako slabe nasledke imate dve besedi: „Živeli Slovenci!" Pri nas so razmere take, da bi moral vsakdo postati nemškutar, ako hoče naprej priti.
C. k. glavarstvo v Ptuju nadleguje kmete z napravo zakotnih šol v krajih najbolj oddaljenih in najbolj ubožnih. Občine se ne ustavljajo pomnožitvi ljudskih šol, a odločno ugovarjajo zoper te zakotne šole, ležeče v odstranjenih krajih, nekaj zato, ker ne morejo troška
preobladati, drugič pa zato, ker za take v stran potisnjene kraje je težko dobiti učitelja, količkaj sposobnega. Težava pa je tudi zarad vero-nauka in svete maše.
Kar sedanji namestnik na Štajerskem vodi vladna opravila, je bil župnik, ki je na podlagi XIX. člana župno matico slovensko spiso-val, obsojen na platež 1H gl. 28 kr. v smislu ukaza ¿0. aprila 1854. (Čujte! čujte! na desni.) Poziv, kar se v Avstriji samo po sebi razume, je bil brez vspeha. Opomniti pa gre tukaj, da imajo naši sosedje na Hrvaškem od vlade nalog, da naj matico v narodnem jeziku spisujejo. (Čujte! na desni.) Dne 25. maja 1882 je bila v vasi Leskovec komisija zastran naprave zakotne šole. Bile so zastopane občine in krajui šolski svetovalci. Ti so z enim glasom zahtevali, naj se zapisnik piše slovenski. Okrajni poglavar tega ni hotel storiti, dasiravno so ga opozorili na ministerski razglas dne 6. avgusta 1876. Napravili so rekurz in nasledek temu je bil, da je bil dotični pisatelj, ker je rabil posamezne nekaj bolj ostre izraze, obsojen na kazen 40 gld.
V	šolskih praznikih pr. 1. je bil profesor v okolici Slovenje-Bistrice pri svojih sorodo-vincih in vračivši se domov, napadli so ga nekateri najeti hlapci in ga tako zdelali, da je bil več dni v bolnišnici v Gradcu. V Slovenji-Bistrici se je pa zgodilo, da je bil volilec, ki je hotel tam px-enočiti, in drug dan peljati se k volitvi v Maribor, priprt in toliko časa zaprt, da je zamudil dotični vlak in ni mogel več priti na volišče v Maribor. Dotični predstojnik je bil sicer obsojen na 6 tednov zapora, a zarad formalnega pogreška je bil potem oproščen. —
V	pravih ustavnih državah je navada, da vlada vzame pomožne organe iz tistih krogov, ki se nje sistema držč in jo podpirajo. To so v Avstriji in v tistih krajih, kjer Slovenci stanujejo, opustili. Dela se večjidel s starejšim gradivom in sicer na našo iznarodenje.
Vsled poročila naučnega ministerstva je bilo 1. 1885 v Cislajtaniji. ako se smem tako izraziti — 171 gimnazij. Od teh učilnic je 96 nemških, 40 čeških, 23 poljskih, 4 so laške, 1 ruska, 1 srbo hrvaška in 6 jih je utrakvističnih. Na 85. realkah je razmerje, kar se tiče poučnega jezika ravno isto, kakor na gimnaziji. Iz tega poročila se vidi, da mi Slovenci, katerih je l'/s milijona nimamo ne jedne srednje šole s slovenskim učnim jezikom. (Čujte! na desni.) Lahi, katerih je veliko manj, imajo 4 gimnazije in 4 realke z italijanskim učnim jezikom. Italijanom tega ne zavidamo, zahtevamo pa isto pravico tudi za nas. Mi smo po postavi opravičeni 10 gimnazij za obseg slovenskega jezika terjati. Slavni državni zbor je, kar se tiče vpeljave slovenskega jezika za učni jezik vz-
prejel ugodno resolucijo, ki se glasi: „C. kr. vlada se naprosi, da naj se po srednjih šolah, ki se vzdržujejo iz državnih pripomočkov po deželah, kjer Slovenci stanujejo, vpelje za učence s slovenskim maternim jezikom za učni jezik slovenščina, kolikor je to mogoče po učnih sredstvih, ki so za to na razpolaganje." A slavna vlada je na treh gimnazijah na Kranjskem vpeljala paralelke s slovenskim učnim jezikom, izvzemši za nemško in zemljepisje (v Ljubljani je tudi zemljepisje slovensko) in sicer za po-skušnjo. Zakaj pa ne tudi po drugih gimnazijah med Slovenci? Zakaj za poskušnjo? Ali so Slovenci kot avstrijski podložniki v tem cesarstvu odločeni le za to, da ž njimi delajo poskušnje, kakor s trupli rokodelskih potoval-cev in drugih pozabljenih ljudi v kakošnjem ana tomičnem zavodu.	(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Zajčji zob na sadunosnili drevesih.
Gotovo bode tudi letos, kakor se zdi> škoda, ki jo nareja zajčji zob na sadunosnih drevesih, zopet prav znatna. Koža na drevesnem deblu se prišteva poglavitnim organom celega rastlinskega trupla, brez katerega se sploh rastlinsko življenje še misliti ne dade. Vsaka rana na drevesni koži, naj nastane na katerikoli način, je tudi za življenje cele rastline pogubna ali vsaj več ali manj njegovi rasti, njegovemu razvitku kvarna. V dokaz rečene trditve je trak kože. katera se za stoječo roko visoko okoli in okoli debla kakemu drevesu odlušči, ki gotovo pouzroči, da se tako olupljeno drevesce na vsak način posuši. V drevesni koži so namreč potje, po katerih rastlinska hrana iz zemlje v korenine in iz teh po deblu s pomočjo kože v vse njegove dele leze in tako drevo redi. Kožo toraj na drevesih varovati je po tem poglavitni ukaz vsem umnim sadje-rejcem.
Iz tega, kar smo povedali, je tedaj lahko razumevno, zakaj da je zajčji zob mladim sa-dunosnim dx*evesom toliko škodljiv in poguben, ko bi tudi skušnje ne kazale, da se od zajca naglodan ali oglodan steblič le prerad usuši. Če tedaj oglodana drevesca niso že predebela in so nad požlahtnjenim mestom kože olupljena, jih kaže koj pod rano gladko nekoliko poševno odrezati, da tako novih žlahtnih mladik poženejo in se potem iz teh zopet žlahtno deblo priredi. Vsekako mudno je to in najmanj tri leta nazaj potisnjen in zakasnjen trud in prejšnje delo. Prerezati se pa mora drevesce za 2 centimetra pod zajčjim ogrizom. Divji postranski letorasli se o pravem času odpravijo. Ako pa samo divji letorasli poganjajo, se ti požlahtnijo in iz njih novo žlahtno drevo vzredi. Če pa
zaje debla drevesnega ni okoli in okoli oglodal tako, da se koreninski vrat z višjim delom debla tudi še po koži veže. treba je tako deblo za-mazati z navadno drevesno mažo, katera se napravlja, kakor je znano, iz 1 dela ila, 1 dela kravjevka in nekoliko gašenega apna. S to mažo se rane na debelo zamažejo in da se pozneje ne posuše, s starimi cunjami trdno povijejo, da je močen dež in sploh mokrota ne odpere. Hitra obeza varuje rane posušenja in pospešuje sploh, da se te v kratkem zacelijo.
Sejmovi. Dne 12. aprila v Arnočah pri Šoštanju, v Ločah, pri sv. Križu na Murskem polju, v Rušah pa v Marenbergu. Dne 14. apr. v Zdolah. Dne 15. aprila v Gradcu pa pri M. Snežni. Dne 16. aprila v Arnožu. Braslovčah, Ormožu, v Spielfeldu pa v SI. Bistrici. Dne 17. aprila v Šentilju v si. gor. in v Kapelah.
Dopisi.
Iz Ptujske okolice. (Nemški bauern vere in.) Znani otec ptujskih židovov razpošilja nekaj časa sem slovenskim občinskim predstojnikom in drugim veljavnim kmetom našega okraja na grd rujav papir tiskana povabila, češ, naj se oglašajo kot udje za nemški bauern-verein. Prvo, kar nas je iznenadilo, je to, da gospodje „bauernvereinovci" pišejo in tiskajo slovenski, dasi sicer vedno trdijo, da to ne gre. Ljubi „bauervereinovci!" Na Vaše povabilo imamo Vam to-le odgovoriti.
Kedar bo pri nas slovenskih kmetih nastala potreba za kakoršnokoli društvo, bomo si ga znali sami osnovati. Vi veste, kje Vas čevelj žuli, mi pa vemo, kje nas tišči. To, kar ugaja vam, ne ugaja nam. Nemške časnike ali novine, kakor „Bauernfreund" in „Bauernzei-tung", podržite vi za-se! Mi slovenski kmetje imamo svoje slovenske, katere razumimo in kateri nam prinašajo dušne hrane, kakor je mi potrebujemo. Mi ne vemo sploh, zakaj bi se mi z vami združevali. Sicer pravite, da bi bil glas močnejši, ako bi vsi skupaj „upili". Dandanes ne pomaga npitje in tuljenje nič; pomaga le možka beseda, govorjena ob pravem času in na pravem mestu. Tudi bi bilo preveč grdo slišati, ko bi vi nemški, mi pa slovenski upili. — Pravite, da bi se nam z vašo pomočjo dača ali štibra znižala. Tega mi ne verujemo, ker le predobro vemo, da so nam vaši nemški gospodje naložili visoke dače s tem, da se naša posestva pred nekaterimi leti previsoko vcenili. Ti možje bili so gosp. Sima, bivši posestnik v Ptuju, g. Filaferro, bivši posestnik v Ptuju, g. Vouk, bivši glavni davkar v Ptuju, g. Zirn J gast, bivši posestnik v Ptuju, g. Kosoll, bivši ; župan Ormožki itd Kranjskim kmetom vce-njevali so domači posestniki posestva in njim
se je štibra vsled te cenitve znižala. Mi moramo čakati, da se vc-nitev ponovi in takrat upamo, da bodo opravljali posel posestniki iz naše sredine. Gospodje „bauernvereinovci!" Najbolje vam kaže, da ostanete vi tam, kjer ste dozdaj bili. Mi smo živeli dozdaj brez vas in vaše pomoči; če Bog da, bode to tudi v prihodnje mogoče. Denar, kar ga imamo, potre bujemo krvavo za se. Ako bi ga vam pošiljali, lehko bi prišlo komu na misel, da ga imamo preveč — in to bi nam le škodovalo. Za slovo pa prosimo: Če nam boste spet enkrat poslali kako povabilo, izberite tak papir, da bo vsaj za kako rabo in se bo videlo, da ste „manirlih ljudje." Poglejte pa si tudi tiste možake, po katerih nam boste kaj poslali. Mi ne maramo ne starih, ne mladih židovov. Srečno!
Grilov.
Iz Konjiškega okraja. (Hudobija. — Ceste.) Na Čadranskem pokopališču so v treh tednih četiri mrliče izkopati morali, ter so jih raztelesili. Prvi je bil hlapec na fužinah, ki je umrl za pljučno vnetico in za spridenjem na drobovini po vinskem cvetu, tedaj ga je naravna smrt zadela. Oplototniški ranocelnik in njegova družina se pa strašno jezi, da on na fužinah ne zdravi in že zato ji nekateri natolcujejo, da je ona okoli raznesla češ, da ga je konjiški, na fužinah vedno zdraveči g dr. P. zastrupil ter mu preveč ppmirujočih in zaspavalnih zdravil dal. Preiskava pa je seveda nasprotno razodela. Prebrisani župan Oplotniški in neko drugo po-vsodi proti Slovencem šuntajoče seme sta si pri tem tudi nekoliko nos posmodila. Malo-vredno človeče, rojeno v Vitanjih, je na glažuti pridnega kurjača in mater njegovo otroval z mišnico, pomešano v koruzno moko, bojda zato, da bi on njegovo službo dobil. Četrti mrlič pa je bil 67 let stari kovač na fužinah, ki je hotel škripajoči, meh goneči stroj namazati, pri tem pa je med kolesi padel, ki ste mu prsni koš in trebuh stisnili, da je na mah Bogu milost-ljivemu dušo svojo izročil. Čudno, da je ponesrečil, kajti pri imenovanem delu in stroju ni nobene nevarnosti, kar je vsakemu človeku, ki ima zdrave, in ne hudobnih možganov, jasno. Ali škodoželjni ljudje, ki se v lice prijatelji kažejo, so tudi to nesrečo brez potrebe razupili, da jo je žandarmerija ovaditi morala gosposki. Da pa takošnje bedasto govorjenje pogostoma čisto nepotrebne drage komisije in preiskavanja povzročuje, to se ne pomisli, le revni, z davki preobloženi kmet to živo čuti, če gre plačat težko prisluženi denar. — Mnogo koristneje in neobhodno potrebno pa bi bilo, da bi se na nekaj gledalo, kar je zares ovadba iu kazni vredno. Je ni ceste daleč okrog, ki bi bila slabša in huje razorana od one iz Tepanj v slavno nemčursko Oplotnico. Dušo bi izdihnil, kdor se po njej voziti mora in na mesto pol
ure se potrebuje l*/, — 2 uri! In to izvira iz tega, da nekateri lesotržci desk na vozove nalagajo, ki dovoljeno težo 2 — 4krat presežejo, da so k jubu temu kolesa ozkotirna ne pa široka in se zarad tega potem strašno globoko v mokro zemljo pogreznjejo, Nepopislivo grdo je gledati, kaj revna živina trpi. Človeku se solze vsilijo, če vidi, s kakošnjo neusmiljenostjo jo pogostoma hlapci naganjajo in tepejo. A to že traja leta in leta in vendar se nikdor ne briga za nepo-stavno to preoblaganje in obteženje, za vnebo-vpijoče, neusmiljeno trpinčenje živali. Ljudje po pravici godrnjajo ter rečejo, da postave za nekatere nič ne veljajo. Lesotrgovca konjiška W. se posebno odlikujeta. Slavno okrajno glavarstvo Celjsko pa prosimo, naj nam v tej zadevi pomaga iu žandarmom zaukaže, naj na te ogromne nedostatke pazijo. Žandarmom pod nosom in pod njih oknom se dan na dan preobloženi vozovi z nedovoljenimi ozkimi kolesi pomičejo, ter se konji in volovi trpinčijo, ali nič se ne izgodi zoper to. Cestama iz Tepanj in Konjic v Poličane se ne godi bolje, dd, vedno lepo, gladko, glavno cesto blizo Goliške graj-ščine so tudi že zdelali in razvneli, da se ne more voziti po njej. Slavno glavarstvo Celjsko bi na železnični postaji Poličanski najboljše podatke dobilo in bi se na prav lehki način prepričalo, da se naši lesotrgovci za postave toliko brigajo, kakor za piškav oreh ali lanski sueg.	S.
Iz Središča. (Odgovor na dopise I—III, kateri so priobčeni v „Slovenskem G-o spod ar ju" štv. 8., 9., 10 o naših občinskih zadevah — kakošne da so in kakošne bi morale biti.) Kdor naš trg pozna bo rekel: „Omenjeni dopisnik zna dobro otrobe vezati." Pa tudi ni čuda, saj pisatelj priobčenih spisov je še „novorojeni" Sre-diščan, Kateri še naših razmer ne pozna, ker je pred kratkim v Središče blago—r, pa tudi gorje prinesel. — O njegovih prejšnjih činih pa le toliko vemo, da je tam doma, kjer ni več pšenica zanj cvetela, znal baje dobro „peči podirati." S tem pa, da potipamo njegove „fa-lenge", kakor sam piše, nočemo mu škodovati, temveč želimo njegovim dopisom povoljnega uspeha, — namreč da zavoljo tega vesi naše domače razmere na veliki zvon, da bi v prihodnje „zvonec nosil". Smešna pa je njega trditev, da je obč. odbor kriv, da si upa poto-valec trg Središče „veliko vas" imenovati, in čudne so tudi njegove daljše trditve. Greh naših poglavarjev je, da stoji cerkev, farovž in šola v sosednji občini. Središčani! na delo in zidajte s svojimi novci (druge občine ne morejo, ker nimajo gotovčine) cerkev, farovž in šolo v Središču — pa tudi stanovanje za učitelje — za finančno stražo in prostore za društvo „Edinost", kajti so ti premajhni (društvo ima
sobo brezplačno) — da se polepša trg — da se ; pa tudi izpraznijo vaši žepi (tako svetuje nam dopisnik.) Stanovanja učiteljev, finančne straže in prostori za društvo bodo po njegovih mislib več koristili občini, kakor vaše obresti, katere občini plačujete. Vsi z občinskim denarjem nazaj, da se vse to sozida ! Terjajte tudi da J. K , kateri je baje o času, ko se je železnica delala med našimi poglavarji bil (drugi so že pomrli), prestavi sedanjo postajo bliže trga, zakaj on je tudi to zakrivil, da stoji tako daleč od trga. Ali Središčani pozor! Če bote v vsem ubogali tega dopisnika, le glede hranilnice ne storite tega, in to iz dveh uzrokov. Prvič radi tega ne, kajti ako bomo vse, kar nam dopisnik svetuje zidali, nimamo denarja, da bi ga v hranilnico dali, in drugič zavoljo tega ne, ker bi v upravni odbor naše hranilnice utegnil omenjeni dopisnik dojti, in to bila bi močna voda za njegov mlin. Mlel bi dobro, samo težko, da za nas. Pa še to dobroto bo ta gospod imel, ne bode mu treba penez okoli (celo po noči) prositi, v hranilnici jih bo dobil, in kdo ve, ali bodo v takošni varščini — in bode li 011 svoje obresti potem tako redno plačeval? Dopisniku tudi ni po volji, da so Središčani s svojimi vlogami Ormožki posojilnici na noge pomogli (to je narodni zavod.) čuden človek ! Gospod dopisnik, toliko za odgovor Vašim trem dopisom. V četrtem (ker ste davno vže povedali sami, da bodo štirje) bodete brž ko ne dokazovali, da je slabo gospodarstvo starih in sedanjih poglavarjev zakrivilo, da še trg Središče občinskih nalog nima; tožili, da Vam sedanji poglavarji ne odstopajo prvih mest za vknji-ženje Vaših tirjatev. V obče Vam želimo pri olepšanju trga večjo srečo, kakor jo je imel sedanji odbor. Morebiti se od Vas kraj občinskih poti vsajene lipe, hojke in vrbe ne bodo rezale in podirale, kakor se je to do sedaj godilo.	Središčani.
Z južnega Pohorja (Ven iz blata') Že gre — pa samo, da je treba tiščati le tiščati. Mlad kmet s Keblja šel je bil te dni v Konjiško davkarijo, desetka plačevat ter je zahteval slovenskega potrdila Ko pa se mu nemško, nerazumljivo poda, ponovi svojo željo In ko se mu ugovarja, da že tako tudi velja, saj pozua „cifre", ki so si povsodi enake, pa zavrne: „Dokler Vi gospodje meni ne daste pravice, ki mi gre, pa ja/. tudi nič ne plačam, naj pa tedaj tudi velja, — srečno!" V tem pa, ko prime za kljupo in gospodje — sicer jako prijazni, sami Slovani — vidijo, da če resnica biti, kmeta nazaj pokličejo: „No, pojdite nazaj, mož, bote že dobili, česar želite", prekrižajo mu nemško pobotnico z opombo : glej uno stran, ter mu lepo po slovensko potrdijo. — Že gre tedaj — pa samo tiščati, tiščati je treba. Naši poslanci v Beču naprej, vse ljudstvo, pa zvesto za njimi :
• po vseh kancelijah in povsodi, kjer treba, to izdade. Mi imamo pravico slovenska pisma tir-jatiin dobiti, gosposke pa imajo dolžnost, nam jih dajati. Cele snopiče postav in ukazov imajo v svojih omarah, ki jim ukazujejo, nam slovenski pisati, če so tu in tam gospodje zato nejevoljni, nič ne de. Nam dajte naša pisma slovenska, svojo nejevoljo pa obdržite sami zase! Ljudstvo je na te tuje, krivične jarme še veliko huje nejevoljno in jih sito ! — Kako dolgo bode še pa Vas treba tiščati, Vi g. notar v Konjicah? Vaše „štritljevosti" v tej zadevi je pa slov. Konjiški okraj in ljudstvo posebno čem dalje, bolj sito, tem huje, ker ljudje vedo. da ste Vi. kakor tudi Vaš stari pisar, za potrebo dovolj slov. pisave zmožni. Vrhu tega pa ste tako izvrstnega slov. koncipijenta, ki ste ga še pred lanskim imeli, v kratkem spet iz svojega urada in iz Konjic bili izgrizli. Tedaj — doklej bote uganjali še te burke ?
Izza Boea (Liberalci — tihotapci.) Čudno sitni so nemško liberalci. Kakor Židov, ki si ga komaj pri prvih oratih izbacnil, pa ti že pri drugih vratih spet svoj nos v izbo moli: „Niks ce handeln"? — tako so tudi nemško liberalci. Se jih nismo pri prvih vratih z njihovo „slabo robo", šulvereinom, izgnali, že nam pri drugem kraju drugo slabo robo, nemško-liberalno bauernvereinsko maslo ponujajo. Nek Appoth in Krummholz pošiljata na slovensko občiuske predstojuiko bauernvereinska vabila. Mi, ki za Bočem stanujemo, mislili smo si. da nas bode Boč pred tem novim navalom „nem-školiberalstva" varoval: toda naš stari očak je bil premalo pazljiv. Lisjak se je skoz zname-menito „Peklo" in Poličausko sotesko tudi k nam primuzal. Nekateri občiuski predstojniki so takoj spoznali krivega preroka in so ga hitro odgnali nazaj, od koder je prišel. Tako naj bi storili tudi drugi možaki. Naj spoznajo ti nemškoliberalci, da si Slovenec z njihovim papirjem niti svoje peči kuriti neče. Niti gosp. Appoth, niti gosp. Krummholz ni tisti Jozue novega testamenta, ki bi naše slovensko ljudstvo pripeljal v obljubljeno deželo, kjer bi se cedilo mleka iu strdi; ona bi Slovence le v ono deželo pripeljala, kjer se cedi „nemškoliberalno maslo" in take dežele mi ne maramo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf še biva na otoku Lacroma in pravijo, da ostane tam s preyzv. soprogo vred tje do velike noči. — Razprave glede proračunov poedinih minister-fctev se vleko po času naprej. Levičarji napadajo hudo iu surovo gespode ministre, desnica pa sedaj ali molči ali pošlje po enega govornika iz svoje srede, prepuščevaje ministrom, da
se levičarskih komarjev otresö sami, kakor so pač v stanu. Sklenile so se že razprave za minist- rstvo notranjih zadev, dež. hrambe pa za pouk in bogočastje, sedaj imajo v delu finančno ministerstvo. Tiskar Straehe je gosp. ministra že dne 5. t. m. strašil, za njim se je dr. Heitsberg speljal silovito, kakor plaz po bregu, nad nj iu isti den mu je v večerni seji potlej še pokazal svoje roge baron Sommaruga. No, minister vitez Dunajevski bode se jim gotovo pokazal viteza, ko jim bo odgovarjal. — Kakor vlada misli, odloži naj drž. zbor svoje zasedanje še pred veliko nočjo in snide se potlej, če ostane pri tem, še le jeseni meseca oktobra. Med tem pa bi se v maju mesecu deželni zbori sešli in za njimi v mesecu septembru drž. delegaciji, letos v Budimpeštu. — V Ljubljani se dopolnjuje mestni zastop in so v d. in z. volilnem razredu nasvetovani možje voljeni z ogromno vočino glasov. — Dež. predsedniku v Celovcu je umrla mati po daljši bolezni, grof Taaffe mu je izrekel vsled tega svoje sočutje. Malo za Celovcem so trije ulanci napadli dek-liuo, ki je nesla mleko v mesto in le z vso silo se jih je ubranila. Enake reči pa so se pa tamkaj že bojda večkrat izgodile, ne da bi bili za to grdune kaznili. — V Grorici so zadnjo soboto slovesno pokopali grofinjo Chambord, bila je udova po rajnemu grofu Henriku Chambord in velika dobrotnica ubožcev. — Za V. okraj Tržaške okolice bode dopolnilua volitev v mestni zastop; narodni kandidat Zivic, dobi pa gotovo znatno večino, se v6, da irredentovci delajo na vse pretege za moža irredentovca. — Nagodba med ogersko .in avstrijsko vlado bliža se koncu, kajti je naša vlada vzprejela predlog ogerske gledž davka na petrolej. — Ces. namestnik v Dalmaciji, baron Com aro. je za plučnim vnetjem umrl. Iz Pulja je s 1. dnem t. m. tor-petna flosila odrinila v Sudsko luko, da se združi z vojnim brodovjem drugih veievlasti.
Vnanje (lržave. Bolgarski knez, Aleksander battenberški, se brani vzprejeti pogodbo med Bolgarijo in Turčijo v tej obliki, katero so ji veievlasti dale. V tem se sklicuje na svoje ljudstvo, katero bi žalil, ko bi se udal želji veievlasti, v resnici pa mu bržkone te same dajejo potuho. Podoba je vsa za to. — V Srbiji so novo ministerstvo dobili ali prav za prav skoro vsi prejšnji ministri so ostali, samo uloge so menili; na novo je vstopil le general Horva-tovid kot vojni minister. ßistid še tokrat ni imel sreče, sestaviti si svojega ministerstva. Avstrijska vlada mu je neki stopila na prste. — Grška kraljevina še vedno kljubuje in se brani položiti orožje, da si ji narekujejo to vse vele vlasti. — Na lluskem pričenja se na novo iz ganjanje Židov. Za prvo morajo se umakniti iz dežele vsi tuje židje. Nam bi to sicer bilo vse eno, kaj da počno Rusi z Židi, toda bojimo se,
da jih potlej dobomo mi, imamo pa jih že itak več, ko je nam ljubo. — Poslaniška zbornica v Berolinu je vzprejela § 1. zakona, po katerea se dovoljuje vladi 100 milj. mark, da nakupuje zemljišča na Poznanskem in potisne tam take polagoma poljski živelj nazaj. To je blagi sad blage nemške omike. — V Padovi na Italijan skem se je te dni izvršila velika pravda. Nič manj 117 kmečkih ljudi je bilo zatoženih, kei so bili lani okoli Padove rogovilili ter tamkaj veliko škode napravili. Sodnija pa je vseh 111 izpoznala za nekrive. — Kakor so iz Belgije novejša poročila, je upor delalcev že vendar-le blizu pri kraju. Delalci so ali že vzprejeli delo, ali pa se pripravljajo za tisto. Več tisoč pa jih bo ostalo brez dela, vsi namreč, kolikor jih so ga prej imeli po tovarnah, katere so v svojem uporu razdejali. Ničesar torej niso z uporom dosegli. — Ustaja v Sudanu je polegla in bodo se torej angleške vojne čete umaknile iz Egipta, ostalo jih bode samo nekaj v Kahiri pa v Aleks andriji egipt. podkralju za varuha.
Smešnica 14. Dva tatova sedita za enim ključem. Eden je bil ukradel uro, drugi pa kravo. „He, tovariš", vpraša drugi, da tovariša malopodkuri, „koliko pa je na tvoji uri?" „Meni se dozdeva", odvrne mu prvi, „da je prav čas za tvojo dojvo."
Razne stvari.
(Nove stavbe.) V našem mestu je sedaj živo gibanje, posebno pa se dela veliko za olep šanje mesta. Veliko in lepo poslopje, katero je tukajšnja hranilnica postavila, je že blizu gotovo, stolna cerkev se pridno in uk\isno prenavlja in sedaj se mestni zastop pogaja s c. kr, erarom za „verpflegs magazin" na stolnem trgu Ondi se ima stolna župnija postaviti, sedanje njeno poslopje pa razdreti in prostor se spremeni v trg. Ali pride še tudi c. kr. gimnazija, odloči komisija, ki se snide dne 19. t. m.
(Smrt in pogreb.) V Ljubljani je č. p Ivan Pribovšič, c. kr. vojni kurat, duhovnik naše škofije po daljši bolezni v četrtek dne 1. t. m. ter so ga v soboto dne 3. t. m. izročili hladni zemlji. Sprevod je bil, kakor se nam piše, sijajen in mi priobčimo v prihodnji „Cerkv. pril." več o tem blagem možu in vrlem duhovniku. Naj počiva v miru!
(Znamenje časa.) Dne 5. t. m. sta si stala dva duhovnika naše škofije pred porotno sodnijo v Celju, č. g. Anton v vitez Wretschko, opat v Celju, pa č. g. Ivan Cagran, kaplan v Spitaliču. Zadnji je bojda opata žalil v nekem „poslanem" v „Siidst. Post". Znana prijateljica Slovencev. „D. W.", je izdala vsled tega v torek izreden list, v katerem naznanja škodgželjn» konečno razsodbo. Vsled nje plača gosp. Cagran
150 gld. ubogim pa sodnijške stroške, urednik „S P." Fr. Zakovšek 20 gld. in „S P." izgubi 80 gld. varuščine. No, da bode sodba taka ali enaka, to je vedel vsak, kdor je le botel, a sedaj tudi nihče ne dvomi o tem, kako da misli slov. ljudstvo in še posebej naše duhovništvo čez celo stvar, za katero je tokrat hodilo.
(Žalostna novica.) Drž. poslanec gosp. Božidar Raič je na Dunaju nevarno zbolel in so ga že v bolenišnico prenesli, ker mu je treba dobre postrežbe. Kakor so se zdravniki izrekli, ima vročinsko mrzlico in je torej le malo upanja, da bi kmalu ozdravel. Ubogo slovensko ljudstvo bi zadela velika izguba, ko bi blagi mož že se daj umrl.
(Hudodelstvo.) Znani divjak Alojz Strelec, po dom. Božak, iz Muretinec je dne 5. aprila Andr. Šegulo, posestnika iz Male vesi, pri vinogradu v Halozah z motiko tako grozno udaril po glavi, da mu jo je prebil in so je ta mrtev zgrudil na tla. Oivjost unega človeka je tem večja, ker ga ni nihče dražil, marveč je navlašč prišel k Seguli in je pri drugem posestniku bil na kopi. Vislice bi se mu sedaj menda najbolj podale.
(Od celjske gimnazije.) Predzadnjo nedeljo so (čemu neki 1) gimnazijci imeli iz Celja skupen izlet v Laški trg. Tam so bili bojda govori le v latinskem in grškem jeziku, govori v slov. ali nemškem jeziku niso se dovolili. Čudno je to ali v sedanjih razmerah menda najpametniše.
(Surov hlapec.) Pri Pungartnikih v JešenČah pri Račah je hlapec, ko sta mu gospodarja bila dala slovo, njiju, ki sta skupaj večerno molitev opravljala, napadel s sekiro ter ju je grdoba hudo ranil.
(Domače slovstvo.) „Kres", poučen in znanstven list, izdaja profesor doktor J. Sket v Celovcu. Kakor po prvi številki, ki smo jo že dobili v roke, sodimo, je ta list vreden, da ga razumniki podpirajo z mnogo-brojno naročbo. List izide 4krat v letu po 6 tiskanih pol in stane na leto 3 gld., za pol leta pa 1 gld. 50 kr.
(Delavski prijatelj.) Tako se zove mala knjižica, ki velja pri J. Krajcu v Novem mestu 22 kr. s poštnino vred, in razpravlja to, kar meni spisatelj, g. France Podgornik, da je delavcem v sedanji dobi potrebno. Dolce je pisano umevno in hrani v sebi marsikatero dobro zrno, je torej vredno vse priporočbe.
(Nesreča.) V noči 2. aprila je padel Jakob Mesko, po dom. Tkalec, iz Moškanjec med vinogradi v Preradu v klanec, katerega se je hotel ogniti, tako nesrečno, da si je zlomil zatilnik. Našli so ga drugi den mrtvega.
(Župan v Ljutomeru.) Kakor je našim bralcem znano, imajo liberalci tam večino v srenjskem odboru. Na njih je torej izbrati si
župana, toda dosedanji župan, g. J. Steyrer, se brani te častne službe. Mož, sicer odličen in značajen, ima pač svoje uzroke za to, vendar pa, kolikor mi sodimo, še je on izmed liberalcev edini mogoč za njo.
(Zakonski zadržek.) Slavno c. kr. ministerstvo za obrambo je odločilo, da c. kr. častnik ne more vzeti glediščne igralke v zakon. Ta zadržek je pri zakonu sicer nov, ali slavno ministerstvo ima v tem gotovo prav in bodo. menimo, z njegovim odlokom vsi c. kr. častniki zadovoljni.
(Tatvina.) V noči 1. aprila so Matiji Vršiču, posestniku v Vitomarcih pri sv Andražu v slov. goricah, tatje vlomili v hlev, ki se zaklepa s poprečnim železom, ter so odgnali dve dobro rejeni kravi. V teku enega leta so iz te srenje tatje že 9 krav odgnali, toda doseh-mal jih še niso dobili.
(Zadušen dijak.) V Celjski „D. W.u prerešetuje člaukar besede „Slov. Gospodarja" slov. županom in niso mu nič kaj po godu, iz lasti ga peče to, da smo rekli, naj slov. župan stoji trdno na svojih nogah ter se ne naslanja, ako ima pisarja, preveč na nj. Ta njegova jeza pa vzbuja v nas misel, da je mož kje oča ka-cega zadušenega dijaka ali pa je morebiti še sam tak, kajti dosehmal so po navadi le taki v službi sr. pisarjev — tudi po mestnih srenjah.
(Birma.) Njih eksceleucija mil. knez in škof delili bodo zakrameut sv. birme 26. aprila v Hočah, 27. aprila v Slivnici, 29. aprila v Cir kovcah, 3. majnika pri sv. Janžu na Dravskem polju, 8. majnika pri sv. Petru pri Radgoni, 9. majnika pri sv. Križu pri Ljutomeru, 10. majnika v Ljutomeru, 11. majnika pri sv. Jurju na Ščavnici, 12. majnika pri sv. Antonu v Slov. gor, 23. majnika v Skalah, 24. majnika v Šo štanju, 5. junija na Laškem, 6. junija v Loki, 7. junija v Trbovljah, 8. junija v Dolu.
Listnica uredništva: G. ? v Cirk. Mi no maramo kaše in tudi Vam je ne žalimo, tedaj pa smo djali Vaše „Poslano" v — koš. — G. J. R. pri sv. Vidu- So vč, da Vi niste naš dopisnik.
Loterijne številke:
V Gradcu 3. aprila 1886: 73, 36, 19, 48, 38 Na Dunaju „ „ 53, 10, 11, 75, ;¡7 Prihodnje srečkanje 10. aprila 1886
Služba organista
v Žetalah je pred veliko nočjo tega leta izpraznjena. Prošnik spreten v orgljanju in petju naj se osebno oglasi.
Cerkveno preilstojništvo v Žetalah, pošta: Ti.og-ii.tee.	1-2
Priporočba.
Pri .F. lirn.jcu, založnika v Noveill-mestu je prišla na svitlo knjižica:
„Delniški pri j» tel j1
Nauki, ki so delavcem v sedanji dobi posebno potrebni. Spisal Fr. Po dgo r ni k. Cena 20 kr. Dobiva se pri založnikn in po vseh knjigarnah.
Naznanilo.
Mežnarska služba za pridnega delavnega mladenea se oddaja do 15. aprila t. 1. v Mons-bergu. Pošta je M. Neustift.	2—3
Prav lepa pšenična ogerska moka se prodaja pri „Tiroltm" v Mariboru
na velikem trgu pri pošti pod stopnicami; klg. po 8, 10, 12, 14, IG in 18 kr. Prodajajo se pa tudi na mero in po jako nizki ceni mnogovrstne druge reči.	2-3
sočivja in cvetlic, trave in travnih zmesi, repna in deteljska razpošilja v najbolji. sveži kalivni lastnosti
1-2
Jožo Matio, Celje, kolodvorske ulice št. 97.
2—10
Na prodaj!
Vinograd, eden oral velik, dobro obdelan, obrodi na leto po deset štrtinjakov vina s prav lepo solnčno lego zelo blizo železniške postaje v Polič anali, proda se pod roko po znižani ceni. Več o tem se izvi pri
A h t <»fiiji Slclak,
_poleg železniške postaje y Poličaiiati
Štev. 13-26.	>sik ra m <s>	3—3
se išče
Gospodar in ekonom
, kateri je sposoben za sadje- in vino-
^Ann /1 vi t !' i vi n i n A	. i n i A /1 /-v rtf I* rt r\ /. I mA
rejo. Ponudniki naj se obračajo do gospe Line pl. Ritter v Gorici (Giirz.)	1-3
Ključar
želi sam svoj postati, s tem. da kupi ali v na jem vzame taki hram. Dopisi se naj pošiljajo Mihaelu Šurniku vLind, pošta: Ruden. Kor.
3-3
Borove popke
samo od polomljenih borovcev, češminjevo lubje od korenin in palic, kakor tudi kuhinjske kosti kupuje v vsaki množini vedno po najvišji ceni.	.Fosil» Straelbn
v Ljubljani.
UTa (»rodaj
je vinograd po nizki ceni, sadno drevje in les; vse vkup meri 8 plugov v 8750', tudi hiša in klet za 20 štrtinjakov. Več povč Janez Kranjc pri sv. Vidu blizu Ptuja.	2-2
||	S'«■«!<■ j«- hnknr kjerkoli!
Ces. kralj, okrajno sodišče v Slovenski Bistrici naznanja, da je prostovoljna dražba mladoletnim Kašpar Smoletovim dedičem lasi nega vina od letu 1885 in 1884 okoli 20 štrtinjakov dovoljena in se bode dne
13. sipriln SS8G
dopoldne od 10. do 12 uro v Poličanali, popoldne od 2. do 4. ure pa v Gaberniku vršila in da se bo vino le po cenitvi ali više in za gotovo plačilo prodavalo.
C. I okrajno sodišče y Slorcnsli Bistrici
dne 10. sušča 1886. m.	C. k. okrajni sodnik:
Sorko.
Velika izprodaja
gotovih moških in deških oblek kakor tudi perila.
Zavoljo prevelike zaloge v gotovih oblekah in perila sein primonina, da napravim to izprodajo.
Opozarjam tedaj p. n. občinstvo na to, da prodajam od dnes naprej gornje blago za močno znižano ceno. V dovoljno obiskanje priporoča se
Marija Heumayr,
Veliki trs:, na ogin Dravske nlioe, 3-3	irez stopnji«; v Mariboru.
$'«*ii«'je Italtor hjerltoll!
V tiskarni sv. Cirila
dobodo se tiskovine za šole, fare in srenjske urade, odvetnike in bilježnike; na. pi-odiij so tudi knjižice za mešne intencije in spominske tablice za žagreb — vse na novem, izvrstnem papirju.