gioielli - dragulji ¿Ifmolalan vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com 17-kratni državni rokometni prvak Pallamano Trieste se je zaradi finančne stiske odpovedal igranju v najvišji elitni ligi /^20 /i GasnatUral je pripravljen posredovati vse potrebne dodatne informacije /6 Mavhinjski trg bodo spet zapolnili ljubitelji gledališča, na odru in pod njim 13 Primorski PETEK, 15. JUNIJA 2007 št. 141 (18.924) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Razvojna strategija za koroške Slovence Bojan Brezigar Ali se vprašanje dvojezičnih napi-sovna Koroškem vendarle nagiba hkon-cu? Vprašanje je na mestu, saj vzadnjih dneh o tem veliko slišimo in beremo, tako da je videti, da so v teku priprave na neko rešitev. Kakšna bo ta rešitev, seveda še ni znano; avstrijski kancler Gusen-bauer jo ponuja v dveh tednih; zanimivo pa je, da dopušča, da bi do rešitve prišlo tudi če se bo z njo strinjal samo večji del koroških organizacij. Z drugimi besedami to pomeni, da bi do rešitve lahko prišlo, tudi če se z njo ne bi strinjal Narodni svet koroških Slovencev. Zadeva je nerodna, ker gre za objektivno največjo in najpomembnejšo organizacijo koroških Slovencev in res si je težko zamišljati rešitev, vredno tega imena, ki bi obšla to organizacijo. Pa vendar, vprašanje dvojezičnih napisov bo treba nekako rešiti. Vendar se človeku dozdeva, da bi na Dunaju in na Koroškem lahko imeli nekaj več fantazije, saj se življenje ne konča pri dvojezičnih napisih. Kaj to pomeni? Enostavno, da morajo biti odnosi med večino in manjšino vselej celoviti in da mora manjšina prednostno razmišljati o tistih ukrepih, ki so najpomembnejši za njeno ohranitev, za ohranitev jezika in kulture, skratka, za njen razvoj in obstoj. Vidna dvo-jezičnost, ki jo predstavljajo table, je seveda zelo pomembna, verjetno pa sama ne bo rešila vseh problemov. In, ker je politika umetnost možnega, bi morda kazalo, da bi koroški Slovenci oblikovali svojo razvojno strategijo glede jezika, kulture, sredstev obveščanja, šole in gospodarstva, ter se nato o tem začeli pogajati z avstrijskimi oblastmi. Dvojezični napisi ne bi bili potisnjeni v pozabo, ampak bi postali del celovite strategije, ki pa bi oblastem puščala dovolj manevrskega prostora, da manjšini zagotovijo ustrezne pravice brez hujših notranjepolitičnih pretresov. GORICA - Na Pokrajini posredovali podatke o čezmejnih delavcih V FJK kar devet tisoč Slovencev zaposlenih na črno Redno delovno razmerje ima le tisoč slovenskih državljanov gaza - V spopadih doslej ubitih preko osemdeset ljudi Krvavo obračunavanje med Palestinci se stopnjuje Oboroženi pripadniki skrajnega palestinskega gibanja Hamas so včeraj vzpostavili skoraj popoln nadzor nad območjem Gaze ANSA GAZA - Oboroženi napad pripadnikov skrajenga gibanja Hamas na položaje gibanja Al Fatah se je včeraj stopnjeval z zavzetjem dveh obveščevalnih central v Gazi. Evropska unija pa je zaradi naraščajoče- ga nasilja prekinila izvajanje človekoljubnih projektov. Od začetja spopadov med Palestinci je bilo v nekaj dneh ubitih preko 80 ljudi. Na 18. strani GORICA - V Furlaniji-Julijski krajini dela približno deset tisoč čezmejnih delavcev, v veliki večini slovenskih državljanov; okrog tisoč jih ima redno delovno razmerje, ostali pa so za pos le ni na čr no. Po da tek so po sre -dovali včeraj v Gorici, kjer je v pokrajinski sejni dvorani potekal posvet v okviru projekta Promo, s katerim si prizadevajo za promocijo mobilnosti in za zaščito čezmejnih delavcev. Po besedah pokrajinskega odbornika Marina Visintina si na Goriškem služi kruh približno pet tisoč slovenskih državljanov, drugih pet tisoč pa jih dela v tržaški pokrajini. »Zaposlovanje na čr no čez mej nih de lav cev je ve lik so ci -alni problem, ki ga moramo rešiti skupaj,« je poudaril Visintin in pojasnil, da so se v okviru projekta Promo zadeve lotili uradi za zaposlovanje z obeh strani mej e. Na 14. strani Trst: župan Dipiazza in občinski svetniki desne sredine nočejo vključitve celotne občine v seznam zaščitnega zakona za slovensko manjšino Na 3. strani Pri Torviscosi za sedaj ne bodo gradili načrtovane železarne Na 3. strani 2 Sobota, 16. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Ali smo sposobni politike narodnega interesa? , Julijan Čaudek_pVsIsk_is Prejšnji teden mi je nekaj tekstov, ki sem jih imel priložnost prebrati, sprožilo kar nekaj vprašanj. Najprej sem se zamislil ob članku, ki je bil objavljen v reviji GEO in je obravnaval pojav izginotja jezikov. Ameriški jezikoslovec Michael Kra-uss je na zadnjem srečanju Ameriškega združenja za razvoj in znanost ugotovil, da danes človeštvo uporablja 6912 jezikov. Opaziti pa je njihovo postopno izginjanje, kar znan-stve nik ena či s sploš no iz gu bo kul -ture in pogledov na svet. Še bolj zaskrbljujoč je bil podatek, da s takim trendom bo čez dve stoletji obstajalo samo od 5 do 10% sedanjih jezikov. In tukaj se mi je pojavilo vprašanje ali je narod brez jezika še narod ter ali bo slovenščina, še posebno v zamejstvu, prisotna v tem preživelem procentu? Drugi članek je bil objavljen na Novem Glasu, in ga je napisal dr. Drago Legiša, kjer opozarja na dejstvo, da italijanska zakonodaja omogoča pripadniku italijanske manjšine v Sloveniji in v Hrvaški, da si izvoli svojo domicilno občino v Italiji, kjer lah ko tu di vo li. Pri tem av -tor članka omeni izjavo Fulvia Radina, da tako lahko postane italijanska manjšina »upoštevanja vredna volilna množica«, saj so predvidevanja, da bo končno število Italijanov, ki živijo v Sloveniji in Hrvaški, lahko doseglo število dvajset tisoč. Če seveda, kakor navaja dr. Legiša, bi se vsi ti glasovi porazdelili po občinah Trsta in tudi Gorice, lahko nedvomno spremenijo marsikatero ravnovesje, še posebno v volilnih obdobjih. In ob tem se sprašujem ali smo sposobni ustvariti politično strategijo, ki lahko temu kljubuje. Tretje, kar me je sililo k razmisleku, je bil zadnji beli priročnik »Kjer sem svoboden, tam sem do- ma« o življenju in delu dr. Avgusta Sfiligoja. V tej knjigi me je predvsem prizadela vztrajnost dr. Sfiligoja za človeške in narodne pravice slo ven ske na rod ne skup nos ti v Italiji, za katere je moral okusiti ječo s strani fašizma, jugoslovanske ljudske oblasti in demokratične povojne italijanske države. Zdi se mi, da je nje go va po li tič na de di šči na, čeprav ni še dovolj ovrednotena, še posebno bogata in koristna, predvsem kot pomoč pri graditvi narodne politične strategije, ki naj celotni slovenski narodni skupnosti v zaZa nami sta dva huda volilna poraza, ki sta Slovence oškodovala, poleg drugega, tudi zaradi razprševanja lastnih glasov, kar je po mojem mnenju odraz narodno-politične nezrelosti mejstvu zagotovi čimdaljši obstoj in razvoj. Vsi trije sklopi so me navezali na pravkar prestane volitve v Gorici in Nabrežini in vprašal sem se, kakšno sporočilo lahko črpam iz vsega tega oz. kakšne povezave lahko navežem. Prav gotovo bi se lahko z vsakega aspekta nekaj ugotovilo. Vendar najbolj se mi je misel zaustavljala ob naši politični situaciji in ob politiki, tej stroki, ki je zmeraj bolj smatrana za nekaj umazanega, a brez katere ne gre. Vsa tri omenjena besedila jo zadevajo. Vendar, ali v političnem stanju, v katerem se nahajamo, lahko, kot narodna skup nost, naj bolj pri mer no od -govorimo? Za nami sta dva huda volilna poraza, ki sta Slovence oškodovala, poleg drugega, tudi zaradi razprševanja lastnih glasov, kar je, po mojem mnenju, odraz narodno-po li tič ne ne zre los ti in spet pus ti le znotraj naše narodne skupnosti kar nekaj slabe krvi. Pred nami je vprašanje ustanavljanja Demokratske stranke. Tukaj vidim potrebo po širši družbeni oz. narodni razpravi glede na to, kakšen bo naš odnos, na narodni ravni, do tega nastajajočega političnega subjekta. Prepričan sem, da je preveč površinsko ugotavljati, da moramo vsi Slovenci v Demokratsko stranko, samo zato ker se je za to od lo či la ena iz med političnih opcij. Vprašanje je potrebno zastaviti na narodni ravni in za naroden interes. Tretji aspekt so na sled nje vo lil ne pre iz kuš nje, kjer ne moremo, prvič mimo novega deželnega volilnega zakona in tudi ne mimo vprašanja, kaj se bo zgodilo, če leva sredina spet izgubi. Ze lo mi je bi lo všeč, ko je na okro gli mi zi o za mej skem go spo -darstvu v Gorici, predsednik SDGZ-ja Edi Kraus povedal, da je po treb na tes na vez med go spo dar -stvom in politiko, da bo naše gospodarstvo čimbolj razpoznavno in gospodarske potrebe naših podjetij čimbolj kapilarno prisotne v prostorih odločanja. Mislim, da vse to velja tudi za ostale segmente naše za-mej ske druž be. Kljub tem pa bo vse to težko dosegljivo brez narodne politične strategije, ki si v popolni avtonomiji lahko zastavlja in dosega tiste cilje, ki so celotni naši narod ni skup nos ti ključ ni za ob stoj in razvoj. To pa se seveda navezuje tudi na vpra ša nje na še na rod no-po li -tične subjekti vi te te. Lokalne in vse-državne politične avanture, ki vedno bolj dajejo vtis raztresenega tekanja tja v en dan, nam prav gotovo ne bodo v pomoč. Danes imamo za vse dovolj dokazov, še posebno na političnem področju. KULINARIČNI KOTIČEK Danes začenjamo z objavljanjem nove tedenske rubrike, ki bo namenjena kulinariki. Tako se bomo vsak teden na poljuden način in v povezavi s kakšnim dogodkom, knjigo ali drugo stvarjo seznanili z novim receptom za kako jed ali sladico. Rubriko pripravlja Ivan Fischer. Paella Regate za Ameriški pokal se bližajo svojemu epilogu s spopadom med Alinghijem in New Zealandom, v dnevih bivanja v Valencii pa so si posadke, kljub intenzivnim treningom, najbrž ogledale lepote tega mesta, ki leži nekako na pol poti med Barcelono na severu in Malago na jugu. Poleg zgodovinskih spomenikov, s katerimi je Valencia bogata, si je vredno ogledati tudi tako imenovano "mesto znanosti in umetnosti", ki ga je oblikoval znani španski arhitekt Santiago Calatrava v izsušeni rečni strugi, kjer se sedaj dvigajo mogočna, sodobno oblikovana poslopja opernega gledališča, akvarija in še vrsta drugih objektov. Valencia pa je morda še bolj kot zaradi svojih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti znana tudi zaradi paelle, bržkone najbolj znane španske jedi. Receptov za paello je nebroj in servirali vam jo bodo po vsej Španiji. Najboljšo sem jedel pred tridesetimi leti v hribih v zaledju Alicanteja, mesteca, ki leži kakih 150 km južno od Valencie. Vozili smo se po vijugastih cestah takrat še malo obiskovane španske notranjosti, ko smo se ustavili v majhni gostilni, ki se je skoraj nekako skrivala pod cesto. Predstavljajte si najbolj zanikrno kraško gostilno in ta je bila morda še bolj zanikrna. Pet miz, stene obložene z obveznimi plakati, ki so napovedovali zdavnaj minule koride, in glej, tudi s protifašističnimi plakati iz časa državljanske vojne. V enem kotu je bila morda 4 kv. m velika kuhinja, tako da smo že skoraj hoteli odditi, ko se nam je približal lastnik in nas vprašal, kaj bi radi. Takrat je bilo že prepozno, da bi se zahvalili in odšli, pa smo v spakedrani španščini vprašali, če lahko dobimo kaj za kosilo. Očividno smo vzbudili radovednost možakarja, ki nas je vprašal, od kod smo. Da smo Slovenci iz Trsta. "Companeros!" je vzklinil, "jaz sem se boril z Mirom Ukmarjem v Etiopiji in proti Francu! Kar naprej, kar naprej!" In takrat smo bili deležni take gostoljubnosti, ki je ne bi nikoli pričakovali. Seveda je bila glavna jed paella in to taka, kot je nisem okusil ne prej ne potem. Paella je v bistvu praznična jed revnih španskih ljudi, v katero so zmetali vse tisto, kar so imeli doma; poleg riža še meso, zelenjavo in morske sadeže. Receptov za paello je toliko, kolikor je gospodinjstev. Morali bi jo kuhati v "pael-li", široki posodi iz litega železa, v kateri jed tudi postrežemo. Če je nimamo, bo dobra tudi katera koli posoda, ki jo lahko damo v peč. Za 4 osebe potrebujemo: 350 gr riža (arborio), 500 gr piščanca, 300 gr puste svinjine, 100 gr chorriza (neapeljska pikantna klobasa bo prav tako zalegla), 1 čebulo, 1 rdečo papriko, prgišče graha, 150 gr stročjega fižola, 3 do 4 večje paradižnike, zavojček žafrana, olivno olje, sol, poper. Meso narežemo na ne premajhne kose in ga pražimo, da lepo zarumeni. Dodamo najprej zelenjavo in nekaj minut mešamo, nato še papriko in paradižnik. Vse skupaj pražimo na znernem ognju še nekaj minut. Nato dolijemo toliko vode, da pokrijemo zelenjavo in meso, sedaj lahko tudi solimo. Pustimo, da počasi vre pol ure. Ko voda povre do polovice, dodamo riž in če menimo, da je premalo tekočine, prilijemo še nekaj vode. Sedaj lahko dodamo žafran in vse skupaj premešamo. Obložimo z rezinami chorriza. Posodo sedaj damo v pečico na 200 stopinj in pustimo kakih 6/7 minut, nakar znižamo temperaturo na 140 stopinj za kakih 5/6 minut. Ob koncu bi vsa voda morala povreti, če ni, v zadnjih minutah lahko zvišamo temperaturo. Čas kubanja je seveda odvisen od vrste riža, praviloma naj se riž kuha 15-17 minut. Serviramo v posodi, v kateri smo kuhali. Ivan Fischer na forumu v aleksandriji Podpora Sloveniji za Sredozemsko univerzo ALEKSANDRIJA - Na četrtem Evrosredozemskem univerzitetnem forumu, ki se ga je v začetku tedna v Aleksandriji udeležilo 200 predstavnikov univerz z območja, so v sklepni deklaraciji pozdravili slovensko pobudo za ustanovitev Sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji. Univerzam na območju Sredozemlja pa so priporočili, da pobudo podprejo, so danes sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pripravljenost na sodelovanje so izrazili predstavniki Egipta, Maroka, Izraela in Madžar ske. Slovenijo sta na forumu zastopala predsednik in podpred-sed nik pro jekt ne sku pi ne, ki jo je za pripravo strokovnih podlag za ustanovitev univerze ustanovila vlada - državni sekretar na omenjenem ministrstvu Dušan Lesjak in poslanec Marko Pavliha -, pa tudi direktor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik. Pro jekt na sku pi na ima za nalogo pripravo predloge možnih pro gra mov no ve uni ver ze, nje ne organizacijske in kadrovske struk tu re ter na či nov fi nan ci ra -nja. Končni predlog naj bi pripravila do 18. junija, ki ga bo nato v Kairu na prvi Evrosredozemski mi nis tr ski kon fe ren ci o vi so kem šolstvu, znanosti in raziskavah predstavil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan. Zasedanja se bo udeležil tudi državni sekretar Lesjak, so da nes spo ro či li z mi nis tr stva. Predlog za ustanovitev Sredozemske univerze, ki bi pokrivala celotno področje visokošolskega izobraževanja, sedež pa bi imela v Piranu, je Slovenija prvič uradno predstavila marca v Tuni-su na zasedanju Evrosredozemske parlamentarne skupščine, ki bi od lo či tev o nje ni usta no vi tvi lah -ko sprejela že v letu 2008. Pobudo je sicer predstavila skupaj z Zdru že njem sre do zem skih uni -verz (UNIMED). Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je prejšnji teden v Bar-ce lo ni s špan ski mi vi so ko šol ski mi in raziskovalnimi institucijami podpisalo pismo o nameri za sode lo va nje pri usta no vi tvi uni ver -ze. Namen omenjene prve Evrosredozemske ministrske konfe-ren ce o vi so kem šol stvu, zna nos -ti in raziskavah, ki bo 18. junija v Kairu, je sicer sprejem praktičnih ukrepov, ki naj bi pospešili sodelovanje partnerskih držav na po-memb nih po droč jih iz obra že va -nja in raziskovanja. Na konferenci bodo predstavili tudi rezultate tokratnega foruma v Aleksandriji, napovedali pa bodo tudi novo šti pen dij sko she mo Ev rop ske ko -misije v okviru programa Erasmus Mundus v višini 100 milijonov evrov, so še sporočili z minis-tr stva za vi so ko šol stvo, zna nost in tehnologijo. ODPRTA TRIBUNA O kakovosti naše šole premalo govorimo Tamara Blazina* Oglašam se v zvezi z vprašanjem šolskih stolic oz. s splošno problematiko naše šole. Mislim namreč, da j e bilo dosedanje obveščanje javnosti nekoliko pomanjkljivo. Pristojnosti za šolske stolice kot za organike so dodeljene Deželnemu šolskemu uradu, kar velja tudi za slovenske šole, ki imajo svoj deželni šolski urad (člen 13 zakona 38/01 pravi ...«ta urad skrbi za upravljanje seznamov osebja«... V sedanji fazi je bil na mesto Ravnatelja šolskega urada imenovan (čeprav manjka uradni papir) prof. Tomaž Sim-čič; smatram zato, da bi moral biti on prvi sogovornik naših šol glede krčenja stolic. Na srečanju, ki sem ga imela pred dvema tednoma na Zoisu, sem predlagala, naj na razširjeni sestanek povabijo tudi njega. Istočasno menim, da je nesmiselno, da bi vsaka šola posebej posegala na določenih ravneh; če bi bil ta poseg skupen in bi zadeval vse šole na Tržaškem in Goriškem (skupno je bilo črtanih 10 stolic), bi bil gotovo učinek uspešnejši. Če se ne motim, obstaja še vedno Kolegij Ravnateljev, ki bi bil verjetno pristojen, da to izpelje. Nenazadnje bi bilo potrebno v logiki celotne problematike, ki jo zaobjema krčenje stolic za slovenske šole, tudi vzpostavitev soočanja s konfederalnimi sindikati, ki imajo na deželni ravni vlogo in zakonske pristojnosti dogovarjanja z deželnim ravnateljem prav pri vodenju politik nameščanja učnega in neučnega osebja. Vso zadevo pa gre uokviriti v splošni italijanski šolski sistem in v posege, ki so bili sprejeti na področju šolstva. Eden od teh (finančni zakon iz leta 2003) zadeva tudi krčenje sredstev za osebje s črtanjem vseh stolic z manj kot 18 ur. V deželi FJK je za šolsko leto 2007/2008 predvideno črtanje 110 sto-lic. S tem nočem absolutno zagovarjati take rešitve, ker sem prepričana, da bi bilo potrebno vložiti v izboljšanje italijanskega šolskega sistema še dodatna sredstva; menim tudi, da mora vsaka šola razpolagati z zadostnim številom rednih stolic, da bo lahko še naprej konkurenčna in zanimiva za študente. Zato so tudi v primeru Oddelka za geometre pri Zavodu Zois potrebni nekateri popravki in upam, da se bo s prizadevanjem vseh komponent to uspelo do se či. Odprt problem, ki negativno vpliva na tovrstne probleme, je ločitev organika učnega in neučnega osebja za slovenske šole. Kot znano je to uvedel Mi nis ter Ber lin gu e - r leta 1998 z D.P.R. št. 233, kar pa je bilo leta 2001 ukinjeno. V tem smislu smo z več strani, tudi ob podpori sindikatov, posredovali pri pristojnem Ministrstvu, da se poišče ustrezno zakonsko rešitev. Za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja se je zavzel pri podministrici Bastico tudi vladni podtajnik Budin. Ob vsem tem pa se sprašujem, čemu govorimo o slovenski šoli samo, ko se postavlja vprašanje delovnih mest. Vem, to je resno vprašanje, še resnejše pa je vprašanje kakovosti naše šole, o kateri žal premalo govorimo. Izkoristimo tudi to priložnost, da preverimo uspešnost posamezne šole, njenih dijakov, umestnost ohranjanja vseh študijskih smeri, ki jih imamo. Preverimo, če so slednje še ustrezne bodočemu razvoju naše skupnosti, če so naši študentje uspešni na Univerzi in nato v svetu dela. Vprašati se moramo tudi, kako bomo ohranjali kakovostno znanje slovenskega jezika ob vsevečjem številu dijakov iz mešanih zakonov oz. učencev iz neslovenskih družin; skratka, kako naj se naša šola odzove na izzive spremenjenega geografskega in narodnostnega konteksta, na tukajšnjo večetnično skup nost? Zavedam se, da je bilo v zadnjih letih veliko sprememb, tudi zgrešenih potez, ki so pahnile italijanski šolski sistem v precejšnjo negotovost, včasih tudi v kaos. V tem času teče beseda o novem deželnem zakonu. Pametno bi bilo, da bi v luči novosti, ki se kažejo na obzorju, tako državnem kot deželnem, izdelali nek projekt, neko skupno vizijo o razvoju naše šole, povezano z razvojem naše skupnosti in obenem vpeto v neko širšo, tudi evropsko dimenzijo. Samo tako bomo v polni meri uresničevali avtonomijo, ki smo jo zahtevali in nam jo zakoni zagotavljajo. Tamara Blažina je deželna svetnica levih demokratov / ALPE-JADRAN Petek, 15. junija 2007 3 slovenska manjšina - Pred današnjo sejo paritetnega odbora Desnica zahteva izločitev celotne občine Trst iz zaščitnega zakona Prvi podpisnik dokumenta je župan Dipiazza, ki se je tokrat popolnoma podredil desnici TRST - Na sedežu deželne vlade se bo danes sestal paritetni odbor za slovensko manjšino. To bo njegova tretja seja v novi sestavi, ki ji predseduje Bojan Brezigar, podpredsednik pa je Livio Furlan. Na seji, ki je sledila umestitvenemu zasedanju, je odbor obravnaval seznam občin Fur-lanije-Julijske krajine, ki pridejo v po-štev za zaščito, danes pa bi moral ta sez nam odo bri ti in ga po sla ti v pre -sojo rimski vladi, ki je pristojna za njegovo odobritev. Gre za predlog seznama, ki vsebuje 32 občin iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. V času od umestitve do danes je pa ri tet ni odbor do bil kar ne kaj pred -logov oziroma zahtev po izločitvi občin iz omenjenega seznama. Župan Čedada Attilio Vuga in občinski svetniki Doma svoboščin zahtevajo izločitev občine ob Nadiži, isto zahtevo so za središče Gorice postavili občinski svetniki desne sredine (zahtevo so poslali pred volitvami, ko je bila goriška desnica v opoziciji). Glede Čedada se je nato oglasil še predsednik videmske Pokrajine Marzio Strassoldo, ki je popolnoma osvojil zahtevo župana Vuge. Končno so svoje povedala še nekatera nacionalistično nastrojena združenja iz Benečije. Skratka kar nekaj hudih poli tič nih pri tis kov na pa ri tet ni od -bor. Najhujši udarec pa je prišel s strani tržaškega župana in občinskih svet ni kov des ne sre di ne, ki zah te va -jo od paritetnega odbora, da iz seznama občin iz zakona številka 38 izloči celotno ozemlje tržaške občine. Zahtevo je prvi podpisal župan Roberto Dipiazza, med podpisniki pa nismo zasledili Gianfranca Trebbija in Paole Di Toro. Pismo občinskih svetnikov desnice vsebuje dolgo preambulo, v kateri podpisniki citirajo razne mednarodne konvencije o zaščiti manjšin ter manjšinskih jezikov, italijansko ustavo, deželni statut, statut Občine Trst ter odlok, s katerim se formalno ustanavlja paritetni odbor. Navedeni so tudi nekateri drugi zakoni in seveda zaščitni zakon številka 38. Vse te navedbe po mnenju Dipi-azze in somišljenikov utemeljujejo, da tržaškega občinskega ozemlja ne gre na noben način vključiti v zaščitni zakon. Osnovna utemeljitev pa se sklicuje na člen 29 zaščitnega zakona, ki se takole glasi: Za namene tega zakona se za "zaselke" smatrajo naseljene enote, ki imajo status zemljepisnega samostojnega kraja. Občino Trst je treba dejansko smat ra ti kot sa mo stoj ni kraj, pi še v pismu predstavnikov desnice, ki ima svojo individualnost in ki ga ne gre »razpršiti« na zaselke ali na enote, ki bi opravičevale različne stopnje zaščite. Takšnega stališča si med parlamentarno obravnavo zaščite ni upal zagovarjati niti poslanec NZ Roberto Menia, ki je priznaval Slovencem zaščitna določila »vsaj« na zahodnem in vzhodnem Krasu. Mi mo hu dih po li tič nih po sle dic (Di pi az za se je v tem pri me ru po pol -no ma pod re dil skraj ni des ni ci) je ta dokument vsebinsko neresen in pravno neosnovan. Neresen, ker odklanja dejansko situacijo v tržaški občini, pravno pa neutemeljen, ker zakon zelo jasno govori o zahtevi po vključitvi in ne po izključitvi neke občine iz seznama. Ne smemo namreč pozabiti, da se je v skladu z zakonom 38 tretjina članov tržaške mestne skupščine že opredelila za vključitev tržaške občine na ome nje ni sez nam. V pis mu pa -ritet ne mu od bo ru, ki mu je pred se -doval Rado Race, so opozorili na raz-lič ne stop nje za šči te v mes tu, oko li -ci in v sre diš ču Tr sta, kjer - ne sme -mo pozabiti - zakon določa t.i. dvoje zič no oken ce. Paritetni odbor za slovensko manjšino se bo danes ukvarjal s seznamom občin KROMA Dipiazza pravi, da ta urad že obstaja v Ulici Giotto. V resnici obstaja le tabla na pročelju stavbe, urad pa dejansko ne posluje, ker nima za kaj poslovati. »Z zahtevo paritetnemu odboru, naj iz ozemlja, kjer naj velja zaščita slovenske manjšine, izloči celotno tržaško občino,« je župan Di Piazza odvrgel masko, piše v tiskovnem sporočilu Stojan Spetič, član paritetnega odbora in deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov. »Slovenski prebivalci Trsta in okolice sedaj vedo, kaj se skriva za nasmeškom premetenega trgovca: dvolična oseba, ki tekmuje s krajevnimi fašisti, kako bi v čim-večji meri oviral priznanje ustavnih in mednarodno priznanih pravic slovenski manj ši ni.« Di pi az za s tem po Spe -tičevem mnenju potrjuje, da je eden izmed glavnih predstavnikov tiste objektivno prevratniške desnice, ki ji ni mar za državne zakone in ustavo. »Prav je, da ga spoznajo tudi Slovenci čez mejo, ki jih sicer treplja po ra me nih. Naj ve do, da se za nas -mehom skriva stari prezir.Prej ali slej bo mo ral Trst obr ni ti stran v svo ji zgodovini in se rešiti takih dvoumnih osebnosti, če hoče zares stopiti na pot prijateljstva, sožitja in sodelovanja s sosednjimi narodi,« piše še v sporočilu za javnost tajnik SIK za Furlani-jo-Julijsko krajino. (st) videm - Na včerajšnji seji Deželna vlada je zavrnila cementarno pri Torviscosi VIDEM - Deželna vlada je včeraj soglasno sklenila, da ni pogojev za gradnjo cementarne pri Torviscosi. Sklep je bil sprejet soglasno, predlagal pa ga je pod pred sed nik in od bor -nik za okolje Gianfranco Moretton (Marjetica), ki je bil dolgo časa velik za go vor nik na čr to va ne ga ob ra ta družbe Grigolin. Afera okrog cementarne je, kot znano, spravila v hudo zadrego Illyjevo politično koalicijo, opozicija pa je glede tega celo zahtevala sklic izredne seje deželnega parlamenta. Deželna vlada je v celoti osvojila negativno mnenje, ki ga je o cementarni v Južni Furlaniji izrekla tamkajšnja zdravstvena enota. Za nasprotno stališče, torej v podporo obratu, se je opredelila Deželna agencija za okolje (Arpa), kjer pa je prav zaradi cementarne prišlo do hudih po le mik med nje ni mi čla ni in pred -sed ni kom. Mo ret ton je re kel, da je deželna vlada odločala povsem samostojno in pri tem upoštevala le mne- Gianfranco Moretton KROMA nje zdravstvenih oblasti. Priznal pa je, da so stališče Dežele pogojevale negativne usmeritve velike večine tamkajšnjih občin in lokalnega prebivalstva. Med prvimi, ki je skoraj navdušeno komentiral odklonilno stališče Dežele, je Mauro Travanut, vodja dežel ne sku pi ne Le vih de mo kra tov in od vsega začetka velik nasprotnik cementarne. Zaradi tega je Travanut doživel ostre kritike nekaterih kolegov v skupini in tudi odbornika Lo-dovica Sonega, ki je celo zahteval nje- dežela - Pobuda zastopnikov obeh koalicij Zakonski predlog za poučevanje furlanščine v državnih šolah Med podpisniki osnutka je tudi Bruna Zorzini Spetič (SIK) TRST - Skupina deželnih svetnikov desne in leve sredine je predložila zakonski predlog za spodbujanje poučevanja furlanščine in drugih manjšinskih jezikov v državnih šolah. Prvi podpisnik zakona je Giorgio Bai-utti (Marjetica), sopodpisniki pa so Bruna Zorzini Spetič (SIK) ter zastopniki Severne lige Alessandra Guerra, Maurizio Franz in Claudio Violino. Vlagatelji računajo, da bo pristojna deželna komisija njihov predlog obravnavala vzporedno z zakonskim predlogom za furlanski jezik, ki gaje predložil deželni odbor. Zorzinijeva, ki je napovedala podporo zakonskemu predlogu odbornika Roberta Antonaza, je povedala, da je predloženi osnutek sad stro-kovno-didaktičnega odbora v sklopu ustanove Arlef (Deželna agencija za furlanski jezik). Zastopnica Stranke italijanskih komunistov je predlog podprla tudi na spodbudo Odbora 482, ki združuje zastopnike furlanske, Bruna Zorzini Spetič KROMA slovenske in nemške skupnosti v vi-demski pokrajini. S tem predlogom, podčrtuje Zorzinijeva, nudimo možnost in priložnost mladim in šolam za izvajanje večjezičnega modela, ki temelji na sodobnih evropskih standardih. To je tudi stališče prvega podpisnika zakona Baiuttija, ki - podobno kot Zorzinijeva - izpostavlja veliko pomoč, ki so jo pri oblikovanju zakona nudili jezikovni izvedenci s področja furlanskega jezika. Zakonski predlog ni naperjen proti deželni vladi, temveč predstavlja dopolnilo vladnemu osnutku, je dodal Baiutti. Zvečer je vodja skupine Marjetice Cristiano Degano pojasnil, da Baiuttijeva stališča ne odražajo mnenja Marjetice. Nekoliko drugačnega mnenja do predloga deželne vlade je ligaš Violino, ki predlog odbornika Antonaza za Furlane in furlanščino ocenjuje za nepopolnega. Zakonski predlog svetnikov večine in opozicije predstavlja edinstveno priložnost za homogeno in sistemsko poučevanje furlanskega jezika na šolah vseh vrst in stopenj. To je tudi način za okrepitev jezikovnih in kulturnih posebnosti Furlanije-Julijske krajine, kije avtonomna dežela ker na njenem ozemlju živijo jezikovne skupnosti, je poudaril zastopnik Lige, Violinova somišljenica Guerro-va je izrazila upanje, da bo deželni svet s kar se da široko večino podprl in odobril ta zakonski predlog. govo odstavitev. Če je kdo, ki bi moral odstopiti v primeru negativnega mnenja o železarni, je prav odbornik Sonego, je svojčas dejal vodja deželnih svetnikov LD. Polemikam v stranki torej še ni videti konca. »To je vsekakor velika zmaga prebivalcev Južne Furlanije,« je prepričan Travanut, ki je bil dolgo župan v Červinjanu. Zelo zadovoljen je tudi predstavnik Zelene liste Alessandro Metz, ki priznava Illyjevi vladi, daje upoštevala voljo in stališča prizadetega prebivalstva. Metz upa, daje odklonilno stališče do cementarne pravno neoporečno, tako da odvetniki grupe Gri go lin ne bo do ime li mož nos ti za prizive na upravna sodišča in podobno. Zadovoljni, da v industrijski coni pri Torviscosi za sedaj ne bodo gradi li ve li ke ce men tar ne, so tu di pred -stavniki obeh komunističnih strank. Tu di oni, po dob no kot Ze le ni in Travanut, so imeli od vsega začetka velike pomisleke nad tem obratom in nad njegovimi negativnimi vplivi na zdravje ljudi in na okolje. Si cer pa je vče raj de žel ni od bor sprejel tudi sklep o povečanju deželnega popusta na ceno neosvinčene-ga ben ci na, med tem ko je po pust za dizelsko gorivo ostal na sedanji ravni. Popust bo začel veljati z 21. junijem, kot je znano, pa ga določajo na podlagi razlike med cenami naftnih derivatov v Sloveniji in Italiji. Deželno območje je glede na oddaljenost od meje s Slovenijo razdeljeno na pet pasov, v katerih je višina popusta različna. Največji popust velja na območju ob meji, kjer je cena litra ne-osvinčenega bencina za 0,184 evra (v petem pasu popust znaša 0,116 evra) nižja kot drugod po državi. Kot rečeno, se popust za nakup deželnega di zel ske ga go ri va ni spre me nil in znaša od 0,064 evra v petem pasu do 0,121 evra pri litru dizla v prvem pasu. Deželni odbor je včeraj za 10 odstotkov znižal finančna nadomestila za člane raznih posvetovalnih komisij v deželni direkciji za izobraževanje, kulturo, šport in mirovno politiko. Znižanje velja od 1. januarja letos, med drugimi pa zadeva tudi posvetovalno komisijo za kulturne pobude slovenske manjšine. Sklep o znižanju je deželni odbor sprejel na osnovi določil v deželnem finančnem zakonu, ki govorijo o znižanju javnih izdatkov. 4 Petek, 15. junija 2007 GOSPODARSTVO / gibanja - Po podatkih zavoda Istat in Banke Italije Lani začeto pospeševanje rasti v FJK se letos nadaljuje Predsednik deželnih industrijcev Valduga opozarja na problem konkurenčnosti TRST - V letošnjem prvem četrtletju se je izvoz iz Fulanije-Julijske krajine v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 30,5 odstotka, kar je neprimerno večja rast kot v državnem povprečju, kjer je dosegla 13 odstotkov. Podatke o gibanju izvoza v letošnjih prvih mesecih, ki jih je objavil statistični zavod Istat, je predsednik deželne Confindustrie FJK Adalberto Valduga označil za ugodne, vendar j e hkrati opozoril, da industrijski sektor čakajo še veliki nerešeni problemi na področju tržne konkurenčnosti. »Mednarodna gospodarska konjunktura je nedvomno ugodna in se bo nadaljevala še dve do štiri leta, vendar se mora industrija medtem lotiti velikih problemov tržne konkurenčnosti, ki obstajajo tako v Italiji kot v Furlaniji-Julijski krajini,« je dejal Valduga. Po njegovih besedah so glavni problemi povezani s prometnimi infrastrukturami, energijo in z zelo visokimi stroški javne uprave, ki bodo ob sedanjem trendu rasti postali nevzdržni. Glede vprašanja prometnih infrastruktur in n jihove-ga vpliva na okolje v FJK pa je predsednik deželne Confindustrie menil, daje treba za zaščito okolja »operirati z zanesljivimi podatki in po jasnih pravilih, da ne bodo mogoče različne interpretacije. V tem smislu je Valduga izrazil močno upanje: »Potrebno je angažiranje Dežele in tudi lokalnih uprav, kajti na tem področju je potrebna ena sama režija, da se ne bo dogajalo kot s cementarno v Torviscosi, kjer je zdravstveno podjetje zasatopalo eno, deželna agencija za okolje pa drugo stališče. Tako se v javnem mnenju ustvarja velika zmešnjava.« Valduga se je dotaknil tudi vprašanja načrtovanih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. »To je pomembna dilema in upamo, da bo rešena nma državni ravni, čeprav nam stališče pristojnega ministrstva, ki je pristojno za avtorizacijo, ne daje veliko upanja.« Dežela FJK je po Valdugovi oceni naredila svoje, ko je zahtevala nekaj dopolnitev k obema predlogoma za terminale. Če bodo te zahteve izpolnjene, bo mogoče realizirati enega od obeh projektov, je prepričan predsednik deželne Confindu-strie. Na koncu pogovora z novinarji se je Valduga ustavil še pri avtocesti. »Nahajamo se v emergenčnem stanju, saj bo A4 čez nekaj let zamašena, če ne bodo takoj sprejeti ustrezni ukrepi. »Če je res tisto, kar je povedal predsednik avtocestne družbe Autovie Venete Giorgio Santuz, in sicer da bo tretji vozni pas na odseku med krajema Quarto d'Altino in San Donà di Piave zgrajen do leta 2014, odsek med San Donà tn Palmanovo pa ne pred letom 2017, potem Proizvodni proces v avtomobilski industriji ANSA lahko le nemočno pripomnimo, da ti roki niso kompatibilni z nobeno vrsto gospodarskih dejavnosti,« je sklenil predsednik deželnih industrijcev. Toda vrnimo se h gospodarskim trendom. Banka Italije je objavila podatke o lanskih gospodarskih gibanjih v FJK, iz katerih izhaja, da so zrasle industrijske in terciarne dejavnosti, rahlo pa je upadla gradbena aktivnost. Izvoz se je v prim er-javi z letom 2005 povečal za 14 odstotkov, zaposlenost pa je zrasla za 3,1 odstotka. Kot ugotavljajo analitiki centralne banke, se je rast naročil industrijskim podjetjem lani po dveh letih stagniranja močno pospešila, tako da se je skupna prodaja glede na leto 2005 povečala za 7,6 odstotka. Največjo rast je zabeležil deželni jeklarski sektor zaradi močnega svetovnega povpraševanja, medtem ko je pohištveni sektor pokazal znake zagona, ladejelniška dejavnost pa se je ohranila na visoki ravni. Proizvodna dejavnost je rasla manj kot izvoz (+4,4%), kar je povzročilo zmanjšanje zalog. Investicije so se zmanjšale za 8,2 odstotka, dohodki podjetij pa so se gibali na ugodni ravni. Pozitivni so tudi podatki o gibanju zaposlenosti, ki se je povečala tako v industriji kot v storitvah, kar je ublažilo negativno gibanje na področju gradbeništva. Stopnja brezposelnosti se je tako lani znižala na 3,5 odstotka. energetika - Kryžanowski zanikal pisanje FT Eni idealni snubec za slovenski Petrol? transport - Letališče FJK Ronke od nedelje povezane z Olbijo RONKE - Od nedelje bo z deželnega letališča FJK v Ronkah vzpostavljena letalska povezava z Olibio na Sardiniji. To tipično turistično zvezo bo vzdrževala letalska družba Air Dolomiti z letalom ATR72. Vsako nedeljo bo tako mogoče po ceni od 152 evrov naprej (vključno z letališkimi pristojbinami) za povratno letalsko vozovnico leteti na Sardinijo. Letalo bo iz Ronk vzletelo vsako nedeljo ob 8.30 in pristalo na Costa Smeraldi ob 10.30, vračalo pa se bo popoldne in pristalo v Ronkah ob 16.30. Air Dolomiti, ki je v stoodstotni lasti nemške letalske družbe Lufthansa, tako krepi svojo dejavnost v Furlaniji-Julijski krajini. Leta 1991 je ta zasebna letalska družba začela svojo dejvnost ravno v naši deželi. Nova povezava se tako pridružuje razvejani poletni mreži letalskih zvez z deželnega letališča, ki se razteza od severne Evrope do Sredozemlja. Letalske vozovnice je mogoče ku- piti v skoraj vseh potovalnih agencijah ali pa neposredno prek spleta na naslovu www.airdolomiti.it. Z jutrišnjim dnem se bodo pomnožili tudi poleti, s katerimi v vedno večjem številu prihajajo v našo deželo turisti iz severne Evrope. Tako bo npr. do 22. septembra pristajalo v Ronkah letalo družbe Air Malta, ki bo pripeljalo v Furlanijo-Julijsko krajino turiste s tega sredozemskega otoka. Zveza bo operativna vsako soboto z letali airbus A319 s 141 sedeži. V letošnjih prvih petih mesec-cih so na letališču v Ronkah našteli več kot 270 tisoč potnikov, kar j e za 11 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Potnikov v notranjem linijskem prometu je bilo za 18,2 odstotka več, potnikov na mednarodnih linijah pa za 3,3 odstotka več kot lani. V preteklem maju je število potnikov preseglo 66 tisoč, kar je v primerjavi z enakim lanskim mesecem za 8,7 odstotka več. LJUBLJANA - V slovenski naftni družbi Petrol so zanikali navedbe včerajšnje spletne izdaje londonskega Financial Timesa (FT), da naj bi pred sed nik upra ve druž be Marko Kryžanowski zatrdil, da bi bila italijanska energetska družba Eni naj bolj ši snu bec za Pe trol. Kot so po objavi intervjuja pojasnili v Pe tro lu, je v po go vo ru za čas nik zgolj poudaril, da Petrol z Enijem že zdaj sodeluje, daje njuno poslovno so de lo va nje do bro in da tre nut no preučujejo možnosti za še uspešnejše poslovno in strateško sodelovanje. Kryžanowski je za Financial Times tudi povedal, tako pravijo v Petro lu, da je Eni v tem de lu Ev ro pe naj bolj po do ben slo ven ske mu Pe -trolu po svojih poslovnih procesih, saj ima po dob no or ga ni zi ra ne de -javnosti po področjih oziroma stebrih (nafta, plin, elektrika in ekologi V zve zi z za ni ma njem za druž -bo Rompetrol je, kot poudarjajo v ljubljanski družbi, znano samo to, da naj bi bil po nekaterih govoricah del podjetja v prihodnosti naprodaj. Glede na strategijo širitve Petrola na bol gar ski in ro mun ski trg bi bi - 10 to podjetje potencialno zanimivo tudi za Petrol. »Vendar pa o tem ne tečejo nikakršni pogovori,« zatrjujejo v Petrolu. Pogovori za morebiten nakup italijanske rafinerije nafte Italiana Energia e Serivizi (IES) so v teku, so po tr di li v Pe tro lu, ki je že iz ra zil in -teres za nakup rafinerije. Seveda pa je, kot poudarjajo, vse odvisno od pogojev prodaje, tudi od zahtevane pro daj ne ce ne. Kot j e včeraj pisal spletni Finan ci al Ti mes, naj bi pred sed nik uprave Petrola Marko Kryžanowski v pogovoru za časnik dejal, da bi bila italijanska energetska družba Eni naj bolj ši snu bec za slo ven ski Petrol. Po besedah Kryžanowskega sta se druž bi v zve zi s tem že se sta - 11 na neformalnih pogovorih, a zaen krat še ni pri šlo do kak šnih do -govorov. Predsednik uprave Petro-la j e za FT ocenil, da poljski PKN Or len, rus ki Lu ko il ali ma džar ski Mol ne bi bi li pri mer ni za na kup Pe tro la, Eni pa je »naj bolj kom pa -tibilno podjetje« s Petrolom. V ita- ARHIV lijanski družbi Eni po pisanju Finan ci al Ti me sa za de ve ne ko men ti -rajo. Po pisanju včerajšnjega poslovnega dnevnika Finance je uprava Petrola preteklo sredo tudi uradno po tr di la, da se bo ce ni tev druž -be pred - že la ni na po ve da no - usta -novitvijo skupne družbe z ruskim ve li ka nom Lu ko il za če la pri hod nji teden. Postopek cenitve naj bi trajal približno dva meseca, v drugi fazi pa naj bi po navedbah časnika, če bo usta no vi tev skup ne druž be po -trjena, opravili tudi skrbni pregled. V Petrolu sicer teh informacij za Finance niso podrobneje komen ti ra li. Po ve da li so le, da se bo vrednotenje vložkov začelo kmalu, pred vi do ma pa bo kon ča no je se ni. Mar ko Kry ža now ski je za Fi -nancial Times še dejal, da bi bil Petrol zain te re si ran za na kup 25-od -stot ne ga de le ža druž be Rom pe trol, o če mer se je slo ven ska druž ba že pogovarjala z lastnikom tega podjetja, Romunom Dinujem Patriciu-em. V sku pi ni Rom pe trol, ki ima se -dež na Nizozemskem, navedb predsednika uprave Petrola niso komen-ti ra li. Marko Kryžanowski je za londonski spletni časnik še povedal, da je Pe trol ze lo zain te re si ran za na -kup italijanske naftne rafinerije Italiana Energia e Serivizi (IES). »Smo ena naj bolj ših strank te ra fi ne -rije, zato bi jo radi kupili,« je dejal Kry ža now ski. V zvezi z IES je Marko Kryža-nowski še povedal, da bi lahko ta rafinerija letos beležila padec bruto do bi čka, kar po me ni, da bi bil to pravi čas za morebiten nakup. Predsednik Petrola vrednost rafinerije ocenjuje na okrog 800 milijonov ev-rov. (STA) Evropska centralna banka 14. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 14.06 13.06 ameriški dolar 1,3304 1,3287 japonski jen 163,56 162,52 kitajski yua 10,1682 10,1460 ruski rubel 34,6600 34,6320 danska krona 7,4461 7,4474 britanski funt 0,67605 0,67450 švedska krona 9,4166 9,4157 norveška krona 8,1075 8,1010 češka krona 28,603 28,511 švicarski frank 1,6549 1,6556 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 252,89 254,37 poljski zlot 3,8236 3,8360 kanadski dolar 1,4202 1,4230 avstralski dolar 1,5937 1,5829 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2480 3,2617 slovaška krona 34,315 34,330 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6964 0,6963 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 84,12 84,49 turška lira 1,7738 1,7853 hrvaška kuna 7,3445 7,3405 adružna Kraška banka 14. junija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,34830 1,32061 britanski funt 0,68647 0,67067 švicarski frank 1,68425 1,64322 japonski jen 170,483 160,153 švedska krona 9,6507 9,1892 avstralski dolar 1,6384 1,5692 kanadski dolar 1,45745 1,40197 danska krona 7,60323 7,31676 norveška krona 8,30594 7,93405 madžarski florint 305,244 239,107 češka krona 32,7876 25,6599 slovaška krona 39,4795 30,897 hrvaška kuna 7,86167 7,01017 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 14. junija 2007 _evro_ nakup prodaja 1,3503 0,6853 7,559 1,4428 165,88 1,6801 8,223 9,537 1,6125 7,57 1,3170 0,6684 7,373 1,4073 161,80 1,6387 8,021 9,302 1,5728 7,03 Banca di Cividale BANCAGHIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 14. junija 2007 Indeks MIB 30:+1,65 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,89 +1,75 ATLANTIA 25,15 +1,95 BANCA ITALEASE 20,99 +1,19 BMPS 5,03 +1,35 BPI 11,44 +1,45 BPM 10,81 +2,68 BPVN 21,68 +1,26 CAPITALIA 7,6 +1,50 ENEL 8,32 +0,00 ENI 27,1 +2,50 FIAT 21,01 +2,79 FINMECCANICA 23,47 +2,49 GENERALI 30,16 +1,34 IFIL 8,01 +2,55 INTESA 5,59 +1,36 LOTTOMATICA 31,28 +2,39 LUXOTTICA 26,14 +0,11 MEDIASET 7,87 +1,10 MEDIOBANCA 16,86 +0,94 MEDIOLANUM 6,265 +1,61 PARMALAT 3,2 +0,57 PIRELLI 0,892 +4,05 SAIPEM 23,59 +2,97 SNAM 4,3975 +0,74 STMICROELEC 14,17 +0,36 TELECOM ITA 2,0975 +2,12 TENARIS 17,92 +2,36 TERNA 2,6575 -0,02 UBI BANCA 20,74 +1,87 UNICREDITO 6,84 +1,66 Podružnica Trst IÔ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Petek, 15. junija 2007 5 manjšine - Državni sekretar za Slovence v zamejstvu o topografiji na Koroškem Pelikan: Z dobro voljo do kakovostne rešitve Manjšina v Italiji, Avstriji in Madžarskem po njegovem zelo dobro organizirana LJUBLJANA - Pri rešitvi vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem se kot kompromis pojavlja oblikovanje posebnega odbora, ki bi spremljal potrebe glede postavljanja morebitnih dodatnih dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem v prihodnje, je včeraj v pogovoru za STA dejal vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar Zor-ko Pelikan. Ker pa pogovori o tem še potekajo, je preuranjeno govoriti o podrobnostih, je dodal Pelikan, ki je prepričan v možnost kakovostne rešitve. Sedanja avstrijska rdeče-črna vladna koalicija pod vodstvom kanclerja Alfreda Gusenbauerja je namreč napovedala rešitev tega vprašanja do poletja. "Ne morem reči, da bo tokrat vprašanje dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem zagotovo rešeno, sem pa zmeren optimist v pričakovanju rešitve," je v pogovoru o položaju slovenskih manjšin še dejal državni sekretar. Ob tem je opozoril, da se vprašanje dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem vleče že gusenbauer »Rešitev v dveh tednih« CELOVEC - Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je včeraj v Celovcu napovedal odločitev glede rešitve vprašanja dvojezičnih krajevni napisov na avstrijskem Koroškem v prihodnjih dveh tednih. "Ali poiščemo priložnost za rešitev pred poletjem ali je v tem mandatu avstrijske vlade ne bo," je zatrdil Gusenbauer in vse strani pozval k pripravljenosti na kompromis. O prihodnjem številu dvojezičnih krajevnih tabel avstrijski kancler ni želel govoriti, napovedal pa je rešitev v svežnju z drugimi ukrepi. Kot je dejal Gusenbauer na novinarski konferenci, na kateri je večino časa namenil topografskemu vprašanju, v teh dneh zaključuje niz dvostranskih pogovorov. Dodal je, da bo 28. junija v avstrijskem parlamentu zasedal odbor za ustavna vprašanja, v začetku julija pa bo seja avstrijskega parlamenta, do takrat pa naj bi bil pripravljen ustavnopravni zakon za dvojezično topografijo. Po besedah avstrijskega kanclerja se mora vsak zavedati, kaj bo pomenilo, če rešitve ne bodo sprejeli sedaj. "Na vsakem zasedanju ustavnega sodišča je moč pričakovati odločbe o dvojezičnih krajevnih tablah, to pa bi bilo nadaljevanje spora," je posvaril Gusenbauer. Za ureditev vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem želi avstrijska vlada pridobiti čimširše soglasje, kar, kot je dejal avstrijski kancler, vključuje de-želnozborske stranke avstrijske Koroške ter "glavnino" organizacij slovenske manjšine in t. i .domovinskih združenj. Prihodnja rešitev naj bi temeljila na ustavnem zakonu, prinesla pa naj bi tudi podporo za projekte in koordinacijo za sobivanje na dvojezičnem območju, je včeraj še dejal Gusenbauer, ki je še vedno optimističen, da bo mogoče pridobiti soglasje, ki naj bi bilo "čim širše, s ciljem, da bi zajeli vse, vendar pa nihče ne more uveljaviti veta". Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je zavrnil rok, ki ga je za rešitev vprašanja topografije določil Gusenbauer. "V tem vprašanju ni mogoče postavljati ultimatov, saj je to tako kot na Kosovu," je ocenil Haider.(STA) desetletja, kar dokazuje, da gre za izjemno težko vprašanje. V teh dolgih desetletjih "mesec kasneje ali prej nima pomembne vloge", je dejal Pelikan. "Možnosti, da bi lahko prišlo do rešitve, so. Se pa moramo zavedati, daje to vprašanje težko, tako za pripadnike večinskega naroda na avstrijskem Koroškem kot za pripadnike slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Potrebno se je soočati s pričakovanji obeh strani, istočasno pa spoštovati Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 in razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča. Manevrski prostor je nekoliko omejen, vendar bi lahko z dobro voljo vpletenih strani prišlo do kakovostne rešitve," je prepričan Pelikan. Slovenska skupnost na avstrijskem Koroškem je dovolj zrela, da bo lahko rešitev, ki bo predlagana, ocenila kot tisto, ki jo potrebuje in je zanjo sprejemljiva, je prepričan Pelikan. Sam ocenjuje, da bo prišlo do "rešitve v obliki paketa", ki bo spoštoval razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča in načela, ki izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe. Glede položaja slovenske skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ugotavlja, da so te manjšine zelo dobro organizirane in imajo svoje strukture na različnih področjih delovanja. Tudi vključenost v širšo družbo je po njegovi oceni zelo dobra. "Širša skupnost manjšino sprejema, se pa določene težave občasno, pri nekaterih kar stalno, pojavljajo," je dodal Pelikan. Poudaril je še, da negativen odnos do sodržavljanov slovenske narodnosti izginja, tako da lahko pričakujemo izboljšanje položaja in večjega ugleda slovenske skupnosti tako v Italiji in Avstriji kot na Madžarskem. Slovenci na Hrvaškem so po oceni Pelikana skupnost, ki je v primerjavi s skupnostmi v ostalih treh sosednjih državah najslabše organizirana, si pa Slovenija želi, da bi to "čimprej presegli" in bi bila njihova organiziranost primerljiva z organizacijami in oblikami povezovanja, ki jih imajo slovenske skupnosti v ostalih sosedah. Pelikan se strinja z ugotovitvijo, da temeljna pravna podlaga za dober položaj slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem obstaja, uresničevanje le-te pa šepa. Razlogi za to so po njegovih besedah v zgodovinskih okoliščinah. Ob tem je opozoril na multilateralne konvencije, zaradi katerih skrb za narodne manjšine v posamez- Državni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan je prepričan, da bo problem dvojezičnih napisov na Koroškem rešen na kakovosten način KROMA nih državah lahko postane obče sprejemljiva. Pri uresničevanju pravnih podlag se pojavljajo težave, priznava Pelikan, a dodaja, da je potrebno biti realist. "Pravno podlago je treba poznati in jo dan za dnem skušati uveljaviti. Slovenska skupnost i ma to prednost, da lahko s svojo dobro organiziranostjo in strukturami, ki jih ima, te pravice uveljavi. To seveda ne gre čez noč. Še vedno obstajajo določene osebe, ki se bojijo nekakšne slovenizacije prostora. Vendar pa v Evropski uniji, kjer vsi postajo državljani skupne zveze, ni več razlogov za takšne bojazni," je dejal Pelikan. Ob tem je izrazil željo, da bi se te pravice, kijih imajo zagotovljene manjšinske skupnosti, izvajale v "čimvečji možni meri", in to tako, da bi se lahko na osnovi posebnih pravic pripadniki narodnih skupnosti čimbolj enakovredno vključevali v širšo družbo. Pripadniki manjšinske skupnosti bi lahko s svojim dobrim poznavanjem dveh kultur in jezikov opravljali vlogo povezovalca med sosednjimi državami in bogatili skupnost, v kateri živijo, si želi državni se kre tar. Na vprašanje, kaj lahko Slovenija kot matična država stori za boljše uresničevanje pravne podlage, Pelikan odgovarja, da so bolj kot politični pritiski učinkovite druge oblike vzpodbujanja uveljavljanja manjšinskih pravic. "Dobro sodelovanje med državami je tisto, ki lahko pomembno prispeva k lažjemu uveljavljanju tudi manjšinskih pravic in premagovanju tistih strahov, ki izvirajo iz temnih obdobij preteklosti." "To je treba preseči in iskati nove priložnosti, izkoristiti sedanje članstvo v EU in izredno velik interes, ki se kaže, zlasti med mladimi, za učenje slovenskega jezika," je poudaril. Potrebno je izkoristiti pozitivne elemente, oblike medsebojnega sodelovanja in razvoja, krepiti odnose in stremeti za bogatejši način življenje, ne zgolj v ekonomskem smislu, pač pa v širšem kulturnem pomenu besede, je še prepričan Pelikan. Maja Lazar Jančič/STA washington - Obisk slovenskega zunanjega ministra v ZDA Dimitrij Rupel z Riceovo o predsedovanju EU in Kosovu WASHINGTON - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj na State Departmentu sestal z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice, s katero sta največ govorila o pripravah na slovensko predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Obravnavala pa sta tudi druge mednarodne teme, kot so vprašanje statusa Kosova, energetska varnost in varovanje okolja. Rupel je nato obiskal še svetovalca za nacionalno varnost ZDA Stephena Hadleyja. Rupel je kasneje v pogovoru s slovenskimi novinarji dejal, da je do srečanja prišlo v izredno zanimivem času. "Tu sem v zvezi s slovenskim predsedovanjem EU in v tem okviru smo se pogovarjali o transatlantskih odnosih, deloma tudi o odnosih med ZDA in Slovenijo. Državno sekretarko sem povabil na obisk v Slovenijo v času predsedovanja, ko bo vrh EU in ZDA, ter napovedal tudi vabilo za predsednika Georgea Busha," je dejal Rupel. Datum vrha EU in ZDA v Sloveniji še ni znan, vendar j e Rupel dej al, da bo to morda aprila ali junija 2008. Dimitrij Rupel Slovenski zunanji minister je dejal, da je v okviru pogovorov o Kosovu izvedel marsikaj novega in glede odločanja o statusu te pokrajine priporočal potrpežljivost. "Mi smo v komunikaciji z našimi prijatelji na Kosovu in upam, da bo sledila še vrsta srečanj. Kot jaz razumem, je ameriška administracija zelo pozitivno razpoložena do čimprejšnje uresničitve Ahtisaarijevega načrta, čeprav z našega vidika ne bi bila nobena tragedija, če bi si morda vzeli še krajši čas za premislek, izmenjavo stališč, ponovno prepričevanje," je dejal Rupel. Navedel je primer Slovenije, ki se ji je čakanje leta 1991 obrestovalo s priznanjem neodvisnosti. Po Ruplovih besedah je bistveno, da v tem času določanja statusa ne pride do novih nestabilnosti, zato je treba zadeve izvesti dovolj hitro, vendar pa ne po nepotrebnem zapletati stvari s tistimi, ki imajo pomisleke. Kot je dodal, pa ni dvoma, da za načrtom posebnega odposlanca ZN za Kosovo Martti-ja Ahtisaarija stojijo tako ZDA kot EU. Danes se bo Rupel popoldne po krajevnem času srečal z generalnim sekretarjem ZN Banom Ki Moonom. (STA) Svet LDS podprl kandidaturi Kresalove in Švagana LJUBLJANA - Svet LDS je včeraj s tajnim glasovanjem potrdil kandidaturi odvetnice Katarine Kresal in zagorskega župana ter poslanca LDS Matjaža Švagana za predsednika liberalne demokracije. Izmed 73 navzočih članov sveta je Švagana podprlo 37 članov, medtem ko je Kresalova dobila podporo 68. O četrtem predsedniku ali četrti predsednici LDS bo odločal kongres stranke, ki bo 30. junija. V oddaji Brez meje jutri v gosteh likovnica Luisa Tomasetig KOPER - V sobotni oddaji Brez meje po koprski TV bo gostja likovnica Luisa Tomasetig, ki živi v Čedadu in je po rodu iz slovenske Benečije. Po usmeritvi je ilustratorka, ukvarja se z opremo publikacij, je pa tudi avtorica sce-nografskih upodob. Z njo se bo pogovarjal Aleš Doktoric. Oddaja se bo začela ob 18. uri. Na Gorenjskem na hrastih ljudem nevarna gosenica KRANJ - Na območju Gorenjske so se v maju in juniju na hrastih pojavile dlakave gosenice, ki pri ljudeh, s katerimi pridejo v kontakt, povzročajo srbečico in pordelost kože, lahko tudi težave pri dihanju. Gosenica ima na hrbtni strani temno rdeče pege, iz katerih izraščajo trde dlačice. Trebušna stran je zelenkaste barve, bočno pa je belkasta. To so gosenice hrastovega sprevodnega prelca. Gosenice prelcev imajo drobne ožigal-ne dlačice, ki ob dotiku s človeško kožo povzročajo vnetje s srbečico in s tem povzročajo gosenični dermatitis ali le-pidopterizem. Posebno občutljivi so otroci in starejši ljudje. Tisti, ki se gibljejo v bližin dreves, napadenih z gosenicami, naj si zavarujejo kožo (dolgi rokavi, hlače), dihala in oči. Same gosenice se čez dan zadržujejo v gnezdih, ki so obdana z rahlim za-predkom tankih srebrnkastih niti. Gnezda so praviloma v rogovilah vej in na deblu ter dosegajo velikost do manjše melone. Ponoči se gosenice odpravljajo v krošnje, kjer žro listje in popke. V zgodnjih jutranjih urah se vračajo v gnezda. Po drevesu in po tleh se gibljejo v koloni po ena, če pa jih je veliko, so razvrščene v več vrst. Pri pohodu sproti predejo nitke, ki se oprijemajo na drevo. V sredini julija se gosenice zabubijo in po treh tednih se izležejo metulji. (STA) Kronika Bančni trezor Deželne banke Slovenije v Kranju našli KRANJ - Bančni trezor, ki so ga v noči na torek ukradli iz prostorov Deželne banke Slovenije v Kranju je v sredo med sprehodom po gozdu med Kranjem in Britofom našel neki domačin. Kot so za STA povedali na Policijski upravi Kranj, natančna vsota denarja, ki je bila v ropu odnesena, še ni znana. Skupno pa naj bi šlo za nekaj 10.000 evrov. Kriminalisti preiskavo nadaljujejo. Usoden zdrs za planinko KRANJ - Planinki je med sestopom zdrsnilo, zato je zgubila ravnotežje in zdrsnila v strmo kamnito grapo in na kraju nesreče umrla, so sporočili iz PU Kranj. Na kraj nesreče so poslali tudi helikopter Slovenske vojske z reševalno ekipo, ki je nesrečno planinko pripeljal v dolino. Ugotovili so, da je organizirana skupina v koloni sestopala iz smeri vrha Begunjščice proti Koči na Robleku. Na južnem pobočju Begunjščice, nad krajem imenovanim "Nad Rožo", je 65-letna planinka iz Škofje Loke, ki je hodila v sredini skupine izgubila ravnotežje. Planinka je zato zdrsnila po travnatem pobočju, ki preide v strmo kamnito grapo, kjer je nekontrolirano padala in drsela še približno 150 metrov globoko, kjer je mrtva obležala. 6 Petek, 15. junija 2007 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Odziv na stališče deželnega odbora FJK Gas natural verjame v možnost uresničitve lastnega načrta Španska multinacionalka pripravljena pojasniti nezadostno razčiščene točke »Grupa Gas natural je pripravljena investirati v Trstu ter uresničiti infrastrukturo, kije potrebna ne le za italijanski nacionalni energetski sistem, ampak tudi za razvoj krajevnega teritorija.« Tako piše v sporočilu za javnost, ki ga je včeraj objavilo vodstvo družbe Gas natural Italia s sedežem v Milanu. Šlo je za odziv na odločitev, ki jo je sprejel deželni odbor Furlanije-Julijske krajine minulega 1. junija, da ne bo izrekel formalnega mnenja o okoljski sprejemljivosti načrtov družb Gas natural in Endesa za gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, češ da je dokumentacija v obeh primerih nepopolna in da sta načrta sploh nedorečena, tako da ni mogoče izključiti nevarnosti za človeško zdravje in za okolje. »Grupa Gas natural je pripravljena dati italijanskim oblastem na razpolago vse potrebne dodatne informacije, tako da bi lahko odpravili preostale dvome in pojasnili še vse nezadostno razčiščene točke, na katere je opozorila deželna uprava,« piše še v včerajšnjem tiskovnem poročilu. Grupa je namreč prepričana v veljavnost projekta. »Številne podobne naprave delujejo marsikje po svetu, vključno v pomembnih evropskih pristaniščih. Kopenski uplinjevalniki so varni in čisti ter zgrajeni s tehnologijo, ki ima za seboj 50-letno izkušnjo. Že dejstvo, da v Španiji deluje šest takšnih plinskih terminalov in da so tri v načrtu, predstavlja jamstvo, da gre za naprave, ki so okoljsko povsem sprejemljive in ki jih je mogoče namestiti tudi v najpomembnejša italijanska pristanišča,« je še rečeno v noti za tisk. »Uporaba utekočinjenega naravnega plina je neobhodno potrebna tudi z vidika diverzifikacije energetskih virov, ki je bistvenega pomena za vsak energetski sistem,« se zaključuje sporočilo španske multinacionalke. Kot je znano, je grupa Gas natural izdelala načrt za gradnjo plinskega terminala na kopnem, in sicer v tržaški industrijski coni pri Žavljah. Njen načrt je deželni odbor preučil minulega 1. junija skupno z načrtom, ki ga je predstavila družba Endesa za gradnjo uplinjeval-nika sredi Tržaškega zaliva. Odbor je tedaj opozoril na vrsto problemov, ki naj bi ostajali v obeh primerih nerešeni, še zlasti na dejstvo, da bi obe napravi znat- Načrtovani plinski terminal v industrijski coni pri Žavljah no ohlajevali morsko vodo, pa tudi na dejstvo, da bi obe napravi izpuščali v morje precejšnje količine natrijeva hipo-klorita, ki bi ga uporabljali proti morski rašči. Kljub vsemu temu ni rečeno, da v Tržaškem zalivu ne bo uplinjevalnikov. Zadnjo besedo ima, kot znano, rimska vlada. Deželni odbor FJK je že vnaprej dal vedeti, da bi bil pripravljen sprejeti kvečjemu en plinski terminal. Indirekt-no je dal tudi vedeti, da bi bil zanj prej sprejemljv načrt Gas naturala kot pa načrt Endese. Glede plinskega terminala sredi zaliva je namreč pripomnil, da bi njegov videz negativno vplival na razvoj turizma, zlasti v Gradežu. Če se zdaj grupa Gas natural spet oglaša, je očitno zato, ker je prepričana, da njen načrt ni še po vsem po ko pan. UMETNINE ODNESENE IZ ISTRE Lacota zadovoljen s stališčem vlade Ezulsko združenje Unione degli istriani pozitivno ocenjuje odgovor, ki ga je podtajnik v zunanjem ministrt-vu Famiano Crucianelli dal na parlamentarno vprašanje tržaškega poslanca Roberta Menie o umetninah, odne-šenih iz Istre ob začetku 2. svetovne vojne. Crucianelli v svojem odgovoru poudarja, da Italija nima nobene mednarodne pravne obveznosti, da bi umetnine vrnila Sloveniji, češ da so bile odpeljane v notranjost Italije povsem legitimno v času, ko je bila Istra del italijanskega nacionalnega ozemlja. Predsednik združenja Unione degli istriani Massimiliano Lacota se s tem stališčem strinja, pripominja pa, da bi te umetnine ne smele v Slovenijo niti za razstavo, vse dokler se jim Ljubljana ne bo formalno odpovedala. POKRAJINSKI SVET - Sinočnja seja pokrajinske skupščine prekinjena Škerkova »prelisičila« opozicijo Desna sredina je hotela preprečiti razpravo o sklepu uprave, po posegu Škerkove pa je propadla tudi razprava o resolucijah opozicije Tržaški pokrajinski svet bi moral sinoči razpravljati o prodaji nepremičnine, last pokrajine, in o treh resolucijah, ki so jih predstavili svetniki desno-sredinske opozicije. Ni pa spravil pod streho nobene od točk dnevnega reda: vse so bile preložene na... boljši čas. Sklep o uvedbi postopka za prodajo stanovanja v Ul. Botticelli 2 bi morala predstaviti odbornica za finance Mariella De Francesco. Tržaška pokrajina je postala pred leti lastnik trisobnega stanovanja, ki pa ji sploh ne služi. Zato se je odločila, da ga proda. Izvedenci so izračunali izklicno ceno: 91.400 evrov. Odobritev sklepa naj bi prižgal zeleno luč za prodajo nepremičnine. Pa se je že na vsem začetku zataknilo. Svetnik Nacionalnega zavezništva Arturo Governa je predsednika pokrajinske skupščine Borisa Pangerca obvestil, da ni prejel gradiva o sklepu in da zato mu ni dano slediti razpravo tako, kot bi hotel. Podobno so tudi nekateri drugi svetniki, tako opozicije kot večine, sporočili, da jim ni bil posredovan do- Mariza Škerk (Levi demokrati) KROMA Zoran Sosič (Slovenska skupnost) KROMA kument o prodaji pokrajinskega stanovanja. De Francescova je pojasnila, kaj se je zgodilo: nekateri svetniki so prejeli po pošti po dva izvoda pokrjainskega sklepa, drugi pa nobenega. Šlo je torej za napako pri dostavljanju dokumentov. Pa se je zastavilo vprašanje, kaj stori ti? Predsednik skupščine Pangerc je predlagal, naj odbornica vsaj predstavi sklep, o katerem naj bi nato razpravljali in glasovali na naslednji seji. Nekateri svetniki desnosredinske opozicije so nasprotovali predlogu, saj naj bi bili prikrajšani, ker se niso mogli pripraviti na razpravo. Svetnik Slovenske skupnosti Zoran So sič je spo mnil, da so o skle pu že po -drobno razpravljali dan prej v pristojni komisiji. Kdor ni prejel dokumentacije po pošti, jo je prejel na seji. Zakaj pa se sploh sestajamo na komisijah, če potem ne jemljemo v poštev tam opravljenega dela, se je vprašal. Governa se je z njim strinjal, a sam ni član komisije, in zato ni mogel prejeti gradiva, do katerega pa ima pravi- co, je pristavil. Claudio Grizon (Forza Italia) in Marco Vascotto (Nacionalno zavezništvo) sta bila podobnega mnenja. Pat pozicijo je pretrgala načelnica svetniške skupine Levih demokratov Mariza Škerk z jasnim predlogom: ali se sklep izglasuje, ali pa se sejo preloži na poznejši datum. Desnosredinski opoziciji predlog ni bil po godu, saj bi na ta način preložili tudi razpravo o resolucijah, ki so jih predstavili njeni svetniki. Leva sredina je složno podprla predlog Škerkove, medtem ko je opozicija glasovala proti. Seja je bila prekinjena, tako se je namera desne sredine, da prepreči obravnavo o prodaji stanovanja, spremenila v bumerang in onemogočila razpravo o resolucijah desne sredine. Škerkova jo je fino prelisičila... Zaenkrat ni znano, kdaj bodo spet na dnevnem redu. Gotovo ne bodo prišle v poštev na prihodnji seji, ker bodo na njej pokrajinski odborniki predstavili obračun prvega leta delovanja levosre-dinske pokrajinske uprave. občina trst Občinski svetniki kot šolarčki? Iztok Furlanič (Stranka KOMUNISTIČNE prenove) KROMA V občinski palači se je včeraj opoldne sestala občinska komisija za urbanistiko. Na dnevnem redu je imela obravnavo variante k regulacijskemu načrtu za območje Broleta, razpravo o postopku za izdajo mnenja o vplivu na okolje (resolucijo so predstavili svetniki Bruna Tam, Marjetica, Iztok Furlanič, Stranka ko mu nis tič ne pre no ve, in Igor Švab, Slovenska skupnost), ustanovitev znanstvenega odbora za pripravo načrta v okviru Agende 21 ter razpravo o prekomernem uhajanju dioksina iz sežigalnice ter ukrepe, ki jih je v tej zvezi sprejelo podjetje Acega-sAps. Bolj kot točke na dnevnem redu pa je bila v ospredju seje dokaj nenavadna zahteva predsednika občinskega sveta Sergi-a Pacorja (Republikanska stranka). Po njegovem bi morali člani komisije dvakrat s podpisom potrditi prisotnost na seji: prvič ob začetku seje, drugič pa ob kon cu. Zahteva je izzvala ogorčeno nasprotovanje članov komisije. Združila je predstavnike desnosredinske večine in levosre-dinske opozicije, ki so jo v en glas zavrnili. Pacor je zagovarjal zahtevo, češ, da naj bi bili svetniki tako primorani prisostvovati celi seji (kar pa bi dejansko pomenilo, da bi bili, ob predčasnem odhodu, ob sejnino). Številni občinski svetniki so mu zabrusili, da ni so šo lar čki in se ne na ha -jajo v šoli, kjer šolski zvonec odmerja čas bivanja učencev. Slišati je bilo tudi nekaj drugih primerov, pa tudi predlog, po katerem naj bi se Pacorju po tako nepopularni zahtevi zamajal stolček predsednika občinskega sveta. Med najbolj razdraženimi je bil načelnik svetniške skupine Forze Italia Piero Camber. Njemu so pritegnili ostali svetniki desnosredinske večine, od Raffa-ele Del Punta (Forza Italia) do Andrea Pellarinija (Nacionalno zavezništvo), pa tudi predstavniki levosredinske opozicije od Alfreda Racovellija (Zeleni) in Roberta Decarlija (Občani) do Alessandra Minisinija (Marjetica), ki je imel v prejšnjih tednih že nekaj »kratkih stikov« s predsednikom občinske skupščine Pacorjem zaradi sej komisije za prozornost (ki ji predseduje prav Mi ni si ni). Svet nik Stran ke ko mu nis -tič ne pre no ve Iz tok Fur la nič je Pacorju očital, da hoče svetnikom kra ti ti nji ho ve po li tič ne pravice, saj lahko svetnik ob ne-strinjaju iz političnih razlogov protestno zapusti sejo. Srečanje se je končalo brez sklepov. Odločeno pa je bilo, da bodo v to kislo Pacorjevo jabolko na prvi seji ugriznili načelniki svet niš kih sku pin. / TRST Četrtek, 14. junija 2007 7 šola - V sredo, 20. junija, se začne matura Prihodnji teden spet v klopeh 125 slovenskih dijakov in dijakinj Po šolski reformi bodo polovico komisije sestavljali notranji profesorji Še malo dni loči 125 slovenskih dijakov in dijakinj od državnega izpita, ki se bo na slovenskih in italijanskih višjih srednjih šolah začel v sredo, 20. junija, s prvo pisno preizkušnjo. Druga pisna naloga bo na sporedu dan kasneje, medtem ko bo tretja na vrsti v ponedeljek, 25. junija. Sicer bo letos na Tržaškem opravljalo maturo skupno 1.414 dijakov in dijakinj, v deželi FJK pa skupno 7.899, je povedal generalni direktor deželnega šolskega urada Ugo Panetta, kije včeraj predstavil glavne novosti šolske reforme pristojnega ministra Giuseppeja Fioronija. Če bodo danes objavili izide na slovenskih višjih srednjih šolah, so medtem že imenovali člane skoraj vseh komisij, ki bodo ocenjevale maturante. In prav sestava komisij na višjih srednjih šolah je v bistvu glavna novost v reformi, ki je dejansko ponovno vnesla smernice refor me Ber lin gue r iz le ta 1998. Komisije bodo v enakem številu (pol in pol) sestavljali profesorji, ki so dijakom sle di li med šol skim le tom, in zu -nanji profesorji. Prav tako zunaj šole bodo izbrali predsednike. Tako zunanji predsedniki kot profesorji bodo vse kakor iz de že le FJK. Na Tržaškem bo skupno 139 komisij, od katerih bo 7 na slovenskih šolah, točneje 4 v Trstu in 2 v Gorici, ena pa bo medpokrajinska. Od 125 slovenskih dijakov in dijakinj bo 90 opravljalo maturo v Trstu in 35 v Gorici. Od teh je velika večina obiskovalo slo ven ske šole in se jih je le ne kaj prijavilo zasebno. Novosti v zvezi s potekanjem ma ture v bi stvu ni in so potrjene dosedanje preizkušnje. Na slo ven skih šolah bodo vse pis ne na lo -ge v slovenskem jeziku; književni in zgodovinski naslov bosta specifična za slo ven ske šole, med tem ko bodo ostali naslovi skupni z italijanskimi šola mi. Novost predstavlja letos natečaj, ki ga je sprožilo deželno šolsko ravnateljstvo. Dijaki imajo namreč možnost, da med ust nim de lom izpi ta predsta -vijo raziskavo, tudi s pomočjo računalnika. Posebna komisija bo po končani ma turi izbra la naj bolj še raz is kave v deželi, ki se bodo nato kosale s tistimi z drugih deželnih ravnateljstev, ki bodo sode lovali pri pobu di. Upo šte -vali bodo seve da tudi slo ven ske šole, za ustrezno prevajanje najboljših raz-is kav pa bo pos krbelo ne posredno de -želno ravnateljstvo FJK. (A.G.) Ugo Panetta orisal novosti glede državnega izpita KROMA šole - Licej Franceta Prešerna Projekt »Nasvidenje in srečno, Prešeren!« Na liceju Franceta Prešerna bodo danes dijakinjam in dijakom izročili spričevala in s tem se bo tudi uradno zaključilo šolsko leto 2006/07. Potekala pa bo tudi zaključna seja profesorskega zbora s poseb no sklep no točko na dnev nem redu, in si cer: Izvedba projekta »Nasvidenje in srečno, Prešeren!« Tako ime no vani »projekt« si je izzi val no omislila skupina uslužbencev, ki so se odločili, da z naslednjim šolskim letom odidejo v pokoj. V teh dneh se namreč po več ali manj tridesetletnem službovanju na liceju poslavljajo od kole gov, šol skih pro sto rov in službenih ob vez nos ti kar štirje profesorji, ena pomožna tajnica in dva sluga. V zasluženi pokoj odhajajo profesorici Maja Da-neu in Majda Sancin ter profesorja Borut Kodrič in Boris Fabjan, pomožna tajnica Ana Mikulus, sluga Mitja-Mitko Macarol in sluginja Laura Zulian. Pro fesorica Maj da San cin je v sede min dvajsetih le tih sta le ža na sto li ci za slo ven šči no, la tin šči -no, zgodovino in zemljepis spremljala v življenje celo generacijo dijakinj in dijakov ter jih uvajala v samo stoj no in kri tič no poglablja nje učne sno vi in ak -tualnih tem. Profesorica Daneu je v svojih dolgih letih poučevanja spodbujala dijake k učenju nemškega jezika in književnosti ter k spoznavanju zna- čilnosti nemško-govorečih držav. Profesor Kodrič je bil stal na pri sot nost na na ra vo slov no-znan stve -ni smeri. Več kot trideset let je uvajal dijakinje in dijake v skrivnosti narave in človeka in se je v zadnjih letih posebej ukvarjal s spletno stranjo šole. Profesor Fabjan pa je na svoji dolgi službeni poti marsikaterega dijaka navdušil za matematiko in fiziko, spremljal računalniško opismenjevanje in opre mo ter bil tudi v teh nič no pomoč pri or gani -zaci ji pou ka. Pomožna tajnica Ana Mikulus je v petintridesetih leti službovanja na liceju vestno opravljala tajniške obveznosti in vzorno skrbela za šolsko imovino. Sluga Mitko Macarol se je s svojim prijateljskim odnosom znal približati mladim dijakinjam in dijakom. Gospa Zulian pa je na licej prišla šele pred dvema letoma, dijaki in profesorji so pa kaj kmalu vzljubili njeno vljudnost in razpoložljivost. Današnji slavljenci bodo seveda na liceju deležni zahvale za svojo požrtvovalnost in za vse, kar so dobrega storili za izobraževanje mladih rodov zamejskih Slovencev. Praznično vzdušje se bo nato nadaljevalo v kraški gostilni, kjer so bodoči upo-ko jen ci pri pra vili pri lož nost no ko si lo za vse ko -lege. tržaško kulturno poletje - Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini Za začetek Nemogoči pogovori Festival, katerega pokrovitelj je Pokrajina Trst in pri katerem sodelujejo vsa tržaška gledališča, je pripravil Giogio Pressburger Giorgio Pressburger KROMA Po torkovi mnogoteri otvoritveni pobudi Felix Hora, ki je v torek na štirih različnih prizoriščih in z razvejanim urnikom uvedla letošnje gledališko in glasbeno poletje pod pokroviteljstvom Po- krajine Trst, se je v sredo zvečer s prvo predstavo v starorimskem gledališču sredi mesta tudi zares začel niz prireditev, ki nosi naslov Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini. Začel se je brez pompa, a v umirjenem slovesnem vzdušju, h kateremu je prispevala skrbna ureditev antičnega spomenika, ki ga letos od prometne ceste ločuje prozorna stena iz rahlo izbočenih panojev iz pleksiglasa. Pred začetkom predstave je številne gledalce nagovoril umetniški vodja festivala Giorgio Pressburger, ki je poudaril, kako nas letošnja vodilna tema antike in antične kulture postavlja v stik z daljno preteklostjo, katere prisotnost pa vsak dan občutimo. Ta vidik izpostavlja tudi prva predstava festivala z naslovom Le interviste impossibili (Nemogoči pogovori), v kateri sodobni avtorji dajejo glas osebnostim iz latinske in grške antike, kar je še posebej sugestivno na prizorišču, kjer so pred dvemi tisočletji uprizarjali klasike antičnega teatra, ki so bili tedaj malodane sodobniki. Poleg tega se je Giorgio Pressburger zahvalil pred- sednici Pokrajine Mariji Teresi Bassa Po-ropat in ostalim predstavnikom ustanove za zaupanje ter zlasti pokrajinskim uradom za sodelovanje. Pred koncem posega je še s posebnim poudarkom dodal, da so letos v pripravi sporeda sodelovala vsa tržaška gledališča. Predstava, ki so jo prireditelji izbrali za začetek festivala in ki jo je postavilo Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine, se navezuje na zelo uspešno pobudo tretje radijske mreže RAI-a v sedemdesetih letih: vrsta uglednih italijanskih pisateljev, denimo Guido Ceronetti, Italo Calvino, Umberto Eco, Alberto Arba-sino so ustvarili namišljene intervjuje s protagonisti iz preteklosti - v primerjavo naj omenimo le dva: Atilo in Dantejevo Beatrice - in običajno s presenetljivega zornega kota na novo osvetlili ustaljeno in že okostenelo gledanje na določeno mitizirano okoliščino iz preteklosti. Namenoma za tržaški festival so nekaj takega pripravili tudi Cesare Segre, kije napisal intervju z Julijem Cezarjem; Dacia Maraini, ki si je zamislila dialog o ljubezni med hetereo-svečenico Diotimo in Sokratom; Paola Capriolio, ki je dala besedo požigalcu Artemidinega svetišča v Efezu Herostratu; Emanuele Severino, ki si je zamislil pogovor med sabo in Ajs-hilom; Patrizia Valduga, ki je dala besedo Marcialu in Claudio Magris z neuresničenim intervjujem z govornikom, piscem in cesarskim funkcionarjem Lukia-nom iz Samosate. Po pravici povedano novi Nemogoči razgovori ne dosegajo mitičnih radijskih predhodnikov, saj so nekateri preveč preprosti in nič kaj presenetljivi, drugi preveč papirnati in celo dolgočasni; le slave željni Herostratos Paole Capriolio se lahko postavlja ob stran radijskemu vzoru. Razgovore je režiser Antonio Calenda uredil v bralno predstavo, v kateri Omero Antonutti, Alessandro Albertin, Alessandra Raichi, Virginio Gazzo-lo, Giorgio Lanza in Maurizio Micheli dajejo svoj glas antičnim likom, medtem ko je Giancarlo Cortesi njihov sogovornik iz današnjih dni. (bov) Danes skupščina Demokratske stranke Na Pomorski postaji bo danes ob 17.30 pokrajinska skupščina pobudnikov Demokratske stranke. Med sklicatelji skupščine je tudi kar nekaj vidnih slovenskih politikov, kulturnikov in javnih delavcev. Današnji naj bi bil prvi korak na poti ustanovitve nove levosredinske stranke, ki se bo morda pri nas že predstavila na prihodnjih deželnih volitvah. Gabrovec je pisal Retu o težavah s sušo »Kot vam je gotovo dobro znano, je suša v prvih mesecih letošnje po-madi povzročila hudo škodo na nekaterih kulturah kot so njive, travniki in pašniki. Izvedenci so že ocenili, da škoda presega 20 odst. proizvodnje na območjih s težkimi naravnimi danostmi in 30 odst. na nižinskih območjih. Kmečka stanovska organizacija Kmečka zveza je že posegal pri deželnih pristojnih uradih, zato da se na osnovi zakonskega odloka št. 102 z dne 29.03.2004 sprejmejo vsi predvideni ukrepi v korist prizadetih kmetij,« je v pismu nabrežinskemu županu Giorgiu Retu napisal občinski svetnik Skupaj-Insieme Igor Gabrovec. »Izredno škodo je utrpel predvsem živinorejski sektor. Kot gotovo dobro veste predstavljajo živinorejci devinsko-nabrežinske občine kar 90 odst. vse živinoreje v tržaški pokrajini«, pravi občinski svetnik. Glede na izredno visoko škodo, ki jo je utrpela živinoreja na Krasu, je Kmečka zveza evidentirala tudi druge možnosti hitre pomoči kraškim rejcem v obliki prispevka za nakup sena. Nekateri izmed njih že razmišljajo, da bi zmanjšali čredo in nekatere manjše kmetije so že na tem, da opustijo rejo. Taka odločitev bi po mnenju Ga-brovca gotovo imela vsestransko negativne in nepopravljive posledice na ves teritorij. Razumljivo je, da ne moremo zahtevati, da živinorejci sami nosijo breme težkih posledic, ki jih je povzročila letošnja izredna suša. »Spričo povedana vas prosim, da v okviru županskih pristojnosti in v odnosu do Pokrajine in Dežele sprožite vse potrebne postopke, ki naj privedejo do priznanja primernih ter hitro iz-plačljivih odškodnin prizadetemu kmetijskemu sektorju«, je v pismu nabrežinskemu županu napisal še zastopnik leve sredine. Pesem na M'zarju Nocoj se bo zaključil sklop prireditev Pesem na M'zarju, ki ga v Bazovici prireja domače kulturno društvo Lipa s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev, Odbora za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja iz Bazovice, Rajonskega sveta za vzhodni Kras ter Zadružne kraške banke.V vasi so se v prejšnjih tednih zvrstile že tri prireditve, ki so privabile na prizorišče lepo število vaščanov in ljubiteljev tovrstnih večerov. Danes zvečer pa so na vrsti domači zbori. Če bo le vreme naklonjeno, se bodo predstavili na lepem vaškem trgu M'zarju otroški zbor Slomšek, ki ga vodi Zdenka Kavčič Križmančič, moška vokalna skupina Lipa pod vodstvom Anastazije Purič ter mešani pevski zbor Lipa z dirigentko Tamaro Ražem. Zaključni koncert je načrtovan kot obračun celotne sezone, čeprav bodo pevci v naslednjih tednih gotovo še nastopali. Občinstvo, posebno vaščani, ki se polnoštevilno zberejo na zaključnem koncertu, jim toplo zaploskajo za celoletno delo, vložen trud in žtrvovanje prostega časa. Kot gost večera pa bo nastopilo Godbeno društvo Prosek po vodstvom mlade dirigentke Eve Je-lenc. SKD Lipa toplo vabi vse vaščane še na zaključno srečanje Pesmi na M'-zarju, ki bo ob 20.30 na M'zarju, v primeru slabega vremena pa v dvorani športnega središča AŠD Zarja. 8 Sobota, 16. junija 2007 TRST / narodni dom - NŠK in založba Kappa Vu Italijanski »zamejski« pogled na polpreteklo dogajanje v Sloveniji Predstavili zanimivo študijo Stefana Luse, italijanskega zgodovinarja iz Pirana Kogar zanimajo nedavni zgodovinski dogodki, bo na svoj račun zagotovo prišel s knjigo Stefana Luse, italijanskega zgodovinarja iz Pirana, ki nosi naslov La dissoluzione del potere - Il partito comunista sloveno e il processo di democ-ratizzazione della repubblica. Študija piranskega zgodovinarjaje izšla pri videm-ski založbi Kappa Vu, in sicer kot ponatis doktorske disertacije, ki jo je Lusa ubranil na turinski univerzi pod mentorstvom prof. Jožeta Pirjevca. Knjigo so predstavili v sredo v Narodnem domu v Trstu. Predstavitev sta priredili založba Kappa Vu in Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Zelo pomembno je, da so tovrstne študije, ki obravnavajo razkroj Jugoslavije, na razpolago tudi v italijanščini. Rado se pa žal dogaja, da knjige, ki izidejo tostran Tilmenta, tu tudi ostanejo. To je bila ena od misli, ki jo je iznesla direktorica videmske založbe Alessandra Kersevan. Osamosvojitev Slovenije in razpad Jugoslavije je bil močan politični pretres, ki je v naših krajih marsikoga iznenadil. Do separatističnih teženj je prišlo tudi v Italiji v drugi polovici devetdesetih, a je bil razvoj teh dogodkov povsem različen. Kdor je tedanje dogodke doživljal v prvi osebi, bo knjigo v roke vzel z drugačnim razpoloženjem. To se je zgodilo senatorju Stojanu Spetiču, ki je v začetku svojega posega priznal, da jo je prebral na dušek. Senator Spetič je bil v času osamosvajanja Slovenije v zunanjepolitični komisiji senata, ki se je nekaj tednov pred slovensko osamosvojitvijo mudila na obisku v tedanji Jugoslaviji. Spetič se spominja srečanj s predsedniki republik, Kučanom, Tudmanom in Milo-ševicem. Skupina, ki je v začetku junija 1991 prispela v Jugoslavijo, je tedanjim republiškim vodstvom predstavila načrt tedanje Evropske gospodarske skupnosti, ki se je zavzemala za to, da se jugoslovanske republike formalno ločijo, takoj zatem pa znova stopijo v konfederacijo, ki naj bi bila seveda veliko bolj ohlapna od dotedanje federativne države. V nekaterih zahodnih političnih krogih je bil močno prisoten strah, da bo razpad Jugoslavije slejkoprej povzročil tudi razpad Sovjetske zveze, ki bi pomenil veliko nevarnost jedrske vojne. Kar se tiče same vsebine knjige, je bil Stojan Spetič mnenja, da postavlja novo interpretacijo zgodovinskim dogodkom izpred petnajstih let. Po tej naj bi osamosvojitev Slovenije ne bila spopad med t.i. pomladnimi strankami, ki seve- Nova možnost za italijanskega bralca, da se sooči z osamosvajanjem Slovenije KROMA da nosijo velik del zaslug za spremembo političnega položaja, in t.i. kontinuiteto. Spetič je bil mnenja, da je tudi tedanja ZKS s Milanom Kučanom na čelu dala velik doprinos k odcepitvi. Novinar in zgodovinar Ivo Jevnikar je poudaril, da zgodovinska študija Stefana Luse obravnava čas, ki smo ga doživljali, a ga tedaj verjetno nismo popolnoma doumeli. Pomembno je tudi, da se je obravnave te tematike lotil pripadnik italijanske manjšine iz Slovenije, saj bo na tak način izčrpno predstavil tedanje dogodke širši italijanski javnosti. Jevnikar se je nato dotaknil pomembnosti arhivskih virov. Veliko gradiva, ki ga je avtor uporabil pri sestavi študije, je namreč iz arhiva Zveze komunistov Slovenije, ki je skorajda v celoti ohranjen. Doktorska disertacija je seveda strogo omejena, zanimivo pa bi bilo, ko bi se kdo v prihodnje lotil obravnave arhivov tudi drugih tedanjih državnih in republiških ustanov, denimo Socialistične zveze delovnega ljudstva ali Zveze socialistične mladine. Jevnikar opaža v sami vsebini knjige dve manjši pomanjkljivosti. Po njegovem v študiji ni dovolj dobro prikazana vloga Cerkve pri rušenju totalitarnega sistema, pa tudi premalo je namigov na zamejstvo. Dovolj je, da pomislimo na pomemben doprinos, ki so ga demokratičnemu duhu dali Študijski dnevi Draga, Radio Trst A ali Pahorjev Zaliv. Tudi v manjšini so bila tedaj mnenja glede slovenske osamosvojitve precej deljena. Predvsem levičarska stran se je še na predvečer same razglasitve slovenske samostojnosti še vedno ogrevala za ohranitev Jugoslavije v takšni ali drugačni obliki, ob izbruhu sovražnosti pa je tudi v manjšini prevladala složna podpora matici. Stefano Lusa je dejal, da se razvoj dogodkov na Slovenskem pred dvema desetletjema umešča v širši okvir razpadanja totalitarnih režimov tedanjega vzhodnega bloka. Slovenski primer pa je poseben, saj je partijsko vodstvo kmalu uvidelo, da se je dogajanje razvilo do take mere, da ga ne bo več mogoče zaustaviti. Zato je pod svojim okriljem dovolila nastanek disidentskih skupin. Ena od takih je bila tudi Nova Revija, ki je v svoji 57. številki položila temelje slovenske državnosti. Primož Sturman nabrežina - SKD Igo Gruden Posodobljena izdaja knjige Nabrežina skozi stoletja Pred kratkim je izšla druga dopolnjena izdaja knjige Nabrežina skozi stoletja, ki je prvič izšla pred de se ti mi le ti po za slu gi ta krat nih prosvetnih delavcev. V knjigi so zbrani številni članki raznih avtorjev o zgodovini, arhitekturi, gospodar stvu, kul tu ri in cer kvi v Na bre -žini. Knjiga je že davno pošla, zato so jo se da nji druš tve ni ki skle ni li po -na tis ni ti v po čas ti tev sto let ni ce Jav -ne ljudske knjižnice. Ob tej priložnosti so knjigo še obogatili z nekaterimi novimi podatki in poglavji. Sedanja knjiga obsega tudi nekatera področja delovanja po letu 1945, predvsem glede šolstva, kultur nih druš tev in ban ke. Se ve da gre le za bi stve ne po dat ke in ne za razčlenjene študije, kajti sicer bi knjiga narasla na preveliko število stra ni. Ven dar je po memb no, da naj -de mo v njej vsaj v sko pih ob ri sih tu -di podatke o povojni ureditvi slovenskih šol, o društvenem delovanju zadnjih petdeset let in o razvoju slo- venske Hranilnice in posojilnice ozi ro ma zdaj Za druž ne kraš ke ban -ke. Novo poglavje o nabrežinskem morju je prispeval Bruno Volpi Lisjak, poglavje o Javni ljudski knjižnici pa je na novo napisal Ivan Vo-grič. Do da ni so še ne ka te ri po dat ki o nabrežinskem praporu, o znamenitih ljudeh, ki so se rodili v Nabre-ži ni in tu di še ne kaj slik. Pri spev ke je uredila in lektorirala Vera Tuta, grafično je knjigo postavil Damjan Gerli, izdajatelj je SKD Igo Gruden ob finančni podpori Urada RS za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu ter Za druž ne kraš ke ban ke, ki je na ob -čnem zboru že podarila knjigo svojim članom. Jut ri zve čer bo na druš tve nem sedežu v Nabrežini predstavitev nove publikacije za člane in širšo javnost. Vabljeni vsi tisti, ki so še navezani na domači kraj in ki želijo, da bi tu di mla di na ohra ni la lep od nos do bogate preteklosti svojega rodnega kraja in krajevne identitete. (vrt) Nabrežina skozi stoletja I}RUCAlZDM\ ''i-." KL ■ - ■ r sv. ivan Zbornik o Narodnem domu V kul tur nem druš tvu S. Škamperle je pod uredništvom Bogomile Kravos nastala pobuda za zbornik Narodni dom pri Sv. Ivanu. Gre za opis dobe od druge polovice 19. stol do leta 1927 in dogajanja v njej: Go-razd Bajc prikazuje splošno stanje na Tržaškem, Samo Pahor govori o tem okraju od prvih pisnih omemb do žgočih po li tič nih spo pa dov ob vo lit -vah, Neva Zaghet obdela razvoj verskega, pevskega in prosvetnega delovanja, medtem ko Bogomila Kravos utemeljuje začetke gledališke dejavnosti, več avtorjev (Igor Čok, B. Kravos, S. Pahor, A. Plesničar) pa je sodelovalo pri izdelavi zemljevida Sv. Ivana in podrobnih področnih kart. Knjigo je rahlo čut no ob li ko val Aleš Ples ni -čar. Na zavihku je objavljen dalj ši za pis iz Edi nos ti (24. ju -lija 1906), iz katerega povzemamo: »Bil o j e 1882. leta pri Sv. Ivanu. Kjer vodi danes 576 m dol ga ces ta od Boš ke ta do sve to i van ske cer kve, se je pro -stirala tedaj lepa ravan, vrti, nasajeni s sadnim drevjem: samo na Kronesovi mandriji je bil velik drevored košatih divjih kostanjev, mogočnih platan in 18 visokih topolov. Vse to je izginilo, ko so odprli novo cesto Ra fa e le San zi o. Pred hi šo g. Miheliča se je širila lepa ravnina, na ka te ri je ime la ve li ko ve -selje vaška mladina. Tu so prirejali vsako leto pod velikimi jadri domači ples v narodnih no šah na go lih tleh, tu so slo -vesno pokopavali pusta.« Zbor nik bo do pred sta vi li danes ob 20.30 v dvorani na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). Čar nekdanjega navdušenja bo v glasbenem uvodu posredoval me ša ni mla din ski pev ski zbor TRST pod vod stvom Alek san -dre Pertot, o delu samem pa bo govoril prof. Jože Pirjevec. GM: koncert opernih arij Jutri se v Beethovnovi dvorani Nemškega instituta v ul. Coroneo 15 ob 20.30 pripravlja za ljubitelje opernih arij in tudi za ostalo občinstvo res pravo glasbeno doživetje. V sklopu zaključnih akademij Glasbene matice Šola Marij Kogoj se bo odvijal zanimiv koncert opernih arij, ki ga bodo izoblikovali sopranistke Matejka Bukavec, Dana Furlani, Maja Kobal, mezzo sopranistka Lara Komar in bariton Damjan Locatelli. Pri klavirju jih bo spremljala prof. Tamara Ražem, mentor pa je priznana operna pevka Eleonora Jankovič. Pevci bodo izvajali arije iz oper Montecchi e Capuleti Vincenza Bellini-ja, Traviata Giuseppeja Verdija in Carmen Georga Bizeta. Občinstvu se obeta res nadvse zanimiv večer ne samo zaradi programa treh velikanov opernih skladateljev, ampak tudi zaradi izvajalcev, ki bodo lahko pokazali svoje dosežene rezultate, ki so sad enoletnega dela in nadvse posrečene kombinacije prijateljstva med izvajalci in homogenosti v ekipnem delu ter v skupini sploh, saj je rezultat homogenosti tudi dejstvo, da imajo ob strani stalno spremljevalko prof. Tamaro Ražem in nenadomestljivo mentorko Eleonoro Jankovič. Ženske in delo na globalnem trgu Danes ob 16. uri se bo v zborni dvorani Italijansko-ameriškega združenja v Ul. Roma 15 v Trstu (2. nadstropje) začel posvet na temo: »Ženske in delo na globalnem trgu«. Posvet prireja mednarodni študijski center Heliopolis iz Trsta pod pokroviteljstvom tržaške občine in pokrajine ter fakultete za politične vede tržaške univerze. Strokovnemu srečanju bo predsedoval predsednik združenja Gianpaolo Dabbeni. Preživele praživali V Jubilejni dvorani na Nabrežju 9. novembra (pri križišču z Mazzinijevo ul.) v Trstu je samo še do nedelje, 17. t. m., na ogled razstava o preživelih praživalih, ki jo prireja združenje Globo divulga-zione scientifica. Odprta je vsak dan od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Vstopnica stane 6 evrov, s popustom 5 evrov. Za informacije tel. 040/3755567. Mestna knjižnica en teden zaprta Mestna knjižnica Attiglio Hortis bo zaradi izrednih vzdrževalnih del zaprta od ponedeljka, 18., do sobote, 23. t. m. Od ponedeljka, 25. t. m., dalje pa bo delovala z novim urnikom: ob ponedeljkih in sredah bo odprta ob 9. do 19. ure, ob torkih in petkih od 14. do 19. ure ob četrtkih in sobotah pa od 9. do 14. ure. Od 18. t. m. dalje bosta zaprta tudi Svevov in Joycev muzej, ki se bosta v kratkem preselila v nove prostore, diplomatski arhiv pa bo dostopen samo s predhodno najavo na tel. 040/6758200. Od 18. t. m. pa bo spet redno delovala knjižnica Antonio Quarantotti Gambi- Svetoivanski kres v bivši umobolnici V soboto, 23. t. m., bodo v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu v Trstu praznično obeležili poletni solsticij. Ves dan bodo na sporedu igre in delavnice za otroke, zvečer pa bo kres, ob katerem bodo med drugimi nastopili pesnika Andrea Zanzotto in Abdulah Sidran ter pisatelj Marko Vesovic. Podroben program bodo predstavili danes ob 10.30 na sedežu zdravstvenega podjetja v Ul. Sai 1. Lestvice pomožnega šolskega osebja Od ponedeljka, 18. t. m., bodo na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada v Ul. SS. Martiri 3 v Trstu razo-bešene začasne lestvice udeležencev natečajev za šolsko pomožno osebje. Na ogled bodo 10 dni. Zainteresirani bodo lahko vložili opazke ali pripombe do 28. junija. Pokrajinski šolski urad nadalje sporoča, da so na njegovem sedežu na razpolago obrazci za pogojno vključitev v seznam podpornega osebja. Obrazce je mogoče najti tudi na spletni strani www.istruzione-trieste.it. / TRST Sobota, 16. junija 2007 1 1 škedenj - Na sporedu je bil v sredo, 6. junija Tudi letos se je obnovil sugestivni praznik kruha Sodelovali so otroški vrtec ter osnovni šoli I. Grbca in M. Stepančič Gregorič Na podvečer srede, 6. junija, je predramila tišino trga pred škedenjskim etnografskim muzejem melodija ljudske štajerske »Marko skače« .Učenci osnovnih šol Ivana Grbca in Marice Gregorič Stepančič so pričeli s kulturnim programom oziroma spletom ljudskih pesmi in plesov naslovljenih »Iz krušne peči«. Učenci osnovne šole Ivana Grbca so predstavili otroško igro »Ali je pečen kruh?« z italijansko različico »Xe rosto el pan?«. Petošolci Marice Gregorič Stepančič so se v pesmi »Rumeno polje« sprehajali ob zlatemu žitu, poslušali slavca, se z vozom popeljali do Glinščice, kjer so mleli moko. Sošolci pa so se zavrteli »Ob bistrem potoku je mlin« in privabili Ške-denjce na balkone in okna, kot je bil stari običaj. Škedenjka je presejala moko v neži-ce, dolila vode, dodala kvasa ter se vlegla v posteljo. Ob zori je vstala, zakurila krušno peč in zamesila razne majhne oblike kruha. Ko se je peč razbelila od toplote, je spretna krušarca položila škedenjski beli kruh v peč in vsa kuhinja je zadišala po peki. Opojni vonj je mamil mimoidoče. Čvrsto, a zalo dekle je stopilo iz ške-denjske hiše s plenerjem na glavi in pešačilo do mesta, kjer je prodajalo bogatim tržaškim družinam znani škedenjski kruh. Krušarce so bile zelo čiste oziroma »snažne«, saj jim ni »Priletela muha na zid«, kot se je pripetilo učencem, ki so jo zapodili s pesmijo in koreografijo v glasbeni priredbi domačina Iztoka Cergola. Tudi iz krušne peči škedenjskega otroškega vrtca je zadišalo po slastnem kruhu, saj so spekli beli kruh - zaklad in ga z jadrnicami odpeljali v Trst. Med plovbo je tako dišalo, da je prebudilo lakoto nevarnih gusarjev, ki so napadli bogato ladjo, a so bila škedenjska dekleta spretnejša. Nikjer pa ni zapisano, kako so premagale gusarje in kdaj se je to zgodilo. Mogoče je le sad domišljije. Kratek kulturni program so učenci sklenili s plesom in petjem stare, a vselej sodobne »Mi se imamo radi« in vsem sporočili, da se imamo radi. Prisotne so povabili v prvo nadstropje doma Jakoba Ukmarja, kjer so priredili razstavo ročnih del, ki so počasi nastajala med urami slovenske kulturne dediščine. Razstava je bila tematsko zasnovana od jeseni do pomladi. Iz gnetljivega »dasa« so odtisnili list trte, saj je trta najlepši cvet in iz njenega sadeža pridelajo žlahtno kapljico, kar od vedno pomeni obilje in praznik. Zadnje tople žarke jesenskega sonca so učenci ulovili v barvanih rujevih listih in jih posušili. Na trdi lepenki so izoblikovali jesensko tihožitje in ga okvirili s semeni bučk, sončnic, rjavega, belega in črnega fižola. Z marsikaterim bučkovim in sončničim semenom so se poslastili učenčevi želodci. Del slovenske kulturne dediščine so tudi verski prazniki in obredi, ki so vezani nanje. Tudi te so otroci obeležili; posebno je bodla v oči rdeča božična barva, ki vedno simbolizira življenjsko silo posebno v beli zasneženi pokrajini. V starih kulturah so jajce, pišče in zajec simbol obnavljanja življenjskega krogotoka in plodnosti. Tudi na belih prtih so čivkali piščanci, skakali zajčki; zvonovi so oznanjali Kristusovo zmago ob oljčnih vejicah. Prikazali smo le drobec velikonočnih obredov. Malčki iz otroškega vrtca Jakoba Ukmarja so spretno preoblikovali pisan papir velikonočnih čokoladnih jajc v metulje, ki so krasili razstavo »Biserčki preteklosti v današnjem življenju«. Učenci obeh osnovnih šol so spoznali tudi krasilno tehniko žganja lesa s piro-grafom. Krasili so kuhalnice, skrinjice in stojala za zgoščenke.Tako so odkrili udomačeno moč ognja in spoznali tipični vonj, ki je lebdel v vsaki kuhinji ob ognjišču ali kuhinjskem štedilniku. Vsi stari narodi so se bali dolgih hudih zim, ki so praznile shrambe. Pravili so, da duhovi pazijo, da se mati Zemlja odpočije. Zato so duhovi strašili vse tiste, ki so motili zaslužen počitek. V slovenski tradiciji je bil ponekod posebno znan » kurent«, kije bodril življenjske sile in spodbujal ka-ljenje v zemlji. Kurentovo obličje so učenci izoblikovali iz krušnih vrečk in semeni, iz trdnejšega papirja pa izrezali in pobarvali pisane Harlekine. Ne moremo mimo rožmarina, ki s svojim vonjem spominja fanta in dekle na ljubezensko zaobljubo. Tudi bršljan je no- revije - Mladika Prireditev se je odvijala pred škedenjskim etnografskim muzejem KROMA silec večne ljubezni, zato so v bregu pripravljali poročne k'lonje in prvoobhajan-ci so šivali slavoloke, ki so krasili cerkev ob prvem Svetem obhajilu. Petošolci Marice Gregorič Stepančič so vezali rdeče nageljne na kuhinjske krpe. Rdeči cvetovi so žareli od neskončne ljubezni. Učenci Ivana grbca so gnetli »das«; nastale so ljubke zvezde in srčeca, posuta z barvanimi kamenčki: z mislijo so bili že na plaži. Izoblikovali so si še vsak svoj razpoznavni znak, če bi se izgubili in si ga pripeli kot broško. Zadnji dan pouka so se učenci Marice Gregorič Stepančič udeležili vodenega ogleda škedenjskega etnografskega muzeja in tako zaključili praznik kruha, ki je trajal nekaj dni. Naša krušarska peč se še ni ohladila. V njej tli žerjavica, ki podžiga številne zamisli za prihodnji praznik kruha in še kako slastno dobroto, ki bo teknila Škedenj-cem in Škedenjkam. Gotovo pa bo obogatila celotno škedenjsko kulturno življenje. Malčki in vzgojiteljice otroških vrtcev, učenci ter učiteljstvo zgoraj omenjenih osnovnih šol se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uresničitvi letošnjega praznika kruha. Vsem pa želijo obilo sončnih, razposajenih poletnih dni in mnogo iskric sreče v očeh: nasvidenje v šolskem letu 2007/08. Kanki coš ivan trinko - zamejski Osnovnošolčki • V • • ■ • so prvič prijeli za teniški lopar Učenci 4. razreda COŠ Ivan Trinko - Zamejski so v sodelovanju s ŠD GAJA - teniški odsek, pod vod- stvom učiteljice Cirile Devetti, v sklopu gibalne vzgoje spoznavali osnove tenisa. boljunec - SKD France Prešeren Šagra na Jami Danes se začenja priljubljena prireditev, ki bo trajala do nedelje Že več dni se SKD F. Prešeren s pomočjo vaščanov ter fantovske in dekliške Boljunec posveča pripravam tradicionalne šagre na Jami. V tem obdobju je namreč tu zelo živahno, saj predstavlja praznik eno naj pomemb nej ših vaš kih pobud. V sklopu šagre organizira kultur no druš tvo iz Boljun ca tudi nas -top go jen cev ples ne šole, ki sko zi celo leto vadijo v društveni dvorani gledališča Prešeren. Sezono so letos zaključili v občinski telovadnici v Doli ni z ze lo us peš nim nas topom. Letos se bo šagra odvijala od danes do nedelje, 17. junija. V prime ru, da bo sla bo vre me ska zilo us -peh ša gre, bodo obis ko val ci dob ro-došli tudi v ponedeljek, 18. junija. Vsak ve čer bo popestri la glas -bena sku pi na. Danes se nam bodo predstavili Trije prašički, v soboto se bomo lah ko na ple siš ču zavrteli ob zvokih skupine »Tramontana band«, v nedeljo pa bo igral ansam- V četrti letošnji številki vrsta aktualnih vprašanj Iz tiskarne je prišla nova številka revije Mladika. Tudi tokrat je uvodnik posvečen naši aktualnosti, saj se ukvarja z upravnimi volitvami v Gorici in Nabrežini, ki sta bili po-memb ni pre izkuš nji ne sa mo v poli -tič nem smi slu, pač pa tudi z vidi ka manjšinskih interesov. Uvodnik obžaluje, da se je v Gorici razdrla prejšnja koalicija, ki je pod Brancatijevim vodstvom bila sposobna take naklonjenosti do Slovencev kot nobena druga pred njo. Kritično razmišljanje ponujata član ka z na slo vom Smo na pra gu fol -klorizacije?, ki se nanaša na našo politično aktualnost, ter Slovensko gledališče - kam?, ki razmišlja o poslanstvu in ciljih Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pisec članka pretresa naslove letošnje gledališke sezone in se med drugim sprašuje o smislu uvrstitve italijanske predstave v slovenski repertoar. Iz preostale vsebine velja še opozoriti na Zgodbo o sta rih tr žaš kih na rod nih pes mih Aleksandra Furlana, na Poletni popoldan v odvetniški pisarni, ki je nov drobec iz spominov Lide Turk, ter tretje nadaljevanje prispevka Angelosa Baša o manj znanih sestavinah Hitlerjeve politike. Zanimivo je tudi umetniško branje, in sicer novela Marije Šedivy Kako se ti zdi?, ki je bila nagrajena na literarnem natečaju Mla di ke za le to 2006, ter pes mi Mi -lenka Straška, ki so prav tako prejele drugo nagrado za poezijo na omenjenem natečaju. Stalne rubrike -med dru gimi An tena in Oce ne knjig ter poročilo o delovanju Černetove knjižnice - dopolnjujejo zanimivo vsebino te predzadnje Mladike pred polet nim pre mo rom. Uvodnik v mladinsko prilogo RAST je napisala Tanja Zorzut. Sledi poročilo obiska članov MOSP-a pri okcitanski skupnosti v Franciji, predstavitev knjige Marjana Tomšiča Južni veter ter poročilo o nagrajevanju na literarnem, likovnem in fotografskem natečaju, ki ga vsako leto, ob dnevu slovenske kulture, prirejata Mosp in Skk. Objavljenih je nekaj nagrajenih fotografij in nagrajena črtica Jane Zupančič Vrtnica. bel »Sonce«. V kioskih, ki bodo danes in jutri odprti od 18. ure, bo na voljo bogata ponudba. Jutri bo skupina CAI-CIM priredila večer na temo gorski tek. Ob 20.30 bodo namreč v prostorih gledališča Prešeren na ogled diapozitive ter kratkometražni filmi, ki jih bodo na ta dan prvič predvajali. Poleg tega bo v pro sto rih gle da li šča na ogled razstava slik umetnika Fulvi-a Tommasija. Nekoliko drugače bo v nedeljo, 17. junija, saj bo na Jami, privlačnem kotičku v Boljuncu, živo že v jutranjih urah. Ob 9. uri bodo namreč štar tali tekači in tekači ce, ki so se udeležili tekmovanja v gorskem teku brez meja, v organizaciji občine Dolina ter skupine CAI-CIM. Kioski bodo odprti že ob 10.00. Poleg tekačev se bodo tako tudi navijači lahko okrepčali. Gorski tek, ki se v Boljuncu že tretjič odvija, je požel vsako leto velik uspeh. V ve čer nih urah, in si cer ob 19.00, bodo nav zo či lah ko sle di li plesnim točkam, ki ju bosta izvajali plesna skupina MOSP, pod vodstvom učiteljice Raffaelle Petronio, ter skupina Gan Ainm Irish Dancers. V sklo pu kul tur ne ga pro gra ma nam bo ples na sku pi na, ki je na sta -la lani pod okriljem MOSP-a, pred-sta vila mo der nej še ples ne točke. Skupina Gan Ainm Irish Dancers pa se, kot je iz ime na raz vid no, ukvarja z irskimi plesi. Slednjo sestavljajo mladi plesalci, ki se zanimajo za irsko kulturo. Za tem bo potekalo nagrajevanje zmagovalcev tekmovanja ex-tem pore. Iz ve de li bomo za ime na otrok, ki so se s svo ji mi umet ni na -mi najbolje izkazali. Pred par dnevi je namreč dekliška Boljunec organi zira la tek mo vanje v sli kanju na -menjeno malčkom iz vrtca in osnov no šol cem. Pri dru žili so se tudi srednješolci. Najmlajši so risali na temo »Moja najljubša hrana«. Sta-rej ši ude le žen ci pa so mo ra li bi ti kos nekoliko težji nalogi, oziroma upodobitvi doline Glinščice. S kul tur nim pro gra mom ter nagrajevanjem mladih umetnikov bo šagra zaživela, v kioskih bodo pri dno ku ha li, cvrli in pekli ter na oder bo sto pil an sam bel »Son ce«, ki bo vse pri vabil na ple siš če. Urška Ota 1 G Petek, 15. junija 2007 TRST / Včeraj danes Danes, PETEK, 15. junija 2007 VID Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - luna vzide ob 4.52 in zatone ob 21.57. Jutri, SOBOTA, 16. junija 2007 BENO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1008,7 mb ustaljen, veter 9 km na uro severo-zahodnik, vlaga 78-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2 stopinje C. CI3 Lekarne Q Kino Bari 12 42 83 24 89 Cagliari 74 64 3G 3S 68 Firence 46 24 8S 76 6S Genova 48 23 6S 6 78 Milan 44 9 S3 26 38 Neapelj 86 S9 13 61 6 Palermo 42 SS 72 18 8 Rim 86 S2 61 9G 11 Turin 68 64 42 34 SS Benetke 2S 12 22 34 87 Nazionale 34 89 27 77 S4 Super Enalotto Št. 71 12 42 44 46 52 86 jolly 25 Nagradni sklad 2.984.746,24 € 1 dobitnik s 6 točkami-Jackpot 6.894.487,60 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 596.949,25 € 21 dobitnikov s 5 točkami 28.426,16 € 1.621 dobitnikov s 4 točkami 368,25 € 52.044 dobitnikov s 3 točkami 11,47 € Superstar 34 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 36.82S,GG € 131 dobitnikov s 3 točkami 1.147,GG€ 2.666 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG € 15.424 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG € 34.930 dobitnikov z 0 točkami S,GG€ junija na rock koncert skupine THE ROBLEl ob 21. uri na K'luži na odprtje likovne razstave PIERA COmSTABA ob 20.uri v galeriji Torklja Od ponedeljka, 11. junija, do sobote, 16. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Trg Liberta (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 17.00, 19.00 »Notturno Bus«; 21.00 »Quattro minuti«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I fantastici 4 e Silver Surfer«. ARISTON - 21.30 »Saturno contro«. CINECITY - 16.00, 16.50, 18.30, 19.10, 21.30, 22.00 »Ocean's thirteen«; 16.00, 18.00, 20.00 »I Robinson: una famiglia spaziale«; 22.00 »Grindhouse-a prova di morte«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 16.15, 17.00, 18.10, 19.15, 20.05, 21.30, 22.00 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 16.20 »Paprika: sognando un sogno«. Loterija 14. junija 2007 Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj in Vaška skupnost iz Zazida vabita na POHOD NA UPNIK Pohodniki se bodo zbrali v nedeljo, 17.6.2007 ob 8.30 pred vaškim spomenikom v Zazidu. Odhod predviden ob 9.00 uri. Po povratku krajša družabnost ob prigrizku in kapljici. Vljudno vabljeni! EXCELSIOR - 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore giovane«. EXCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »Il matrimonio di Tuya« nagrajen v Berlinu leta 2007. FELLINI - 17.40, 19.55, 22.10 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Io e Beethoven«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10, »La citta proibita«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 20.50, 23.00 »Šola za barabe«; 19.00, 21.20, 23.40 »Goyeve prikazni«; 20.30, 23.50 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 16.10, 18.20 »Shrek Tretji« (sinhroniziran). NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ocean's thirteen«; Dvorana 2: 16.30, 19.15, 22.00 »I pirati dei Caraibi: ai confini del mondo«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »I Robinson«; 20.15, 22.15 »Grindhouse«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il destino nel nome«; Dvorana 5: 16.00, 22.15 »Paprika: sognando un sogno«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.20 »Ocean's thrteen«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Io e Beethoven«; Dvorana 5: 16.30, 18.30 »I Robinson«; 20.10, 22.15 »Il destino del nome«. H Šolske vesti ZAKLJUČNA ŠOLSKA MAŠA bo v cerkvi pri Sv. Ivanu danes, 15. junija, ob 9. uri. Lepo vabljeni dijaki in dijakinje, profesorji in starši. Prisrčno vabijo vsi katehetje, oziroma profesorji verouka. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo končne ocene objavljene danes, 15. junija 2007, ob 10. uri. Dijaki se zberejo v posameznih razredih. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška sporoča, da bodo končne ocene objavljene danes, 15. junija 2007. Dijaki se zberejo v posameznih razredih ob 10. uri. DRŽAVNA AGENCIJA ZA RAZVOJ ŠOLSKE AVTONOMIJE - bivši IRRE, vabi na predstavitev publikacije »Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih Furlanije Julijske krajine«, ki bo v torek, 19. junija, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ob 10. uri. Posegli bodo: Vida Medved Udovič, Barbara Baloh, Andreja Duhovnik in Tomaž Ogris. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. S Izleti Čestitke SKD Lipa Bazovica prireja PESEM NA M'ZARJU Danes, 15. junija ob 20.30 na M'zarju ZAKLJUČNI KONCERT DOMAČIH ZBOROV Otroški pevski zbor • Mešani pevski zbor * Moška vokalna skupina Lipa GOSTJE Godbeno društvo Prosek V slučaju slabega vremena bo prireditev v Športnem centru Zarje Rajonski svet za vzhodni Kras BLEK PANTERS organizirajo v četrtek, 5. julija 2007, avtobusni izlet na Rock Otočec. Odhod v zgodnjih popoldanskih urah, povratek pa naslednji dan. Cena 20,00 evrov vključuje prevoz in vstopnino na festival Rock Otočec za četrtek. Vpisovanje do jutri, 16. junija, na tel. 333-9353134. KMEČKA ZVEZA obvešča udeležence izleta, ki bo v nedeljo, 17 junija, na srečanje kmetov treh dežel v Naklo, da bo avtobus vozil s sledečim urnikom: 7.00 Štivan - avtobusna postaja (nasproti gostilne); 7.05 Sesljan -avtobusna postaja; 7.10 Nabrežina -avtobusna postaja (nasproti gostilne Bunker); 7.15 Križ - avtobusna postaja (pokr. cesta); 7.20 Prosek -pred gostilno Luksa; 7.30 Opčine (pred semenarno Agrososic). Povra-tek po isti poti. SPDT vabi v nedeljo, 17. junija, na planinski izlet v Benečijo, kjer se bomo srečali s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Predvidena sta ogled Lan-derske jame in planinski pohod. Izlet je avtobusni. Člane prosimo, da se čimprej prijavijo na tel. št. 040-220155 (Livio). Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Trga Oberdan in ob 7.15 iz trga v Se-sljanu. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). Vsredo, 13. junija je na ljubljanski filozofski fakulteti na oddelku za psihologijo z odliko diplomirala Lara Spinazzola Čestitamo ji Matija, Alina, oče Tino, mama Xenia, nono Lado in nona Nešta. 1 Danes TINA KLUN slavi svoj 11. rojstni dan. Osnovno šolo je končala, bila je prav pridna. Sedaj bo šla v srednjo šolo in nona Želka želi, da bi bila še naprej tako pridna kot doslej. V tem mesecu je slavil 75-letni-co rojstva naš neutrudni odbornik ALEKSIJ CIVARDI. SKD Barkovlje mu iskreno čestita, mu želi veliko zdravja in veliko družinskega veselja. Danes praznujeta okroglih 50 let dvojčka MIRJAM in STANI. Zdravja, sreče in zadovoljstva jima želijo vsi, posebno pa mama in oče. 0 Prireditve RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PRO-SVETA vabita danes, 15. junija, v Finžgarjev dom na Opčinah. Na sporedu bo otroška predstava »Pepelka« v izvedbi gojencev gledališkega tedna za najmlajše. Režija: Alida Bevk. Prva predstava bo ob 17. uri, druga pa ob 19. uri. Vabljeni otroci in odrasli. SKD LIPA vabi v okviru večerov Pesem na M'zarju danes, 15. junija, ob 20.30 na M'zarju na zaključni koncert domačih zborov OPZ Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, gost večera bo Godbeno društvo Prosek. V primeru slabega vremena bo prireditev v Športnem centru ŠD Zarja. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN iz Boljunca, organizira od 15. do 18. junija 2007, tradicionalno šagro na Jami. V petek, 15. junija se nam bo ob 20.30 predstavila skupina Trije prašički. Kioski bodo odprti od 18. ure. V soboto, 16. junija 2007 bo večer popestrila skupina Tramontana band, kioski bodo odprti od 18. ure. V nedeljo, 17. junija 2007 bo v popoldanskih urah potekal kulturni program ter nagrajevanje zmagovalcev tekmovanja ex-tempore. Ob 20.30 se bo vršil ples z ansamblom Sonce. V primeru slabega vremena bo šagra potekala tudi v ponedeljek 18. junija 2007. Toplo vabljeni! GLASBENA MATICA »ŠOLA M. KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, jutri, 16. junija, ob 20.30 v dvorano SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tjaša Bajc, Sara Bembi, Jagoda Ca-stellani, Petra Marega in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Alenke Cergol. GLASBENA MATICA »ŠOLA M. KOGOJ« vabi jutri, 16. junija, ob 20.30 v Beethovnovo dvorano, Ul. Coroneo 15 - Trst, na IV. zaključno akademijo »Večer opernih arij« oddeleka za so-lopetje raz. prof. Eleonore Jankovič. SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitev nove izdaje knjige NABREŽINA SKOZI STOLETJA, jutri, 16. junija, ob 20.30, v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. GODBENO DRUŠTVO PROSEK v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zahodnokraškim rajonskim svetom priredi glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Prose-ku«, v nedeljo, 17. junija, ob 19.30 tro-bilna skupina »Giuseppe Verdi«; v sredo, 20. junija, ob 20.30 gojenci glasbene šole in Godbeno društvo Pro-sek; v soboto, 23. junija, ob 20.30 God-beno društvo Viktor Parma iz Trebč. Koncerti bodo na dvorišču Rajonskega sveta na Proseku. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na zaključni nastop gojencev glasbene šole, v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta, v četrtek, 21. junija, ob 18.30 na sedež društva v bivši na-brežinski klavnici. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM pisarno na mejnem prehodu Fernetiči. Zainteresirani naj pokličejo na tel št. 040-213341. IŠČEM DELO kot pomočnica v kuhinji za poletno sezono. Tel. 040-200210. KAVKAŠKI PASTIRČEK star 5 tednov, išče gospodarja. Je mirnega značaja in čudovito lep. Tel. 040-213282. NUDIM LEKCIJE matematike za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Dolgoletna izkušnja. Tel. 349-4952267 (Sv. Ivan-Trst). PODARIM simpatičnega mačka, starega približno 2 meseca. Tel. št. 3287355004. PODARIMO PSIČKO leto dni staro. Tel. 040-231054. PRODAM AVTO citroen saxo van dizel, letnik 2002 (december), prevoženih 115.000 km, edini lastnik, redno servisiran, kupcu podarim 4 zimske gume. Tel. na št. 335-387517. PRODAM motor cagiva sst 125, črne barve, kolesa iz litine, original prtljažnik, letnik 1981. Tel. 3486001728. PRODAM obračalnik št. 10. Tel. 3332331049. PRODAM približno 2000 kv. m veliko nezazidljivo zemljišče z vhodom na glavno ulico v Gropadi. Tel. na št. 040291454 ali 348-9312987. PRODAM VW polo CL best seller, 1043 kubični, bencin, letnik 93, temno plave barve, elektično zapiranje oken, avtoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 3486001728. SKD F. Prešeren SAGRA V 50LJUNCU od 15. do 17. junija Danes, 15. junija Ob 18.00 odprtje kioskov Ob 20.30 ples s skupino Trije prašički Jutri, 16. junija Ob 18.00 odprtje kioskov Ob 20.30 ples z ansamblom Tramontam Nedelja, 17. junij Ob 9.00 tretji miting v GORSKEM TEKU BREZ MEJA v organizaciji Občine Doline in skupine CAI-CIM Ob 10.00 odprtje kioskov Ob 19.00 kulturni program, sledi nagrajevanje otroškega ex-tempore Ob 20.30 ples z ansamblom SONCE V primeru slabega vremena bodo kioski delovali tudi v ponedeljek, 18. junija PRODAMO novo vrtno utico (gazebo) v velikosti 3mx3m z osmimi vogalnimi zamrežitvami (griglie) iz lesa iglavcev, tretiranega (autoklave) za zunanjo umestitev za polovično ceno. Možna zamenjava ostrešja s fiksno streho s kanadsko kritino (tegola ca-nadese) z malenkostnim doplačilom. Možna je tudi namestitev lesenega podu s tikovino (teak s.A.) in zabojniki za cvetje in grmičevje. Na razpolago je tudi zamrežitev za komarje. Tel. 392-3393117. RESNA GOSPA s priporočili išče katerokoli delo. Tel. 338-5434585 ali 3385313529. TIGRASTE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. na št. 339-7800742. V CENTRU SEŽANE se prodaja luksuzna garsonjera. Klicati na tel. št. 040299820. V DEVINU prodam trisobno stanovanje z garažo in pogledom na morje ter na grad. Tel.335-5976052. V GORICI oddam novo stanovanje. Tel. 348-3832030. V PREDMESTJU TRSTA prodajam obnovljeno hišo z delno zazidljivim zemljiščem. Tel. na št. 393-5131232 ali 0481-767647. V SREDIŠČU MESTA, v Trstu (Foro Ul-piano), oddam garažo. Tel. 3495252201. [H Osmice VSAKOLETNA OSMICA NA KATINA-RI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri. Margaret in Boris Mihelič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040-299450. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu. OSMICO so odprli Coljevi v Samatorci 53. Tel. 040-229586. PRI ŽUPANOVIH je osmica odprta (Medja vas št. 1). Tel. 040-208166. V SLIVNEM sta odprla osmico Ivo in Andrej Kralj. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. 040-229293. SKD S. SKAMPERLE Sv. Ivan - Trst predstavlja zbornik NARODNI DOM PRI SV IVANU avtorjev Corazda Bajca, Igorja Čoka, Bogomile Kravos, Sama Pahorja, Aleša Plesničarja in Neve Zaghet O prispevkih raziskovalcem in pomena tega doma 60 govoril prof. Jože Pujevec ca Danes, 15.6. ob 20.30 na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7) Pevska kulisa: Mešani mladinski pevski zbor TRST pod vodstvom Aleksandre Pertot VUUDNO VABUENI! ZAKLJUČNA PRIREDITEV GLASBENE ŠOLE PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE DANES, 15. JUNIJA 2007 V BAB NI NIŠI OB 17.30 ^Po prireditvi možnost vpisa s popustom za naslednje šolsko leto, 13 Obvestila OBČINA DOLINA sklicuje informativne sestanke po vaseh v zvezi s službo ločenega zbiranja odpadkov, z začetkom ob 20. uri, po sledečem koledarju: danes, 15.06.2007, MAČKOL-JE, srenjska hiša; v torek, 19.06.2007, DOMJO, center A. Ukmar-Miro; v sredo, 20.06.2007, RICMANJE, Bab-na hiša; v četrtek, 21.06.2007, BOL-JUNEC, gledališče F. Prešeren; v petek, 22.06.2007, GROČANA, srenjska hiša; v ponedeljek, 25.06.2007, DOLINA, dvorana KD Vodnik. AŠD SK BRDINA prireja danes, 15. junija, ob 19.00 informativni sestanek udeležencev športnega tedna v Črmošnjicah. Sestanek bo na sedežu društva (Repentabrska ulica 38) na Opčinah. Za informacije lahko kličete na tel. štev. 348-4702070. Vljudno vabljeni. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo še danes, 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, Sv. Ivan -Trst, predstavlja zbornik »Narodni dom pri Sv. Ivanu« avtorjev Gorazda Bajca, Igorja Čoka, Bogomile Kravos, Sama Pahorja, Aleša Plesničarja in Neve Zaghet. O prispevkih raziskovalcev in pomenu tega doma bo govoril prof. Jože Pirjevec danes, 15. junija, ob 20.30 na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). Pevska kulisa Mešani mladinski pevski zbor TRST pod vodstvom Aleksandre Pertot. Vljudno vabljeni! AŠD PRIMOREC prireja jutri, 16. 6., v nedeljo, 17. 6., ter 23. in 24. junija Športni praznik pri nogometnem igrišču v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski, potekal bo turnir v malem nogometu, v večernih urah pa bo ples. ŠRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 16. in 17. julija, 33. Šagro v Praprotu. Jutri, 16. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli; ob 16. uri ex-tempore za mladino do 14. leta; ob 20. uri nagrajevanje ex-tempora; ob 20.30 ples z ansamblom Trije prašički. V nedeljo, 17. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 10. memorial Radovan Doljak; ob 14. uri odprtje kioskov; ob 18.30 tekma v košnji; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine SKD Vigred in mladinske plesne skupine AŠKD Kremenjak; ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Praznik se bo nadaljeval tudi 23. in 24. junija. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center PIKAPOLONICA. Vpisovanje je možno še do 16. in 23. junija. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ IN VAŠKA SKUPNOST IZ ZAZIDA vljudno vabita na tretjo izvedbo Pohoda na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 17. junija, v Zazidu, od koder bodo ob 9. uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. Vljudno vabljeni. UMETNIKI KRAŠKEGA OKRAJA predstavljajo razstavo v vinoteki v Zgoni-ku. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljkov) od 18. do 21. ure do 17. junija 2007. Razstavljajo: Nadja Bencic in Franka Kovačič Andolšek za Občino Devin Nabrežina, Bogdan Butkovič za Občino Sovodnje ob Soči, Milan Bizjak in Štefan Pahor za Občino Repentabor, Paolo Hrovatin in Gianfranco Volk za Občino Zgonik, Tatjana Tavčar in Domine Doctor (Marko Vodopivec) za Občino Dolina, Mirjam Kocjan za Občino Sežana, Božica Mihalič za Občino Hrpel-je/Kozina, Mojca Senegačnik in Damjan Švara za Občino Komen, Milovan Valič - Milo za Občino Miren - Kostanjevica. BLIŽAMO SE PRAZNOVANJU župnijskih zavetnikov sv. Petra in Pavla. Slomškovo društvo iz Sv. Križa pri Trstu toplo vabi ljudi od blizu in daleč v Slomškov dom v Sv. Križu v ponedeljek, 18. junija, ob 20.30 na predavanje, ki ga bo imel strokovnjak sv. Pisma, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Predaval bo na temo »Pomen sv. Pisma za današnji čas«. Letošnje leto je namreč posvečeno sv. Pismu. Sledil bo razgovor in še kaj. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 18. junija, posvetilo večer problemom agrarne skupnosti v Tržaški pokrajini. Tema večera je Tranzakcija - sporazumni akt med občinami in družinskimi skupnostmi. Govorili bodo dolinska županja Fulvia Premolin, predsednik srenje v Boljuncu Silvester Metlika in dolinski občinski podtajnik Igor Giacomini. Okrogla miza bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donzetti 3 ob 20.30. SKD IGO GRUDEN prireja POLETNE DELAVNICE za mladostnike in odrasle (oblikovanje naravnega usnja) v dneh 18. in 19. ter 25. in 26. junija 2007 od 20. do 22. ure. Nadaljevalne delavnice po dogovoru 2. in 3. ter 9. in 10. julija 2007. Za vpis in pojasnila tel. na št. 333-8980166 - Erika Ko-janec ali 040- 200620 - Mileva. Za otroke v dneh 9., 10. in 11. ter 16., 17. in 18. julija 2007 od 9.30 do 11.30 (šivanje bleščic). Za vpis in informacije tel. 338-8475906 Sandra Poljšak. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v petek, 22. junija, ob 20.30, na zmedeni excursus etno glasbe - balkanska, klezmer, ruska, argentinska, gospel -»TRIA ETNOPLOČ«, ki ga sestavljajo harmonikar Aleksander Ipavec, saksofonist Piero Purini (Purič) in trobentač Matej Špacapan. Ob »ploču« bo skočilo tudi nekaj na mizo. Rezervacije do 19. junija na tel. št.: 040633513 ali na 349-6182258. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da TRST bosta v torek, 19., in v torek, 26. junija, redni pevski vaji. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ v tržaški pokrajini vabi na srečanje o skupni lastnini »Agrarna skupnosti v Italiji in Sloveniji« v sredo, 20. junija, ob 20. uri v vaškem domu Vrhpolje pri Kozini. Na večeru bosta spregovorila Bruno Ferluga, predsednik Agrarne skupnosti Vrhpolje in Silvester Metlika, odgovoren za stike v Sloveniji. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Ker so še razpoložljiva mesta se vpisovanje nadaljuje do 20. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. SKD IGO GRUDEN obvešča, da je likovna razstava »OAXACA - Ekspresije mehiške krajine« Gerarda De la Barrera odprta do 20. junija s sledečim urnikom: petek in sobota od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! KMEČKA ZVEZA sporoča, da 21. junija zapade rok za predstavitev prošenj za odškodnino po lanskoletni suši, ki jo je Odborništvo za kmetijstvo priznalo za obdobje 7. junij - 3. avgust 2006. Za tržaško pokrajino je bila priznana samo škoda na travnikih in sicer 26,23% povprečne letne proizvodnje. Kdor pa je utrpel več kot 20% škodo tudi na ostalih kolturah, lahko vseeno zaprosi za prispevek, le da bo moral utrpeno škodo dokazovati z ustrezno dokumentacijo. Pozivamo vse, ki jim je lanskoletna suša povzročila vsaj 20% škode, in bi zaprosili za odškodnino, da se čimprej zgla-sijo v naših uradih. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. SKLAD MITJA ČUK prireja v sodelovanju z vaškimi društvi na openskem Pikelcu kres za god sv. Ivana v soboto, 23. junija. Kdor ima na razpolago les, naj nam sporoči v jutranjih urah po tel. 040-212289. SLOVENSKI KLUB sklicuje v ponedeljek, 24. junija 2007, izredni občni zbor, na katerem bodo člani preučili možnost včlanitve v nastajajoči Di-stretto culturale. Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Vabljeni. V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, odprli razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007: tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORA-TORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040211113 ali na št. 335-8186940. SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA - obveščamo, da bosta pilates in vadba za hrbtenico v juniju ob torkih in četrtkih z običajnim urnikom. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 320-4511592. SKLAD MITJA ČUK zbira za poletno središče volno, blago in otroške namizne igre. Kdor ima na razpolago ta material, naj nam sporoči v jutranjih urah na tel. št. 040-212289. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Kati-nara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Ka-tinara. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine HYPERLINK »http://www.comune.dui-no-aurisina.ts.it« www.comune.dui-no-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brez- Petek, 15. junija 2007 plačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za socialno službo organizirata od 3. do 10. septembra 2007 letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 18. junija do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: v ponedeljek, 18.6. in v sredo 20.6. od 8.30 do 11.00 in od 14.30 do 16.30 v torek 19.6. od 8.30 do 11.00 ostale dneve ob urnikih za stranke: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30 četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNICO/2007 ali CUD/2007; kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija! ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Ju-lijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kultur-no-gospodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Predprodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovan-je v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. Prispevki V spomin na strica Nestija Pertota daruje nečakinja Lidja 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob smrti dragega strica Nestija darujeta Silvia in Nataša 40,00 evrov za TPK Sirena. V spomin na Draga Bukavca darujeta Sergio Antoni in Nella Paoletti 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Draga Bukavca daruje Elvira z družino 20,00 evrov za SKD Primorec, 20,00 evrov za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Popravek: V spomin na očeta Vladisla-va (Ladka) Sturmana daruje sin Fabio z družino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob prerani izgubi nadzornika Agrarne skupnosti Danila Starca izreka občuteno sožalje vsem v družini Agrarna skupnost jusov in srenj v tržaški pokrajini media stran pripravila oglaševalska agencija j Tmedia www.tmedia.it Vrtnarstvo za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Trajnice imajo zelo raznolike lastnosti Pravimo, da za vsak vrtni kotiček najdemo primerno trajnico, čeprav so rastni pogoji v posameznih delih vrta lahko zelo različni. Od stoječe vode, močvirnih do normalnih tal pa do izjemno plitkih in sušnih. Nekje ves dan pripeka sonce, druge še normalne difuzne dnevne svetlobe primanjkuje. Trajnic je tako veliko in tako različne so si med seboj, da med njimi resnično lahko najdemo tudi taksne z lastnostmi, ki včasih izzovejo pravo osuplost in začudenje. Vsaj med ne-poznavalci čudovitega sveta trajnic. Ce si pobliže ogledamo nekatere lastnosti trajnic, bomo kasneje laže razumeli njihovo vsestransko uporabnost. Ta je seveda odvisna od naših želja in potreb, predvsem pa od lastnosti posameznih trajnic, ki so včasih močno omejene in nespremenljive, včasih pa tako prilagodljive in spreminjajoče se, da nas prav začudijo. Med najvažnejše lastnosti vsekakor sodi odnos trajnice do sončnega obsevanja. Nekatere so prilagojene na življenje na polnem soncu, druge v globoki senci. Mnoge prenašajo tudi rastne pogoje, ki so nekje vmes, torej polsenco, ko je rastišče obsijano s soncem le del dneva. Marsikatera pa prav dobro uspeva tako v enem, kot v ? L ifc -J' r ^ '' - 'V- ^ -5 m m v is. ^ , JBk&t* Lokvanji rastejo v vodi in so torej vodne trajnice. drugem ekstremu. Taksnim pravimo, da so kozmopolitske. Globina tal je zahteva, ki je vezana na globino korenin, ki jih rastlina razvije. Nekatere trajnice prav dobro uspevajo v plitvih tleh, saj glavnino korenin razvijejo skoraj tik pod povr?ino. Druge zahtevajo globoka tla, da lahko korenine razvijejo v globino. Prehranjenost tal je karakteristika rastišča, ki definira uspevanje ali neu-spevanje mnogih trajnic. Nekatere sodijo med požrešneže, ki potrebujejo za svoj razvoj in cvetenje veliko hranilnih snovi, druge nasprotno, ohranijo lepo rast in cvetenje, če je zemlja skromno prehranjena. V takšni tudi preživijo dalj časa. Tipičen primer take trajnice je naša alpska planika (Leontopodium alpinum). Tiste, ki so bile vzgojene v dobro pognojenem šotnem substratu sicer bogato zacvetijo, po cvetenju pa največkrat kar odmrjejo. Tudi na vrtu ne marajo vedno dovolj vlažne in hranilne zemlje. V pusti in peščeni zemlji živijo dlje in njihovi cvetovi so bolj podobni tistim v naravi. Prav nasprotne lastnosti pa imajo n.pr orlice, ki bodo dalj časa živele in bolj bujno rasle in cvetele v dovolj vlažni in hranilni prsti. Zahteve po vlažnost tal so ena izmed pomembnih lastnosti posameznih trajnic. Nekatere uspevajo skoraj brez vode. Spomnimo se samo netreskov in homulic. Druge plavajo v vodi, re- cimo lokvanji. V močvirnih pogojih uspeva lepo število trajnic. Se največ pa je takih, ki imajo rade normalna vrtna tla, se pravi taka, ki v njih voda ne zastaja, se pa nikoli ne izsušijo. Nekatere trajnice so zelo krhke in že močnejši dotik roke povzroči lomljenje stebel in listov, kaj šele močnejši pih vetra. Druge so čvrste in jih zlepa nič ne poškoduje. Te lastnosti so pomembne, ko izbiramo trajnice za vetrovne lege. Tiste med čvrstimi, ki imajo poleglo in pritlehno rast, sodijo tudi med tako imenovane pohodne trajnice. Tiste torej, po katerih lahko tudi hodimo in z njimi zasa-jamo fuge v tlakovcih ali z njimi oblikujemo nadomestno trato. Nekatere trajnice imajo cvetove, ki so zelo obstojni tudi če jih odrežemo. Za takšne pravimo, da so uporabne tudi kot rezano cvetje. Marsikatero med njimi je možno tudi posušiti in uporabiti za suhe šopke. Nekatere trajnice lepo dišijo, ali njih cvetje ali listje ali pa celo oboje. Nekatere so tudi užitne, druge so morda strupene. Nekatere so zanimive za obiskovalce čebele in čmrlje ali morda metulje. Nekatere gredo v slast polžem, kar sicer ni lastnost, ki bi bila zaželjena, potrebno pa jo je vsekakor upoštevati. Nekatere trajnice imajo trnje: nikakor pa to ni la- VIVAIO ORLANDO Pestra izbira čebulic, semen In sadik za parke in vrtove, rastlin za dom in balkone SADNA DREVESA * KAKTUSI DARILNI ARANŽMAJI PESTER IZBOR TQ$KAN$KE TERAKOTE stnost, zaradi katere bi se bilo nujno tem lepoticam odpovedati. Nekatere trajnice cvetijo dalj časa, ali vsaj pocvitajo. Druge cvetijo le kaka dva tedna ali morda kak mesec. Mnogi jim to tako zelo zamerijo, da jih kar črtajo s seznama svojih priljubljenih rastlin. Jaz običajno takšne 'zahtevneže', ki bi radi, da trajnice cvetijo kar neprekinjeno skozi večji del leta in ob tem še ne zahtevajo nobene posebne nege, pa še poceni naj bi bile, povprašam: koliko časa pa cvetijo tulipani, ki jim nihče ne oporeka priljubljenosti? Sicer pa, če nekdo želi na istem mestu stalno neoporečno cvetenje, naj to doseže s stalnim menjavanjem enoletnic in trpežnih v loncu vzgojenih okrasnih rastlin. Cas cvetenja trajnic je pač določen že v genski zasnovi in je odvisen od zunanjih temperatur in dolžine dneva. Z modernimi tehnologijami sicer tudi nekatere trajnice lahko silimo k cvetenju v času, ki ni zanje normalen. Takšnim trajnicam rečemo, da so primerne tudi za siljenje in pri njih v rastlinjakih s pomočjo raznih tehnik dosežemo cvetenje, kadar pač želimo. Ampak to niso več prave trajnice. Po cvetenju težko preživijo v normalnih vrtnih pogojih in jih pač uporabljamo kot šopke, ne pa kot trajnice. Spet smo pri tako imenovanih modernih vrtnarskih tehnologijah, ki omogočajo marsikaj, naravo marsikdaj prelisičijo, vendar so uspehi le začasni in občasni. Trajno se narave pač ne da prelisičiti. Zato le čimbolj naravna vzgoja trajnic zagotavlja njihovo dolgo življenje in njihovo dobro rast in cvetenje v zunanjih vrtnih pogojih. Trpežne so pač le tiste trajnice, ki jim omogočimo v vrtu rast v pogojih, ki so jim pisani na kožo, ali dani z geni, kakor že hočete. Jožica Golob-Klančič Državna cesta 14, le 500 m po mostu na Soči * Papariano d i Fiumicelk) {UD), Tel in faks 0431 9&865B - Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih / KULTURA Petek, 15. junija 2007 13 MAVHINJE - Začenja se sedmi festival zamejskega amaterskega gledališča Nadaljuje se uspešna zgodba zastavljena pred štirinajstimi leti Pregled najnovejših produkcij amaterskih odrov organizira v prvi osebi društvo Cerovlje Mavhinje Mavhinje bodo v prihodnjih treh tednih postale mala prestolnica amaterske dramske stvarnosti. Vas se bo že sedmič v štirinajstih letih spremenila v prijazen oder pod zvezdnatim nebom, na katerem se bodo zvstile najnovejše produkcije domala vseh amaterskih dramskih skupin, ki delujejo v zamejskem prostoru. Reflektorji letošnje izvedbe se bodo prvič prižgali nocoj ob 20.30. Odgovornostfestivala nosi društvo Cerovlje Mavhinje, s katerim sodelujejo Zveza slovenskih kulturnih društev, tržaška pokrajina, devinsko-nabrežinska občina, Slovenska prosveta, Primorski dnevnik, RAI in Zadružna kraška banka. Organizacijski odbor si je na enem od zadnjih delovnih srečanj odtrgal nekaj časa, da bi nam predstavil značilnostifestivala. Z nami so se pogovarjali predsednik Paolo Antonič, Katja Antonič, Nataša Križmančič in Maja Lapornik. Po štirinajstih letih in sedmih izvedbah mavhinjski festival lahko zanesljivo meri pulz zamejski amaterski dramski stvarnosti. Kako se v letih spreminja domače prizorišče in odnos do tega dogodka? Po šestih izvedbah smo opazili, da se je nivo predstav gotovo zvišal. Na področju odziva je treba priznati, da prisotnost skupin niha: društva, ki imajo že dolgoletno dramsko tradicijo, so najbolj vztrajna, tisti ansambli, ki so nastali samo ob priliki festivala pa so v glavnem prenehali z delovanjem (na primer Mala tržaška kabaretna banda, ki je prijetno presenetila publiko, Metronom...). Pojavile pa so se nove, mladinske in šolske skupine. Publika je vedno steber naše pobude. Gledalci, ki polnošte-vilno obiskujejo Mavhinje, nagrajujejo organizatorje in nastopajoče. Festival je obenem način za ovrednotenje teh krajev, saj so Mavhinje in naše društvo znani tudi po tej pobudi. Kdaj in v katerih prostorih se bo odvijal letošnji festival? Festival bo potekal vsak konec tedna do 1. julija, ko bo na vrsti nagrajevanje in zaključni večer, ki ga bo vodil gost Boris Kopitar. Domače prizorišče se je v teh letih spremenilo; odre smo skušali čim bolj posodobiti, poskrbeti za boj udobno zakulisje, a tudi za boljše stole za publiko. Igralci imajo na razpolago šotor in sobo za preo-blačenje in vsaka skupina ima svoj prostor. Poleg skupin iz Tržaškega in Goriškega bodo tudi letos gostovali predstavniki drugih slovenskih manjšin. Gostovali bodo ansambli iz Madžarske, Avstrije in Benečije. Na tekmovalnem programu imamo porabsko gledališko družino Nidrik-Indrik z igro »Male bojne« (Majhne vojne), prvič na festivalu gledališko skupino Zveze Slovencev DOŠ Gornji Senik z mladinsko igro »Starišov djilejš« (Roditeljski sestanek) in mladinsko gledališko skupino Bilčovske Frajle z igro »Skrivnost iz šolskega veceja« ter zveste sooblikovalce festivala, člane Beneškega gledališča, z igro »Poletje gre h koncu«. Žal letos ne bodo sodelovali hrvaški Slovenci z Reke, ker niso imeli novih predstav v repertoarju. Vreme je vedno velika skrb za organizatorje vsake prireditve na prostem. Kako boste kljubovali spremenljivemu vremenu? Kot vsako leto bo tudi tokrat na razpolago pokriti šotor na dvorišču, novost pa je pokriti oder tudi na trgu. 29.junija bo na sporedu tudi posvet o gledališkem udejstvovanju mladih. Prirejanje festivala v Mavhinjah je gotovo pripomoglo k rasti gledališke dejavnosti v zamejstvu, tudi med mladimi. Letos nas je presenetilo število vpisanih skupin v mladinski kategoriji (sedem skupin!), saj smo v prejšnji izvedbi imeli na programu samo tri ansamble v tej kategoriji. Rojevajo se nove dramske skupine, tudi v šolskem okviru (srednja šola Kosovel z Opčin, osnovna šola Šempolaj v sodelovanju z vrtcem Šempo-laj in Mavhinje). Prav zaradi pomena tega festivala smo že pred leti priredili v tem sklopu še posvet. Izkušnja je bila zelo pozitivna, zato se nam je zdelo primerno, da se po nekaj letih spet vprašamo, kako je z našim amaterskim delovanjem, predvsem na področju mladinskega udejstvovanja. Veliko naših društev ima aktivno dramsko skupino in vsi se soočajo z istimi vprašanji. Težave nastajajo predvsem z razpoložljivostjo strokovno podkovanih mentorjev in z iskanjem primernih tekstov. Mladi so letos dobili svojo šolo v okviru Slovenskega stalnega gledališča in je prav, da opozorimo vsa naša društva na pomen izobraževanja in sodelovanja. Kakšna je vloga mavhinjskega festivala? Imate morda v načrtu posodobitev vsebinske strukture? Vloga festivala je v prvi vrsti širjenje amaterskega gledališča. Veliko predstav nastaja prav za to priliko. Seveda skušamo izboljšati zasnovo festivala, z upoštevanjem potreb in narave sodelujočih skupin. Letos smo na primer uvedli novo nagrado za najboljši jezik (narečje in knjižni jezik), bodisi v kategoriji odraslih kot v mladinski kategoriji. Program bo tudi letos obogatila stranska pobuda razstav domačih ustvarjalcev... Na voljo bodo tri razstave: Andrej ŠTANJEL - Stoletnica rojstva Osrednja slovesnost v spomin na Spacala Danes bo v Štanjelu osrednja slovesnost in otvoritev razstave grafik v počastitev 100-letnice rojstva umetnika Lojzeta Spacala. Prireditev bo uvedel dogodek ki ga prireja Založništvo tržaškega tiska ob izidu najnovejše knjige Nočni cvet, spomini na očeta Boruta Spacala. Knjiga, ki je izšla tudi v italijanščini (Un fiore nella notte) je osebno pričevanje o življenju velikega umetnika, tako kot so ga doživljali v družinskem krogu. Ob 18.00 bo sugestivno okolje grajskega dvorišča v Štanjelu ponudilo scenografijo za krajši sprehod skozi utrinke iz življenja Lojzeta Spacala. Odlomke iz knjige Nočni cvet bo bral Anton Petj e, na saksofonu pa ga bo s prosto improvizacijo spremljal Tomaž Nedoh. Prisoten bo tudi avtor knjige, Borut Spacal. Na osrednji slovesnosti, ki se bo pričela ob 19.00, bodo slavnostni govorniki župan občine Komen Uroš Slamič, podtajnik v italijanski vladi Miloš Budin in veleposlanik Drago Mirošič, razstavo pa bo predstavil slikar Franko Vecchiet. Ob tej priložnosti bodo tudi razglasili imena zmagovalcev natečaja Hommage Spacalu, ki ga je priredilo društvo Kons. Razpoznavni znak vse bolj priljubljenega festivala Mervic bo razstavljal kamnite izdelke, Franka Skerk se bo predstavila kot strokovnjakinja za vezenine in kvačkanje, Martina Briščak pa za klekljanje in vezenje. Kaj nas čaka na nocojšnji otvoritvi festivala? Pozdravu pokroviteljev, sodelavcev in predstavnikov društva bosta sledila nastop moškega pevskega zbora Fantje izpod grma- de pod vodstvom Iva Kralja in plesne skupine MOSP-a s koreografijo Raffaelle Petronio. Ob 21.uri bo že na sporedu prva igra, in sicer Kratki stik v izvedbi članov SKD Slavec. Rossana Paliaga zamejski festival amaterskih dramskih ♦ skupin koledar predstav PETEK, 15. junija 2007 20.30 - otvoritev festivala; 21.00 - SKD SLAVEC: Kratki stik. SOBOTA, 16. junija 2007 20.30 - SREDNJA ŠOLA S. KOSOVEL OPČINE: Tajno društvo PGC; 22.00 - SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Gledališka skupina SSK: Male dame. NEDELJA, 17. junija 2007 20.30 - OPZ LADJICA - Lutkarji iz Devina in okolice: O belem mucu, kije bil čisto črn; 21.15 - PD ŠTANDREŽ - Dramski odsek: Balkanskišpijon. PETEK, 22. junija 2007 19.45 -COŠ.S. GRUDNA, VRTEC MAVHINJE IN ŠEMPOLAJ - Oš. S. Grudna: Žabji kralj; 20.15 - ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - Porabska gledališka družina Nidrik-Indrik ZS: Male bojne/majhne vojne; 21.15 - SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA - Mladinska skupina slovenskega dramskega društva Jaka Štoka: Večerja s pismom. SOBOTA, 23. junija 2007 20.00 - PD SLOVENEC - Otroška dramska skupina P.D. Slovenec: Pika Nogavička; 21.15 - SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »BILKA« IZ BILČOVSA (Avstrija) - Mladinska gledališka skupina »Bilčovske Frajle«: Skrivnost iz šolskega veceja. NEDELJA, 24. junija 2007 19.00 - VZS MITJA ČUK - Barvana Klapa: Princeska in dobri velikan; 20.30 - SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA - Otroška skupina slovenskega dramskega društva Jaka Štoka: Narobe stvari v mestu Petpedi; 21.30 - BENEŠKO GLEDALIŠČE - Poletje gre h koncu. ČETRTEK, 28. junija 2007 20.30- FINŽGARJEV DOM -Tamara Petaros:Torta za mamo; 21.00 - KD ROVTE KOLONKOVEC - Dramska skupina Rovte-Kolonkovec: Srčni mrk. PETEK, 29. junija 2007 18.30 - POSVET O GLEDALIŠČU; 20.30 - ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - Seniški gledališčniki Doš Zveze Slovencev: Stanišov Djilejš/roditeljski sestanek; 21.00 - RADIJSKI ODER - Slovenski oder: Pika Nogavička. SOBOTA, 30. junija 2007 21.00 - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM TRUBAR-GREGORČIČ - Nimamo časa: Nevidni Leonard. NEDELJA, 1. julija 2007 21.00 -ZAKLJUČNI VEČER. 1 4 Četrtek, 341. junija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Včeraj na pokrajini posvet v okviru projekta za zaščito čezmejnih delavcev S promocijo mobilnosti proti delu na črno V FJKzaposlenih 10.000 slovenskih državljanov, a samo tisočjih Ima redno delovno razmerje TRŽIČ - Slabost Smrt v avtu Potem ko je včeraj pod večer s svojim avtomobilom znamke fiat 500 prečkal križišče med ulicami Duca d'Aosta, Oberdan in Roma v Tržiču, ga je obšla slabost, zaradi katere je izgubil nadzor nad vozilom in z nizko hitrostjo trčil v avtomobile, parkirane ob robu cestišča. Mimoidoči avtomobilisti in lastniki bližnjih trgovin so takoj poklicali na pomoč, saj so kmalu razumeli, da ni šlo zgolj za prometno nesrečo. Ko so le nekaj minut zatem na kraju nesreče posredovali tržiški policisti in osebje službe 118, je bil moški, star približno šestdeset let, že mrtev. Skoraj štirideset minut so ga skušali oživiti, vendar so bila vsa naprezanja zaman. Identitete moškega niso posredovali, po vsej verjetnosti pa mu j e bila usodna srčna kap. Truplo moškega so prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer naj bi v prihodnjih dneh na njem opravili obdukcijo, ki bo pojasnila vzrok smrti. S projektom za spodbujanje delovne mobilnosti Promo si dežela Furlani-ja-Julijska krajina in zavod republike Slovenije za zaposlovanje prizadevata za zaščito čezmejnih delavcev. »Okrog tisoč italijanskih državljanov je zaposlenih v Sloveniji, od koder se v našo deželo vsak dan vozi približno 10.000 delavcev. Z rednim delovnim razmerjem je zaposlenih le kakih tisoč slovenskih državljanov, vsi ostali pa delajo na črno, kar pomeni, da ne bodo imeli zagotovljenih pokojnin. Gre za velik socialni problem, ki ga moramo rešiti skupaj,« je poudaril pokrajinski odbornik za delo Marino Visin-tin na posvetu v okviru projekta Promo, ki je potekal včeraj v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Po Visintinovih besedah je glavni cilj projekta informiranje in spodbujanje delovne mobilnosti med Slovenijo in Italijo. Ob tem projekt predvideva dolgoročno povečanje povezav med povpraševanjem in ponudbo na obeh straneh meje, večjo preglednost dogajanj na trgu dela, učinkovitejšo zaščito delavcev, hkrati pa tudi uveljavljanje aktivne politike čezmejnega trga dela. Včerajšnjega srečanja so se udeležili predstavniki uradov za zaposlovanje iz naše dežele ter iz Kopra in Nove Gorice, sodelovanje pristojnih ustanov z obeh strani meje je namreč po Visinti-novem mnenju pomembno sredstvo v boju proti delu na črno. Odbornik je pri Marino Visintin BUMBACA tem opozoril, da slovenski in italijanski uradi poslujejo precej drugačno, zaradi tega pa si v okviru projekta Promo prizadevajo za snovanje skupne mreže storitev za čezmejno zaposlovanje. »V Sloveniji podjetja morajo po zakonu sporočiti uradom za zaposlovanje, da imajo prosta delovna mesta; pri nas se to ne dogaja, zato pa se morajo uslužbenci naših središč za zaposlovanje postaviti v stik s podjetji in družbami ter na ta način ugotoviti, ali potrebujejo kakega delavca. V okviru projekta Promo si prizadevamo, da bi slovenski državljani v svojih uradih dobili tudi ponudbe za delo v Italiji, ki jih zbirajo naša središča za zaposlovanje. Z izmenjavo ponudb in informacij med uradi za zaposlovanje bi vedeli, koliko delavcev vsak dan prečka mejo, sploh pa bi bili gotovi, da niso zaposleni na črno,« je pojasnil Visintin. Posvet je vodil koordinator projekta za FJK Sergio Battisti, prisotna pa je Včerajšnji posvet na goriški pokrajini BUMBACA bila tudi Dorotea Verša z zavoda RS za zaposlovanje, sicer vodja projekta na slovenski strani meje. V okviru projekta bodo po Battistijevih besedah oblikovali dvojezični tematski spletni portal, ki bo omogočal sodobne in napredne storitve za delodajalce in iskalce zaposlitve na čezmejnem območju. Ob tem bodo zbrali in analizirali podatke o stanju in dogajanju na trgu dela ter oblikovali mreže storitev za čezmejno zaposlitveno svetovanje. Projekt Promo se je pričel spomladi 2006, zaključil pa se bo konec le toš nje ga le ta. Podatke o številu slovenskih državljanov, zaposlenih v Italiji, je na včerajšnjem posvetu posredovala tržaška raziskovalka Maja Mezgec. Po njenih besedah je bilo lani v FJK registriranih 1.050 delovnih pogodb s slovenskimi državljani (693 moških In 357 žensk), koliko j e bilo v resnici slovenskih delavcev, pa je zelo težko ugibati. »Leta 2005 so slovenskim državljanom izdali 4.121 dovoljenj za bivanje, 2.782 jih je bilo deležnih javne zdravstvene oskrbe, 1.142 pa jih je imelo stalno bivališče v Italiji,« je povedala Maja Mezgec. Na deželi ocenjujejo, da v Furlaniji-Julijski krajini je od 8.000 do 10.000 čezmejnih delavcev, v veliki meri slovenskih državljanov, od le-teh pa jih je po podatkih odbornika Vi-sintina približno 5.000 zaposlenih v goriški pokrajini, 5.000 pa na Tržaškem. Danjel Radetič SOLSKI SINDIKAT Že dve leti brez doklade Zaskrbljenost zaradi zamud v postopku za gradnjo novega slovenskega šolskega centra v Romjanu je izrazil Joško Prinčič, goriški tajnik Sindikata slovenske šole. »Vsak upravni postopek ima zapadlost. To pomeni, da tvegamo izgubiti centru namenjeni denar,« opozarja in med vprašanji, ki so na stežaj odprta, navaja tudi poslopje osnovne šole na Plešivem. Kljub nekaterim znakom zanimanja iz prejšnjih let, premikov ni bilo. Stališče občine bo moral sedaj pojasniti novi krminski župan Luciano Patat. Na vrhu žgočih tem je osebje. Tudi na Goriškem so slovenske višje srednje šole utrpele krčenje osebja, poudarja Prinčič in dodaja: »V prihodnjem šolskem letu bo pedagoški licej prikrajšan za eno katedro, saj se je upokojil profesor zgodovine umetnosti in tehničnega risanja, Hijacint Iussa. Sicer ga bodo namestili, a bo katedra ukinjena. Eno mesto smo izgubili med pomožnim tajniškim osebjem na višješolskem zavodu Cankar, enega pa pridobili na Večstopenjski šoli Doberdob. Odprto ostaja vprašanje pomožnega osebja oz. postrežni-kov, ki so nezadostni predvsem na šolah Cankar, Vega in Zois ter v vrtcih z eno sekcijo, kjer en sam človek ne utegne pokrivati celotnega urnika. Lahko le upamo, da bo prišlo do poravnave med poletnim preverjanjem dejanskega osebja.« Problem je tudi dejstvo, da učitelji osnovnih šol že dve leti ne prejemajo doklade za dvojezičnost, ki je predvidena po kolektivni delovni pogodbi. »Deželni šolski urad dodeljuje denar vsemu drugemu razen fondu za doklado, kar je groba kršitev delovne pogodbe. Problem bi lahko rešili, če bi prišlo do ločenega seznama osebja (t.i. kontingenta),« pravi Prinčič, njegovim besedam pa pritrjuje doberdobska ravnateljica Sonja Klanj-šček: »Že dve leti nam država ne izplačuje tega, kar nam po pogodbi pripada. Ni ne nakazil ne denarja, zato med učitelji naraščata zaskrbljenost in protest. O tem sem obvestila računski urad na deželi, ki mi je odgovoril, da denarja enostavno ni.« GORICA - Devetag na ogledu Nadškofijski muzej med prioritetami Občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag je včeraj obiskal poslopje na vogalu med korzom Verdi in ulico Santa Chiara, ki je bilo urejeno za nadškofijski muzej. Kot znano, načrt, ki se je začel izvajati ravno v času Devetagovega odborništva pod Valentijevo upravo, ni bil izpeljan do konca. »Odprtje muzeja bomo vključili med prioritete,« je napovedal odbornik, ki gaje med ogledom obnovljenih, a nikdar izrabljenih prostorov, spremljala občinska arhitektinja Monica Kogoj. »Pet let ni bilo zanimanja za muzej, kije obvisel zaradi proceduralnih zapletov. Podjetje, ki si je svojčas prisodilo dela, ni bilo sposobno dokončati posega, zaradi česar stavba ni prejela dovoljenja za uporabo. Razpisali bomo dve ali tri manjši javni dražbi za dodelitev manjkajočih del. Predvidevam, da bo birokratski postopek s pripravo potrebne dokumentacije trajal približno eno leto, nakar bo stekla operativna faza,« je še povedal Devetag in opozoril, da denar ni problem, saj je bil muzeju dodeljen tudi prispevek iz fonda Jubileja leta 2000. Po njegovem prepričanju ima zgradba izreden potencial, saj stoji na središčni ulici, muzej z oglejskim in terezijanskim zakladom, ki je v lasti nadškofije, pa bi zasedal le dve od štirih nadstropij (vsako ima 400 kv. metrov). Podstrešno nadstropje bo namenjeno posvetom in podobnemu, pritlični prostori pa začasnim razstavam in dogodkom. »Muzej bomo uresničili tudi v vidiku turističnih objektov, ki jih načrtujejo na Novogo-riškem. Del turistov želimo privabiti tudi k nam, zato pa moramo staviti na zaklade naše preteklosti in tradicije,« je poudaril Devetag in napovedal, da se bo dogovarjal s pokrajino in nadškofijo, stike pa namerava navezati tudi z Novo Gorico in Ljubljano. GORICA-DOBERDOB - Izidi slovenskih srednješolcev in potek »male mature« Dokazujejo zrelost Rezultate bodo objavili predvidoma 20. junija v Doberdobu, 28. junija pa na goriški šoli Trinko Šolsko leto je mimo. Za večino učencev in dijakov se je začel čas sprostitve. Kar so čez leto sejali, pa je povzeto v učnih uspehih, ki so jih včeraj objavili na nižjih srednjih šolah v Gorici in Doberdobu. V šolskih klopeh posedajo le tretješol-ci, ki bodo morali stopnjo zrelosti dokazati na državnem izpitu. Le-teh je skupno 48 na goriški šoli Ivan Trinko, enajst pa v Doberdobu, kjer pisne naloge že potekajo. V sredo so se spopadli s slovenščino, včeraj z italijanščino, danes pa z matematiko; jutri jih čaka angleški jezik in, za konec pisnih preizkušenj, še nemščina v ponedeljek. Ustni izpiti se bodo zanje začeli v torek, 19. junija, že dan kasneje pa naj bi bili znani izidi. Na šoli Trinko se zrelostni izpit začenja danes s slovensko nalogo; jutri bo na vrsti italijanščina, v ponedeljek matematika, v torek angleščina, v sredo pa še nemščina. V četrtek, 21. junija, bo tudi zanje nastopil čas ustnega preverjanja znanja, rezultate pa bodo razobesili 28. junija ob 9. uri. Naj še navedemo, da sta si - tako kot lani -ravnateljici izmenjali šoli: Elizabeta Kovic predseduje ocenjevalni komisiji v Doberdobu, Sonja Klanjšček, doberdobska ravnateljica, pa goriški komisiji. V nadaljevanju objavljamo izide dijakov pr- vih in drugih razredov. Nižja srednja šola Ivan Trinko 1.A Apelete Yao Julien Agbetiafa, Luka Cat-telani, Peter Cej, Anthea Custrin, Lara Feri, Jan Guštin, Gioia Innocenti, Luka Kovic, Tamara Lupin, Ivan Maniacco, Enrico Marega, Marco Ma-rega, Edoardo Mattiussi, Jan Mauri, Martin Novak, Karol Paulin, Alice Pecorari, Denis Robaz-za, Nikolas Semolič, Caterina Tanzariello, Lara Turri, Jason Visintin; dva dijaka nista izdelala; 1.B Marco Berte, Gaja Braini, Mak Cattelani, Valentina Cijan, Deborah Croselli, Sara Devetak, Peter Grudina, Mateja Jarc, Jasna Leban, Giulia Marassi, Veronica Marcosig, Luca Markovic, Izaija Nanut, David Ožbot, Micaela Passon, Jan Paulin, Martin Pipan, David Raida, Ana Raum, Peter Vogric, Tomaso Matija Winkler, Matija Zorzut; dva dijaka nista izdelala; 2.A Aleksija Antonič, Marta Carlesso, Elisabetta Castellan, Mattia Dovier, Lu-ca Fiorelli, Daniel Hlede, Dragana Lukič, Debora Marson, Andrea Montrone, Simone Peressini, Mateja Petejan, Ivan Rustja, Leonardo Sca-ringella, Denis Skerk, Gabriele Terčič, Nicola Tom-sic, Marco Ventin, Lorenzo Vizin, Kevin Zuttio-ni, Mickey Zuttioni; 2.B David Abrami, Diana Ber- te, Sara Cossutta, Federico De Naccini, Amra Diz-darevik, Dean Gabrielcig, Monica Marusič, Ga-ia Mauri, Tadej Pahor, Tina Paljk, Erik Raida, Gaja Tomsič, Francesco Vitale, Matej Zavadlav, Car-lotta Zitter; dva dijaka nista izdelala; 3.A vseh 24 dijakov je bilo pripuščenih k državnemu izpitu; 3.B vseh 24 dijakov je bilo pripuščenih k državnemu izpitu. Nižja srednja šola v Doberdobu 1.A Leo Cernic, Natasha Cian, Martina Fur-lan, Caterina Lamesta, Francesca Minetto, Petra Mosetti, Albert Paoli, Alessia Pinna, Gabriele Por-cedda, Leonardo Vuch; 1.B Erika Bidini, Lorenzo Bisiach, Alberto Bogaro, Veronica Comar, Christopher Debianchi, Lara Devetak, Mihaela De-vetak, Jessica Frandolic, Petra Lapanja, Marta Pie-ri, Veronika Terpin; 2.A Silvia Baglieri, Michele Bandel, Beatrice Bonato, Manuel Comar, Amee-na Corrado, Nika Cotic, Jana Croselli, Devid De Simone, Marta Donnini, Samuel Furlan, Brigita Gergolet, Shimen Gergolet, Jasmin Laurencic, Mihael Lavrencic, Mirko Marusic, Lenka Pavletic, Marco Peric, Tamara Podversic, Erik Sivec, Matjaž Ulian; 1 dijak ni izdelal; 3.A vseh 11 dijakov je bilo pripuščenih k državnemu izpitu. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 15. junija 2007 15 NOVA GORICA - V bližini policijske uprave odprli novi sedež dnevnega centra Zasvojeni z drogami dobili kontejnersko zavetišče Stari so od petindvajset let dalje, večina je moških, žensk je trideset odstotkov Vhod v novogoriški dnevni center za odvisnike od drog FOTO S. J. Od konca meseca maja je dnevni center za odvisnike od prepovedanih drog v Novi Gorici, ki je od odprtja septembra lani deloval v prostorih železniške postaje, preseljen na novo lokacijo, in sicer v kontejnerje ob novogoriški policijski upravi. Občina je objekt uresničila, potem ko so se številni prebivalci pritoževali nad brezdomci in odvisniki, ki so se zbirali na različnih lokacijah v mestu in občasno povzročali hrup, razgrajali, se drogirali in preprodajali mamilo. V malo kontejnersko naselje, kjer zasvojence sprejemajo kot doma in brez predsodkov, je občina vložila 187.500 evrov. V dobrem mesecu nova lokacija še ni dosegla števila dnevnih obiskovalcev, kot jih je premogla železniška postaja, vendar zaposlena v centru pričakujeta, da se bo to kmalu zgodilo. Vsakodnevno se z odvisniki v centru ukvarjata socialna pedagoginja Meta Rutar in teolog Matjaž Strnad. Namen centra je uporabnikom prepovedanih drog ponuditi primeren prostor, kjer se lahko zadržujejo, si operejo obleko, se umijejo in si skuhajo topel obrok. Najraje se - po besedah Mete Rutar - zadržujejo v skupinski sobi, kjer lahko gledajo televizijo ali uporabljajo računalnik. V kratkem jim bodo omogočili tudi dostop do interneta, ki je po mnenju Rutarjeve pomemben, saj nudi stik z zunanjim svetom, česar so oskrbovane osebe še posebej potrebne. Po drugi strani novogoriški dnevni center omogoča vsaj delni nadzor nad uporabniki prepovedanih drog. V njem nudijo vse informacije o varnejši uporabi, informacije in navodila o možnostih zdravljenja ter pomoč pri iskanju najbolj učinkovite poti do ozdravitve. Kot sta še povedala sogovornika, v centru izvajajo nizkopražni program, kar pomeni, da vanj lahko pride vsak. Edini pogoj, ki ga postavljajo, je prepoved uživanja mamil in razpečevanja v prostorih centra. »Včasih nam kdo še imena noče zaupati, ker ga je sram in ker se boji, vendar ga ne silimo. Kasneje, ko pridobi zaupanje, to ni več problem,« je povedala Rutarjeva. V največji meri obiskujejo center brezdomci oziroma dolgoletni odvisniki, ki so dom izgubili ali se od njega dokončno odtujili. Stari so od petindvajset let dalje, največ pa jih ima nad trideset let. Večina je moških, žensk je kakšnih trideset odstotkov. Vsi so zasvojenci s heroinom, ki pa ga dopolnjujejo s kokainom, tabletami, alkoholom in zdravili. Šibkost centra je, da je obratovanje omejeno na čas med 7.30 in 15.30, kar je premalo glede na pričakovano pomoč. Potem morajo brezdomci center zapustiti, zavetišče pa so že našli drugje. Eden od obiskovalcev nam je namreč zaupal, da so si bivališče uredili v opuščeni industrijski hali na Prvomajski cesti 35. Tam se dnevno zadržuje okrog deset ljudi, občasno pa se jih nabere tudi do dvajset. Saška Jug Čehi so se vrnili iz brezna Ekipa jamarske reševalne službe je včeraj zgodaj zjutraj uspešno zaključila reševalno akcijo štirih pogrešanih čeških jamarjev, ki so se nepoškodovani vrnili na površje iz Črnelskega brezna na Rom-bonskih podih nad Bovcem. Včeraj okoli 1. ure so slovenski reševalci dobili informacijo, da so se na globini 400 metrov srečali štiričlanska reševalna ekipa in štirje pogrešani češki jamarji. Vzrok zamude pri vrnitvi čeških jamarjev na površino so po besedah vodje reševalne akcije Aleša Stražarja obilne padavine, zaradi katerih je voda zaprla prehod na globini 600 metrov. Jamarji so tako morali počakati, da se je voda umaknila iz sifona. Stražar je pojasnil, da je v reševalni akciji sodelovalo 16 jamarjev iz Tolmina in Postojne. Štirje so šli v jamo, ostali pa so bili v štabu oziroma v pripravljenosti v Bovcu. Reševalna akcija v Črnelskem breznu se je začela v sredo ob 15. uri. Za pogrešane češke jamarje je jamarska reševalna služba izvedela od njihovega prevajalca, ki je v Sloveniji. (sta) O socialnem centru Glede poslopja ob pevmskem mostu se oglašajo predstavniki socialnega centra Clandestino. Po njihovih besedah se od leta 2006 niso srečali z nobenim predstavnikom goriške občine ali pokrajine, zato pa si želijo, da bi krajevni upravitelji prisluhnili tudi njihovemu mnenju. Ob tem opozarjajo, da so projekti za mladinski hostel stari že štiri leta, na smeh pa jim gredo tudi predlogi o odprtju kampa, saj je lani poleti v parku kampiralo dvesto mladih. Predstavniki centra Clandestino opozarjajo, da so na lastne stroške prenovili spodnje prostore stavbe, zato pa hočejo sodelovati pri pripravi načrtov za prenovo poslopja. Ob tem opozarjajo predsednika pokrajine Enrica Ghergetto, naj se sam dogovori z županom Ettorejem Romolijem, če ne namerava upoštevati njihovih predlogov. TRŽIČ - Včeraj na zvezi industrijcev Žarek upanja Družba Ineos naj bi pristala k izredni dopolnilni blagajni Žarek upanja za delavce Ine-osa; včeraj so na goriškem sedežu zveze industrijcev predstavniki angleške družbe, ki namerava zapreti svoj tržiški obrat, pristali k dogovoru - sicer neformalnega značaja - o izredni dopolnilni blagajni. Uradnega dokumenta niso še podpisali, vsekakor pa se bodo strani ponovno srečale v ponedeljek, ko naj bi prišlo do formalizacije včerajšnjega dogovora o dopolnilni blagajni, ki ji bosta zagotovili finančno kritje dežela FJK in minis-tr stvo za de lo. Na včerajšnjem zasedanju so predstavniki dežele vzeli na znanje, da družba Ineos ne namerava pristati k t.i. »menagement buy out-u«, v okviru katerega bi za 20 milijonov evrov prevzeli obrat zaposleni, deželna finančna družba Fri-ulia in razni bančni zavodi. Vodstvo Ine o sa je po tr di lo, da ne na -merava oddati obrata morebitnim konkurentom, zato pa za rešitev tovarne obstajata samo še dve možnosti; za obrat se namreč zanimata kovinarsko podjetje Marce-gaglia in lombardska družba Ca-mozzi, ki proizvaja kurilnike za jedrske elektrarne. GORICA - Jutri o projektu Zemlja prijateljica Kmetje stavijo na čezmejno trženje Štirideset kmetijskih podjetij iz Furlanije-Julijske krajin in Slovenije si prizadeva za neposredno čezmejno trženje kmetijskih pridelkov. Projekt, ki ga finančno podpirata dežela FJK in Evropska unija, so poimenovali »Terra amica« (Zemlja prijateljica), predstavili pa ga bodo jutri ob 9.30 v hotelu Alla Transalpina v Gorici. Vodja projekta je zveza neposrednih obdelovalcev Coldiretti, njen deželni predsednik Dimitrij Žbogar pa bo sodeloval na jutrišnji predstavitvi, na kateri bodo spregovorili tudi direktor deželne zveze Coldiretti Oliviero Della Picca, deželni odbor- nik Franco Iacop, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, direktor kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon, Rolando Manfredini iz državnega vodstva zveze Coldiretti, Mario Gre-gari iz Videmske univerze, Andrea Gregari iz konzorcija Ciase in Srečko Horvat iz kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Prisotna bosta tudi župana Nove Gorice Mirko Brulc in Gorice Ettore Romoli, ki bo prvič obiskal trg pred Severno novogoriš-ko železniško postajo. Jutrišnjo predstavitev bo spremljala tudi degusta-cija tipičnih proizvodov. V Ronkah o hitri železnici Današnje zasedanje občinskega sveta v Ronkah bo posvečeno hitri železnici. O načrtih za peti koridor bosta poročala inženir Mario Goliani iz družbe italijanskih železnic in Ivan Cicconi, ki je hitri železnici posvetil več raziskav in člankov. Menato v palači Coronini V palači Coronini v Gorici bo danes ob 17.30 direktor državne knjižnice Marco Menato spregovoril o dragocenih knjigah iz 14. in 15. stoletja, ki jih hranijo v knjižnici goriškega dvorca. ICI tudi na poštah Danes je zadnji dan za plačilo davka ICI, zato pa bodo v središču Gorice, v Krmi-nu, Ronkah in v središču Tržiča poštni uradi odprti brez premora med 8.30 in 19. uro. GORICA - Predstavili manifest politično-kulturnega gibanja Forum bo združenje Razmišljajo o novem imenu - V občinskem svetu s tremi svetniškimi skupinami ŠTANDREŽ - Peterin o ocenjuje volitve »V rajonskem svetu potrebna enotnost« Iz volilne izkušnje Foruma za Gorico se rojeva novo politično-kulturno združenje, ki si bo prizadevalo za širjenje demokratične participacije občanov. Po besedah Anne Di Gianantonio, novoizvoljene občinske svetnice, Forum potrebuje strukturo, saj ni mogoče pričakovati, da bo temeljil na prostovoljnem delu. Hkrati potrebuje sedež, predvsem pa finančna sredstva, ki mu bodo omogočila redno delovanje. »Ustanoviti moramo združenje, ki bo lahko prosilo javne prispevke,« je poudarila Di Gianantoni-jeva med včerajšnjim zborovanjem v Kulturnem domu, kjer so predstavili politični manifest Foruma. Poleg nje je spregovoril Andrea Bellavite, ki je poudaril, da bo novo združenje odprto vsem občanom in strankam, ne pa le tistim, ki so ga podprli med volilno kampanjo. Bellavite je še pojasnil, da bodo Forum v občinskem svetu zastopale tri svetniške skupine (SKP, Forum za Gorico in Progetto Gorizia), ki bodo tvorno sodelovale, sicer pa bodo povsem avtonomne. Na shodu so razpravljali tudi o imenu združenja, ki bo nastalo iz Foruma; med predlogi je naziv Agora. Anna Di Gianantonio in Andrea Bellavite na včerajšnjem shodu Foruma BUMBACA »Rad bi se zahvalil volivcem, ki so mi na občinskih volitvah v Gorici zaupali svoj glas. 72 preferenc, ki sem jih prejel, dokazujejo, da si omembe vredna skupina ljudi želi prenove v politiki. Žal so zmanjkali le štirje glasovi, ki bi mi omogočili izvolitev v občinski svet, kjer bi zagovarjal reševanje problemov, ki zadevajo slovensko narodno skupnost in ne le njo,« pravi David Peterin, med drugim član pokrajinskega vodstva Levih demokratov, in dodaja: »Preveč ljudi ni dojelo izredne priložnosti, ki jo je predstavljala mlada kandidatura za korak v skrajno potrebne spremembe lokalne politike. Niti naši predstavniki starejše generacije niso bili pripravljeni narediti koraka nazaj, čeprav večkrat iz-obešajo na veliki zvon potrebo po pomladitvi političnega kadra. Če analiziram rezultate, mi je nekaj glasov zmanjkalo ravno v Štan-drežu, kjer so se mnogi odločili za ostala slovenska kandidata levice Waltritscha in Ma-rinčiča.« »Izvoljen sem bil v štandreški rajonski svet - pojasnjuje Peterin -, kjer bom z dobrim delom dokazal tistim, ki me niso podprli, da so zgrešili. Delo v rajonskem svetu v naslednjem petlet u ne bo lahko. Potrebovali bomo enotnost, zato da bomo preprečili poskuse združevanja rajonskih svetov, ki jo ima v mislih župan Romoli. Zaradi politične računice desnice tvegamo, da se bomo na naslednjih volitvah znašli v novem rajonu Štandrež-Rojce. Drevi bo prvi sestanek rajonskega sveta, kjer se bo izvolilo predsednika in podpredsednika. Enotnost med SSk in levim polom leve sredine bo prvič na preizkušnji. Upam, da se klavrno dogajanje na prvem sestanku pokrajinske konzulte za Slovence, kjer si je SSk prisvojila vse funkcije izven vseh dogovorov, ne bo ponovilo. Dogovarjanje in lojalno spoštovanje sprejetih dogovorov bo nujno pravilo delovanja rajonskega sveta. Mariu Bresci, kateremu izrekam spoštovanje za delo, ki ga je opravil kot predsednik rajonskega sveta, so volilci potrdili zaupanje z nad 80 preferencami in je zato njegova potrditev na čelu rajona naravna. Zdi se mi pa potrebno zaradi vzdrževanja ravnotežja, da se znotraj Oljke lojalno priznava vlogo vseh njenih komponent in tako v Štandrežu podpre kandidaturo Levega demokrata za podpredsednika rajonskega sveta.« 1 6 Petek, 15. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Odprtje poletnega središča skupnosti Sončnica Srečanja zato, da ne bi obtičali pred televizijo S prihodnjim tednom bodo sprejeli tudi srednješolce Palčki so zaplesali ob prazničnem uvodu v letošnje poletno središče. BUMBACA Sredi bujnega zelenja ob igrišču v lepem parku Zavoda sv. Družine v ulICI Don Bosco so v sredo s krajšo slovesnostjo predstavili letošnje poletno središče Srečanja, namenjeno osnovnošolcem. V prvem od petih tednov središča jih je 39, v naslednjih pa se bo njihovo število znatno povečalo. Skupnost družin Sončnica, ki prireja to - za otroke in starše - dragoceno rekreativno in vzgojno pobudo že od leta 1999, želi, da bi se otroci v času po koncu šolskega leta imeli čim lepše, od njih pa pričakuje, da pri tem sodelujejo, je uvodoma povedal Mauro Leban. V imenu organizatorja se je zahvalil prisotnim podpredsednici Sončnice Anastaziji Milanese, predsedniku SSO za Goriško Janezu Povšetu, župniku Marijanu Markežiču, predstojnici Zavoda s. Alojziji in vsem sestram ter ne nazadnje mladim vzgojiteljem. Program je tudi letos bogat in raznolik, je povedal Leban. V kratkem, in če bo vreme dopustilo, se bodo kopali v bazenu, včeraj pa so se z vlakom s Severne postaje odpravili na izlet v Blejski Vintgar. Za starejše vrstnike, srednješolce, je tudi letos poskrbel Mladinski dom: z njim primernim programom je zanje organiziral poletno središče, ki se bo začelo naslednji ponedeljek. Anastazija Fon je otrokom povedala, Romjanski otroci so opravili prve korake v svetu glasbe, nabrano znanje pa so ob koncu minulega tedna prikazali v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Tečaj predšolske glasbene vzgoje je Združenje slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana priredilo v sodelovanju z Glasbeno matico, otroke pa je učila Jana Drasič. Učne ure so potekale na sedežu Združenja staršev v Selcah, kjer so se z glasbo seznanjale tri skupine otrok. A JL . da Sončnica prireja poletno središče zato, da bi med počitnicami ne obtičali pred televizorji, računalniki ali video-igricami, temveč da bi raje bolje izkoristili prosti čas za zdravo in brezskrbno zabavo in igro med prijatelji. »Če bomo gojili vesele misli in če se bomo imeli radi med sabo, bo to največja garancija za našo srečo,« je naglasila. Povše se je zahvalil organizatorjem, sestram v Zavodu in staršem, ki so tudi letos zaupali svoje otroke vzgojiteljem v tem poletnem središču. Otrokom je priporočil, naj radi prisluhnejo drug drugemu. Markežič je otrokom zaželel, da bi bile počitnice čim daljše in »nasmejane do ušes« in da bi vse, kar bodo otroci delali, bilo dobro zanje, za druge in za Boga. Ena glavnih vzgojiteljic, Ana Turus, je obrazložila, daje vezna nit letošnjega središča dežela pravljic, saj so le-te danes žal prevečkrat oddaljene od sveta otrok, ki ga vse bolj napolnjujejo junaki iz virtualnega sveta. Posamezne zgodbice obravnavajo v delavnicah, oblikujejo raznorazne izdelke in skupaj iščejo poučne misli. V tem tednu so za am-bientacijo izbrali pravljico o Sneguljčici. Ker je bilo tudi odprtje poletnega središča poseben praznik za otroke, so ti nato kot palčki z barvnimi čepicami iz lepenke na glavah veselo zapeli in zaplesali. Pri Združenju staršev se medtem pripravljajo na niz nastopov in prireditev. Nocoj bo zbor Starši ensemble, pri katerem je zaznati naravnost zgledno navdušenje članov, nastopil na prazniku v rajonu San Vito v Ronkah, nekaj pesmi, ki jih je sama napisala in uglasbila, pa bo zapela tudi mlada Lara Černic. Združenje staršev prireja v nedeljo, 17. junija, v prireditvenem prostoru v Selcah glasbeni večer z naslovom Lahkih nog naokrog. Nas- Cirkuška parada V polnem teku je poletno središče Dijaškega doma v Gorici, ki so ga letos posvetili cirkusu in cirkusantom. Od ponedeljka se v prostorih v Sve-togorski ulici zadržuje 45 osnovnošolcev, ki so šolo odpisali ter se predajajo sprostitvi in dejavnostim pod skrbnim vodstvom vzgojiteljev. Že ves teden so pripravljajo na današnji dogodek, ko se bo Dijaški dom prelevil v cirkus in bo po njegovem dvorišču zakorakala prava cirkuška parada. Mali udeleženci poletnega središča si bodo namreč nadeli maske, ki so jih med tednom izdelali, in bodo ob 11.30 zaplesali po ritmu glasbe ter prikazali bitja, s katerimi je cirkus obljuden. Podobni dogodki si bodo sledili vsak petek, saj bodo neke vrste vrhunec tedenskih dejavnosti. Istočasno poteka v Dijaškem domu tudi športna šola, ki je namenjena učencem petih razredov osnovnih šol in srednješolcem; v prvem tednu so našteli šestnajst udeležencev. topili bodo zbor Starši ensemble, Mali romjanski muzikanti in gojenci tečaja lahke glasbe, ki ga je vodila Andrejka Moži-na. V četrtek, 21. junija, bodo člani Združenja staršev sodelovali na dobrodelni prireditvi za Unicef, ki jo v goriškem Kulturnem domu prireja združenje Arcadia iz Škocjana, 23. junija pa se bodo s svojega sedeža v Selcah odpravili v Selo pri Velenju, kjer bo tradicionalno srečanje vseh Sel. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fabris), ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 - 20.20 - 22.15 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 16.50 - 18.00 »I Robinson -Una famiglia spaziale«; 20.10 - 22.10 »U.S.A. contro John Lennon«. Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Ca-raibi - Ai confini del mondo«. CORSO Rdeča dvorana: 17.30 - 20.00 -22.30 »Ocean's 13«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quattro minuti«. Rumena dvorana: 18.45 - 21.15 »Ocea-n's 13«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.10 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Pirati dei Ca-raibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. Dvorana4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Io e Beethoven«. Dvorana 5: 16.30 - 18.30 »I Robinson -Una famiglia spaziale«. NOVA GORICA: 19.00 »Drkajva skupaj«; 21.00 »Številka 23«. H Šolske vesti MLADINSKI DOM sprejema do 15. junija vpise za novo šolsko leto s 25% popustom pri vpisnini; prireja od 11. do 15. junija pripravo na izpite male mature; od 3. do 7. septembra pa pripravo na vstop na srednjo šolo namenjeno petošolcem; za vpise in informacije Mladinski dom Gorica, ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Ri-smondo, 6, v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. & Izleti BLEK PANTERS organizirajo v četrtek, 5. julija, avtobusni izlet na Rock Otočec. Odhod v zgodnjih popoldanskih urah, povratek naslednji dan. Cena 20 evrov vključuje prevoz in vstopnino na festival Rock Otočec za četrtek. Vpisovanje do 16. junija na tel. 333-9353134. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira 30. junija izlet v Ptuj in okolico. Prijave sprejemajo na tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 0481-78398 (Mila) in tel. 0481-78121 (Miloš). MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela). □ Obvestila GLASBENA MATICA GORICA vabi otroke od 6. do 11. leta starosti na poletno delavnico, ki bo od 27. do 31. avgusta v dopoldanskih urah v prostorih Osnovne šole v Doberdobu. Delavnico vodi Jana Drasič. Zabavali se bodo z izvedbo glasbene pravljice, petjem, plesom itd. Prijave sprejemamo do 15. junija (tel. 0481/531508). OVERNIGHT - Goriška pokrajina nudi brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč -/ in nočnih lokalov vsako soboto od 16. junija dalje. Odhod avtobusov, ki bodo povezovali Gorico s Sesljanom in Tržičem, bo ob 21.50 s trga pred Rdečo hišo in ob 21.55 s Travnika; vrnitve bodo ob 03.00 in 05.00 (Travnik) ter 03.05 in 05.05 (Rdeča hiša); informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče Kratkočasnik 2007 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 27. julija od 8. do 13. ure. Informacije in vpisi do 15. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah ali 335-5952551 (Damiana) od ponedeljka do petka med 9. in 11. ter med 19. in 20. uro. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN ZAKONSKA SKUPINA OPENSKE ŽUPNIJE vabita na 12. Dan družine v nedeljo, 17. junija, v dolini Glinščice. Program: 8.00 odhod iz parkirišča pri Rožni dolini; 9.00 maša na Opčinah, srečanje s tržaškimi družinami; 10.00 (približno) odhod z avtomobili proti Boljuncu (od tod peš po dolini Glinščice do Botača, kjer bo kosilo iz nahrbtnikov); 15.00 (približno) vrnitev. S seboj naj udeleženci prinesejo kopalke in brisače; izlet odpade v primeru dežja; informacije na tel. 0481-536176 (Franko Pahor) in 0481-21903 (Marjan-ka Srebernič). TEČAJ KRANIO-SAKRALNE TERAPIJE 1. stopnje bo v Gorici vodil Samo Lutman v drugi polovici avgusta; informacije na tel. 393-7958254. ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dal-je.Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba inglasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ZDRUŽENJE »AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA« vabi na dan odprtih vrat v soboto, 16. junija (15.30-18.30), in v nedeljo, 17. junija (9.30-12.30 in 15.30-18.30), na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev ter za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bo mogoče preizkusiti lastne modele. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA vabi člane in prijatelje na tradicionalni Pik nik v nedeljo, 17. junija, na sedežu društva v Sovodnjah. Program: ob 8. uri prosto tekmovanje v ribolovu na Vipavi (vpisovanje na sedežu od 7. ure dalje); ob 9. uri malica; ob 12. uri kosilo; ob 13. uri tekmovanje v metu puščic za vse prisotne, z bogatimi nagradami; ob 14. uri tekmovanje v briškoli z bogatimi gastro-nomskimi nagradami; ob 15. uri tombola z bogatimi nagradami; ob 16. uri žreb loterije. ZSŠDI obvešča, da bo do 22. junija urad v Gorici odprt od 10. do 12. ure. ŠTABEACH v zunanjih prostorih doma A. Budala v Štandrežu: do 15. junija turnir ženskega in moškega malega nogometa; 16. junija ob 20.30 koncert skupine Blek Panters. Vsak dan bo odprt kiosk Flori-dita. 15 Prireditve DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno laško svetoivansko kresovan-je v cetrtek, 21. junija, od 20.45 dalje. Družabni večer bo v prireditvenem prostoru v Selcah. Ob priložnosti bo tudi nagrajevanje najlepših vencev. SKD HRAST prireja v nedeljo, 17. junija, ob 20. uri Zaključni koncert na dvorišču pred župniščem v Doberdobu. Gost večera bo Dekliški pevski zbor Radovič pod vodstvom Damijane Vončina. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 11.30, Angela Humar vd. Brajnik (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na goriško glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 10.30, Gisella Mako-ric vd. Cucit (iz goriške splošne bolnišnice ob 10. uri) v stolnici sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 14.00, Elena Bossi por. Furlan (ob 13.30 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 11.00, Bernardina Fabrizio vd. Persoglia (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 14.00, Redenta Maria Costantini vd. Pers (iz tržiške bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DOBERDOB, ROMJAN - Zaključil se je tečaj GM in Združenja staršev Prvi koraki z glasbo Drevi Starši ensemble v rajonu San Vito v Ronkah - V nedeljo glasbeni večer Lahkih nog naokrog / ITALIJA Petek, 15. junija 2007 1 7 rim - Nesramna provokacija povzročila splošno ogorčenje v parlamentu Ligaški poslanci nasilno zasedli položaje vlade v zbornici Obsodbe z desne in leve sredine: »Škvadristično dejanje « RIM - Napeto ozračje zadnjih dni se je včeraj izrodilo v poslanski zbornici, ko se je med razpravo o zdravstvenih tiketih petnajsterica poslancev Severne lige nasilno polastila stolov, ki so rezervirani za vlado. Najprej so, očitno dogovorjeni, začeli vihteti s svojih klopi časopis Padania, ki je na prvi strani nosil mastno tiskani naslov »Fuori dalle balle«. Zraven so začeli skandira-ti gesla, da je treba takoj na volitve, vlada pa da mo ra ta koj od sto pi ti. Poslanci večine so ostali zaprepadeni. Predsedujoča poslanka Nacionalnega zavezništva Giorgia Meloni je skušala zaman pomiriti duhove, nakar je prekinila zasedanje in zapustila dvorano. Tu je očino zagrešila proceduralno napako, ker ni ukazala redarjem zbornice, naj naredijo red, kajti sami brez ukaza ne smejo posegati. Takrat so poslanci Lige zapustili svoje klopi in za sed li sto le mi nis trov, v zbo ni ci pa je ob hrupnem protestu Ligašev zavladala popolna anarhija. Sledile so si vulgarne scene ob spremljavi vseh mogočih žaljivk, eden od ligaških poslancev pa je kar hodil po klopeh s stolom v roki. V zadregi so bili celo poslanci iz vrst opozicije (FI), ki so zapustili dvorano, da bi se tako ločili od ligašev. Odšel je tudi predstavnik NZ Ignazio La Russa, ki je telefoniral Robertu Maroniju, naj pride pomirit svoje divjake. Nekateri poslanci večine so se metem približali ligašem in jih zmerjali s fašisti, prišlo je tudi do prerivanja, dokler ni končno prišel voditelj Lige Ro ber to Ma ro ni in po lo žaj se je po -ča si umi ril. Nasilno obnašanje ligaških poslancev je takoj izzvalo ostre reakcije. Vodja poslancev Oljke Dario Franceschini je okupacijo sedežev vlade označil kot škvadsristično dejanje in afront dostojanstvu institucije, kakršna je parlament. Nihče naj si ne upa govoriti o legitimni kritiki, ko nek poslanec hodi po mizi in drži v rokah stol, je dejal Franceschini. Poslanec SKP Genna-ro Migliore je zahteval primerne ukrepe, kajti takšno švadristično dejanje odpira veliko razpoko v demokraciji. Protesti pa so prišli tudi iz vrst opozicije, ko je poslanec Luca Volonte dejal, da je res šlo za švadristično obnašanje in je res sramotno, da se na takšen način onemogoča delo parlamenta. Jezna je bila tudi podpredsednica zbornice Giorgia Meloni, ki ji je položaj dejansko ušel iz rok. Dejala je, da gre za povsem nesprejemljivo dejanje, predsedstvo zbornice pa bo poskrbelo za to, da se kaj takega ne ponovi več. Silvio Berlusconi ni kazal posebnega ogorčenja in je pripomnil, da se lahko pač zgodijo ekscesi, če se vrv preveč nateguje, ekscesi pa vsekakor niso priporočljivi. Šef ligaških poslancev Roberto Maroni je skušal braniti svoje kolege, češ, da so bili napadeni, žaljeni in te-peni, predstavniki levice pa naj bi na protest organizirali nesorazmerno reakcijo. Na to mu je Franceschini odgovoril, da nima kaj govoriti, saj ga v času dogajanja niti ni bilo v dvorani. V zvezi z incidentom se bo Maroni danes setal s predsednikom zbornice Faustom Bertinottijem, ligaški poslanci pa bodo morali odgovarjati za svoje početje, ki so ga med drugim v celo ti pos ne le ka me re po slan ske zbor ni -ce. Voditelji desne sredine se bodo danes na Kvirinalu srečali s predsednikom republike Giorgiom Napolita-nom. Berlusconi je včeraj govoril o tem, naj predsednik republike reagira na »aroganco« Unije. Berlusconi pričakuje, da bo predsednik povedal, kakšne korake namerava narediti, da se zajezi »prepotentno« obnašanje vlade, ki da se ne zmeni za »pozive k sodelovanju in kooperativnem obnašanju«. Kot je zneno se srecčanj ana Kvirinalu ne bodo udeležili predstavniki UDC, ki ocenjujejo, da je poteza zgolj propagandis-tična. Ligaški poslanci so s svojim obnašanjem v poslanski zbornici povzročili tudi nelagodje in proteste v vrstah desne sredine ANSA rim - Dogovarjanja o uporabi »zakladka« Minister Padoa Schioppa: »Davčna utaja prava epidemija« RIM - »Davčna utaja ni bolezen, je prava epidemija!« Ocena zakladne-ga Tommasa Padoa Schioppe o utajenih 270 milijardah evrov je neizprosna. Sedanji italijanski položaj je »po-pol no ma ne nor ma len«, a » v ne kaj le -tih je mogoče vrniti državo v okvire nor mal nos ti«. Tako imenovani »zakladek«, to je nenadejani pribitek iz davčnih prihodkov, ne bo namenjen znižanju javnega dolga, kot to zahteva Evropska unija. Vsaj v celoti ne. Tako naj bi se sinoči domenili v vladnih krogih. Z njim pa ne bo mogoče zadovoljiti vseh »potreb«. Za kaj takega bi bil potreben trikrat ali štirikrat večji »zakladek«. Javni dolg, torej, ni prioriteta, je naglasil zakladni minister. Predsednik vla de Ro ma no Pro di je naš tel, kaj se -daj državo največ žuli in čemu bo vlada posvetila svojo prvenstveno pozornost. Po vrsti: socialnemu sektorju, posebno pokojninskemu vprašanju, zatem domu, infrastrukturi, raziskovanju, izobraževanju in univerzi ter na-zad nje var nos ti. Ob teh petih je Prodi namignil še na dva nadaljnja posega, ki zadevata ceno in predvsem stroške politike in boju proti davčnim utajam. Zakladni minister Padoa Schioppa je v televizijskem intervjuju priznal, da so opozorila Evropske unije in komisarja za gospodarske zadeve Joqui-ma Almunie še posebej pravilna. Zaustavil pa se je ob »zakladku«. Koliko le-ta znaša, ostaja vprašaj. Zakladni mi nis ter je oce nil, da bi lah ko bil več -ji ali manjši od dveh milijard in pol, kolikor je bila marčna ocena, dodal pa je, da ne bo do konca junija drugih uradnih ocen iz red ne ga davč ne ga pri hod -ka. Zakladnemu ministru je bilo za-stavljenao tudi neposredno vprašanje: »Ali ste levičar?« »Ne vem,« je bil njegov odgovor, zatem je dodal: »Sem del le vo sre din ske vla de in če se ne bi stri -njal s politično linijo, ne bi vstopil v vla do.« Glede zakonskega odloka o »uporabi zakladka« je zakladni minister, da obstajajo zaenkrat tri hipoteze: vključitev v programski gospodarski in finančni dokument, izdaja zakonskega odloka julija ali pa septembra, skupno z izdajo finančnega zakona. Med si-nočnjo sejo vodij leve sredine je bilo medtem potrjeno, da bo vlada predstavi la pro gram ski go spo dar ski in fi -nančni dokument 28. junija. Zakladni minister Tommaso Padoa Schioppa V eksploziji pri Ferrari umrl dojenček FERRARA - V noči na četrtek je v nekem stanovanju v obalnem kraju Lido di Volano pri Ferrari umrl 9 mesečni dojenček, njegovega očeta pa so s hudimi opeklinami prepeljali v bolnišnico v Parmi. Mati je bila le lažje poškodovana, pod šokom pa so jo odpeljali v bolnišnico v Lagosantu. Vzroke eksplozije raziskujejo karabinjerji s pomočjo gasilcev. Čeprav še ni potrjeno, vse kaže, da je v stanovanju uhajal plin, kar je povzročilo silovito eksplozijo. Kot se je izvedelo, je nesrečna družina v sredo prišla na dopust v Lido iz kraja Sesto San Giovanni (Milan). Apartma je nov, stanovali pa so v pritličju. Reševalci, so takoj po eksploziji skušali pomagati hudo poškodovanemu otroku, vendar je bilo vse zaman. Zelo resno je tudi stanje 47-letnega očeta. Ima zelo hude opekline in zdravniki v Parmi skušajo storiti vse, da bi mu rešili življenje. Stanovanje, ki je last nesrečne družine, je bilo v eksploziji povsem uničeno, huje pa je poškodovano tudi stanovanje v prvem nadstropju. Italijani se najbolj bojijo klimatskih sprememb RIM - Italijani se bolj bojijo posledic klimatskih sprememb kot pa terorizma in mamil. To izhaja iz včeraj objavljenega poročila okol-jevarstvene organizacije Lefgam-biente, potrjuje pa tudi dejstvo, da se ljudje v zadnjem času vedno bolj zavedajo, kam lahko vodi pregrevanje okolja in s tem povezane klimatske spremembe. Klima se spreminja, narava pa se vse pogosteje odziva na najbolj nenavadne načine, še piše v poročilu Legambiente. Iz poročila tudi izhaja, da 75 odstotkov vprašanih zagovarja dosledno izvajanje ukrepov za ohranjanje klimatskega ravnovesja. Ob tem naj bi Italijani tudi močno zagovarjali varčevanje z energijo, podpirali ločeno zbiranje odpadkov, uporabljali tako imenovane varčne žarnice in bili pripravljeni tudi varčevati z vodo. Toda vsa ta pripravljenost ni več tako velika, če je treba za te »varčevalne « ukrepe seči nekoliko globje v žep ali pa se odpovedati vsakodnevnim udobnostim, ki lajšajo življenje. Že uporaba javnih prevoznih sredstev namesto avtomobila zmanjša to zagnanost za varčevanje. Ko je govor o uporabi avtomobilov, pa nasprotujejo vsaki omejitvi njihove uporabi, da o morebitnem plačilo posebne tarife za vožnjo po mestnih središčih ne govorimo. avellino - Vse hujša emergenca zaradi odpadkov Razjarjena množica nagnala komisarja Bertolasa AVELLINO - Emergenca v zvezi z odpadki v Kampaniji ne pojenja. Včeraj je prišlo do hude zaostritve v kraju Ariano Irpino, kamor je v jutranjih urah prišel izredni komisar in šef Civilne zaščite Guido Bertolaso. Njegov namen je bil prepričati upravitelje, naj zaradi emergence ponovno odprejo krajevno odlagališče. Na glavnem trgu pa je Bertolasov avtomobil obkolila razjarjena množica in ga zasula z brcami ter udarci s pestjo, tako da se je mo ral ko mi sar pod spremstvom policije zateči na policijski urad. Tam je dobil nasvet, da je bolje, če se kar takoj vrne v Rim. Pred sed nik vla de Ro ma no Pro di je bil ta koj ob ve ščen o do -godku in je Bertolasu izrazil svojo solidarnost ter polno podporo vlade. Prodi je dejal, da bo vlada vztrajala pri odločni akciji, da se reši huda kriza z odpadki, ki je zajela vso Kampanijo. Komisarjev avtomobil je jezna množica v hipu prebunkala in obrcala, v Rim se je vrnil, ne da bi kaj opravil ANSA 1 8 Petek' 1S- juniJa 2007 SVET / GAZA - Palestinsko gibanje Hamas je po včerajšnjem krvavem zavzetju dveh central palestinskih obveščevalnih služb v mestu Gaza blizu nadzoru nad celotnim območjem. Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) je medtem na kriznih pogovorih s predsednikom Mahmudom Abasom v Ramali slednjemu predlagala, naj razpusti palestinsko vlado narodne enotnosti. Evropska komisija pa je zaradi stopnjevanja medpa-lestinskega nasilja prekinila vse človekoljubne projekte, ki jih financira na območju Ga-ze.Območje Gaze je že skoraj v celoti pod nadzorom Hamasa. Potem ko so pripadniki slednjega prevzeli nadzor nad mesti Han Junis, Rafa in Deir al Balah, so po večurnih spopadih s pripadniki rivalskega Fataha zavzeli glavno centralo palestinskih obveščevalnih služb oziroma sedež sil za preventivno varnost v Gazi. Pri tem je bilo ubitih najmanj 14 ljudi, še okoli 80 pa je bilo ranjenih. Kasneje so pripadniki Hamasa zasedli še drugo od štirih central Fataha v tem mestu. Hamas je poleg tega zavzel tudi zgradbo sil za preventivno varnost v obmejnem mestu Rafa. Rafa je tako postala drugo večje mesto po sredinem zavzetju Han Junisa, ki je padlo v roke Hamasu. Zavzetje sedeža Fatahovih varnostnih sil v Gazi je sicer velik korak v smeri dokončnega nadzora Hamasa na območju Gaze, kar bi razdelilo palestinska ozemlja na dvoje, saj je Zahodni breg pod kontrolo Fataha. Abas je po zasedbi prve centrale prvič v petih dneh krvavih medpalestinskih spopadov svoji elitni predsedniški straži ukazal, naj udari nazaj, vendar so njegove sile popustile pred bolje opremljenimi in bolj discipliniranimi borci Hamasa. Medtem pa so palestinske varnostne sile, zveste Abasu in njegovemu gibanju Fatah, na Zahodnem bregu aretirale več deset aktivistov iz vrst Hamasa. To odločitev so varnostni poveljniki Fataha sprejeli, da bi preprečili Hamasovo zavzetje položajev na Zahodnem bregu. PLO je medtem na kriznih pogovorih s Mahmudom Abasom v Ramali slednjemu predlagal, naj razpusti palestinsko vlado narodne enotnosti, je povedal Abasov sodelavec Nabil Amr. Kot je še dejal, je izvršni odbor PLO Abasa pooblastil, da sprejme kakršnokoli odločitev, ki se mu zdi primerna, Abas pa naj bi odločitev sprejel v nekaj urah. Palestinski predsednik ima možnost, da brez soglasja parlamenta razpusti vlado in imenuje začasno vlado za obdobje enega meseca. Abas je sicer že pred kriznimi pogo- vori s PLO zavrnil vrsto pogojev s strani Hamasa za vzpostavitev premirja na območju Gaze. Namesto tega je Abas zahteval popolno prekinitev ognja preden bi začeli razpravljati o Hamasovih pogojih. Zaradi naraščanja nasilja na Bližnjem vzhodu je Evropska komisija medtem prekinila vse človekoljubne projekte, ki jih financira na območju Gaze, je sporočil evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Louis Michel. Tako Michel kot evropska ko-misarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner sta Palestince pozvala k prekinitvi sovražnosti in k dialogu. Dan potem, ko je visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana poudaril, da bi morali razmisliti o vseh možnostih za obnovitev miru na območju Gaze, vključno z namestitvijo mednarodnih sil na mejo med območjem Gaze in Egiptom, je Ferrero-Waldnerjeva poudarila, da bi o vprašanju morebitne namestitve mednarodnih mirovnih sil v Gazi morali razpravljati v okviru ZN in celotne EU, odločitev pa bi morali sprejeti tisti, ki bi vanjo prispevali svoje vojake. Nemški zunanji minister Frank-Wal- Bojevniki skrajnega gibanja Hamas so se z zavzetjem dveh obveščevalnih central približali skoraj popolnemu nadzoru položaja v Gazi ANSA ter Steinmeier je sicer glede možnosti namestitve sil ZN v Gazi izrazil dvom in v pogovoru za petkovo izjavo časnika Frankfurter Rundschau dolgoročno izključil vsakršno možnost udeležbe evropskih vojakov v tovrstni operaciji. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je medtem dejal, daje ideja, da naj bi na območje Gaze poslali mednarodne mirovne sile, ki bi pomagale vzpostaviti mir na območju, vredna razmisleka. Dodal je, da je že imel prve pogovore o tem s članicami Varnostnega sveta ZN. Hamas je sicer zavrnil predlog, da bi na območju Gaze namestili mednarodne sile, in sporočil, da bo tovrstne sile obravnavalo kot »okupacijsko vojsko«. »Hamas je proti namestitvi kakršnih koli mednarodnih sil,« je dejal tiskovni predstavnik gibanja Sami Abu Zukri. Poleg predstavnikov EU so medtem globoko zaskrbljenost zaradi naraščanja nasilja med predstavniki Hamasa in Fataha izrazile tudi ZDA, generalni sekretar Arabske lige Amr Musa pa je posvaril pred »katastrofalnim izidom«, če se bodo krvavi spopadi nadaljevali.V treh dneh medpalestin-skega nasilja, ki se je v sredo iz Gaze razširilo tudi na Zahodni breg, je bilo po zadnjih podatkih ubitih že več kot 80 ljudi. (STA) bruselj Nato gaza - Spopadi med palestinskimi gibanji postajajo vse ostrejši Hamas z orožjem zavzel obveščevalni centrali Fataha rusko Zaradi naraščajočega nasilja EU prekinila vse človekoljubne projekte na območju Gaze zavrača ponudbo BRUSELJ - Ameriški minister za obrambo Robert Gates in generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer sta včeraj na zasedanju obrambnih ministrov članic Nata v Bruslju zavrnila možnost, da naj bi ruski predlog za vključitev radarske postaje Gabala v Azerbajdžanu, ki jo ima Rusija v najemu, v ameriški pro-tiraketni ščit nadomestil načrte za namestitev elementov tega ščita na Poljskem in Češkem. Putin je na vrhu najrazvitejših držav skupine G-8 minuli teden ZDA pri vzpostavljanju ščita ponudil dostop do radarske postaje v Azerbajdžanu, ki jo ima Rusija v najemu. Ob tem menil, da bi bila ta možnost dobra alternativa za namestitev elementov protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem. O tem se je novi ruski minister za obrambo Anatolij Serdjukov, ki je zamenjal Sergeja Ivanova, pogovarjal z ameriškim kolegom Gatesom. Gates je sicer včeraj poudaril, da ruska ponudba ni nikakršno nadomestilo za ameriške načrte v Vzhodni Evropi. ZDA želijo na Poljskem namestiti prestrezne baze, na Češkem pa radar. Radarska postaja Gabala je lahko koristna za odkrivanje groženj, ne more pa ščititi pred raketnimi napadi, je po navedbah virov dejal Gates. Enako je zatrdil tudi generalni sekretar Nata. »Nimam vtisa, da naj bi bil predlog predsednika Putina alternativa dvostranskim pogajanjem med ZDA ter Poljsko in Češko,« je dejal de Hoop Scheffer po srečanju s Serdjukovom. Ministri so sicer včeraj načeloma pozdravili ublažitev ruske »protizahodne retorike«. Zveza Nato načrtuje študijo o učinku ameriških načrtov na njeno strategijo za zaščito Evrope pred raketami kratkega dometa. Ta ščit naj bi bil vzpostavljen leta 2010 ali 2011 in naj bi dopolnil ameriški ščit. Ščit Nata naj bi namreč varoval tudi Bolgarijo, Grčijo, Romunijo in Turčijo, ki ne bodo popolnoma pokrite z ameriškim sistemom. »Zveza Nato bo ovrednotila politične in vojaške posledice ameriških načrtov za pro-tiraketni sistem,« je povedal tiskovni predstavnik Nata James Appathu-rai. Študija naj bi bila pripravljena februarja prihodnje leto, nato pa naj bi o njej razpravljal vrh Nata aprila v Bukarešti. (STA) beograd - S preprodajo cigaret pridobila milijone dolarjev Nalog za aretacijo Marka in Mirjane Miloševič BEOGRAD - Srbija bo izdala naloga za aretacijo vdove Slobodana Miloševiča Mirjano Markovič in njegovega sina Marka Miloševiča zaradi obtožb o organiziranju združbe preprodajalcev cigaret, je danes sporočil srbski pravosodni minister Dušan Petrovič. Markovičeva in Miloševič sta zaradi strahu pred aretacijo pred nekaj leti pobegnila v Rusijo in sta tam še danes, poroča ameriška tiskovna agencija AP.V Srbijo se nista vrnila niti na pogreb Slobodana Miloševiča, ki je lani zaradi srčne kapi umrl med sojenjem za vojne zločine na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Petrovič je izrazil prepričanje, da bodo izdali tudi mednarodno tiralico za osumljenima, ki naj bi si z organizacijo preprodajalske združbe v 90. letih prejšnjega stoletja protipravno pridobila več milijonov ameriških dolarjev. Tako Markovičeva kot Miloševič obtožbe zanikata, slednji pa je po poročanju srbskega časopisa Glas že zatrdil, da se prostovoljno ne bo vrnil v Srbijo. V Srbiji so sicer ta mesec aretirali še 19 ljudi, nekateri izmed njih so bili člani nekdanjega režima Slobodana Miloševiča. Obtožnice jih bremenijo prenosa več milijonov dolarjev na tuje bančne račune, ki so jih s preprodajo cigaret zaslužili v času gospodarskih sankcij ZN, uvedenih proti Srbiji v 90. letih 20. stoletja. Srbske oblasti se sicer po padcu Miloševičevega režima s pomočjo tujih vlad trudijo izslediti denar, vendar neuspešno. Splošno mnenje je, da je v večini končal na zasebnih tujih bančnih računih Miloševičeve družine. (STA) Mirjana Markovič Miloševič na arhivskem posnetku ANSA washington - Ameriški kongres Za posest orožja le simbolna omejitev WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo potrdil predlog zakona, ki uvaja ostrejša pravila glede posedovanja orožja. Predlog je bil potrjen na isti dan, ko je ameriška vlada objavila poročilo o pokolu na ameriški univerzi Virginia Tech, kjer je nek južnoko-rejski študent ubil 32 ljudi in nato še sebe. V tem poročilu pa ni ničesar o strožjih zakonih glede nošenja orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Predlog zakona naj bi zagotovil, da bodo ameriške zvezne države v bazo podatkov takoj sporočile vsake nove podatke o ljudeh, za katere velja prepoved posedovanja orožja, zlasti zločincih in osebah z duševnimi motnjami, poroča AFP. Zakon ima ključno podporo ameriške Nacionalne strelske zveze (NRA), vplivnega ameriškega orožarskega lobija, gre pa za redko zavezništvo med NRA in kongresno demokratsko večino. Preden bo zakon stopil v ve- ljavo, mora predlog podpreti še senat, nato pa ga mora podpisati predsednik države. Če se bo vse to zgodilo, bo to postal prvi novi zakon o nadzoru nad orožjem po letu 1994. Vladno poročilo o aprilskem pokolu na univerzi Virginia Tech, ki ga je naročil ameriški predsednik George Bush, krivi zvezne države, da zveznim oblastem niso zagotovile najnovejših podatkov za preverjanje lastnikov orožja. Natančni podatki so »bistveni« za preprečevanje, da bi orožje prišlo v napačne roke, piše v poročilu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po pokolu na omenjeni univerzi se je ponovno odprla razprava o razširjenosti orožja v Virgi-niji in nasploh v ZDA. Ta razprava se sicer zadnjih deset let vname vedno, ko se zgodi podoben primer, nato pa spet potihne, saj je orožarski lobi v ZDA premočan, da bi dovolil resne spremembe v smeri omejitev razširjenosti orožja. (STA) w / ITALIJA Sobota, 16. junija 2007 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it rokomet - Konec dolgoletne zgodbe o uspehu Tržaški klub se je odrekel • • • tv»t It t igranju v najvišji ligi Nov začetek najverjetneje v A2 ligi - Upajo, da bo trener Radojkovič ostal Enaintrideset let po osvojitvi prvega od 17 naslovov državnega prvaka, se tržaško društvo Pallamano Trieste poslavlja od najvišje italijanske rokometne lige. Kdor je pričakoval, daje vodstvo tržaškega moštva včeraj sklicalo novinarje, da bi preko njih naslovilo na javnost in inštitucije bolj ali manj vsakoletni poziv za finančno pomoč, je doživel hladno prho. »V ponedeljek sem vodstvu državne rokometne zveze sporočil, da se odpovedujemo igranju v elitni ligi. Namesto nas bo v njej igrala Siracusa. Odločitev je nepreklicna. Prosili smo, da bi nam zaradi dolgoletnih zaslug omogočili igranje v A1 ali še verjetneje A2 ligi,« je uvodoma dejal vodja kluba prof. Giuseppe Lo Duca. Razlogi za težko odločitev so finančni. »Naš zadnji pravi sponzor je bil leta 2002 Coop Nord Est, odtlej smo lahko računali predvsem na pomoč tovarne Principe, ki je z nami že 15 let, čeprav je zdaj njihova pomoč nevidna in prijateljska, odslej pa bo tudi manjša,« je dodal Lo Duca. Povedal je tudi, da vsako leto težje sestavljajo predračun, letošnjo sezono so končali z izgubo, dolgove pa bodo pokrili s pomočjo prispevkov Dežele. Ker je v rokometu prepovedano prodati lige, niso za izstop prejeli niti ficka. »Za nastop v elitni ligi je potrebnih od 400 do 500 tisoč evrov. Treba je plačati igral- ce, zlasti tujce, športno palačo, oddaljena gostovanja, celoten mladinski pogon. Razmišljali smo celo o tem, da bi delovanje ukinili, nato je prevladala želja, da ne bi pustili na cedilu skoraj 500 otrok, kolikor jih šteje naš mladinski sektor, če vštejemo tudi tečajnike po šolah,« je poudaril Lo Duca, ob katerem je na srečanju z novinarji sedel športni vodja in trener Giorgio Oveglia. »V torek smo končali sezono s prijateljsko tekmo v Izoli in igralce seznanili s svojo odločitvijo. Razveselilo nas je to, da Visintin, Tokič, moj sin, Carpanese, Mestri-ner in Martinelli želijo ostati z nami, ne glede na ligo, v kateri bomo igrali,« je razkril Lo Duca. V prihodnji dneh bo znano, kje bo igralo društvo. »Menim, da je za nas A2 liga (to je tretja liga, op.ur) najprimernejša. Stroški za igranje v njej znašajo manj kot 200 tisoč evrov. V športni palači bi igrala le članska ekipa, za mladinske pa iščemo cenejše rešitve,« je razrkil načrte Lo Duca, izvedeli smo pa, da bodo ekipo dopolnili z italijanskim pivotom in tujim zunanjim igralcem. Lo Duca je imel zelo pohvalne besede tudi za vse tujce. »Vsi so res izredni fantje. Skoku je Koper že aprila ponudil pogodbo, ki je ni mogel zavrniti, saj bo tam zaslužil precej več kot pri nas. Takoj sem mu dovolil oditi. Ostala bi bila rade volje tudi Predsednik Lo Duca je letos praznoval 40 let »poroke« z rokometom, zato mu je bilo še toliko težje sporočiti, da se klub 31 let po osvojitvi prvega državnega naslova prvič odpoveduje igranju v najvišji ligi KROMA Dušan Tomič in Rok Ivančič. Čakala sta do zadnjega, tako da sem ju moral skoraj prisiliti, da poiščeta novega delodajalca. Tomič bo igral nič manj kot v bundesligi, Ivančič pa naj bi se preselil v Koper, kjer snujejo ekipo, ki naj bi se potegovala za naslov prvaka,« je usodo Srba in Slovenca opisal Lo Duca. Tržaški klub bi želel obdržati trenerja Fredija Radojkoviča. Za slovenskega strokovnjaka je Lo Duca dejal, da je kari-zmatična osebnost. »Pri nas je opravil izjemno dragoceno delo. Radojkovič, ki uči v Portorožu in se ne bi želel preveč oddaljiti od doma, nadaljnjega sodelovanja z nami ni izključil, zahteva pa seveda jasen projekt. Ima pa tudi druge ponudbe, menda predvsem v Novi Gorici, zato ne vem, ali bo ostal,« je bil nekoliko negotov Lo Duca, ki zaradi žalostnega konca dolgoletne »zgodbe o uspehu« ni želel nikogar kriviti. »Večji del svojega življenje sem preživel v iskanju miloščine za naše društvo. Trkal sem na mnoga vrata in se nočem zameriti tistim, ki mi lahko še vedno pomagajo. Vsi zelo hvalijo naše delo in rezultate. A si ne delam utvar. Bil sem, kot mnogi, velik navijač hokejistov Triestine v šestedesetih letih. Ko je klub propadel, se nihče ni niti obrnil,« je grenko a realistično ocenil Lo Duca. Aleksander Koren rokomet Nov znak dekadence mesta Na steni v športni palači na Čarboli, za mizo, za katero sta sedela predsednik Lo Duca in športni vodja Oveglia, je (nenaključno) visel ogromen plakat z narisanimi sedemnajstimi grbi, simbolom sedemnajstih naslovov državnega prvaka, po katerih je Pallamano Trieste najtrofejnejše moštvo v naši deželi. Poslej bi tudi ta plakat lahko postal del nostalgičnih spominov de-kadentnega mesta, ki - nepreglednemu številu bančnih okenc navkljub - ni zmožno zbrati pol milijona evrov (budget dveh, treh boljših nogometnih ekip v višjih amaterskih ligah), da bi ohranilo pri življenju ekipo kluba, ki z denarjem nikoli ni razmetaval in v katerem so odborniki po zagnanosti in veselju do dela bolj podobni našim kot pa kakšnim profesionalnim funkcionarjem. Res je, rokometni prvoligaš nikoli ni zbujal zanimanja velikih množic, Trstu pa je zagotovo dal veliko več kot je od njega dobil, če drugače ne z obnovljenim mladinskim delovanjem. »Letos smo imeli izredno dobro moštvo. Ker bo Modrušan lahko v prihodnji sezoni igral kot Italijan, bi lahko najeli še enega tujca. Že smo imeli na muhi močnega slovenskega levičarja. Z njim in ostalimi letošnjimi igralci pa bi naslednje prvenstvo osvojili z levo roko in prepričan sem, da bi precej napredovali tudi v Ligi pokalnih prvakov,« je po včerajšnjem srečanju zdaj že propadle načrte razkrival športni vodja Oveglia, v isti sapi pa zagotovil, da bodo še naprej nastopali v vseh mladinskih prvenstvih, tudi v elitnem državnem za mladince. »Naše sanje? Vrniti se čim više z domačimi igralci,« je dejal. Ali ni to želja vsakega zdravega društva? (ak) triestina - Včeraj so v prostorih pod tribunami stadiona Rocco predstavili novega trenerja Rolando Maran za vzpon Triestine De Falco ostaja športni direktor - Maran pripeljal tudi trenerja za kondicijo in pomočnika - Ekipa naj bi s pripravami v Ravasclettu začela 12. julija Uvodne besede na včerajšnji predstavitvi Rolanda Marana, trenerja Triestine v sezoni 2007/2008, je podal predsednik društva Stefano Fantinel. »Prvi korak je bila potrditev Fran ca De Fal ca, ki je za nas in za ce -lotno društvo prepomemben. Če bi malo bolj poslušal njega in Ferrarija, bi se v pre te kli se zo ni prej re ši li. Ma -ran je prvi in edini trener, s katerim smo se pogovarjali. Dogovorili smo se v pičlih desetih minutah. Že dvakrat je bil na tem, da pride v Trst, tokrat pa se je stvar iz te kla. Mis lim, da bo naš prvotni cilj obstanek v ligi, ker je iz eko nom ske ga vi di ka to za na še druš tvo pre pot reb no. Pre pri ča ni pa smo, da bo mo z Ma ra nom na klo pi lahko ciljali še višje.« Pred sed nik Tri es ti ne se je tu di za hva lil do se da nje mu tre ner ju Var -relli: »Hvaležni smo mu, da je rešil eki po pred iz pa dom, če prav so bi li tre nut ki, ko v to nis mo bi li pre pri -ča ni.« O igral cih pa ta ko: Del la Rocca in Graffiedi bosta ostala, Trener Triestine Maran (drugi z leve) je s sabo pripeljal tudi 37-letnega pomočnika Christiana Maranerja (prvi z desne) in 43-letnega trenerja za kondicijo Alberta Belleja (prvi z leve). Na sliki je še predsednik Fantinel. KROMA medtem ko se morajo za Eliakwuja še do go vo ri ti z In ter jem. »Vse ka kor bo mo eki po okre pi li, za čen ši z na pa -dom, ki nam je le tos po vzro čal naj -več težav.« Nov tre ner Tri es ti ne je pre pri -čan, da je Trst ide a len kraj za vsa ke -ga trenerja, saj lahko tu delaš brez preti ra nih pri tis kov. S sa bo je Ma ran pri -peljal tudi trenerja za kondicijo Alberta Belleja in trenerskega pomočnika Christiana Maranerja. Nekdanji trener Barija je v drugem delu sezone večkrat videl v živo Triestino in pre-pri čan je, da eki pe ne bo tre ba gra di -ti od temeljev. Sicer ni še znano, kdaj bodo Tržačani začeli s poletnimi pripravami v Ravasclettu, okvirno pa bi želel Maran podrobneje spoznati igralce že 12.julija. Rodili ste se 14.julija, to se pravi na dan padca Bastilije. Je tudi APrimorski ~ dnevnik Nogomet: mladi »azzurri «imajo še možnosti Mlada nogometna reprezentanca Italije je včeraj v finalni fazi evropskega prvenstva v svoji skupini igrala 2:2(1:2) z Anglijo in tako ohranila še nekaj možnosti za uvrstitev v polfinale, kamor se je z zmago nad Češko z 1:0 že uvrstila Srbija. Italija mora v nedeljo nujno premagati Češko, in upati, da Anglija ne premaga Srbije. Černic ne bo igral CHIGACO - Italijanska odbojkarska reprezentanca bo danes ponoči odigrala prvo od dveh tekem svetovne lige proti ZDA (Raitre jutri ob 15.40). Matej Černic je po poškodbi gležnja že začel trenirati, a ga selektor Mon-tali ni uvrstil v seznam igralcev za tekmo. Zaradi bolečin v hrbtu bo miroval tudi Mastrangelo. Namesto njiju bosta igrala mlada Matteo Martino in Marco Piscopo. UCI proti Bassu LAUSANNE - Mednarodna kolesarska zveza UCI je pismeno opozorila italijansko, naj ne zniža dveletne kazni zoper kolesarja Ivana Bassa, ki je priznal svojo povezanost z »Operacijo Puerta«. Italijanska zveza je predlagala, da bi Bassu zaradi delnega priznanja izrekli 21-mesečno kazen. Doping na Giru Maranov nogomet »revolucionaren«? »Svojim ekipam sem vselej poskušal dati igro, ki bi bila hkrati do-padljiva in donosna. Navsezadnje je glavni cilj prav konkretnost in sebi ter mestu želim, da bi bila Maranova Triestina učinkovita.« Katera je značilnost Marano-vih ekip? »Nisem strogo vezan na sheme. Le v obrambi igram s štirimi consko postavljenimi branilci, od sredine gor pa izbiram glede na značilnosti igralcev, ki jih imam na razpolago. Vsak trener ima svoje poglede, a najprej je treba upoštevati značilnosti igralcev.« Zadnje dve leti sta se za vas neslavno zaključili v glavnem zaradi vročekrvnih predsednikov. V Trstu naj bi bilo tuid glede tega drugače »Na mojo odločitev je vplivalo tudi to, da imam tu opravka z osebami, ki so manj vsiljive. Trener se v takem okolju lahko maksimalno izkaže.« (Iztok Furlanič) RIM - Po poročanju italijanskih in španskih medijev naj bi letošnji Giro spet postregel z dopinško afero. Testi naj bi pokazali, da so si z nedovoljenimi poživili pomagali Italijan Alessandro Petacchi, ki je dobil kar pet etap, njegov rojak Leonardo Pie-poli in Španec Iban Mayo, oba sta sta bila najboljša v eni etapi. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) primer še preučuje. Cunego odpovedal Tour MILAN - Damiano Cunego ne bo nastopil na letošnji dirki po Franciji, ki se začne 7. julija. Moštveni kolega Tadeja Valjavca in Gorazda Štanglja je kot razlog navedel utrujenost po Giru. Lani je bil 25-letnik najboljši mladi kolesar na Touru. Floro Flores v Vidmu VIDEM - Udinese je od Arezza najel 24-letnega napadalca Floro Floresa, ki se je letos zelo izkazal v B ligi. Za polovico izpsinice tega napadalca je videmski klub odštel Arez-zu 3,5 milijona evrov odkupnine. Tardelli je odstopil TURIN - Juventus je včeraj doletel še en odstop. Vodstvo društva zapušča Marco Tardelli. Nekdanji svetovni prvak je užaljen, da ga v klubu nihče ni upošteval. »Različni pogledi? Ne vem, nihče me nikoli ni vprašal za nobeno mnenje,« je ob odhodu ironičen Tardelli. Juventus ga je v odbor vključil lani v okviru prenove vodstva po aferi »moggiopoli«. Odbornik je postal tudi selektor odbojkarske reprezentance Gian Paolo Montali, vendar tudi zan velja, da nihče že dobro leto ne ve, katere naj bi bile njegove zadolžitve. Danes začetek zlate lige OSLO - Letošnja serija najprestižnejši atletskih mitingov se bo začela danes v Oslu na Norveškem, zlata liga pa se bo nato odvijala še v petkovih večernih urah na Saint-Denisu v Parizu (6. julija), v Rimu (13. julija), v Zuerichu (7. septembra) in v Bruslju (14. septembra), končala pa se bo v nedeljo v Berlinu (16. septembra). Za zlato ligo štejejo naslednje discipline: 100 m, 1.500 m, 110 m ovire, troskok in kopje za moške ter 100 m, 400 m, 100 m ovire, višina in palica za ženske. 20 Č etrtek, 14. junija 2007 ŠPORT / KOLESARSTVO - Drika Po Sloveniji Koroško etapo osvojil Italijan Vincenzo Nibali Slovenec Mahorič obdržal prvo mesto - Danes preko Trbiža in Predila do cilja na Vršiču BELJAK - Beljak, 14. junija (STA) -Italijanski kolesarji na 14. dirki Po Sloveniji nadaljujejo z zbiranjem etapnih zmag. Potem ko sta bila v prvih dveh etapah najboljša zvezdnika Danilo Napolitano in Stefano Garzelli, je v tretji, 168 kilometrov dolgi etapi od Medvod do Beljaka zmagal kolesar Liquigasa Vicenzo Nibali, kije v cilj prišel nekaj sekund pred rojakoma, moštvenim kolegom Enricom Gasparottom in Danielejem Pietropolli-jem (Tenax). Vodstvo v skupnem seštevku je pred odločilno današnjo etapo s ciljem na Vršiču zadržal kolesar Perutnine Ptuja Mitja Mahorič. Tudi v tretji etapi ni manj kalo pobegov, najdaljši je uspel Italijanu Luigiju Sestiliju (Aurum hotels), ki mu je nekaj časa družbo delal tudi tekmovalec Radenske Power Bara Robert Vrečer. A Sestiliju več kot to, da bo v četrti etapi nosil majico najboljšega na gorskih ciljih, ni uspelo. Najprej gaje prehitel Vicenzo Nibali, ki je glavnino napadel na zadnjem vzponu približno 25 kilometrov pred ciljem, nato pa ga je ujela še glavnina. Za to pa je bil Nibali prehiter in je na cilj prišel 14 sekund pred njo. Tudi v glavnini so imeli v sprintu spet glavno besedo Italijani. Zasedli so prvih sedem mest, najboljši Slovenec pa je bil tudi tokrat Borut Božič ( L.P.R.), ki je zasedel deveto mesto. Dirka se bo odločila v današnji kraljevski etapi od Kranj ske go re prek Trbi -ža (13.25), Nevejskega sedla, Predela (15.15) do Vršiča (16.30). Boj za najvišja mesta je še povsem odprt, od slovenskih kolesarjev so še vedno v dobrem položaju tudi branilec naslova Tomaž Nose (Ad-ria Mobil), Jure Golčer (Tenax) in Gorazd Štangelj (Lampre-Fondital), pričakujejo pa napad Stefana Garzellija. Vrstni red 3. etape: 1. Vicenzo Nibali (Ita/Liquigas) 4.21:36; 2. Enrico Ga-sparotto (Ita/Liquigas) + 0:14; 3. Daniele Pietropolli (Ita/Tenax); 4. Kristof Szcza-winski (Pol/Miche); 5. Paolo Bossoni (Ita/Lampre-Fondital); 6. Enrico Rossi (Ita/OTC); 7. Francesco Tizza (Ita/OSC); 8. Maksim Rudenko (Ukr/Cinelli-Ende-ka-OPD); 9. Borut Božič (Slo/L.P.R.); 10. Radoslav Rogina (Hrv/Perutnina Ptuj) ...; 20. Mitja Mahorič (Slo/Perutnina Ptuj) vsi isti čas Skupni vrstni red: 1. Mitja Mahorič (Slo/Perutnina Ptuj) 12.48:12;2. Enrico Gasparotto (Ita/Liquigas) + 0:01; 3. Stefano Garzelli (Ita/Acqua&Sapone) 0:03; 4. Paolo Bossoni (Ita/Lampre-Fondital) 0:09; 5. Radoslav Rogina (Hrv/Perutnina Vincenzo Nibali (Liquigas) je po pobegu med zadnjim vzponom na cilju v Beljaku obdržal 14 sekund prednosti KUESS Ptuj) 0:11; 6. Kristof Szczavinski (Pol/Mi-che) 0:13; 7. Matej Stare (Slo/Perutnina Ptuj); 8. Gregor Gazvoda (Slo/Perutnina Ptuj); 9. Giampaolo Caruso (Ita/Lampre-Fondital); 10. Luca Solari (Ita/L.P.R.)... 12. Tomaž Nose (Slo/Adria Mobil); 13. Jure Golčer (Slo/Tenax); 14. Gorazd Štangelj (Slo/Lampre-Fondital) vsi isti čas; 18. Borut Božič (Slo/L.P.R.) + 0:23. Korošci z navdušenjem sprejeli dirko Na cilju v Beljaku se je zbralo približno 3.000 ljudi, precej pa jih je dirki slei-dli tudi ob progi. Organizacijo breme za odsek etape na avstrijskem Koroškem (od meje na Ljubelju do Belkjaka) je prevzela Slovenska športna zveza, ki ji je v fi-nansiranje etape (približno 25.000 evrov) uspelo pritegniti Deželo Koroško, Turistično zvezo in Občino Beljak, poskrbela pa je tudi za prenočitev približno 330 članov karavane dirke. Med častnimi gostje na cilju sta bila včeraj tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in pa Radivoj Pečar, glavni organizator dela današnje etape, ki bo potekala po ozemlju Italije. TENIS Ciguijeva v Brescii do osmine Paola Cigui KROMA Pot 18- letne Gajine tenisačice Paole Cigui na državnem članskem turnirju v Bresci- i se je končala v osmini finala. Naša igralka, ki je na turnirju nastopila kot 11. nosilka, je s 6:1, 6:2 izgubila proti višje postavljeni in 600. igralki na svetovni lestvici WTA Annalisi Bona (kat. 2.2). »Zaradi prometne nesreče je nasprotnica prišla na igrišče z veliko zamudo, igrali sva zvečer, meni pa zaradi leč igranje pod reflektorji ne leži. Izgubila sem gladko,« je povedala Paola, ki je v prvem krogu odpravila Franchinijevo s 6:3,6:2, v šestnajstini finala pa je z dvojnim 6:4 premagala še Michelo Sala. Na turnirju je nastopila in izpadla v 1. krogu tudi mlada gajevka Carlotta Orlando. S 6:2,6:1 jo je premagala Sara Bono-mi. Jutri bo Ciguijeva začela z nastopi v kvalifikacijah mednarodnega ITF turnirja v Fontanafreddi z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. ODBOJKA - Danes Vrhunski »over 40« v Novi Gorici Kot smo že poročali bo danes v športni palači v Novi Gorici prijateljski troboj moških odbojkarskih državnih reprezentanc «over 40« Italije, Slovenije in Hrvaške. Vse te ekipe se pripravljajo na 1. evropsko prvenstvo za veterane, ki bo oktobra letos v Grčiji. Italijanske barev branijo igralci »legendarne generacije,« ki je na svetovni ravni kraljevala v '90 letih. V slovenski izbrani vrsti bo tudi dolgoletni igralec goriške Olympie Simon Terpin. Spored: 17.00 Slovenija -Hrvaška; 18.30 Italija - poraženec prve tekme; 20.00 Italija - zmagovalec prve tekme. Vstop je prost! ROKOMET - Reprezentančni poziv Ivan Kerpan z Italijo na turnirju v Libiji Igralec društva Pallamano TS se bo tam mudil od 22. do 25. junija Sedemnajstletni slovenski ro kometaš društva Pallamano Tries te Ivan Kerpan bo kot član držav ne kadetske reprezentance od 22. do 25. tega me seca nas topil na mednarodnem mladinskem turnirju v Libiji. Kerpan je že nekaj časa na seznamu najbolj perspektivnih italijanskih rokometašev, sodeloval je že na šti rih izborih, pred nas to pi »azzurrov« v Španiji in na Mal ti, je bil rezerva, tokrat pa bo pr vič oblekel dres izbrane vrste. Ker pan, igra na položaju levega krila, je bil lani s svojim društvom držav ni prvak under 231, v tej kategori ji je igral tudi le tos, v mi nulem pr ven stvu A li ge pa je ne kaj krat se del tudi na klopi članskega moštva. POLETNI TEČAJ NAŠIH DRUŠTEV - Tenis pri Gaji na Padričah Tenis zdaj »prijaznejši« do najmlajših Z lažjimi lopari, mehkejšimi žogicami in prilagojenimi mrežami in igrišči je lažje učiti prvine igre - Med 30 tečajnimi prevladujejo slovensko govoreči Teniški poletni tečaj Gaje se od ostalih razlikuje po svoji str-njenosti. Traja samo od 9. do 12. ure in poteka vsak drugi dan: ob ponedeljkih, sredah in petkih. Začel se je ta ponedeljek, nadaljeval in končal pa se bo prihodnji teden. »Ni kolonija, pride samo, kdor si res želi igrati tenis, zato sta resnost in navdušenje zagotovljena,« je prepričana Gajina od-bornica Mara Plesničar. Glede na to, da obiskuje Gajin tečaj skoraj trideset otrok (od 7. do 13. leta starosti), je težko reči, da nima prav. Za množico otrok skrbijo društveni trenerji Paolo Su-rian in Koprčani Anej Morel, Sandi Grom in pomočnika Alja in Andrej. Ena od novosti letošnje sezone je ta, da so praktično vsi tečajniki Slovenci, medtem ko so v zadnjih sezonah prevladovali italijansko govoreči otroci. Takih, ki so prišli izrecno na tečaj, je skoraj 20, ostali pa so že stalni člani Gajine teniške šole (do 10. leta), tečaja se poleg njih udeležujejo še tri mlade Gajine tekmovalke. Fantov je na tečaju približno toliko kot deklet. Sistem učenja se je v zadnjih letih precej spremenil in je tenis zdaj »prijaznejši« do najmlajših otrok, saj vadijo z lažjimi loparji, mehkejšimi žogami in na zmanjšanih igriščih z mrežami, ki jih je mogoče postaviti kjerkoli. »Približno polovica časa je namenjena ogrevanju in telovadbi, polovica pa učenju teniških prvin,« je pojasnil Anej Morel, ki je tudi trener izjemno uspešne Gajine igralke Paole Cigui. Nadarjeni, manj nadarjeni, disciplinirani in bolj živahni. Z veseljem delajo z vsemi, seveda pa upajo, da se bo kdo nato odločil ostati v klubu tudi med letom. (ak) Gajin teniški tečaj obiskuje vsak drugi dan okrog 30 tečajnikov, našemu fotografu pa so se nastavili pred dopoldansko malico KROMA / ŠPORT Četrtek, 14. junija 2007 21 RITMIČNA GIMNASTIKA - Državno prvenstvo Slovenije Borovke osvojile bronasto ■ •• t • • ■ v« medaljo v vaji s štirimi obroči Nastopile vse najboljše slovenske ritmičarke - Eleonora Baio med članicami 8. z žogo Z nedeljskim finalnim nastopom slovenskega državnega prvensta A-1 v ritmični gimnastiki v Ljubljani so borovke končale svojo letošnjo tekmo val no sezo no. Kon čale pa so jo us -peš no, saj so se vrni le do mov s ko la -jno, čeprav le z bronasto. Upoštevati mo ra mo na mreč, da so v fina lu nas -topi le le naj bolj še rit mi čar ke iz vse Slovenije, ki so se v ta del tekmovanja uvrs ti le na prejš njih treh kva li fikaci -jah in je bi la torej kon ku ren ca izred -no kakovostna. Borovke so dosegle ta pomemben us peh z odlič no izve de no vajo s štirimi obroči in posebno razveseljivo je, da stopa v ospredje tudi mlajša generacija. Bron je namreč osvojila ka-tegorijsko mešano sestavljena ekipa, v kateri so tekmovale članice in mladinke (Ele o no ra Bai o, Valen ti na Ob lak, Mateja Mezgec in Daša Ukmar. Tržačanke so nastopile še v dveh kategorijah. Med posamrznicami so to bi le Ele o no ra Bai o z žo go v katego ri-ji čla nic, mla din ka Ire na Ma gli cane z obročem in kadetinja Irena Košuta prav tako z ob ročem. Med temi se je Bai o va uvrs ti la na osmo mes to, ostali dve pa na spodnjo polo vico les tvi -ce. Med kadetinjami je nastopila tudi dvojica Irena Košuta in Tjaša Oblak, JÈA »Bronaste« borovke. Od leve proti desni in od zgoraj proti navzdol: Eleonora Baio, Valentina Oblak, Mateja Mezgec in Daša Ukmar KROMA - Jm 4 MTf rm V i katerima se v hudi konkrenci kljub dobro izve de ni vaji tudi ni us pelo uvrs -titi na višja mesta lestvice. V celo ti je bi lo vod stvo Borove -ga gim nas tič ne ga odseka zado voj no, tako z ne delj skim nas topom, kot tudi z ostalimi letošnjimi tekmovanji, poseb no ker se tudi mlajše vse us peš -neje vključujejo med boljše slovenske telovake, zato lahko v prihodnjih sezonah pričakujemo, da bodo uspešno nasledile svoje predhodnice, ki so druš tvu pri ne sele obi lo zado ščenj. ( -boj) ODBOJKA »Spazzapan«: danes (19.45) polfinalni del Šestindvajseti odbojkarski memorial Petra Spazzapana, ki ga v Slovenskem športnem centru v Gorici prireja Športno združenje Olympia, bo danes doživel polfinalno fazo. Po tekmah v sredo zvečer je znan tudi tretji polfinalist, to je po pri čako vanjih tretjeli gaš Vi-vil iz Ville Vicentine, ki je z 2:0 prepričljivo premagal bodisi Sočo bodisi tržaško Alturo. Na drugo mesto se je uvrstila Altura, ki je premagala Sočo z 2:1. Sočani so se na turnirju predstavili z zelo okrjneno postavo, tako da se zlasti Vivilu ni so mo gli enakovredno upirati. Altura, ki je letos nastopala v 1. diviziji, pa je v bi stvu zapus ti la soli den vtis, men da je nas topi la ne ko li ko okrepljena. Ker se je pred turnirjem ulil dež in je bilo zunanje igrišče v centru vlažno, so vse tekme odigra li v telo vad ni ci. Izidi: Soča Gostilna De-vetk - Vivil 0:2 (12:25, 18:25); Vi-vil Villa Vicentina - Altura 2:0 (25:22, 25:23), Altura - Soča Gostilna Devetak 2:1 (25:16, 30:32, 15.7). Včeraj so bile na sporedu tekme skupine D, na katerih so mo či me rile eki pe Vala ( C li ga), Našega praporja in tržiškega Fincantierija (oboji D liga). Današnji polfinali spored se bo pričel ob 19.45. Najprej se bos ta pome rila pr va pol fina lis ta Sloga in PAV Natisonia (obeta se zanimiva tekma), sledilo pa bo sre čanje med Vivilom in zma go -val cem vče rajš ne kva li fika cij ske skupine. Za razliko od prejšnjih dni bodo danes in v jutrišnjem final nem de lu igra li na tri dob -ljene sete. Organizatorji razmišljajo o tem, da bi jutrišnji finalni del s tekmama za 3. in 1. mesto začeli nekoliko prej. □ Obvestila ASD SK BRDINA prireja danes,15. junija 2007, ob 19. uri, informativni sestanek udeležencev športnega tedna v Crmošnjicah. Sestanek bo na sedežu društva (Repentaborska ulica 38) na Opčinah. Za informacije lahko kličete na tel. štev.: 348-4702070. Vljudno vabljeni. SK DEVIN vabi na 33. letni občni zbor v petek, 22. junija 2007 na društveni sedež v Slivnem ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na vrsti bodo predsedniško in blagajniško poročilo, razprava, razno. KOSARKARSKI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 21. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Stadiona 1. maja. Vabljeni člani in prijatelji. ZSŠDI obvešča, da bo do 22. junija 2007 urad v Gorici odprt od 10. do 12. ure. AŠK KRAS s sodelovanjem ZSŠDI organizira ŠPORTNI KAMP ZGONIK 2007 za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno - kulturnem centru v Zgoniku od 25. do 29. junija od 8.30 do 17. ure. Prijava in ostale informacije v tajništvu Športno - kulturnega centra, tel. 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. in od 15. do 16. ure. Informacije tudi na tel. 340-8331558 (Sonja), 3488590233 (Liljana) in 349-0934409 (Vesna). AŠD MLADINA sklicuje danes, 15. junija 2007 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, občni zbor s sledečim dnevnim redom: otvoritev in izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, odobritev poročil in bilance, volitve, razno. KOŠARKARKI ODSEK IN ŠPORTNA ŠOLA ŠD POLET pod pokroviteljstvom ZSŠDI vabita na košarkarki kamp 2007, ki bo v dveh izmenah: 1. od 18. do 22. in 2. od 25. do 29. junija na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah od 9. do 17. ure. Vpisnina po e-mailu andrej@vre-mec.it ali SMS 338-5889958. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11 let. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih (za tiste, ki so med tednom zaposleni). Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. E-mail info@ccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramar-ski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. BALINANJE - Gajin Turnir prijateljstva Na Padričah hkrati na šestnajstih igriščih Lazarjeva in Hrovatin na DP Balinarski odsek Gaje bo v nedeljo na Padričah že šestič priredil Turnir prijateljstva za dvojice, namenjen pa je tek mo val cem B in C katego rije iz Triveneta. Gre za enkratno manifestacijo, saj se vse tekme odvijajo na istem prireditvenem prostoru. Pri Gaji razpolagajo v svojem centru z dve ma pokri ti ma bali ni šči ma, hkra ti pa bodo za igro us posobi li ma lo pe-šče no no go met no igrišče, tako da bo hkrati lahko nastopalo kar šestnajst dvojic. Predviden je nastop 120 tekmo val cev, Gaja pa bo nas topi la s petimi ali šestimi dvojicami, saj morajo ostali čla ni poma gati pri or gani za-ciji. Turnir se bo pričel ob 8.15, sistem tekmovanja pa je zelo »krut«, saj se že od vsega začetka igra na direktno izpadanje. Zato pa bo posebej bogato nagrajevanje, saj bodo najboljše dvojice poleg zlatih medalj prejele dodartno nagrado. Za zmagovalca bo na voljo dra go cena ura, za ostale pa ... pre sene -čenje. Balinarja Gaje Sonja Lazar in Bruno Hrovatin bosta konec tedna nastopila na državnem prvenstvu za enojke C kategorije. Lazarjeva bo tekmovala v Ronkah, Hrovatin pa v Li-gnanu. Oba sta si pravico do nastopa na sklepni fazi priborila kot pokrajinska prvakinja. Odbojkarska zveza zavrnila priziv Sloge Pokrajinska odbojkarska zveza je zavrnila priziv Sloge v zvezi s ponovljeno tekmo proti Virtusu v 2. ženski diviziji. Motivacija ni vsebinska: priziv ni bil sestavljen v roku, ki ga določa pravilnik. Sloga se je pritožila, ker je menila, da je bila odločitev zveze, da se tekmo ponovi neutemeljena. Slo-gašice so Virtus na prvi tekmi premagale, ponovljeno so izgubile, zaradi česar je v višjo ligo napredoval Virtus. ZSŠDI - Tiskovno sporočilo s seje izvršnega odbora Društva še vedno premalo upoštevajo vprašanje jezika Ocena prvenstev je »zmerno pozitivna« - Prihodnji teden 31. Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel Predzadnja seja prvega letošnjega polletnega delovanja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je bila izrazito diskusijske narave, saj se je dotaknila vprašanja jezika in pobud društev, ki ne vedno upoštevajo v zadostni meri ta izredno pomemben vidik svojega delovanja, je zapisano v tiskovnem sporočilu ZSŠDI. Problem je večplasten, saj se ga ne da urejati z enostavnimi in enostranskimi količki, saj bi to bilo nerealno in verjetno nemogoče, še posebno upoštevajoč zelo različne lokalne stvarnosti. Zato je še enkrat prevladalo mnenje, da mora krovna športna organizacija še naprej pozorno slediti dogajanjem, kritično ocenjevati morebitne pomanjkljivosti, spodbujati k vedno večji pozornosti temu vprašanju in nagrajevati sredine, ki delujejo v popolnem sozvočju z načeli, ki so botrovali nastanku in razvoju povojnega športnega gibanja v zamejstvu. Na seji so zmerno pozitivno ocenili zaključek prvenstev v moštvenih panogah, še posebno pa uspehe na mladinskem področju. Izredno plodno je bilo tudi sodelovanje s šolami, posebno na Goriškem, kar je lahko zgled za povečanje sodelovanja tudi na Tržaškem. ZSŠDI polaga veliko važnost sodelovanju s šolami, saj so le-te potrebne strokovne pomoči na teles-novzgojnem področju, društva pa si s tem sodelovanjem lahko zagotovijo širši bazen, iz katerega potem črpati svoje nove mlade sile. Glede občnega zbora je bila ocena tudi pozitivna, še posebno pa je bilo zanimivo in poučno razmišljanje prof. Franka Drasiča o pomenu in vlogi trenerja ma mladinskem področju. Njegov poseg je zato na razpolago širši javnosti na spletni strani slosport.org. ali v uradih Združenja. Z zaskrbljenostjo so odborniki ZSŠDI ocenili nedavne volitve v Gorici in v Nabrežini. Še posebno v Gorici bi se lahko zaustavilo plodno čezmejno sodelovanje, ki se je razvilo za časa Brancatijevega županovanja in za katerega so se športniki vedno zavzemali, tudi ko ni bilo današnjih izredno povoljnih pogojev, ki sta jih ustvarila vstop Slovenije v EU in skorajšnji dokončni padec meje. Volilne izide bodo morali merodajni forumi dobro preučiti in popraviti morebitne napake, ki so obelodanile določene nepredvidene izbire slovenskega volilnega telesa. V tem procesu bo gotovo morala odigrati pomembno vlogo civilna družba in v tej luči si športniki pričakujejo ponovnega elana v sodelovanju obeh krovnih organizacij. Do začetka poletja bo še nekaj odmevnih pobud, med katerimi izstopa 31. Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel 22. in 23. junija v Murski Soboti. V zaključni fazi sta tudi priprava Zbornika, pregled prispevkov literarnega in likovnega natečaja Drobci iz športnega sveta ter slovarčka s tehničnimi izrazi vseh panog, s katerim želi ZSŠDI dati konkretno pomoč za vse tiste, ki ne obvladajo povsem slovenščine. Zadnja seja odbora ZSŠDI bo v začetku julija v Benečiji, tako da bo tudi s tem zadoščeno teritorialni prisotnosti organizacije v vseh treh pokrajinah. 22 Petek, 15. junija 2007 SNG NOVA GORICA - Predstavili program V prihodnji sezoni Igre z ognjem NOVA GORICA - Po letošnji uspešni sezoni Viharjev zvezd in nostalgije, ki jim je prinesla kar nekaj nagrad, bodo v Slovenskemu narodnemu gledališču (SNG) Nova Gorica v prihodnji ljubiteljem gledališča ponudili program z naslovom Igre z ognjem ali Nekateri so za vroče. Ta ob šestih premierah prinaša še gostujočo predstavo, gre pa za "zanimiv in zabaven program" z eno najcenejših abonmajskih vstopnic v Sloveniji, s čimer se želijo približati ljudem, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril direktor SNG Nova Gorica Momir Konič. SNG Nova Gorica želi v prihodnji sezoni gledališče čim bolj približati občinstvu in povečati število abo-nentov, ki j ih j e bilo letos 1200. Zato so uvedli nova predpremierski in popoldanski abonma, z dvema predstavama pa se bodo predstavili tudi izven gledaliških dvoran, je uvodoma povedal Konič. V letu 2006 so sicer doma in na gostovanjih odigrali 200 predstav. Po besedah v. d. umetniškega vodje novogoriškega gledališča Primoža Beblerja, nameravajo s predstavami prihodnje sezone opozoriti na ne-ravnovesje med vse večjo nagnjenostjo k varnemu življenju in človekovo potrebo, "magnetizmom" po tveganju. Dve izmed besedil, burka s petjem in streljanjem v režiji Vita Taufer-ja Dohtar pod mus!, ki jo je po Moli-erovih motivih napisal novogoriški igralec Iztok Mlakar, ter komedija o ljubezni in denarju Dundo Maroje renesančnega pisca Marina Držiča, bosta postavljeni v primorskem narečju in bosta primerni tudi za ambientalne uprizoritve, je še povedal Bebler. Kot sta se pošalili dramaturginji v novogoriškem gledališču Tea Rogelj in Martina Mrhar, bodo v Novi Gorici novo sezono 6. oktobra začeli "z zdravnikom in jo zaključili z bolnikom". Uvodna predstava bo namreč že omenjena koprodukcija novogoriškega in koprskega gledališča Dohtar pod mus!, zadnja pa Molierov Namišljeni bolnik v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča Trst in Primorskega poletnega festivala ter v režiji Ja-nusza Kice. Ob teh bo po besedah Beblerja novogoriško gledališče v novi sezoni uprizorilo še evropsko klasiko Maksi-ma Gorkija Letoviščarji, kjer je poudarek na vzdušju, ter tri sodobne, dinamične in duhovite tekste, ki so vsi na nek način povezani s filmom. Prvi slovenski dramski priredbi kultnega filma Quentina Tarantina Stekli psi bosta sledili še slovenski praizvedbi, zgodba o šestih ljudeh Skrivni strahovi na javnih krajih angleškega dramatika Alana Ayckbourna ter ruska uspešnica bratov Presnjakov V vlogi žrtve, nekakšen teater absurda v policijski izvedbi. Konič je na novinarski konferenci še povedal, da si prizadeva, da bi poletno dogajanje v Novi Gorici popestrili z gledališkimi predstavami, kar bi lahko prerasle tudi v festival, a ima zaenkrat težave z "navduševanjem" odgovornih. Omenil je še, da je za gledališče zanimiva tudi postavitev am-fiteatra, saj bi pod njegovimi tribunami uredili malo dvorano, ki jo novogoriško gledališče potrebuje. Sedanja pod glavnim odrom, namreč ne omogoča sočasnih vaj in predstav, je še dodal. (STA) ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI Danes, 15. junija ob 21.30, Rimski am-fiteater / »Proces proti Gaju Juliju Cezarju«, produkcija Teatro Stabile della Sardegna. V nedeljo, 17. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »Helena«, produkcija La Contrada, Tržaško Stalno gledališče za Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini. V sredo, 20. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »De rerum natura«, produkcija Stalno gledališče FJk za Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini. V četrtek, 21. junija ob 19.00, Park Mi-ramarskega gradu / »Praznik glasbe«, Godbeno društvo Viktor Parma, Trebče; ob 21.00 »Na krilih pesmi«, vokalno in instrumentalno potovanje po Evropi v organizaciji konservatorija G. Tartini. V petek, 22. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »Bakhantke«, produkcija Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA DOLINA Na K'luži V Petek, 22. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Dramska skupina KD Domovina iz Ospa nastopa s »Srečno vdovo«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. / Režija: Janusz Kica. Urniki: danes, 15. in jutri, 16. junija ob 20.30. ŠKOCIJAN PRI DIVAČI V soboto, 23. junija ob 21.00 / Rado-slav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. SNG Nova Gorica v ko- produkciji s Kosovelovim domom Sežana. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 15. junija ob 19.30 / Lev Niko-lajevič Tolstoj: »Ana Karenina«. Jutri, 16. junija ob 19.30 / Eugène Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. junija ob 19.30 / Dane Zajc: »Mede-ja«. V sredo, 20. junija ob 19.30 / Roland Schimmelpfennig: »Ženska od prej«. V četrtek, 21. junija ob 19.30 / Meta Hočevar: »Smoletov vrt«. V petek, 22. junija ob 19.30 / Andrej E. Skubic: »Fužinski bluz«. Mala drama Danes, 15. junija ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Skopuh - najbolj skopa izvedba«. Gostuje Andrej Rozman Roza. Jutri, 16. junija ob 20.00 / Shelagh De-laney: »Okus po medu«. V ponedeljek, 18. junija ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 19. junija ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 20. junija ob 20.00 / Ana La-sic: »Za zdaj nikjer«. V četrtek, 21. junija ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V petek, 22. junija ob 20.00 / »Črime-kundan ali Brezmadežni«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 15. in v torek, 19. junija ob 20.00 / Kim Komljanec: »Škart«. V sredo, 20. junija ob 20.00 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. Mala scena MGL V ponedeljek, 18. junija ob 20.00 / »Hagada«, avtorski projekt Gregorja Čušina. V sredo, 20. junija ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje. Šentjakobsko gledališče Danes, 15. ob 19.30, jutri, 16. in v petek, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«. PRIREDITVE GLASBA ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V četrtek, 21. junija ob 20.00 / Jana Faj-diga - flavta in Meta Fajdiga - klavir. Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V torek, 26. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica. Zborovodja: Bogdan Kralj. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera. ■ 9. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE Lipica - Poročna dvorana, ob 20.30 Danes, 15. junija / Jelica Mijanovic (Črna gora), Vera Ogrizovic (Srbija). Jutri, 16. junija / Robert Sharpe, Duo Spiritoso (ZDA - Kanada). V nedeljo, 17. junija / Duo McCleery -Stachowiak (Škotska - Belgija), Duo DAntonio - Montanari (Italija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«. / V okviru operne in baletne sezone 2006/07. Urnik: danes,15. ob 20.30 in jutri, 16. junija ob 17.00. DOLINA Na K'luži Danes, 15. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Nastop skupine The Robles. DOBERDOB Na dvorišču pred župniščem V nedeljo, 17. junija ob 20.00 / SKD Hrast prireja Zaključni koncert. Gost večera bo Dekliški pevski zbor Rado-vič pod vodstvom Damijane Vončina. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V petek, 22. junija ob 21.00 / Suita quasi Balkanika, The Fool Cool Orchestra. Dirigent: Izidor Leitinger, gosta: Vlat-ko Stefanovski & Simone Zanchini. PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 21. junija ob 21.00 / Pro-menadni koncert Orkestra slovenske vojske in Vojaškega orkestra 14 iz Nemčije. Dirigenta: Andreja Šolar in Karl Kriner. Vstop prost. V slučaju neprimernega vremena bo prireditev v Amfiteatru. V soboto, 23. junija ob 17.00 / Festival plesa Piran 2007. Organizator: ZKD Karol Pahor Piran. V slučaju slabega vremena bo prireditev v Tartinijevem gledališču. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 15. junija ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium musicum. Dirigent: George Pehlivanian. Solisti: Oksana Dyka - sopran, Mirjam Kalin - alt, Branko Robinšak - tenor, Luciano Ba-tinic - bariton. V četrtek, 21. junija ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao. V četrtek, 21. junija ob 20.15, Linhartova dvorana / »Glasbe sveta '07«: Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbeco-ve grape (Slo) in Majorstuen (Nor). Šentjakobsko gledališče Jutri, 16. junija ob 20.00 / Večer Fla-menka - prireditev v organizaciji plesnega društva Flamenko. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 - Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL OSREDNJA SLOVESNOST - danes, 15. junija - Grad Štanjel Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - 16. junij -15. september - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Galerija Ugo Cara: do 22. junija razstavlja Giovanni Pulze »Angeli Metro-politani«. Odprto od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. DOLINA Torkla: "Junijski večeri 2007" - do 22. junija bo razstavljal Piero Conestabo. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. GORICA V galeriji Kulturnega doma: je do 30. junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne. Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provincia.gori-zia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. ČEDAD Cerkev S. Maria dei Battuti: do 17. junija je na ogled fotografska razstava Riccarda Toffolettija »Znotraj vasi. Nediške doline 1968«. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava kipov Milenka Kočevarja. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obno- -/ vljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Avla hotela Sabotin: / na ogled je fotografska razstava sprejetih in nagrajenih del 8. fotografskega natečaja Fotohit Sa-botin z naslovom Podobe okusnega. NOVA GORICA Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): na ogled je razstava kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vsemirje umetnosti«. Odprto do 28. junija z urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Goriška knjižnica Franceta Bevka, gostuje razstavo Pol stoletja, ki obeležuje lansko petdesetletnico delovanja Centra za konserviranje in re-stavriranje gradiv, ki deluje v okviru Arhiva Republike Slovenije. Avtor razstave je vodja Centra za konser-viranje in restavriranje dr. Jedert Vo-dopivec. Razstava bo na ogled do 20. junija. KANAL Galerija Rika Debenjaka: na ogled je razstava z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 - Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO Grad Dobrovo:v priredbi Branke Sulčič je na ogled razstava »100 let bohinjske proge«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. _AVSTRIJA_ CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: na ogled je razstava »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). / RADIO IN TV SPORED Petek, 15. junija 2007 23 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 7. Video natečaj - Aleš Ferenc: Vlak Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.25 10.30 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 22.50 22.55 23.55 0.20 1.55 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nad.: Sottocasa Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče Tg parlament 10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu - Izbire (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Duhovnik med nami (i. Massimo Dapporto), 12.35 Gospa v rumenem - Smrt nazdravlja (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha) N ad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla) TV film: Orgoglio (i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pecci, Paolo ferrari, 10. del) Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod - Še ena McLeod (i. Bridie Carter) Nan.: Komisar Rex Kviz: L' Eredita Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Film: Fluke (fant., ZDA, '95, i. Matthew Modine, Eric Stoltz) Dnevnik Aktualno: TV7 Aktualno: Tistega dne v Nazaretu Nočni dnevnik, Gledališče/Poti-homa Rai Educational V^ Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.15 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.00 17.50 18.05 18.30 19.00 19.50 20.10 20.30 21.05 23.00 23.10 0.00 0.30 0.40 Dok.: Focus Dok.: Podzemni Rim Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Tgr - Gore Svet v barvah Dnevnik, vreme/Kino/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik Tg2 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja Variete: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice Nan.: Andata e ritorno Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Nan.: Sentinel Hum. nan.: Piloti Risanke Dnevnik Nan.: Il capitano (It., '04, i. Ales-sandro Preziosi, Gabriella Pession, Massimo Corvo) Dnevnik Aktualno: Soočanja Tg2 Mizar Tg parlament TV film: Quarantine V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Anna (dram., It.-Fr., '51, i. Silvana Mangano, Raf Vallone) 10.50 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Tg3 Primo piano: 13. Nagrada Ilaria Alpi in Miran Hrovatin 14.00 14.50 16.15 16.35 17.00 17.45 18.55 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 16.00 18.55 19.35 20.10 21.05 23.15 2.00 9.40 11.00 12.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 16.15 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 23.35 1.20 Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Mladinski dnevnik GT Ragazzi Variete: Melevisione Nan.: Squadra Speciale Vienna Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai Tg šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Dok.: Enigma - Medugorje (vodi Corrado Augias) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Primo Piano Aktualna odd.: Seconda Chance (vodi Riccardo Chartoux) Tg3 Night News Aktualno: Economix i Rete 4 Kapljice zgodovine Nan.: Velika dolina, 7.40 Pot za Avonleo, 8.40 Nash Bridges (i. D. Johnson) Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Balko Film: Facciamo l' amore (glasb., ZDA, '60, r. George Cukor, i. Marilyn Monroe, Yves Montand) Dnevnik, vreme Aktualna odd. Tg4 Nan.: Poirot (i. David Suchet, Hugh Fraser) Nan.: Nati ieri (It., '06, i. Sebastiano Somma, Vittoria Belvedere, Et-tore Bassi, Lina Sastri) Film: Gli spietati (vestern, ZDA, '92, r.-i. Clint Eastwood, Gene Hackman, Morgan Freeman) Pregled tiska ; Canale 5 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Marilyn & Bobby -, zadnja skrivnost (dram., ZDA-It., '93, i. Melody Anderson) Tg5 Borza Flash Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Patrick Fabian) Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Nad.: Vivere TV film: L' amore a portata di mouse (kom., Kan.-ZDA, '04, r. Douglas Barr, i. Kathleen Quinlan) Tg com/Meteo5 Nad.: Cuori tra le nuvole Nad.: Tempesta d' amore (i. Gregory B. Waldis, Henriette RichterRöhl, Sepp Schauer) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Ricomincio a vivere - Hope Floats (dram., ZDA, '98, r. Forest Whitaker, i. Sandra Bullock, Harry Connick jr.) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.00 6.35 7.05 9.55 11.25 12.25 14.05 15.00 15.55 17.35 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 22.00 22.55 Šport studio, 6.25 Odprti studio Nan.: Arnold (i. Gary Coleman) Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira - Sanjska ženska, 10.25 Hercules Nan.: Xena Odprti studio, šport Risanke Nan.: Beverlky Hills, 90210 - Poroka v Las Vegasu Nan.: Blue Water High, 16.25 15/Love - Vraževerja Risanke Nan.: Raven Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: CSI: Miami -- Vse za otroka (i. David Caruso, Sofia Milos) Nan.: CSI: NY - Utrip trepalmnic (i. Gary Sinise, Melina Kanakare-des) Nan.: Killer Instinct - Game over (i. Kristin Lehman), 23.50 The inside (i. Peter Coyote, J. Messner) 0.45 Šport studio 1.00 SP v motociklizmu ^ Tele 4 8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Nad.: Verdi 11.05 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 2 13.05 Lunch time v živo 15.15 Kaj veš o Afriki? 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.10 Son el mago de Umago - Pogovor z gospo Fernando 19.55 Športna oddaja 20.05 Glasbena oddaja 20.55 Film: Il tesoro della montagna (ve- stern, i. Z. Scott) 23.50 Aktualna odd.: Mi državljani (vodi Antonio Lubano) La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 9.30 Dok.: Lovci na izgubljene zaklade 10.25 Nan.: Na Alicinem dvoru, 11.30 Angelski dotik 14.00 Film: Giubbe Rosse (pust., It., '75, i. Fabio Testi, G. Mannari) 16.00 Nan.: Kamaleon Jarod, 18.00 Star Trek Voyager 19.00 Nan.: Murder Call 20.30 Osem in pol 21.30 Film: F.B.I. - Protezione testimoni (kom., ZDA, '00, r. J. Lynn, i. Bruce Willis, Matthew Perry) 23.35 Aktualno: Barbari (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.35 9.50 10.10 10.35 11.10 11.55 Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - Grdina pod kamnom (M. Ma-tičetov) Kratki film: Ne povej mami Nad.: Živalski vrt iz škatlice Enajsta šola Štafeta mladosti TV kviz: Milijonar z Jonasom 13.00 13.15 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.30 17.45 18.40 18.55 19.35 19.55 20.30 22.00 23.00 23.15 0.30 1.20 2.00 Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nad.: Ta moja družina Slovenci v Italiji Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar Iz popotne torbe: Mojster Nad.: Sorodni duši (VB) Novice, slovenska kronika, vreme, šport Pogled na... Stopnišče na Mariborskem gradu Dok.: Čudežni planet Risanke Vreme in dnevnik Vreme, šport Hum. nad.: Čokoladne sanje (Slo, '04, r. Vojko Anzeljc, i. Iva Kranjc, Sebastijan Cavazza, Tina Gorenjak) Na zdravje! Odmevi, kultura, šport, vreme Oddaja o umetnosti: Ars 360 (voo-di Živa Rogelj) Pogovorna oddaja: Polnočni klub - Ciganska duša Dok.: Čudežni planet Dnevnik Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 8.35 TV prodaja 9.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 10.00 Kalejdoskop 11.20 Hum. nan.: Frasier 11.40 Film: Polleke 13.15 Mozaik 14.10 14.40 15.05 15.55 18.00 18.05 18.35 19.00 19.55 22.00 22.20 23.45 Žogarija, ko igra se mularija Zdaj! Oddaja za razgibano življenje Lestvica na drugem Kajak in kanu na divjih vodah (EP, ekipno, prenos) Poročila Primorski mozaik Študentska Nad.: Zadeva - Mrtve duše (Rus., 5. del) Atletika: Zlata liga (prenos) Kolesarska dirka po Sloveniji Film: Pripovedovanje zgodb - Storytelling (dram., ZDA, '01, r. Todd Solondz, i. Selma Blair, Leo Fitzpatrick) Film: Vse ali nič (dram., VB, '02, r. Mike Leigh, i. Timothy Spall, Lesley Manville) Dnevnik zamejske TV Infokanal Koper 18.20 18.35 18.40 19.00 19.30 19.55 22.00 22.15 22.45 23.15 0.00 0.15 Čezmejna TV Euronews Dok. oddaja Četrtkova športna oddaja Istra skozi čas - 20. stoletje (6. del) Mladinska odd.: Fanzine Vas tedna Program v slovenskem jeziku: Študentska Pravljice Mike Make Vreme Primorska kronika Dnevnik - Šport Vsedanes aktualnost Atletika: Zlata liga (prenos iz Osla) Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Globus Arhivski posnetki Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Gospodarska oddaja 17.30 Kaj je novega na Krasu 18.00 Miš Maš 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Turizem in mi 19.15 Rally magazin 2 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Tu smo doma 21.00 Razgledovanja 21.30 Vredno je stopiti noter 22.20 Vedeževanje 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga - Miguel de Cervantes Saavedra: Veleumni plemič Don Ki-hot iz Manče (r. Jože Babič, 10. del).); 10.30 Etno - World glasba; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2007, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 16.15 Naša pesem 2007; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 14.45 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Prirmorski dnevnik; 18.00 Glasbena industrija; 19.00 Dnevnik; 20.00 Radio bla bla; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.05 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, ka-ko,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 10.30 Matura; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica; 9.35 Popevki; 11.00 Let 35; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35 let; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Koncert Orkestra Slovenske filharmonije (prenos); 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Petek, 15. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona O 12/23 KRANJSKA G. 17/27 CELOVEC O 15/28 O GRADEC 16/30 <4} o TRŽIČ 14/27 o 13/27 S. GRADEC CELJE 16/30 O „ „ MARIBOR 016/30 PTUJ o /p M. SOBOTA O 17/31 o ¿ KRANJ ČEDAD O 19/27 * Q, LJUBLJANA U GORICA n ° N. GORICA 17/29