■o
i>f :o !o
ír^

RADIOPTUJ
89,8»98,2«I04Í3 www. ra d ¡o-ptu ¡. si
Aktualno Videm • Podražitve v času recesije? Ni govora!
O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Kaj se dogaja v bivšem obratu Bregarja?
Z> Stran 4
Po naših občinah Ormož • Luci ne verjame Soku niti besede
Z> Stran 6
Ptuj, petek, 24. julija 2009 letnik LXII* št. 57 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj • Rekonstrukcija Potrčeve razburja
Da je zelenica padla so krivi sami?
Do zamude pri rekonstrukciji Potrčeve ceste na Ptuju je prišlo nekaj zaradi vremena, nekaj pa tudi zaradi kasneje izdanega gradbenega dovoljenja za drugo etapo, ki je postalo pravnomočno te dni. Gre za projekt skupne infrastrukture, ki na nek način rešuje več problemov.
Nogomet •
Prihajajo Pavlin, Karič in druščina O Stran 15
Zamuda pa ne bo ogrozila sofinanciranja s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, je včeraj povedal, da so se o terminski porabi teh sredstev še posebej zanimali, sicer se investicije, za katero se je oblikovala tudi civilna iniciativa, ne bi lotili. Dokončali jo bodo predvidoma do konca septembra. Izvajajo jo po projektu, ki je bil usklajen z večino prebivalcev ob Potrčevi in skladno z veljavnim izdanim gradbenim dovoljenjem. Zato je padla tudi zelenica. Če bi prebivalci ob Potrčevi soglašali s spremembo projekta, parkirišč pred blokom (od številke 46 do 48) ne bi bilo. V Mestno hišo so prihajali posamično in izražali posamične interese. Pozvali so jih, tako Širec, da se uskladijo, a soglasja, potrebnega za spremembo projekta, ni bilo.
MG

Foto: Črtomir Goznik
Plavanje •
Rusija je Rusija ... O Stran 19
Pobrežje • Tragična zgodba Capudrove Micike
Kdo ji bo pomagal?
V Pobrežju 107 smo pred dnevi obiskali 75-letno Marijo Ostroško, bolj znano pod imenom Capudrova Micika, ki točno mesec dni spi tako rekoč pod milim nebom. Junija ji je požar uničil še tisto malo, kar je imela, pravi tudi, da je brez vodovoda in elektrike.
Marija ali Capudrova Mici-ka, kot jo kličejo vsi znanci in sosedje, že od otroštva živi v Pobrežju; na očetovem domu, kjer,odkar sta se odselila brata, sama skrbi za kmetijo in se-
dem hektarjev zemlje, od tega pa niti naj ne bi bilo vse njeno, saj naj bi bil solastnik še eden od sorodnikov. Že pred požarom, ki jo je presenetil junija, je Marija živela skro-
mno, skorajda borno. Hiša in hlev sta majhna, neurejena, kar moti tudi večino sosedov, ki z njo niso ravno v prijateljskih odnosih. Sama pravi, da ji nenehno nagajajo in za vsa-
ko ravnanje kličejo policijo, eden izmed sosedov bi jo naj po njenih besedah pred kratkim tudi fizično napadel, da je morala iskati pomoč celo pri zdravniku. Bojda sosedje kličejo gasilce, kadar kuri na travniku, in policijo, kadar je preveč glasna. Sama pravi, da ji delajo krivico, saj ne želi nikomur nič slabega.
Marija ali Micika z vidika povprečnega človeka pravzaprav nima niti osnovnih pogojev za življenje, saj pravi, da nima elektrike, da bi si kaj skuhala, niti vode, da bi se pošteno umila. Za marsikoga je dandanes kaj takega nepredstavljivo, skorajda nenormal-
no, da v civiliziranem svetu, v sicer zgledno urejenem naselju v Pobrežju, nekdo še sploh živi na tako zelo primitiven način. Na srečo še obstajajo ljudje, ki jim je mar zanjo in je kljub njeni svojskosti, trmi in nekoliko »čudnem« pogledu na svet, ne zapostavljajo.
O Stran 7
Foto: OM
ČS Panorama • Devetnajsta seja četrtnega sveta
Kdaj dokončanje ceste v Orešju?
Člani sveta ČS Panorama so se 20. julija sestali na 19. seji. Tokratna seja je bila ena krajših in je že dišala po počitnicah. Že na prejšnji pa so se seznanili, da je zaključen denacionalizacijski postopek za dom krajanov Olge Meglič, z denacionalizacijskim upravičencem je bila sklenjena poravnava, v lasti MO Ptuj pa je sedaj tudi igrišče ob samem domu.
Tridesetega maja je domače društvo ŠD Panorama organiziralo spust s kanuji in raftom po stari strugi reke Drave, ki so ga za vse krajane izvedli brezplačno. Sicer pa društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1998, rafte in kanuje krajanom izposoja po simbolični ceni. V svetu ČS Panorama razmišljajo o tem, da bi spust ponovili v začetku jeseni. V ČS Panorama so že leta 2003 pripravili projekt ureditve parka za zaščito dendrolo-škega spomenika Hincejeve sekvoje v Orešju pri Ptuju in ga posredovali MO Ptuj. Od takrat do danes se ni zgodilo nič, razen da je bila v bližini sekvoje postavljena manjša čistilna naprava, tako vsaj ne smrdi več. Letos so predlog obnovili in ga ponovno poslali v ptujsko Mestno hišo s ciljem, da postane sestavni del projekta Evropske prestolnice kulture 2012, v katerem naj bi vidno mesto imela tudi
zaščita narave in spomenikov narave. MO Ptuj bo v kratkem vzpostavila programske time, ki bodo pripravili podrobnejše programske sklope, za katere tudi načrtujejo, da bi se izvedli v letu sodelovanja v projektu Evropska prestolnica kulture 2012. Pobudo četr-tnega sveta bodo posredovali pripravljavcem projekta.
Kot informacijo so člani ČS Panorama obravnavali pobudo za dokončno asfaltiranje Klepove ulice, kjer je ostalo neasfaltiranega okrog 50 metrov cestišča, ker tisti, ki sedaj živijo ob tem odseku ceste, nimajo enakih življenjskih pogojev kot tisti, ki živijo v predelu, kjer je cesta že asfaltirana. V Klepovi in Aličevi ulici pa naj bi se nadaljevala izgradnja kanalizacije. Tudi to pobudo bodo predali pristojnim občinskim službam, oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj.
Pobude in zahteve z »brado«
Ker naj bi bila pogodba o nakupu Lahove hiše sklenjena, naj bi se kmalu, vendar še vedno ne letos, tudi nadaljevala gradnja še preostalega, okrog 80 metrov dolgega cestnega odseka v Orešju, enega najbolj kritičnih cestnih odsekov na tem območju. Urejanje te ceste poteka že dolgo, na zboru občanov 8. oktobra leta 2002 so krajani tega območja to odločno zahtevali, kar dokazuje 405 podpisov z zahtevo, da se preostanek ceste v dolžini 800 metrov uredi v enem kosu, ne pa po 200 metrov letno. Piše se leto 2009, cesta pa je še vedno v gradnji, velik problem pa prestavlja odvodnjavanje, ki ni urjeno kot bi moralo biti. Iz sredstev četrtne skupnosti pa naj bi se na tem delu uredila ulična razsvetljava, sklep v zvezi
s tem je že star, je spomnila članica sveta Rozika Ojster-šek. Problem Orešja so tudi same označbe hiš, to imajo na Vičavi rešeno, brado pa nosijo tudi zahteve po pre-
plastitvi ulic. Bolj, ko si oddaljen od središča, manj so vidni tvoji problemi in daljša je tudi pot do reševanja, so prepričani prebivalci Orešja. Po sedmih letih od zadnjega
zbora krajanov bi bilo zanimivo izvedeti, koliko od takratnih zahtev krajanov tega območja se je v sedmih letih tudi uresničilo.
MG
Slovenija, Ptuj • Novi potni listi
Uvodnik
Prašičjegriponevarni
Takole sredi poletja, čeprav je zame še hudo delovno, mi glave nikoli ne polnijo pametne misli, ampak sam no rije.
Edina hladno premišljena in racionalna misel pred pisanjem tega uvodnika je bila ta, daje najbolje, če za idejo, kaj naj sploh napišem, zamorim koga drugega. In tudi sem, pa ne brez rezultata. Takoj mi je bilo servirano, da bi bilo dobro kaj napisati o strašljivem virusu prašičje, pardon, nove gripe. Nikakor mi ne gre z jezika izraz nova gripa, ker se mi zdi že stara, zato mi je ljubši izraz prašičja, da se vsaj razumemo, o kateri vrsti gripe gre.
Slovenci smo sicer zaenkrat še kar dobro varovana oaza, čeprav ne neprodušna; k nam namreč prihajajo turisti, z njimi pa kaj lahko tudi virusi. Posebej še iz Anglije, kjer jih z veliko akcijo vabimo na Bled, čeprav Anglija že velja za eno najboljgripoznih držav. Dobro, tega zdaj ne moremo preprečiti, tudi naš turizem rabi denar, pa čeprav na račun gripoznih virusov, od katerih bo spet imela korist naša farmacevtska industrija in malo še zdravstvo. Torej je finančno to dvakrat ugodno.
Toda jaz zdaj v Anglijo in še katero drugo državo, ki je na vrhu prašičjegriponevarnih, ne grem. Niti malo me namreč ne mika obležati nekje v tujini, čeprav je za to bolj malo možnosti, ker se me zadnji dve desetletji ni hotel oprijeti čisto noben virus.
Ob globokem razmišljanju, kam bi potem lahko pihnila na nekaj dni odmora, po možnosti brezprašičjevi-rusnega obleganja, sem se dokopala do zelo pametne ugotovitve, da to mora biti kraj, kamor ne more kar vsak. In veste, kam so dostopi najbolj oteženi? V samostane, jasno! Če mislite, da se v samostanu ne da preživeti nekaj dni lepih počitnic, se kar fino motite. Dovolj je, če malo„poguglate"in hitro boste odkrili kar nekaj samostanov, ki kaj takega omogočajo, največ v Italiji.
Ups, v Italiji? Ne, ne grem, tam je na pohodu Berlusconi. Imam pa že raje prašičjegriponevarne ... viruse.
Simona Meznarič
P.S.:
No, ste se zdaj prepričali, da znam tudi iz pametne ideje za uvodnik spisati norijo?!
Zaradi identifikacije dva prstna odtisa
Novelo zakona o potnih listinah so v državnem zboru sprejeli 21. maja letos. Že konec junija pa so upravne enote začele izdajati nove biometrične potne liste zaradi uskladitve slovenskega pravnega reda s pravnim redu EU. Članice EU so jih morale uvesti najpozneje do 28. junija letos.
Bistvenih sprememb glede videza, cene in samega postopka pri izdaji novega potnega lista ni. Enak je dosedanjemu, razlika je samo v tem, da se od zdajšnjega ločuje po tem, da dodatno vsebuje dva prstna odtisa, zapisana v biometrični obliki na brezkontaknem čipu, zraven fotografije imetnika potnega lista, zaradi lažje
identifikacije. Prstna odtisa, odtis je čist, saj se samo ske-nira, praviloma kazalca, sta shranjena samo na čipu, in v nobeni drugi bazi podatkov, je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Otroci do 12. leta starosti bodo imeli potne liste brez prstnih odtisov, v državah članicah, kjer prstne odtise odvzemajo otrokom, mlajšim od 12 let,
bodo to lahko počeli še štiri leta, vendar izključno za namene preverjanja, otroci pa morajo biti stari vsaj šest let.
Stari potni listi bodo veljali do izteka
Tudi cena pri novih potnih listinah ni spremenjena.
Za polnoletno osebo stane 37,49 evra, za otroka od 3. do 18. leta starosti 32,17 evra, za novorojenčka oziroma otroka do 3. leta starosti pa 28,98 evra. To so cene, ki so enake kot pri navadnem, 32-listnem potnem listu, debelejši 48-listni je za okrog dva evra dražji pri polnoletni osebi. Izdaja novega potnega lista traja sedem dni. Nekoliko več, konkretno 5 evrov dražje, pa je potrebno plačati, če nekdo želi novo potno listino v krajšem času oziroma prioritetno, torej v dveh dneh. Novo je tudi to, da se glede prioritete po novem dogovarjata stranka sama in izdajatelj, to je Cetis Celje. O prioriteti nič več ne določa upravna enota, je povedal Grah. Izkušnje iz prejšnjih let so namreč pokazale, da je bilo teh toliko, da se je izdaja novih potnih listin zavlekla na sedem dni. Še naprej pa občane, ki jim v tekočem letu poteče veljavnost potnega lista, o tem obveščajo. To njihovo obvestilo bo letos prejelo nekaj sto občanov z območja UE Ptuj. 13. julija pa so tudi v UE Ptuj pričeli izdajati nove nova vozniška dovoljenja, v obliki kartice.
MG
Foto: Črtomir Gozni k
Novi potni listi vsebujejo tudi biometrične elemente, dva prstna odtisa, ki sta shranjena samo na čipu ob fotografiji imetnika potnega lista in v nobeni drugi bazi podatkov.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Z zadnje predpočitniške seje
Podražitve v času recesije? Ni govora!
Tudi videmski občinski svet, tako kot še kar nekaj drugih, je letos zasedal še globoko v mesecu juliju, kar sicer ni bila praksa prejšnjih let, ko so si občinski politiki privoščili dvomesečni oddih. Na tokratni zadnji predpočitniški seji sicer kakšnih strašno pomembnih odločitev ali sklepov ni bilo sprejetih, slišati pa je bilo nekaj pisanih razprav.
Za začetek so svetniki brez debate potrdili novo sistematizacijo delovnih mest v vrtcu; slednja je nujna že zato, ker se jeseni odpira nov oddelek, o čemer smo že poročali. Zapletlo pa se je pri potrjevanju novih, višjih cen mesečne oskrbnine za otroke v vrtcu.
Boris Novak, predsednik odbora za negospodarstvo, je namreč predlagal v sprejem sklep, da naj bi mesečne cene zvišali za 5 odstotkov, čeprav je bil predlog vodstva domačega zavoda še višji; oskrbne cene naj bi se dvignile za 10 %. Novak je ob predlogu pojasnil, da so se s 5 odstotnim dvigom cen neformalno že strinjali na svetniškem kolegiju, da sicer takšen dvig cen pomeni nekoliko nadpovprečne cene glede na ostale vrtce, vendar naj bi po predvidenih podražitvah v ostalih občinah bila videmska vrteška oskrbnina še vedno v zlatem povprečju. Po predstavljenem predlogu bi naj tako znašala mesečna oskrbnina za prvo starostno skupino 450 evrov, za drugo 310 evrov, za kombinirani oddelek 343 evrov, cena dnevne malice pa naj bi znašala 1, 68 evra.
Na takšen predlog se je takoj odzval Franc Stopajnik z vprašanjem, zakaj naj bi v času recesije dražili oskrbnino: „S tem dvigom cen v prvi vrsti spet obremenjujemo naš proračun, v drugi vrsti pa starše. Kolikor vem, se plače niso dvignile nikomur, cene pa so padle povsod. Zakaj bi torej bila potrebna podražitev?!" Brane Orlač se je s Stopajnikom strinjal, v pomisleku pa ga je podprl tudi župan Friderik Bračič s stavkom, da tudi sam ne vidi razloga, zakaj naj bi zdaj dražili in predlagal, naj cene zaenkrat ostanejo enake, o podražitvi pa bodo govorili jeseni, potem, ko bodo z rebalansom predvideli dodatna občinska sredstva na tej postavki. Temu mnenju se je pridružila večina svetnikov, ki je v glasni razpravi iskala vzroke, kaj naj bi pov-
zročilo podražitev (in jih seveda ni našla), na koncu pa se zedinili v mnenju, da naj jim natančno analizo razlogov za predlagano podražitev pride pojasniti ravnateljica Šegulova na septembrsko sejo. Novak, ki se v „kontrapodražitveno" debato ni kaj proda vpletal, je sicer poskušal povedati, da je podražitev vseeno potrebna, čeprav brez posebno trdnih argumentov, nato pa je zaključil: „Prav, boste pa razloge slišali iz ust ravnateljice! Potem boste pa podražitev itak potrdili, kot vedno! Vendar pa vas ob tem opozarjam, da se enako opredelite tudi do drugih predlaganih podražitev cen, ki sledijo tej točki!" Novak je s tem pokazal na predlagano podražitev cen za pomoč družini na domu, ki jo je v sprejemanje občinskim svetom poslal ptujski CSD. In svetniki so gladko, brez debate, tudi to točko prenesli na jesensko sejo z zahtevo, da se tudi pri tej ceni natančno razloži, zakaj se zvišuje.
Strošek obnove selške šole raste in raste ...
Je pa svetniški zbor tokrat brez pomišljanja odobril dodatno financiranje učnih ur v kombiniranih oddelkih v obeh podružničnih šolah, ki jih je sicer za šolsko leto 2009/10 pol manj kot v minulem, mesečno pa bo občina za te namene plačevala 480 evrov.
Prav tako - zanimivo - so v zadnjih minutah seje, ne da bi sploh dobro pogledali v papirje, odobrili nove stroške obnovitvenih del na podružnični šoli v Selah, ki naj bi nastali zaradi dodatnih del oz. naknadnih zahtev, kaj je treba še dograditi. Šlo naj bi za nadstrešek, žaluzije na oknih in zaščito oken pred udarci žoge, skupna vrednost teh in še nekaj dodatnih del pa bo zahtevala še dobrih 18.500 evrov. Vendar to še ni vse: zaradi težav z vlažnimi zidovi se izvajal-
Med najbolj glasnimi na julijski seji sta bila svetnika Franc Stopajnik (prvi z leve) in Boris Novak (ob njem); Stopajnika je zanimalo, ali ni izročilna pogodba ene izmed občank z občino sporna zadeva, Novak pa se je, med drugim, kolegom posmehnil s stavkom: »Prav, boste pa višje cene potrdili jeseni, tako kot vedno!«
sko podjetje (oziroma bolj njegovi podizvajalci) ukvarja še z izsuševanjem le-teh, izvajanje hidroizolacije okrog šole pa zahteva spet dodatnih 16.500 evrov. Tudi to so svetniki brez vprašanja potrdili. Koliko bo končni strošek obnove stare selške podružnične OŠ tako še vedno ostaja odprto vprašanje, okrog katerega pa si očitno nihče ne beli las...
Kako in zakaj lahko občina postane lastnica premoženja občanov
Sicer pa je bila ena osrednjih razprav, ki se je razvila na tokratni seji, čisto mimo vseh točk dnevnega reda; oziroma se je le deloma dotikala točke prodaje občinskih nepremičnin. Dokaj burno debato je začel Stopajnik, z manjšimi prekinitvami pa se je vlekla skozi vso sejo. V bistvu je šlo za vprašanje, na kakšen način občina pridobiva nepremičnine od občanov v svojo
last in kako razpolaga z njimi vnaprej; ali lahko z njihovo prodajo krepko zasluži ali je to protizakonito. Stopajnik se je javno spraševal o zakonitosti pridobitve ene od nepremičnin zdaj že pokojne občanke, ki ji je občina zagotovila plačevanje oskrbnine v domu upokojencev, v zameno za to pa se je (najprej) v skladu z zakonom o socialnem varstvu „vknjižila" na njeno nepremičnino. Ta praksa je sicer zakonita in znana povsod in jo vse občine tudi prakticirajo; po smrti takšnega „občinskega vzdrževanca" ima nato občina pravico do lastniškega deleža na nepremičnini; bodisi v celoti ali manjšem delu, odvisno od višine vseh plačil, čeprav se velikokrat tudi zgodi, da je vrednost nepremičnine precej nižja od cifre, ki jo občina plača za tovrstnega oskrbovanca. V spornem videmskem primeru, ki ga je izpostavil Stopajnik, pa se je zadeva izpeljala nekoliko drugače. Vzdrže-vanka je namreč še pred smrtjo vse svoje imetje z izročilno pogodbo predala občini, tako da je občina takoj postala pol-
nopravna lastnica imetja, ki ga namerava v tem času že prodajati. Stopajnika je zanimalo, ali je takšen postopek zakonit; ali se lahko občina vknjiži na imetje po zakonu o socialnem skrbstvu in hkrati po drugi strani postane takojšnja lastnica imetja z izročilno pogodbo po civilnem pravu.
Je izročilna pogodba sporna?
Županu Stopajnikovo podrobno razglabljanje nikakor ni bilo po volji; dal mu je vedeti, da se pravniških iger in zank na seji ne bodo šli, ker nihče ni pravnik in da je bilo vse urejeno v skladu z zakonom. Toda Stopajnika to niti približno ni ustavilo: „Če gre za de različni zadevi, lahko pričakujemo tudi izpodbojne tožbe dedičev, se zavedate?!" Tudi svetniki se v tej zadevi niso strinjali s Stopajnikom in na dan so začele prihajati še druge informacije; tako je bilo slišati, da se je sorodstvo pokojne ženičke odreklo skrbi zanjo in tudi plačevanju oskrbnine
ter posledično s tem tudi imetju, da naj bi se strinjalo tudi z odločitvijo pokojnice, da imetje preda občini s pogodbo, da pa se je, žal, zgodilo to, da je ženička umrla dokaj hitro. Zelo realno, brez etičnega ali emotivnega naboja, se je občini ta poteza pač tokrat zelo „iz-plačala", saj naj bi bila plačana oskrbnina zanjo precej nižja od vrednosti pridobljenega imetja. Iz vrst svetnikov je bilo nato še slišati, da je veliko več primerov, ko občina „potegne ta kratko", saj krepko preplača tisto, kar dobi in da pač nihče ni mogel vedeti, kako hitro bo umrla omenjena vzdrževanka, pa še, da naj občina le hitro proda njeno imetje nekje v haloških Trdobojcih, sicer bo itak popolnoma propadlo, kot se je že velikokrat zgodilo. Oster besedni ping pong se je nadaljeval še nekaj časa, na koncu pa so se strasti vendarle nekoliko pomirile in razpravo so svetniki zaključili s predlogom, da naj občinska uprava in župan vseeno pridobita pravno mnenje za tovrstne primere.
SM
Videmski svetniki (razen Stopajnika) so bili enotnega mnenja, da je najbolje nepremičnine (zlasti v Halozah), ki jih občina pridobi v last od občanov, prodati čimprej, da ne propadejo.
Foto: SM
Ptuj • Kaj se dogaja v nekdanjem obratu Bregar pri igrišču za golf?
Svetnik dvomi, da je vse čisto
Na lokaciji bivše trsnice v neposredni bližini igrišča za golf naj bi se dogajalo nekaj, kar ne sodi v ta prostor, kjer se nahajajo za turizem pomembni turistični objekti kot so igrišče za golf in grand hotel Primus oziroma Terme Ptuj. Po mnenju svetnika LDS Maksa Ferka naj bi se tam reciklirali stari avtomobili, zato ga je zanimalo, kakšna dejavnost se v resnici tam odvija in ali imajo njeni izvajalci tudi vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti.
MO Ptuj za tovrstna dovoljenja in nadzor nad izvajanjem dejavnosti ni pristojna, zato so pristojne službe občine odgovor iskale pri začasnih najemnikih lokacije, podjetju Dekotan, d.o.o., Trebče, Bistrica ob Sotli ter od njih pridobili pisno pojasnilo in potrditev vpisa v evidenco prevoznikov odpadkov, je v odgovoru zapisala mag. Zdenka Bezjak. Komunalna inšpektorica Majda Murko je na njihovem zbirališču na Ptuju opravila ogled. Ukvarjajo se z odkupom in prodajo kovin. Zbirali naj bi samo nenevarne odpadke (odpadno železo, čisto odpadno pločevino, aluminij, baker, inox in podobno). Registrirani so za dejavnost trgovine in prevoza. Kot pojasnjujejo, vse omenjene nenevarne odpadke dnevno zbirajo in odkupujejo ter jih dnevno s kamionom tudi odvažajo v poslovno enoto, ki jo imajo v Šentjurju in kjer imajo tudi skladišče ter stroj za predelavo kovin.
Foto: Črtomir Goznik
Svetnik LDS Maks Ferk se je zanimal, kaj se dogaja na lokaciji bivše trsnice nasproti igrišča za golf.
Z odgovorom, ki ga je svetnik dobil na 30. seji mestnega sveta (20. julija), ni zadovoljen. Ne verjame, da je vse tako čisto, zato naj bi si zadevo podrobneje ogledali in-
špektorji, je predlagal. Direktor Dekotana Dejan Kovačič je povedal, da k že podanemu odgovoru nima kaj dodati, ko smo ga poklicali iz redakcije Štajerskega tednika. Svetnika
Ferka pa vabijo, da jih obišče in se osebno prepriča o tem, kaj se dogaja na lokaciji podjetja Tehcenter, ki jo imajo v najemu.
MG
Ptuj • V mestnem jedru še veliko neurejenih zgradb
Brez prisilnih prijemov
V starem mestnem jedru Ptuja na obnovo čaka veliko fasad, še več pa je objektov, ki bi jih bilo potrebno urediti tudi v notranjosti, da o neurejenosti posameznih dvorišč niti ne govorimo. Vzor urejenosti dvorišč pa je za celotno staro mestno jedro lahko dvorišče nadžupnijskega urada sv. Jurija na Slovenskem trgu. Z nekaj sto tisoč evri, ki jih blagajna MO Ptuj lahko porabi za te namene, tudi ni mogoče veliko narediti. Stavbe, ki so bile vrnjene denacionalizacijskim upravičencem, pa se obnavljajo le v redkih primerih.
Za kare, v katerem se nahaja nekdanji objekt Koteksa, se že neka časa izdeluje občinski podrobni prostorski načrt, ki naj bi bil predvidoma končan v prvi polovici leta 2010. Gre za kare 8 v starem mestnem jedru. Objekt je že v takem stanju, da mu grozi porušitev, glede na to, da si stroka ni enotna, kaj z objektom sploh narediti, so v MO Ptuj izvedli vabljeni natečaj, ki je prinesel rešitve v več variantah - z rušitvijo objektov in brez ru-šitve. V postopku sprejema-
nja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa se bo pokazalo ali bo možno stavbo porušiti, če bo za to pridobljeno soglasje Ministrstva za kulturo, so Albinu Pišku, svetniku DeSUS-a, odgovorili v pristojnih službah MO Ptuj (Peter Cafuta).
Pišek se je zanimal tudi za ureditev zgradb v Jadranski 15 in 17, zakaj se to ne rešuje z odlokom ali odločbo. MO Ptuj je v celoti lastnica Jadranske ulice 17, kjer se nahajajo stanovanja in po-
slovni prostori, ne pa tudi objekta na številki 15, je v odgovoru med drugim napisala Asja Stropnik. Skupaj z upravljavcem, Podjetjem za stanovanjske storitve Ptuj, so se že lotili sanacije. Najprej bodo obnovili streho, s prvo fazo obnove naj bi zaključili do konca septembra. MO Ptuj se je glede ukrepanja po Zakonu o graditvi objektov v primerih, ko gre za neurejene objekte, odločila, da bo upoštevala priporočila Mini-
strstva za okolje in prostor. Zato v takih primerih ne bo uporabila možnih prisilnih instrumentov iz omenjenega zakona in občinskega odloka, razen v skrajni sili, ko bodo izčrpane vse druge možnosti. Kot je znano, se je MO Ptuj po vzoru nekaterih drugih slovenskih občin odločila pomagati lastnikom objektov v starem mestnem jedru s sofinanciranjem, ko gre za obnovo streh in fasad.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Jadranska 17 je eden tistih objektov, ki že dolgo čakajo na obnovo. V prvi fazi bo MO Ptuj na tem objektu obnovila streho.
Nekdanji objekt Koteks-a v Dravski ulici še ne bodo porušili. V postopku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa se bo pokazalo, ali bo objekt tudi mogoče porušiti.
Od tod in tam
Ptuj • Ekipa Toyota v Bohinju
Foto: PF-tabor
Zaposleni pri AH FURMAN, servis in prodaja, Peter Furman, s. p., ne servisirajo in prodajajo samo vozil, ampak dobro obvladajo tudi taborniške veščine in navade. Nedvomen dokaz za to je nedavno petdnevno taborjenje v Bohinju. Od 24. do 28. junija so zaposleni namreč preživeli dneve in noči v šotorih in ob tabornem ognju v Gozdni šoli Zveze tabornikov Slovenije. Kot pove že ime tabora, nikakor ni šlo zgolj za dopustniško lenarjenje, prav nasprotno; dnevi so bili skoraj prekratki za številne aktivnosti. Tako so se ueleževali pohodov po gorah, pluli so s kanuji in kolesarili, bili so krščeni in opravljali so taborniške običaje, kot so nočna straža, čiščenje in ocenjevanje šotorov itd. In kaj je bil vzrok za taborjenje? Razlogov je bilo letos več; najprej je bila to tradicija vsakoletnega družinskega srečanja in izleta zaposlenih, letos pa še dodatno 35-letnica obrti in že tretji zaporedni naziv BEST DEALER 2008. Ob koncu taborjenja so si zadali, da drugo leto spet pridejo in osvojijo kakšno novo taborniško veščino, šego in navado.
PF
Ptuj • Terasa z drevesi namesto rož
Foto: Črtomir Goznik
Za marsikoga je bilo nerazumljivo, da je morala te dni pasti ena od večjih mestnih cvetličnih gred na Novem trgu, kjer je raslo okrog dva tisoč cvetlic, ki so bile v polnem razcvetu. V Mestni hiši, kjer smo iskali odgovor, so povedali, da se je vse zgodilo z dovoljenjem. Nova ureditev terase ob lokalu Maska caffe, za katero se je odločilo podjetje Miro - Maska, d.o.o., je dobila pozitivno mnenje službe mestnega arhitekta. Ureditev terase temelji na naravni senci, drevesnem logu primernih dreves in s primerno ureditvijo. Posadili bodo šest dreves, ostrolistnih javorjev, preuredili pa bodo tudi okolico starega kostanja, ki dominira na tem prostoru.
MG
MO Ptuj • Kmalu odprtje mestne blagajne
Foto: Črtomir Goznik
Tudi v MO Ptuj naj bi kmalu po vzoru MO Mariborj odprli mestno blagajno, na kateri bi lahko občani plačevali položnice brez provizije, vendar le za storitve javnih podjetij, torej vodo, najemnine, stroške najema grobov, električno energijo, plin, mestno redarstvo, šole, vrtce in drugo. Aktivnosti v zvezi s tem že potekajo, pravi Irena Marčič iz podjetja Javne službe, d.o.o.. Izvajajo jih skupaj z MO Ptuj, ki je ustanoviteljica tega podjetja. Potrebno pa bo zagotoviti poslovne prostore, jih urediti in opremiti tako, da bodo ustrezali zahtevam za izvajanje tehposlov. V teh kriznih časih in tudi sicer je mogoče tudi z mestno blagajno pomagati blažiti socialno stisko ljudi. Prihranek v celem letu ni zanemarljiv. V to je prepričan tudi svetnik SNS Miroslav Letonja, ki seje za ustanovitev mestne blagajne za plačevanje položnic brez provizije zavzel na junijski seji mestnega sveta.
Ptuj • Trideseta seja mestnega sveta
Projekti za razbremenitev javnih financ
Ptujski mestni svetniki so se 20. julija sestali na 30. seji, na kateri so razpravljali o 22 točkah dnevnega reda, z nekaterimi podtočkami. Pregledali so polletno realizacijo proračuna MO Ptuj za leto 2009, ki jih zaradi nizkih indeksov realizacije prihodkov in tudi odhodkov (znašajo le nekaj nad 27 odstotkov) zelo skrbi, se seznanili s potekom aktivnosti v okviru Evropske prestolnice kulture 2012, opozorili na previdnost pri pristopu Občine Duplek v Skupno občinsko upravo, ki je sicer zgolj formalnost, vendar pa prinese znižanje stroškov za delovanje ostalih že vključenih občin, ki pa se morajo o pristopu nove članice izreči 100-odstotno.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so se na 30. seji, zadnji seji pred počitnicami, po nepotrebnem ukvarjali z občino Duplek v zvezi z odpadki, saj je v tem primeru šlo samo za formalizem, za vstop v Skupno občinsko upravo, kar bo samo znižalo stroške, ki jih pokrivajo sedaj že vključene občine. Zgodba z odpadki pa je čisto druga zgodba, za katero občina Duplek plačuje že sedem let.
Potem ko so se odločili za razveljavitev akta o jav-no-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta izgradnje kulturnega centra z garažno hišo ob Potrčevi cesti in poslovno-stano-vanjskega objekta z vrtcem ob Osojnikovi cesti, so v zvezi s temi načrtovanimi vitalnimi investicijami sprejeli ločene akte, da bi tako lahko zadovoljili interese več kandidatov oziroma interesentov za gradnje teh objektov. Ugotovili pa so tudi, da Dragica Emeršič, prof. de-fektologije, izpolnjuje vse pogoje za ravnateljico OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki je trenutno še tudi v.d. ravnateljica te šole. Ve-dejevstvo ji poteče konce avgusta.
Na dnevni red zadnje predpočitniške so pripravljavci uvrstili vse tiste točke, ki so bile potrebne. Svetnik SNS Miroslav Letonja tega mnenja ni delil, ker je država sprejela že drugi rebalans poračuna, bi se temu primerno morali odzivati tudi v lokalnem okolju. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je svetnika umiril, prav tako pa tudi druge, ki so jih močno zaskrbeli nizki odstotki realizacije proračunskih postavk v proračunu za leto 2009, ki jih izkazuje polletna realizacija, saj naj bi zaradi tega ne mogli izvesti vsega zastavljenega. Razkoraki naj bi bili posledica zamud pri posameznih projektih, ne glede na stanje ostajamo optimisti, je poudaril. Če bomo še naprej tako uspešni pri pridobivanju zasebnega ka-
pitala, državnih in evropskih sredstev, potem se ni kaj bati. Proračunskim porabnikom pa je bilo naloženo, da do septembrske seje pripravijo svoje sanacijske programe, iz katerih bo razvidno, kje bi lahko kot direktni porabniki proračuna v letu 2009 kaj privarčevali. Tudi ni nobene bojazni, da MO Ptuj ne bi izpeljala vseh tistih aktivnosti, ki bodo morale biti izpeljane glede na že sprejeta rebalansa državnega proračuna. Če bo potrebno, se bodo mestni svetniki sestali tudi avgusta, sicer pa se ponovno vidijo 21. septembra, ko je planirana prva redna seja po dopustih. Marjana Kolariča (SDS) pa je zanimalo, katere so oz. ostajajo prednostne naloge, kdaj se bo začela gradnja pri OŠ Ljudski vrt in dr. Ljude-vita Pivka. Omenil je tudi odkup zemljišč pri urejanju Slovenskogoriške ceste, kjer se prav tako kasni, zapleti naj bi nastali tudi zaradi nedogovorjene odkupne cene z državo. Kolarič pa je tudi spomnil na obljubo pri urejanju športnega igrišča v Kicarju, ki še prav tako ni realizirana, kar je dokaz več, da so nekatera območja zunaj mesta še vedno zelo zapostavljena. Miroslav Letonja je tudi nezadovoljen, da so občanom te dni, ko večina odhaja na dopuste, poslali odločbe za plačilo prispevka za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, saj bi to lahko naredili že prej. Od pravnih oseb naj bi iz tega naslova zbrali milijon 68 tisoč evrov, od fizičnih pa 643 tisoč evrov. Ker teh odločb občina ne pošilja,
pošilja jih davčna uprava, se bodo poskušali dogovoriti za druge termine pošiljanja. Janez Rožmarin (N.Si) je ponovno spomnil na vlaganja v ČS Breg - Turnišče, v zvezi s tem je tudi zastavil vprašanje, ljudje s tega območja si namreč želijo, da bi dobili nek pisni dokument v zvezi s tem, kaj se bo v nekem obdobju delalo na tem območju, tudi zaradi civilne iniciative za ustanovitev nove občine Breg - Turnišče, ki je še naprej zelo dejavna. V MO Ptuj svetniku odgovarjajo, da vlaganja v tej četrtni skupnosti v letu 2009 potekajo skladno s sprejetim proračunom. Na seji ČS Breg - Turnišče, ki je bila 25. marca letos, pa so bile
—
predstavljena vsa vlaganja na tem območju v zadnjih petih oziroma šestih letih.
Občina zemljišča, zasebniki denar
Akt o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta izgradnje kulturnega centra z garažno o hišo ob Potrčevi cesti in poslovno-stanovanj-skega objekta z vrtcem ob Osojnikovi cesti je mestni svet sprejel 17. decembra leta 2007. Z njim je ugotovil javni interes za sklenitev javno-za-sebnega partnerstva in izvedbo omenjenega projekta. Po objavi javnega razpisa oktobra 2008 so do roka prispele tri prijave kandidatov. Po pre-
gledu so ugotovili, da nobena prijava ni popolna, vsem prijavljenim kandidatom je namreč manjkala zahtevana dokumentacija. Kandidate so pozvali, da prijave dopolnijo z dokazili o ustreznem zavarovanju v primeru izbire (izjavo banke, da bo kandidat v primeru izbire pridobil bančno garancijo v višini osem milijonov evrov), pojasnjuje v obrazložitvi o razveljavitvi akta o javno zasebnem-par-tnerstvu Alen Hodnik. Prijavo je dopolnil le en kandidat, druga pa ne, glavni razlog pa je trenutno stanje na trgu kapitala. Ob tem so ugotovili, da je za sklenitev javno-za-sebnega partnerstva zainteresiranih več kandidatov, ki zaradi objektivnih okoliščin na trgu kapitala niso bili sposobni pridobiti zahtevnega jamstva, ker pa tudi niso mogli nadaljevati s postopkom konkurenčnega dialoga zgolj z enim kandidatom, so se odločili, da se celoten projekt razdeli na več posameznih projektov, razpis pa ponovi, da bi lahko spoštovali temeljna načela javnega naročanja in javno-zasebnega partnerstva, še posebej pa načela uravnoteženosti, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Posledično so 20. julija mestni svetniki sprejeli štiri koncesijske akte o izgradnji poslovno-stanovanj-skega objekta z vrtcem ob Osojnikovi cesti, o izgradnji kulturnega centra z garažno hišo ob Potrčevi na območju nekdanjih vojaških skladišč, o izgradnji večnamenske upravno-poslovne stavbe na območju zdajšnje avtobusne postaje in o izgradnji poslov-no-stanovanjskega objekta z
bencinsko črpalko in avtobusno postajo nasproti železniške postaje.
V javna zasebna-partner-stva bo občina vstopila z zemljišči, zasebniki pa s kapitalom. S temi projekti se bodo razbremenile javne finance. Tako bo pri izgradnji vrtca občina ostala lastnica vrtca, zasebni partner pa bo lastnik poslovnih in stanovanjskih enot. Javni partner bo lastnik in upravljavec tudi kulturnega centra, večnivojska garaža pa bo v lasti zasebnega partnerja. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Če-lan, pa bodo v vseh drugih javno-zasebnih partnerstvih lastninska razmerja ustrezno uredili po zaključeni gradnji in prevzemu objektov. Kot je znano, ima MO Ptuj že nekaj izkušenj s projekti javno-zasebnih partnerstev, med drugim je tako zgradila vrtec Zvonček na Bregu in obnovila Mestno gledališče Ptuj.
Duplek je za odlaganje odpadkov že plačal
Kljub številnim pomislekom, ki so jih mestni svetniki izrekli pri točki o pristopu Občine Duplek v Skupni občinski upravi (SOU) občin, kjer je šlo zgolj za formalnost, saj morajo pristop potrditi vse občine ustanoviteljice skupne uprave, so ji na koncu vstop le omogočili glede na izražen interes. Občina Duplek je sklep o pristopu sprejela na seji sveta občine 16. junija letos. Z vključitvijo nove občine v SOU občin na področju varstva okolja za dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki se bodo zmanjšali tudi stroški vseh občin ustanoviteljic. Svetniki so opozarjali na previdnost, spomnili so na umeščanje deponije v prostor, na to, da je tudi občina Duplek sodelovala pri blokadi prvotne lokacije za deponijo v Krčevini pri Vurbergu, kjer pa lokacija ostaja in je opredeljena tudi s prostorskim planom MO Ptuj. Gajke bodo kmalu polne, že sedaj je potrebno misliti na to, da bo potrebno kmalu pričeti z urejanjem deponije na novi lokaciji. Pri tem pa mora aktivno in pozitivno sodelovati tudi Občina Duplek, ki v CERO Gajke komunalne odpadke odlaga že sedem let in je ta svoj pristop tudi plačala. Nič ji ni bilo podarjenega, kot naj bi si razlagali nekateri svetniki, ki so v pričakovanju dopusta že mešali hruške in jabolka.
Foto: Črtomir Goznik
Na območju sedanje avtobusne postaje naj bi zgradili večnamensko upravno-poslovno stavbo. Novo avtobusno postajo pa bodo uredili na območju nasproti železniške postaje, kjer naj bi postavili tudi poslovno-stanovanjski objekt z bencinsko črpalko.
Ormož • Novinarska konferenca B. Lucija
Luci ne verjame Soku
Bogomir Luci je ta teden pripravil tiskovno konferenco, na kateri se je predvsem posvetil županu Alojzu Soku in njegovim izjavam ter dejanjem. Tiho pa ne more biti tudi zaradi stanja v Ormožu in celotni Sloveniji, kjer nekateri služijo velike denarce davkoplačevalcev, medtem ko delavci delajo za 300 evrov in Luci se boji trenutka, ko bo narod zapolnil ulice, kajti tako ne gre več naprej.
Na 25. redni seji občinskega sveta (OS) je Luci spraševal župana Alojza Soka o odnosu do lastnine, v mislih je imel staro šolo na Humu. Tudi na tiskovni konferenci je Luci ponovil obtožbe o neprimernem ravnanju članov N.Si in njihovo druženje označil kot „pijanko". Povedal je, da nihče ni primerno odstranil lesa, pripravljenega za kres, ki ga kasneje ni bilo. Luci je na seji opozoril, da takšen pripravljen kres lahko zakuri tudi kdo nepovabljen in ob
ugodnem vetru lahko zgori-jo okoliške zgradbe. Župan se mu je takrat za opozorilo zahvalil, vendar po trditvah Lucija lesa ni nihče pospravil in sedaj menda leži razmetan po dvorišču šole. Luci je predlagal: „Les bi lahko komu podarili, dovolj je tistih, ki potrebujejo kurjavo, sedaj pa so ga le razmetali naokoli, da trava ne bo več rasla."
Nad izjavo, da so vdrli v občinske prostore, ki jo je dal župan Sok, pa so bili menda upravičeno zgroženi naje-
mniki prostorov stare šole. Luci je svoje besede podkrepil tudi s pogodbo, ki jo imajo članice društva Janez Tr-stenjak sklenjeno s Krajevno skupnostjo Ormož. Pogodba je bila sklenjena leta 2001 in velja 10 let, torej so očitki, da vdirajo v šolo, neumestni. Luci je pozval župana, naj se osebi, ki jo je očrnil, da vdira v prostorje, javno opraviči in pove, da je storil napako. Poudaril je tudi, da so članice društva s svojimi izdelki in pesmijo večkrat uspešno
Miroslav Luci ne verjame županu Alojzu Soku niti takrat, ko mu ta zaželi „dober dan".
zastopale občino na različnih razstavah in prireditvah.
Lucija še vedno zaposluje tudi pismo, ki ga je župan pisal vladi ob priprtju nekdanjega ormoškega župnika. „Zgrožen sem. V Sloveniji imamo zakonodajno, sodno in izvršno vejo oblasti. Nedopustno je, da poskuša nekdo na tak način vplivati na potek same preiskave," je bil odločen Luci. Prav tako ne verjame pojasnilom Soka, da se je s tem pismom le zavzel za občane Ormoža. Zato je po-
zval župana, naj pismo javno predoči občankam in občanom, v imenu katerih je pisal, saj ni pisal kot zasebna oseba, ampak kot župan Občine Ormož in pokaže, kje se v njem zavzema za občane. Zanimalo ga je tudi, ali se podobno zavzema za vse, ki storijo kaznivo dejanje v občini Ormož ali samo v tem primeru. Župana je pozval, da pismo objavi, sicer ga bo objavil sam. Menda je župan Sok ob neki priložnosti izjavil, da je bilo za
družino žrtve kaznivega dejanja poskrbljeno. Luci sprašuje, na kakšni osnovi in koliko sredstev je prejela družina iz občinskega proračuna v letu, ko so priprli takratnega ormoškega župnika.
Sicer pa je Luci do izjav župana Soka skeptičen in mu ne verjame: „Iz preprostega razloga, ker je v tem mandatu povedal že toliko neresnic, da mu je težko verjeti, če vam zaželi 'dober dan'."
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
1
Ptuj • Nezadovoljni prebivalci ob Potrčevi cesti
„Neupoštevanje mnenja ljudi je nedopustno ..."
V Mestni hiši na Ptuju pravijo, da rekonstrukcija Potrčeve poteka po predvidenem planu, do konca julija prva etapa, zatem pa takoj druga, da bi cesta lahko bila v celoti obnovljena do konca septembra. K temu jih obvezujejo tudi sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Rekonstrukcija se je začela s pripravljalnimi dela 23. februarja letos.
Vključuje tudi celovito obnovo vseh komunalnih vodov, izgradnjo pločnika in kolesarske steze. Še februarja so v Mestni hiši napovedovali, da bo rekonstrukcija končana do julija letos. V okviru prve faze bodo uredili krožišče, ki vodi v smeri proti OŠ Ljudski vrt, v drugi pa krožišče pri bolnišnici. MO Ptuj je prejela 176 podpisov civilne iniciative z zahtevo, da se uredi to cestišče, kmalu zatem pa so prejeli tudi čez sto podpisov ljudi, ki pa so bili proti temu, da se cesta uredi. Zanimivo pri tem je, da se je velika večina ljudi podpisala na oba spiska, je ob začetku rekonstrukcije povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ljudje ob Potrčevi cesti, še posebej tisti, ki živijo v blokih od številke 46 do 50, pa s potekom rekonstrukcije niso zadovoljni. Mestni svet je z njihovim nezadovoljstvom (nezadovoljni so s samim
potekom gradnje, ki poteka prepočasi, opozarjajo pa tudi na preozek pločnik), seznanil svetnik DeSUS-a Albin Pišek. Po nekih napovedih naj bi se obnova nadaljevala tja do se-maforiziranega križišča, kjer pa naj bi promet uredili in umirili z ureditvijo še enega krožišča. Najbolj pa so stanovalci ob Potrčevi ogorčeni, ker nimajo sogovornika na drugi strani. Ko so potrebovali njihove podpise, so se z njimi srečevali, zdaj se jih izogibajo, jih pošiljajo na oglede načrtov v kontejner, kjer pa jim dajejo na vpogled tudi več različnih dokumentov za eno in isto stvar. V Mestni hiši so jim obljubili, da bodo upoštevali njihovo željo in pred blokom na Potrčevi 46 do 48 ne bodo urejali parkirišč, zdaj pa jih urejajo, prav tako so jim brez napovedi začeli uničevati zelenico, požagali dragocena drevesa. Tako se ne dela,
zahtevali bodo odgovornost za nespametne odločitve investitorjev in projektantov, v imenu prizadetih pravi Vojo Veličkovic, ki je pred desetimi leti tudi začel z aktivnostmi za celovito ureditev ene od najbolj prometni vpadnic v mesto Ptuj. V sredo smo se pogovarjali tudi z nekaterimi občani ob tej cesti, ki ne morejo razumeti, da je lahko mestna oblast tako ignorantska do njih, da noče upoštevati njihovega mnenja, čeprav so jim na začetku obljubili, da bodo delali z roko v roko z njimi. Herman Škrinjar, blok 40 do 44: „Ugotavljamo, da rešitev po projektu, vključevanje v promet z naših parkirišč, ni smiselna, ni varna. Po načrtu, ki so nam ga pokazali, je predvideno samo zavijanje v levo. Nekoč je bilo narisano, da se bo lahko zavijalo desno, da se bomo za smer v mesto ali naprej po Potrčevi vključe-
Foto: Črtomir Goznik
Rešitve za Potrčeve vzbujajo nezadovoljstvo, na to so v sredo opozorili tudi (od desne) Herman Škrinjar, Vlasta Mlinarič, Filip Majal, Stane Loboda in Vojo Veličkovic.
Foto: Črtomir Goznik
S parkiriščem za blokom so se strinjali, ne pa tudi pred blokom.
vali preko krožišča." Vlasta Mlinarič: „Dejstvo je, da jo je najslabše ob tem krožišču odnesel naš blok, stanovalci v vhodih 46, 48 in 50. Parcele na nasprotni strani ceste so ostale nedotaknjene, mi smo izgubili preprosto vse. Na račun parkirišča so nam za blokom podrli mlada drevesa, okrasno grmičevje in drago drevo pred blokom. Kje je tu ekološko razmišljanje, kje so bili tu Zeleni? Nedopustno je, da se nas je sililo v gradnjo tega krožišča. Tega nisem želela podpisati, zavajali so nas, da moramo podpisati, sicer bomo izgubili evropska sredstva. Nedopustno je tudi razmišljanje odgovornih, da načrti ne dovolijo sprememb. Ko so v ponedeljek prišli stroji uničevat zelenico, sem celo dopoldne klicala na občino, nihče ni bil dosegljiv." Filip Majal se je pred kratkim pre-
selil na Potrčevo, njegovo stanovanje je prvo nad parkirišči. Sam se ni podpisal, zato se je v Mestni hiši zanimal, kdo je dal podpis v njegovem imenu, bojda prodajalec stanovanja, Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o. Ptuj." Stane Loboda, Potrčeva 50: „Za parkirišča za blokom smo se nekako dogovorili, za parkirišče pred blokom pa je bilo rečeno, da se bomo še srečali in dogovorili. Ko je občina dobila vse podpise, več ni bilo interesa, da bi z nami kontaktirali. Tisti, ki smo ljudi najbolj prepričevali, smo sedaj izpadli kot največji lažnivci."
Zgodba traja že 10 let, dokler ni bilo zagroženo z državljansko nepokorščino se ni zgodilo nič, potem se je začelo premikati, danes mi je žal, da sem ljudi prepričeval, čeprav še vedno mislim, da bo rekonstrukcija Potrčeve
ceste vendarle pridobitev, ne pa na takšen način, kot se sedaj dela, pravi Vojo Veličk-ovic: »Skrajno neodgovorni odnos do mnenja ljudi, to je nedopustno, kar si privošči ptujska mestna oblast. Ko sem začel na svojo roko ustavljati nekatera dela, mi je bilo rečeno, potem pa ne boste dobili nič. Da bodo sedaj nekateri imeli tri parkirna mesta, vsako stanovanje naj bi imelo eno, razen če ima garažo. Sedaj so podrli drevesa, uničili 120 m2 zelenice. Namesto da bi se reševali interesi večine ljudi, se rešujejo interesi enega s tremi avtomobili. Storjena je bila nepopravljiva škoda. Zakaj nam niso prisluhnili, ko smo dejali, da ne želimo parkirišč pred blokom. Ko so dobili podpise za parkirišče, naša mnenja niso bila več merodajna.«
Pobrežje • Tragična zgodba Capudrove Micike
Kdo ji bo pomagal?
V Pobrežju 107 smo pred dnevi obiskali 75-letno Marijo Ostroško, bolj znano pod imenom Capudrova Micika, ki točno mesec dni spi tako rekoč pod milim nebom. Junija ji je požar uničil še tisto malo, kar je imela, pravi tudi, da je brez vodovoda in elektrike.
Marija ali Capudrova Micika, kot jo kličejo vsi znanci in sosedje, že od otroštva živi v Pobrež-ju; na očetovem domu, kjer,odkar sta se odselila brata, sama skrbi za kmetijo in sedem hektarjev zemlje, od tega pa niti naj ne bi bilo vse njeno, saj naj bi bil solastnik še eden od sorodnikov.
Micikina zgodba
Že pred požarom, ki jo je presenetil junija, je Marija živela skromno, skorajda borno. Hiša in hlev sta majhna, neurejena, kar moti tudi večino sosedov, ki z njo niso ravno v prijateljskih odnosih. Sama pravi, da ji nenehno nagajajo in za vsako ravnanje kličejo policijo, eden izmed sosedov bi jo naj po njenih besedah pred kratkim tudi fizično napadel, da je morala iskati pomoč celo pri zdravniku. Bojda sosedje kličejo gasilce, kadar kuri na travniku, in policijo, kadar je preveč glasna. Sama pravi, da ji delajo krivico, saj ne želi nikomur nič slabega.
Marija ali Micika z vidika povprečnega človeka pravzaprav nima niti osnovnih pogojev za življenje, saj pravi, da nima elektrike, da bi si kaj skuhala, niti vode, da bi se pošteno umila. Za marsikoga je dandanes kaj takega nepredstavljivo, skorajda nenormalno, da v civiliziranem svetu, v sicer zgledno urejenem naselju v Pobrežju, nekdo še sploh živi na tako zelo primitiven način. Na srečo še obstajajo ljudje, ki jim je mar zanjo in je kljub njeni svojskosti, trmi in nekoliko »čudnem« pogledu na svet, ne zapostavljajo. Najbližja soseda ji prinašata hrano, napeljala sta ji tudi vodo z lastnega dvorišča in s svojo solidarnostjo do nje sta si nakopala marsikatero zamero s strani ostalih sosedov. Prav ta soseda tudi pravita, da je Micika čisto prijetna ženička, ki ni sama kriva, da jo je pač življenje peljalo po svojih tirih in živi drugače kot večina ostalih. Micika ima sorodnike, ki pa jo redko obiščejo, očitno pa ne naredijo ali pa ne morejo narediti nič, da bi jo rešili bede, v kateri živi.
Vzrok za požar, ki ji je uničil domovanje, do danes ni znan. Gasilce sta poklicala soseda, vendar jima, kot povesta, najprej niso verjeli, češ »Micika znova nekaj kuri, sicer pa naj zgori ta stara podrtija!« Po nekaj klicih so se končno zavedali, da gre zares, sosedje pa so v strahu, da se bo požar razširil na nji-
hovo hišo, hiteli pomagat Mi-ciki, ki je sama gasila. Kot je sama povedala, so se arogantno obnašali; ko je hotela, da pogasijo še brajde, kamor se je požar tudi razširil, so ji bojda dejali: »Glej pijanduro, samo za pijačo ji gre.« Nihče naj je ne bi niti vprašal, kje bo odslej prebivala in spala, na dvorišče so ji vrgli folijo ter jo pustili samo. Kot nam je še zaupal sosed, jo je pred dnevi videl na strehi, kako si je sama poskušala namestiti folijo in pokriti sobo pred dežjem. Sosedje vsak dan že tri tedne zapored kličejo električarje, ti pa norčavo odgovarjajo, da pridejo čez uro ali dve.
Micika še obdeluje kmetijo, v hlevu ima tri bike, kravo, dva telička, svinje, ima pa tudi kokoši. Polj več ne obdeluje sama, pač pa za to plačuje ljudi, ki ji za dobro plačilo to delo opravijo. Ima borno kmečko pokojnino in prihodke od obdelane zemlje, kar pa na mesec ne znese prav veliko. Povedala nam je, da je župan prišel pogledat pogorišče požara, občina pa ji je ponudila pomoč v obliki bivalnega kontejnerja, ki bi ji ga pripeljali na dvorišče, vendar v zameno za to želijo en hektar njene zemlje, Marija pa na to ne pristaja, ne pristaja pa tudi na to, da bi šla v dom upokojencev.
Druga stran Micikine zgodbe
Ali so obtožujoče, že skoraj krute besede, ki jih je bilo slišati iz ust vaške »posebnice« Micike resnične, smo preverili tudi pri vseh odgovornih. In zgodba iz ust večih ljudi je precej drugačna kot jo je
slišati iz ust Micike in njenih sosedov.
Friderik Bračič, župan Vidma, kamor spada naselje Pobrežje, je najprej zanikal navedbe, da naj bi občina v zameno za kontejner zahtevala lastništvo enega hektarja zemlje: »Kje pa, to je čista izmišljotina, kaj takega prvič slišim! Res je, da smo Miciki ponudili kontejner, ki pa ga je zavrnila. Prostor, kjer je živela do požara oziroma še biva v njem, sploh ni njena hiša, ampak bivšo gospodarsko poslopje. Zakaj noče živeti v hiši, morate vprašati njo. Pogorelo poslopje, pravzaprav gre za »svinjsko kuhinjo«, smo si ogledali, a ga nima smisla obnavljati. Bomo pa se v teh dneh še enkrat oglasili pri tej naši krajanki in pregledali stanovanjsko hišo, ki je sicer tudi
v zelo slabem stanju, vendar bi jo bilo gotovo lažje urediti za bivanje.«
Očitke, da naj se ne bi takoj odzvali klicu na pomoč, zavračajo tudi gasilci PGD Videm (pomagali so jim tudi gasilci iz PGD Tržec), ki so gasili požar. Venčeslav Tra-fela iz videmskega PGD, ki je skupaj z drugimi prihitel na pomoč, pravi, da so se odzvali v 10 minutah: »Ravno tisti dan smo imeli gasilci vaje, tako da smo bili res zelo hitro pripravljeni in v dobrih desetih minutah smo že krenili proti Pobrežju. Sicer pa se ta podatek itak lahko preveri na centru za obveščanje!« Trafela je še povedal, da na pogorišče ne morejo nameščati folije, kasneje pa naj bi jim Micika to preprečila, češ, da mora najprej sama pregledati kako in kaj. Na tej
točki ima zgodba o Micikini nesreči sicer »luknjo«, saj bi ji gasilci vseeno lahko pomagali z nameščanjem folije, toda vsi, ki jo poznajo, raje zamahnejo z roko: »Oh, vi ne veste, kakšen poseben karakter ima ta ženska. Kar ne gre, pač ne gre, na silo pa ne moremo 'šariti' po njenem imetju ali ji karkoli zapovedovati.«
Da je Micika res posebnega značaja, govorijo tudi drugi podatki. Tako naj bi ji skoraj vsilili zdravstveno zavarovanje, ko je zbolela, saj ga pred tem sploh ni hotela. »Komaj smo jo prepričali, da je to potrebno in zdaj ji ga plačuje občina,« je dodala direktorica občinske uprave Darinka Ratajc. Menda je bilo podobno tudi z elektriko in vodovodom; elektriko v hiši Micika ima, vendar pač noče živeti v njej.V svinjsko kuhinjo, kjer si je uredila domovanje, pa ji je res niso napeljali. Na občini tudi trdijo, da so ji ponudili tudi vodovodni priključek, menda celo zastonj, a ni hotela niti slišati zanj.
Predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc pa še dodaja:
»Tudi sokrajani smo ji že večkrat skušali pomagati, čeprav ne gre vedno lahko. Pokosili smo ji travnike in ji zvozili travo oz. seno domov, zastonj, ne za plačilo. Tudi drevesa ji bomo podrli in nacepili, le povedati mora, katera želi podreti. Ni res, da ji nočemo pomagati!«
In epilog?
Kot povedano, Micika zdaj pač živi bolj kot ne pod milim nebom. Krajani, ki jo poznajo, o njej res nimajo posebno lepega mnenja; da je kakšna grda opazka priletela na račun njenega načina življenja in obnašanja (tudi v času gašenja), je tako prav lahko verjeti. Prav tako gre verjeti, da si Micika za svojo bedo ni popolnoma sama kriva; živi v precej svojem svetu podob in vrednot, grenke življenjske izkušnje pa so jo pripeljale do morebiti res nekoliko sovražnega donosa do vseh, ki ji skušajo kaj dopovedati, pa četudi z dobrimi nameni. Tako je po eni strani povsem razumeti obsojanje tistih, ki so ji resnično, brez slabih namenov ali s ciljem okoriščanja poskušali pomagati, a jih je odbila, pa tudi tistih, ki se ji najraje kar odmaknejo in se delajo kot da je ne vidijo - čeprav podoba popolnoma zapuščene in razpadle domačije z zaraslim dvoriščem vred še kako bode v oči (in marsikoga tudi pošteno jezi).
Po drugi strani pa je in-diferentnost odgovornih - sorodnikov, krajanov in nenazadnje občine - kljub vsemu nekoliko prevelika, saj pustiti nemočno ostarelo ženico v ruševinah pogorelega svinjaka vseeno ni etično. Pa četudi je ta ženica nemogoča, trmasta, svojeglava, osorna, nepredvidljiva, ...in še kakšna. Če s svojim načinom razmišljanja in življenja ogroža samo sebe, bo gotovo treba narediti kaj drugega, kot le odmahniti z roko, da proti njeni volji nihče ne more nič.
PB in SM
Grajena • Prireditve ob 9. krajevnem prazniku
Svečana predaja novega gasilskega avtomobila
V šotoru na platoju pred gasilskim domom Grajena je minulo soboto potekala slovesnost ob predaji novega gasilskega avtomobila GVM-1 oziroma na kratko vozila za prevoz moštva. Grajenski gasilci so dve leti po praznovanju 50-letnice uspešnega delovanja, ko so namenu predali prizidek k obstoječemu gasilskemu domu in novo vozilo znamke MAN s podaljšano kabino za posadko GVC 16/25 (gasilsko vozilo cisterna), slavili novo zmago. V zelo kratkem času so prišli do novega varnega vozila za prevoz moštva, kar uspe le redkim. Stalo jih je 42.000 evrov. Slavje ob tem trenutku so delili skupaj s krajani, saj v teh dneh praznujejo tudi svoj 9. krajevni praznik.
Prejšnje vozilo so prodali PGD Litija, s čimer so dobili zagonska sredstva za nakup novega, ki so jih obogatili s sredstvi krajanov, donatorjev in s sredstvi javnega razpisa Ministrstva za obrambo - Republiške uprave za zaščito in reševanje. Kot je povedal Marjan Bezjak, predsednik PGD Grajena, jim je v teh kriznih časih uspelo priti tudi do stalnega botra - s podjetjem Tenzor so podpisali dogovor o sodelovanju. Solastnik podjetja Miran Senčar je na slovesnosti povedal, da kljub krizi, ki je za nekatere dodatni izgovor, da ne pomagajo, ostajajo družbeno odgovorno podjetje. Prvi njihov letošnji prispevek znaša tisoč evrov. PGD Grajena, ki deluje že od 5. maja leta 1957, ima trenutno 103 člane in 53 mladincev v starosti od 7 do 14 let. Njihovi člani, pionirji in mladinci se uspešno udeležujejo gasilskih tekmovanj v domačem in širšem okolju, uspešno nastopajo tudi v medobčinski ligi v hidrantni vaji. Lani so se mladinke udeležile tudi državnega tekmovanja v Ravnah na Koroškem.
Letno imajo med 12 in 13 intervencij. Ne gre več toliko za klasične požare, kot za nesreče po ujmah in druge manjše začetne požare. Ob lanskoletnem neurju s točo so bili prvi, ki so ljudem priskočili na pomoč.
Foto: Črtomir Goznik
PGD Grajena je sklenilo dogovor o sodelovanju s podjetjem Tenzor. Solastnik Miran Senčar je povedal, da tudi v krizi ostajajo družbeno odgovorno podjetje.
Zabeležili so več kot tisoč ur intervencij, za svojo nesebičnosti so priznanje prejeli že od ptujskega župana dr. Štefana Čelana, na osrednji slovesnosti ob 9. prazniku ČS Grajena pa bodo prejeli tudi priznanje ČS Grajena.
Tako kot vsa gasilska društva si tudi grajensko prizadeva pomagati krovni organizaciji pri uveljavljanju statusa gasilca, da bodo slovenski gasilci v celoti lažje odhajali na intervencije in opravljali svoje delo. Na operativnem področju pa bodo skrbeli za kondicijo, izobraževanje in nabavo opreme, zlasti še osebne zaščitne opreme ter za ohranjanje in vzdrževanje vsega, s čemer razpolagajo že
sedaj.
Slavja grajenskih gasilcev so se udeležili številni gostje, sosednja gasilska društva, mag. Janez Merc, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, poveljnik občinskega poveljstva Branko Lah, svetnik SD v mestnem svetu Miran Meško, predsednik ČS Grajena Andrej Rebernišek, predsednik KD Grajena Branko Petek, predstavniki DU Grajena, Športnega društva Grajena, KO RK Grajena in nekateri drugi. Predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič je dejal, da je PGD Grajena društvo, ki ima kader in znanje ter dobro opremo. V svojih vrstah ima veliko
Foto: Črtomir Goznik
Svečana predaja novega avtomobila: ključe je najprej iz roka predsednika PGD Grajena Marjana Bezjaka prevzel poveljnik Robi Horvat, ki jih je nato predal šoferju Mateju Horvatu, ki je tudi preizkusil svetlobne in zvočne signale nove pridobitve.
mladih, za katere je potrebno poskrbeti, da imajo varen prevoz za tekmovanje, pozneje pa na intervencije. Grajensko društvo je eno izmed vodilnih v OGZ Ptuj, z njim vzorno sodelujejo.
V imenu GZ Slovenije je govoril podpredsednik mag. Janez Merc, ki je zbrane pozdravil tudi v imenu župana in kot vodja urada župana in splošne zadeve MO Ptuj. Grajenski gasilci se lahko pohvalijo z
rezultati dobrih odločitev in velike odgovornosti tistih, ki so sprejeli odločitve in jih tudi uresničili. Grajenski teren je eden bolj izpostavljenih, zato tudi potrebujejo dobro opremo. Zaželel jim je, da bi novi avto v glavnem uporabljali v preventivne namene in čim manj za operativne. Botrom sta zahvale podelila predsednik PGD Grajena Marjan Bezjak in poveljnik Robi Horvat, novi avtomobil pa je blagoslovil pater
Dominik Tikvič, doma na Mestnem vrhu, ki je 5. julija letos daroval novo mašo. V imenu botrov se je zahvalil presednik KD Grajena Branko Petek, ki je domačim gasilcem čestital za novo pridobitev. V čast novi pridobitvi je zapel Moški pevski zbor kD Grajena pod vodstvom Rudija Mohorka, zaigral pa Pihalni orkester Talum. Za zabavo pozno v noč pa je skrbel ansambel Štrk.
MG
Ivanjkovci • Dan gasilcev in obletnica PGD
100 let delovanja, parada in novo gasilsko vozilo
Minulo nedeljo je bilo v Ivanjkovcih slovesno, saj se je pod šotorom zbralo veliko domačinov, ki so si ogledali gasilsko parado, prisluhnili nagovorom gostov in se razveselili nabave novega gasilskega vozila GVM. V praznovanju sta bila združena dva praznika in sicer 38. let delovanja Gasilske zveze Ormož in 100 let delovanja PGD Ivanjkovci.
Ker je bilo razlogov torej dovolj, so si ivanjkovski gasilci omislili kar tridnevno praznovanje. Že v petek so imeli slavnostno sejo PGD Ivanjkovci ob njihovi 100-letnici, v soboto pa je bilo srečanje gasilcev operativcev. V nedeljskem programu je nastopila domača godba in pevski zbor, podkrepljen z gostujočimi pevci. Po mimohodu gasilcev so se zvrstili številni govorniki, ki so poudarili predvsem humanost in specifičnost gasilske dejavnosti. Jože Plavec, predsednik PGD Ivanjkovci, je v svojem govoru povedal, da je društvo na dobri poti, saj imajo v svojih enotah veliko mladih: „Prav načrtno delo z mladimi daje garancijo, da se nam ni treba bati za prihodnost društva. Mladi izkazujejo izurjenost na vseh področjih od gasilskih tekmovanj, orientacije, do kvi-zov. To je tudi plod dobrega sodelovanja z vrtcem in šolo, dobro pa sodelujemo tudi z vsemi drugimi društvi v kraju in institucijami." Mnoga leta uspešnega delovanja je Ivanj-kovčanom zaželel tudi predse-
	
	
	
	
	
	
mmjf —»—	
Predsednik PGD	Foto: vki Ivanjkovci
r ~ ~~
Jože Plavec je ob prazniku 100. obletnice delovanja nagovoril zbrane.
dnik GZ Slovenije Ernest Eori. Predsednik sveta Podravske regije Janez Merc je poudaril, da gasilci ustvarjajo s svojim delom novo vrednost, odgovarjajo za življenje in premoženje ter pri svojem delu tvegajo sebe. To zmorejo le gasilci. Jože Šterman, predsednik GZ Ormož, je povedal, da si gasilci zaslužijo večjo pozornost
Da ne bi pozabil na gasilce, pa so županu Alojzu Soku podelili kipec Sv. Florijana ob njegovem Abrahamu. Alojz Sok obudil spomin na začetke gasilske dejavnosti v okolju, na čas, ko so gasilci pred ognjem varovali s slamo krite hiše, za katere je ogenj pomenil popolno uničenje in beraško palico za nesrečne stanovalce. Pomembno se mu je zdelo tudi, da so imela društva nalogo pri zaščiti slovenskih narodnih vrednot, kulture in jezika, saj se je od začetka poveljevalo v slovenščini.
Na prireditvi so podelili tudi številna priznanja in odlikovanja GZ Ormož, GZ Slovenije in PGD Ivanjkovci. Odlikovanje za posebne zasluge so prejeli Peter Kavčič, Franc Mlakar in Olga Munda iz PGD Ivanjkovci. Posebna odlikovanja sta prejeli tudi PGD Ključarovci in PGD Ivanjkovci, kot posameznika za posebne zasluge pa Jože Plavec in Janko Hriberšek. Gasilsko odlikovanje 1. stopnje sta prejela Štefka Petek iz PGD Hardek in Anton Kace iz PGD Trgovišče. Viki Klemenčič Ivanuša
Namenu so predali nov avto GVM, ki ga bo vozil Boris Mikložič.
države Slovenije, saj prenašajo veliko odgovornost do družbe in narave. Gasilci si želijo, da se uredi status gasilcev, ki morajo na nek način biti primerno nagrajeni za svoje delo, saj se nenehno trudijo, da bi dosegli
višji nivo znanja in sposobnosti, k temu pa dodajo še sodobno tehniko. Šterman je izrazil upanje, da bosta občinski svet in župan Občine Ormož tudi v naprej izkazovala razumevanje za gasilsko dejavnost.
PGD Ivanjkovci so ustanovili na ustanovnem občnem zboru, ki je bil v Zavratnikovi gostilni, 28.11. 1909. Prvi načelnik je postal Lovro Petovar. Delovni gasilci so še isto leto so nabavili precej orodja in prvo brizgalno. Leto po ustanovitvi so organizirali tudi prvo veselico, ki je imela na sporedu tudi „kegljanje za dobitke, petje požarniškega pevskega zbora, tombolo, polnoštevilno Svetinjsko godbo", zvečer pa je napovedovala „zažiganje umetalnega ognja". Na veselici so bili naprodaj „pristni krapci in slavnoznani Jeruzalemčan", kot je mogoče razbrati iz ohranjenega plakata, ki je vabil na prireditev. Ob 100. obletnici delovanj je društvo izdalo tudi priložnostni bilten z zgodovino društva.
Foto: vki
Ormož • Posodobiti nameravajo vodovod
Se Ljutomerčani izmikajo obveznosti?
Občina Ormož namerava skupaj z občinama Središče ob Dravi in Sv. Tomaž za oskrbo s pitno vodo poskrbeti v okviru projekta Oskrba s pitno vodo na območju Drave, ki ga nameravajo prijaviti na razpis, ker 11 milijonov evrov težkega projekta ne bi zmogli sami.
Glavne skrbi jim pri dotrajanem sistemu povzroča predvsem ogroženost s sušo, saj je v poletnih in jesenskih mesecih opaziti nižanje podtalnice, med vzroki za obnovo pa so tudi pogosti lomi in velike, skoraj 30 % izgube vode ter posledično premajhne zaloge in tlak vode v sistemu ob vikendih ter poletnih in jesenskih mesecih. Pomembno je poudariti tudi to, da se bodo na ta način iz sistema odstranile azbestne cevi, ki so potencialna nevarnost za zdravje. Svetniki so že sprejeli DIIP, na 25. redni seji OS pa so sprejeli še investicijski program projekta. Po projektu naj bi sistem vodooskrbe temeljito prenovili z okrog 36.000 metri novih transportnih cevovodov, štirimi prečrpalnimi postajami, tremi novimi vodohrami in drugimi objekt, o čemer smo že poročali.
Finančno je projekt vreden 11.304.576 evrov, oziroma preračunano na dolžino izgrajenih cevovodov, naj bi meter stal 311 evrov. Od skupnega zneska naj bi 3.358,940 evrov financirala Občina Ormož, 91.808 evrov Občina Središče ob Dravi in 102.306 evrov Občina Sv. Tomaž. Preostalih 7,7 milijonov evrov pa si pripravljavci obetajo od kohezijskega sklada in državnega proračuna. Te velike razlike v finančnih vložkih med občinami so svetnike razburile in so v njih videli nepravično
	
d	mm, ■ ■ ■SjVRK
	t ) S* ' s . 1 J ^J^ S
	
Na neoporečnostjo ormoške pitne vode med drugim s svojim življenjem bdijo tudi te ribice, ki so dober pokazatelj vsebnosti neugodnih elementov v vodi.
razdelitev bremena. Želeli so izvedeti po kakšnem ključu je bila izračunana soudeležba vseh vpletenih. Župan Alojz Sok je razložil, da je finančno breme porazdeljeno glede na lastništvo vodovoda, ki je v določenem delu skupno. Svetnik Martin Hebar je bil mnenja, da sta na slabšem dejansko novi občini, saj sofinancirata obnovo vodovoda, ki ne poteka po njuni občini. Občina Sv. Tomaž tako sofinancira izgradnjo odseka črpališče Mihovci - Hajndl, Središče ob Dravi pa črpališče Mihovci - Hajndl -Kamenjak.
Bolj sporna se je županu zdela drža Občine Ljutomer, ki iz ormoškega vodovodnega sistema oskrbuje 573 hišnih pri-
ključkov. Občina Ljutomer se kljub temu ni bila pripravljen finančno udeležiti v projektu. Predstavniki obeh občin naj bi se sestali večkrat, a rezultat je izostal. Zakaj je tako, smo poizvedovali v sosednji občini, vendar smo prejeli od župana Franca Jurše uradni pisni odgovor: „Občina Ljutomer ureja problematiko oskrbe s pitno vodo na svojem območju v skladu z Operativnim programom Razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 (v nadaljevanju: OP ROPI). Le ta predstavlja izvajalski dokument Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, ki določa neposredno izhajajoče pravne obveznosti in pravice izvajanja kohezijske politike
Z velikimi vlaganji v umetno bogatenje so si tri občine v preteklih letih zagotovile vir pitne vode.
Evropske unije v Sloveniji. Kot sledi iz OP ROPI je Občina Ljutomer vključena na področju razvojne prioritete Varstvo okolja - področje voda, Oskrba s pitno vodo, v projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja, natančneje Vodovodno omrežje za sistem »C«. Občina Ljutomer, ki pri tem projektu sodeluje še z ostalimi petimi občinami (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej) je nosilec tega projekta. Vloga za potrditev pomoči za sofinanciranje omenjenega projekta s strani Kohezijskega
sklada je bila na Ministrstvo za okolje in prostor oddana januarja letos. Skupna vrednost projekta znaša 21.564.774 EUR, od tega na območju občine Ljutomer 8.236.491 EUR. Ob uspešni realizaciji projekta in izgradnji vodovoda Ljutomer - VH Jeruzalem, ki je sestavni del vloge za potrditev pomoči, bi 523 gospodinjstvom omogočili oskrbo iz ljutomerskega vodovodnega sistema."
Iz zapisanega je mogoče sklepati, da se želijo Ormoža-nov pri oskrbi z vodo znebiti, kljub temu da v odgovoru za-
trjujejo, da je bilo sodelovanje z Občino Ormož na področju oskrbe s pitno vodo ves čas uspešno in konstruktivno. To si bodo menda prizadevali tudi v prihodnje.
Na minuli seji OS je bilo videti, da je nezadovoljstvo z razvojem dogodkov na ormoški strani veliko in napovedali so, da bodo temeljito prevetrili pogodbe o oskrbi s pitno vodo, ki jih imajo sklenjene z ljutomersko občino, saj menda veliko stvari ni urejeno kot bi bilo treba, smo razumeli župana.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Ormoško poletje se nagiba h koncu
Navdušili Accapela Benjamin in Amos
Ormoško poletje se počasi bliža koncu in v enem od zadnjih večerov so v Domu kulture v Ormožu gostili dve kvalitetni ljubiteljski skupini, ki sta se na svojem nastopu tudi zelo potrudili. Konec koncev je kar nekaj nastopajočih nastopalo pred domačo publiko.
Zasedbo Accapella Benjamin sestavljajo prijatelji, ki imajo radi podobno glasbeno zvrst. Želimir Panič je povedal, da jim je najbližja glasbena zvrst gospel: „To je duhovno sporočilo, ki ga širimo. Rodili smo se in odrasli v okolju, ki daje močen poudarek duhovnemu življenju. Naše duhovno sporočilo želimo ljudem prenesti skozi pesem, na moderen način. To je naše glavno poslan-
stvo." Že pred 12 leti so svoje glasove združili Vanja Popov iz Novega mesta (Ormožan, ki ga je življenjska pot zanesla v Novo mesto), Franjo Petru-šič iz Nove Gradiške, Kristjan Deduš iz Križevcev ter Andri-ja Kovačevič in Želimir Panič iz Zagreba. Čeprav pri svojih nastopih instrumentov ne uporabljajo, so vsi obiskovali glasbene šole, kjer so pridobili svoje glasbeno znanje, nekateri
pa so tudi akademsko izobraženi. Člani pojejo tudi v drugih glasbenih zasedbah, Želimir Panič pa poklicno poje tudi v Zboru hrvaške RTV. Zgoščenko so izdali že pred leti in trenutno pripravljajo naslednjo. Nedavno so nastopili v dvorani Lisinski v Zagrebu, na povabilo Oliverja Dragojeviča, ki je na tem koncertu zbral sebi najljubše glasbenike, s katerimi je skupaj zapel. S tega dogodka je
				
BHf TL • '		mt^ TML		ItwA H^j t^y 1
Jpi jÊ			lililí]	MMH
			lÜSSsP	
izdana zgoščenka in na njej je tudi pesem, ki so jo zapeli skupaj. Sicer pa člane skupine petje kar zaposluje in imajo poln koledar. Načrtujejo nastop v Munchnu, nekaj nastopov imajo načrtovanih na morju, jeseni pa jih čaka sodelovanje z Mas-simom, Markom Toljom in drugimi glasbeniki. Pripravljajo se tudi na samostojni turneji po Avstraliji in Kanadi.
V bogatem programu so poleg gospelov in črnskih du-
hovnih pesmih posegli tudi po dalmatinskih in popularnih melodijah. Zanimivost njihovega acapella petja je, da z najrazličnejšimi zvoki pričarajo občutek, kot da jih dejansko spremljajo instrumenti in to je zares osupljivo.
Medtem ko so si pevci nabirali moči za drugi del koncerta, je nastopila mandolinska skupina Amos. A nikakor kot mašilo, saj so navdušili s svojim programom, s katerim so obi-
Mandolinska skupina Amos deluje od leta 1999 in združuje ljubitelje umetniške dejavnosti.
Skupna Accapella Benjamin je navdušila ormoško publiko.
skovalce popeljali na glasbeno popotovanje po svetu. Skupino sestavljajo ljubiteljski glasbeniki, ki igrajo skupaj od leta 1999, leta 2007 pa so se združili v samostojno društvo. Skupina izvaja predvsem duhovno glasbo - črnske duhovne in židovske pesmi, klasične skladbe, krščanske himne ter druge tradicionalne krščanske skladbe. Leta 2007 je skupina izdala tudi svojo prvo zgoščenko z naslovom Dar milosti. Nastopajo po različnih krajih Slovenije, občasno pa tudi na Hrvaškem in prirejajo samostojne koncerte. Lani so bili še posebej uspešni, saj so posneli video spote za internacionalno medijsko hišo Ted Media production, na 28. državnem tekmovanju tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov pa so prejeli srebrno priznanje. Skupino vodi Tanja Vnučec Popov.
Nastopajočim ni bilo žal truda, bolj maloštevilni, a zagreti publiki pa ne dlani in izploska-li so si kar dve dodatni pesmi, ki sta v poznih večernih urah zaključili bogat glasbeni večer. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Ormož • Žetev pšenice na višku
Problem pridelka pšenice - kvaliteta in cena
Podjetje Jeruzalem Ormož, d. d., prideluje kmetijske pridelke na 1105 hektarjih površin v občinah Središče ob Dravi, Ormož in Sv. Tomaž. Na teh površinah pridelujejo standardne kmetijske kulture: pšenico na 410 hektarjih, koruzo na 380 hektarjih, po 100 hektarjev imajo zasajenih z oljno ogrščico in oljnimi bučami, po 40 hektarjev pa je sončnic in hmelja.
Kolobar je torej zelo pester, kulture pa bolj ali manj delovno intenzivne. To zahteva primeren organizacijski pristop in zagotavljanje delovne sile, ki je večidel najeta pogodbeno. »Celotne površine obdeluje 12 traktoristov, ki so tudi zaposleni v podjetju. Opravijo vsa tehnološko zahtevna dela, kot so setev, škropljenje in gnojenje. Za ostala dela, kot so prevozi in žetev, pa imamo sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci. S tem razbremenimo lastno proizvodnjo. Največ dela zahteva hmelj, ki je delovno intenzivna kultura, veliko je ročnega dela, za kar pa si delavce zagotavljamo v lokalnem okolju,« je povedal Franc Krabonja, tehnični direktor, ki je v podjetju zadolžen za proizvodnjo, organizacijo, razvoj in investicije. Kot je povedal, je letošnja letina vse do junija zelo dobro kazala za vse kulture in v vseh razvojnih stadijih, pa tudi tehnologija je bila pripravljena tako, da bi lahko dosegali dobre rezultate. Polja sta 26. 5. in 16. 6. prizadela toča in nevihtni udar. Hmelj je bil poškodovan obakrat. »Poškodovani so bili vrhi, kar je pri hmelju usodno. Za pridelavo hmelja je pomembno, da zraste do vrha. Vrh je krhek kot pri fižolu, in če se odtrga, je konec. Rastlina potem požene le iz zalistnikov.
To je za pridelavo nezanimivo, ker je nastavek cvetov in storžkov le na vrhu, kjer se formira pridelek,« je specifiko gojenja hmelja razložil Krabonja.
Buče lahko delno zamenjajo sladkorno peso
Podjetje dosega pri hmelju že nekaj let odlično kvaliteto in svoj hmelj brez težav prodajo na tuja tržišča. Pridelek, bogat s kvalitetno hmeljno smolo z visoko vsebnostjo alfa kislin, pripisujejo tudi rednemu gnojenju s hlevskim gnojem. Podjetje ima za pogodbenega partnerja Farme Ihan. Od tam dobivajo letno 8000 m kvalitetnega hlevskega gnoja, ki ga je vsako drugo leto deležen tudi hmelj. Ostanek porazdelijo po kolobarju in po posameznih kulturah. »To je zelo dobrodošlo zlasti za peščena tla, na njivah pa puščamo tudi vse zelene ostanke iz pridelave. Buče sejemo zlasti za potrebe lastne oljarne, da imamo zagotovljeno lastno surovino, za katero vemo, od kod izvira in je kvalitetna. V Središču imamo tudi svojo sušilnico in tudi od kmetov odkupujemo sveže ali suhe bučnice. Buč je v zadnjem času vedno več, površine se večajo, kar je dobro, ker potre-
Franc Krabonja, tehnični direktor Jeruzalem Ormož SAT, d. d.
bujemo vedno več surovine, saj se prodaja olja, ob velikem an-gažmaju zaposlenih, prav tako veča. Nekaj je k temu pripomoglo najbrž tudi to, da je pri bučah sedaj mogoče vso pridelavo narediti strojno. Tudi herbicidi so dobri, letos imamo lep pridelek. Na dobrih parcelah so buče dober substitut za sladkorno peso,« je ocenil Krabonja.
Slaba letina, slaba cena
Koruzo pridelujejo za surovino v mešalnici za lastno krmo, ki jo plasirajo preko farme in prodajajo kmetom. Prav tako kmetje koristijo usluge sušenja in skladiščenja. Pšenico pridelujejo za kruh in krmo. Letošnji
V sušilnici v Središču ob Dravi nameravajo do konca meseca prevzeti okrog 2800 ton pšenice lastne pridelave in med 1500 in 1800 ton odkupa.
pridelek pšenice ima nizko vrednost padnega števila, vsi ostali parametri pa so za B-ra-zred. »Problem je zlasti z žitno pšenico, saj je cena za približno 60 % nižja kot lani, stroški vhoda pa so za 10 % višji. Se pravi, da je pri pridelavi pšenice 70 % minusa,« je izračunal tehnični direktor. Odkup pšenice so začeli v torek, 14. julija, do četrtka zvečer so odkupili 1718 ton pšenice, od katere je 20 % krušne in 80 % krmne.
Sicer pa se v podjetju zdi, da je cela firma en sam kolobar, da so vse aktivnosti odvisne ena od druge in povezane v učinkovit sistem. »To se ne zgodi čez
noč. Potrebno je veliko časa, volje in dobrih delavcev. Strojna oprema je veliko vredna, a ne more nadomestiti zagnanosti zaposlenih. Vsi veliko delamo, radi delamo, saj vidimo, kakšna je situacija okrog nas in želimo na koncu leta dober rezultat,« je povedal Krabonja. Zato ena slaba letina ne sme bistveno prizadeti podjetja, saj za kmetijstvo velja, da ima dober gospodar na zalogi tri letine. Za letošnje leto tako načrtujejo investicijo v višini 600.000 evrov v obiralni stroj za hmelj, da bo izplen pri hmelju še boljši. Seveda pa imajo celotno proizvodnjo tudi zavarovano, saj pri proizvodnji v
višini čez 2 milijona evrov in današnjih vremenskih razmerah ne morejo »hazardirati«, da ne bi zavarovali. Vendar je Franc Kra-bonja prepričan, da je največ vreden pridelek, ki ga spraviš v skladišče: »Tudi če imamo 100 % škodo, dobimo le 65 % vrednosti pridelka vrnjenega od zavarovalnice, takšni so pogoji, ki trenutno veljajo. To pa je le del problema. Z našimi partnerji sklepamo pogodbe za določene količine, in če pogodbenih količin ne zagotoviš, ti pade cena oziroma plačaš penale, ne glede na to, da je pridelek odvisen od vremena. To so vse težave, s katerimi se srečujemo.«
Na vprašanje, na kašen način naj se kmetijstvo prilagaja podnebnim spremembam, ki so vedno očitnejše, je Krabonja prepričan, da so na pravi poti: »Z zgodnejšimi sortami pšenice poskušamo doseči, da bi bila pšenica zrela prej. V zadnjih letih smo imeli zaradi junijske suše velike izpade, zgodnje sorte pa so po vegetaciji naprej in jih suša ne prizadene toliko. Kmetijstvo se mora prilagajati podnebnim spremembam, tudi sorte koruze se danes pobirajo okrog 15. septembra z nizko vlago. Kaj se bo zgodilo v strukturi kolobarja, pa je drugo vprašanje. Vsi se bomo morali prilagoditi.« Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Projekt o gobarjenju
Gorišnica • Tržni dan lukaric
Društvo kmalu tudi na Ptuju Krüh pa lük, pa je jüzna vküp!
V letnem delovnem načrtu so v ptujski Gimnaziji pripravili projekt o gobah in gobarjenju, ki so ga izvedli skupaj z nekaterimi zunanjimi sodelavci
Projekt je trajal dve leti in je bil med dijaki in profesorji dobro sprejet. Dijaki so spoznali, da spada gobarjenje med prije-
tne načine spoznavanja narave. Lahko pa ga izkoristimo tudi za bogato preživljanje prostega časa, za temeljito opazovanje
Foto: Gim Ptuj
Akcijski cilj tega projekta pa je bil tudi ustanovitev gobarskega društva, ki bi poskrbelo, da bi se tudi na Ptuju bolje seznanili s pravicami in dolžnostmi gobarjev.
narave in obnašanja gozdnih obiskovalcev.
Mladi raziskovalci so predstavili svoje tematsko zasnovane naloge, razstavili rezultate svojih raziskav, gobarili v Ža-mencih in tam pripravili priložnostno razstavo, prisluhnili ljudskemu izročilu in poskusili kulinarične dobrote iz gob. Akcijski cilj tega projekta pa je bil tudi ustanovitev gobarskega društva, ki bi poskrbelo, da bi se tudi na Ptuju bolje seznanili s pravicami in dolžnostmi gobarjev, o čuvanju narave, saj so gobe naravna dediščina, za katero moramo skrbeti odgovorno in preudarno, da se nam narava ne bo maščevala. Ob koncu šolskega leta so se zbrali nekateri entuziasti iz društva Zreli vedež skupaj z gimnazijskimi profesorji in določili operativne naloge, da bi bilo vse pripravljeno do začetka šolskega leta, ko bo društvo dobilo tudi svoje akte in izvoljeno vodstvo. Sodelovanje s podobnimi društvi, izmenjava izkušenj, predvsem pa čuvanje narave bodo glavna skrb društva. Koordinatorji za ustanovitev društva menijo, da je širjenje pravilnega odnosa do narave pomembna naloga šole, zato se veselijo sodelovanja vseh, ki bi lahko prispevali v zakladnico znanja o teh naših zanimivih naravnih zakladih.
Patricija Babosek
V sklopu praznovanja občinskega praznika so tudi letos na Dominkovi domačiji priredili tržni dan lukarc. Te so prikazale pletenje luka in opisale pridelavo luka, ki ni niti približno enostavna temveč zahteva dolgotrajen proces.
Že od nekdaj je vas Moškanjci znana po pridelavi luka (čebule), kar priča tudi podatek, da ni vrta ali njive v vasi, kjer ne bi rasel luk. Nekateri se celo z lukom preživljajo kot dodatnim virom dohodka. Kot vsako leto so se ljubitelji in poznavalci luka zbrali na Dominkovi domačiji, kjer so lukarice pletle vence iz čebule, pripovedovale
o pridelavi luka in prikazovale njene posamezne faze. Luk je namreč zdravilno živilo, ki je v kuhinji vsekakor nepogrešljivo. Glavni namen vsakoletne tradicionalne prireditve je širjenje tovrstne kulture in ozavešča-nje ljudi o pomembnosti tega živila, hkrati pa želijo, da se na nek način ohranijo navade in način dela, ki je značilen za pre-
teklost. Tako izvrstno ohranjajo tradicijo, na to pa kaže tudi število mladih lukarc, na katere prenašajo svoje znanje in skrivnosti v zvezi s pridelavo luka. Družabno srečanje, ki se ga je udeležilo precej ljudi, so, kot vedno, popestrili s kulturnim programom in kulinaričnimi dobrotami iz luka.
Patricija Babosek
_ ■
Foto: Alinea
Tradicija se prenaša tudi na mlade generacije, na kar so lukarce še posebej ponosne.
Foto: vki
Ptuj • Pogovor s Tomažem Žirovnikom
September ostaja uganka
Tomaž Žirovnik, pomočnik direktorice Zavoda za zaposlovanje - Območne službe Ptuj pravi, da se po zadnjih podatkih v juniju število brezposelnih ni zmanjšalo, temveč je ostalo enako oziroma se je povečalo le za nekaj oseb. Prvi julijski dan so tako na Zavodu zabeležili 4231 brezposelnih oseb na območju Ptuja in Ormoža.
Foto: Patricija Babosek
Tomaž Žirovnik, pomočnik direktorice Območne službe Ptuj: »V območni službi Ptuj poskušamo ljudem pomagati z ukrepi aktivne politike zaposlovanja do čimprejšnje zaposlitve.«
Kot je povedal Žirovnik, se je naraščanje v zadnjih dveh mesecih ustavilo, trend, ki so ga beležili od decembra, ko se je stopnja brezposelnih pri nas bistveno povečala, pa se je sedaj umiril in ustalil. Računajo, da bo podobno ostalo tudi v poletnih mesecih, vendar velika uganka ostaja september, za katerega se ne ve, kaj prinaša. Zavod tesno sodeluje z delodajalci, ki sproti javljajo, ali bodo pridobili nova naročila in s tem ohranili število zaposlenih, vendar september ostaja še odprto vprašanje. Takrat se tudi izteče šestmesečna shema subvencioniranja krajšega delovnega časa, za kar se je nekaj ptujskih podjetij tudi odločilo, hkrati pa so se takrat zavezali, da v tem obdobju ne bodo odpuščali delavcev, s septembrom pa jim ta pogodba izteče, zato se še ne ve, kaj bo jesen prinesla marsikateremu delodajalcu in zaposlenim. Nekaj podjetij je sicer že javilo, da pridobivajo nova naročila, da so sklenili nove posle, zato upajo, da bo jesen za večino podjetij ugodna.
Kdo so iskalci zaposlitve?
Na zavodu so prijavljeni iskalci zaposlitve s široko paleto poklicev, vse od mladih do starejših, povečuje se delež srednje generacije, ki se je predvsem povečal zaradi posledic krize. To so osebe med 26. in 45. letom, ki so sicer najbolj zaposljive, medtem ko je bilo pred krizo več iskalcev mladih, starih do 26 let, ki so iskali svojo prvo zaposlitev ali so imeli zelo malo delovnih izkušenj, ter starejših od 50 let. V strukturi je delež mlajših in starejših padel, a
Želijo, da bi prispeval k izboljšanju vizije skupnega življenja, saj je medsebojnega druženja vse manj. Dnevni center bo polno živel vse delovne dni v tednu od 9. do 20. ure. K sodelovanju so pritegnili tudi mlade. Vabijo pa tudi vse ostale občane, da ga obiščejo vsaj enkrat letno, če želijo, pa se v njegovo delovanje lahko tudi aktivno vključijo. Za letno članarino petih evrov bo lahko vsak, ki bo želel, koristil ponudbo dnevnega centra. DU Ptuj je v ureditev tega centra vložilo 65 tisoč evrov. Svečano odprtje bo v začetku avgusta.
MG
žal ne na račun zaposlenosti, temveč na račun dodatnega priliva brezposelnih srednje generacije.
»Kar se tiče ponudb za delo, so še vedno iskani gradbeniki, varilci, monterji kovinski naprav, strugarji, elektro-monterji, gre za dela, vezana predvsem na tujino in delo na terenu. Pomemben podatek je tudi, da so v tovrstnih dejavnostih, z uveljavitvijo novega zakona o delavcih iz tujine, iskani domači delavci, saj je država z zakonom omejila število delavcev iz tujine. Precej ponudb za delo je tudi vezanih na sezonsko delo v gostinstvu in turizmu, sila malo pa je potreb po strokovnih kadrih, precej strokovnjakov je namreč v preteklih mesecih tudi izgubilo službo in so prijavljeni na zavodu kot iskalci zaposlitve.«
Aktivna politika zaposlovanja
V območni službi Ptuj poskušajo po besedah našega sogovornika izvajati ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Za vsako osebo, ki se prijavi,
naredijo zaposlitveni načrt, ki vsebuje tudi aktivacijo. Prav septembra pa pričnejo izvajati še več programov, želijo namreč, da se oseba hitro po izgubi zaposlitve aktivira, saj je ravno neaktivnost tista, ki ljudi pahne v položaj dolgotrajne brezposelnosti, iz katerega je kasneje zelo težko priti in se znova zaposliti. Tako jih čim prej aktivirajo v smeri iskanja zaposlitve ali vključijo v ukrepe zaposlovanja. Obdobje od 3 do 6 mesecev označujejo kot dokaj kritično obdobje, kjer se stvari obrnejo navzgor ali navzdol. Če se oseba ne aktivira dovolj, se navadi na neki življenjski stil, ki je malo drugačen od delovnega ritma, kar pa je past, ki vodi v dolgotrajno brezposelnost. Izkušnje kažejo, da ljudje, ki so dlje časa brezposelni, težko prepoznajo novo priložnost ali je, kadar se pojavi, ne znajo izkoristiti, zgodi pa se tudi, da niso dovolj konkurenčni, kadar se le-ta pojavi. Na Ptuju se lahko pohvalijo s tem, da so ena izmed redkih območnih služb, ki je vključila največ ljudi v aktivno pridobivanje dela. Vsak,
ki je več kot tri mesece prijavljen na zavodu, lahko pričakuje, da bo vključen v aktivno politiko zaposlovanja, to so lahko delavnice za pomoč pri zaposlitvi ali delavnice za prepoznavanje ovir, zakaj nismo uspešni na trgu dela, ali funkcionalne delavnice za pridobivanje znanja. Veliko si obetajo tudi od programov formalnega izobraževanja, ki se bodo znova začeli izvajati v septembru in oktobru, gre predvsem za ponudbo, da si ljudje pridobijo boljšo izobrazbo ali se prekvalificirajo. Precej napora je za tovrstne aktivnosti vloženega za ak-tivacijo oseb, ki so dlje časa brez zaposlitve ali so brez ustrezne izobrazbe.
Za samozaposlitev 4500 evrov subvencije
Kot pravi Tomaž Žirovnik, precej stavijo tudi na samo-zaposlovanje, za tisti del najbolj zaposljive populacije, ki se prijavlja na zavod. Pri tem jim omogočajo vključitev v program samozaposlovanja in jim tudi s subvencijo pomagajo pri samozaposlitvi. Subvencija znaša 4500 evrov in je namenjena za začetek in zagon lastne dejavnosti, da si osebe lahko odprejo svoje lastno delovno mesto. »Ta program je zelo uspešen, v tem trenutku lahko govorimo o približno 80 samozaposlenih, približno 60 se jih pripravlja na pridobitev zaposlitve na ta način.« Da ljudje ne bi izkoriščali subvencije, pa zavod z njimi sklene pogodbo, preden prejmejo subvencijo. S podpisom pogodbe fizična oseba nosi odgovornost in mora tudi v primeru neuspešnosti delovanja subvencijo vrniti, razen če so za neuspešnost objektivni razlogi. Oseba se namreč s podpisom zaveže, da se bo udeležila enega izmed izobraževanj, kjer poskušajo vplivati na to, da vsak sam razmisli, kakšne posledice prinaša samozaposlitev, da to niso le sredstva, ki jih dobijo, ampak tudi obveznosti, tako da je subvencija pravzaprav namenjena enoletnim prispevkom, ki jih je treba plačevati. Pri tem apelirajo na ljudi, da si pripravijo mini poslovni načrt, čeprav ta ni več obvezen, in da se, preden zaidejo v težave, oglasijo na zavodu, kjer nato skupaj iščejo primerno rešitev. Ljudje se samozaposlujejo v storitvene dejavnosti, od osebnih storitev do različnega svetovanja, posredništva, zastopništva, nekaj pa se jih usmeri tudi v proizvodne dejavnosti. Po njegovih besedah se samoza-posluje tudi veliko žensk, v preteklih letih jih je bilo namreč bistveno manj.
Patricija Babosek
Ptuj • Na Potrčevi urejajo dnevni center
Vizije se uresničujejo
Na Potrčevi 34, kjer je do nedavnega imela sedež KKS Ptuj, urejajo dnevni center društva upokojencev (DU) Ptuj, ki naj bi na svoj način prispeval tudi k medgene-racijskemu povezovanju.
Foto: Črtomir Goznik
Od tod in tam
Polenšak • Srečanje starodobnikov
Foto: Patricija Babosek
V soboto so se, v okviru uvodnega dne praznika žetve, ki se vsako leto odvija na Polenšaku, ponovno zbrali tudi ljubitelji starodobnih vozil in delovnih strojev. Srečanje, ki je del tradicionalne prireditve tudi samo postaja tradicionalno. Idejni vodja je domačin in večletni predsednik turističnega društva Jože Munda, ki je bil na čelu kolone in vozil traktor, star točno 50 let. Obiskovalcem so v povorki vozil predstavili traktorje in delovne stroje starejšega letnika, imenovanih tudi oldtimerji. Letos se jih je zbralo skoraj dvajset, vendar je to manj kotprejšnja leta, kar pa gre pripisati nepredvidljivemu vremenu, ki je za hip postavilo pod vprašaj celotno prireditev. Obiskovalci so si torej lahko ogledali traktorje, katerih letniki segajo v daljna šestdeseta in sedemdeseta leta.
Patricija Babosek
Prlekija • Ljutomersko poletje
Foto: NS
Z vročimi poletnimi temperaturami v minulih nekaj dneh se je dopustniški utrip zaznal tudi na ljutomerskem kopališču. Lansko leto prenovljeni objekt je bil dobro obiskan, k temu pa so zagotovo pripomogle še dvodnevne športno-rekreativne igre. Športna zveza Ljutomer je v izvedbi ŠD Prlek razpisala tekmovanja v odbojki na mivki, malem nogometu na travi in mivki ter plavanju. Najbolj množičen odziv je bil pri igralcih malega nogometa, plavanja pa zaradi premajhnega števila prijavljenih ni bilo. Sicer pa je ljutomersko kopališče odprto dnevno od 10. do 20. ure. Celodnevna vstopnica za otroke, upokojence in invalide velja 2,20 evra, dijaki in študenti morajo odšteti 2,80 evra, odrasli 3,30, družine pa 6,60 evrov. V poznih popoldanskih urah je vstopnina s 50-odstotnimpopustom, Na voljo so tudi mesečne in sezonske karte. Brezplačen vstop imajo prejemniki družinske ali samske denarne pomoči in stanovalci Varne hiše Pomurja kakor tudi otroci do 5. leta,
NŠ
Destrnik • Zlati par Mušlč
Foto:Mušič
18. julija sta praznovala zlato poroko Stanko in Lizika Mušič iz Doliča. Civilni poročni obred je potekal v poročni dvorani na Destrniku. Svečano zlato mašo pa je daroval duhovnik Jože Škofič v cerkvi Svetega Urbana, Poročnega obreda iti slavja so se udeležili številni sorodniki iti prijatelji, Stanko je otroštvo iti mladost je preživel s sestrama iti bratom vLevanjcih, Lizika pa s sestro iti bratoma v Gornikih. Zaljubila sta se leta 1957 na romanju pri Sveti Trojici iti Stanko je bodočo ženo takrat odpeljal s kolesom z romanja, kamor je prišla Lizika peš s svojo prijateljico. Poročila sta se 18. 7 1959 na Ptuju. Na kmetijo v Dolič, k Lizi-kini mačehi, stase preselila leta i960. Stanko je bil zaposlen kot strojnik v podjetju Agrotransport na Ptuju. Za družino in kmetijo je skrbela Lizika, saj seje Stanko vračal z dela le ob vikendih, a je takrat krepko poprijel za delo tudi doma. V zakonu se jima je rodilo pet otrok; sin Marjan in štiri hčere: Marica, Krista, Marta in Betka, danes pa ju razveseljuje šest vnukov in sedem vnukinj ter že trijepravnuki.
ML
Ptuj • Danes se začenja ART PTUJ 2009
Mesto bo dišalo po umetnosti
Od danes naprej bo Ptuj zaživel ob zvokih in podobah izpod rok nadarjenih umetnikov iz trinajstih držav, ki bodo navdih poiskali med ulicami našega mesta. V okviru osemdnevnega dogajanja, poimenovanega ART PTUJ 2009, se bosta odvila dva festivala, mednarodna poletna glasbena akademija, mednarodna likovna kolonija ter vrsta spremljevalnih dogodkov. Vsekakor bo zelo pestro, prizorišča bodo številna, mesto pa bo dišalo po pravi pravcati umetnosti.
Bogat program, ki bo obiskovalce razveseljeval med 24. in 31. julijem, prinaša izjemno veliko dogodkov. V osmih dneh se bo zvrstilo deset koncertov klasične, jazz in etno glasbe, osem likovnih dogodkov ter vrsta dogajanj, ki bodo vključevala elemente različnih umetnosti in na ta način uresničevala poslanstvo festivala - fuzijo umetniških medijev pod skupnim imenom ART PTUJ.
Sočasno se bosta odvila dva festivala, in sicer 7. Mednarodni festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays in novonastali 1. Glasbeni festival Arsana.
Gostovalo bo nekaj svetovno priznanih glasbenih umetnikov, med njimi so najvidnejša štiri imena iz sveta klasične glasbe: pianista Konstantin Bogino in Alexei Kornienko, violinistka Elena Denisova in sopranistka Miomira Vitas, jazz legenda vibrafonist Boško Petrovič in priljubljeni slovenski akorde-onist Marko Hatlak. »Pri povabilu klasičnih glasbenikov nam je bil v veliko pomoč Konstantin Bogino, ki nam je pomagal pri idejni zasnovi festivala in je k sodelovanju povabil svoje kolege, prijatelje, Miomira Vitas pa je njegova žena. S pomočjo Boginovega vpliva je bilo vse skupaj veliko lažje,« je o organizaciji dogodka povedal Mladen Delin, predsednik društva Arsana.
Na svoj račun bodo tokrat prišli vsi, od ljubiteljev klasične in jazz glasbe, do plesnih
Dogajanje se bo začelo s koncertom Konstantina Bogina, ki je pomagal tudi pri organizaciji dogodka.
navdušencev, ljubiteljev etno glasbe, muzikala in drugih glasbenih zvrsti. Festival Art Stays pa bo poskrbel tudi za tiste, ki jim je blizu vizualna umetnost. »Veliko bo združevanja različnih umetniških medijev in upamo, da bomo tudi preko tega približali ljudem zvrsti umetnosti in glasbe, ki jih doslej še niso uspele nagovoriti,« dodaja Delin.
Začenja se danes s koncertom Bogina
Sicer pa se prvi Art Ptuj in 1. glasbeni festival Arsana začenjata danes, s koncertom maestra Konstantina Bogina, pianista, in sopranistke Miomire Vitas. V slavnostni dvorani ptujskega gradu bosta pričarala temperamentno
rusko vzdušje.
Sledila bosta še dva dogodka; na terasi KPŠ bo koncert etno-eksperimentalne zasedbe Karavana iluzij, v Park hotelu Ptuj pa bo potekal ek-skluzivni družabni dogodek Vse moje ljubezni s Konstantinom Boginom, Janezom Škrabcem in Boštjanom Romihom, ki bodo pletli pogovor na temo Rusije. Sicer pa bo dogajanje pestro tudi jutri in v nedeljo. Jutri bo na Slovenskem trgu od 12. do 21. ure na ogled likovni performans. Večerno dogajanje bo v Grand hotelu Primus, vrhunec večera pa bo koncert Boška Petroviča s Trio Livingstone Jazz Bandom.
V nedeljo sledi argentinski večer v Hotelu Mitra, na katerem bo nastopil Marko Hatlak in zasedba ArsTango, ki jo se-
Grajena • Srečanje ljudskih pevcev
Zapelo je 20 skupin
Minuli petek je Društvo upokojencev Grajena priredilo 6. srečanje ljudskih pevcev v okviru 9. krajevnega praznika Četrtne skupnosti Grajena.
Kot prvi so nastopili domačini, ljudski pevci Društva upokojencev Grajena.
Foto: Patricija Babosek
stavljajo odlični ptujski glasbeniki, zbrani pod okriljem društva Arsana. »Tudi v naslednjih dneh bomo imeli čast slišati veliko glasbenih poslastic. Ptuj bo obiskala legenda jazz glasbe, svetovno znani hrvaški vibrafonist Boško Petrovič, ki bo nastopil skupaj z odlično jazzovsko zasedbo Trio Livingstone Jazz Band. V Slavnostni dvorani ptujskega gradu bomo slišali koncert violinistke Elene Denisove in pianista Alexeia Kornienka - Rusa, ki že 20 let živita in ustvarjata v Avstriji, bosta zaigrala dela mojstrov dunajske klasike. Grajsko dvorišče bo zaživelo v sredo, ko bo gostilo predstavitev in prvi preizkus velike zvočne instalacije nizozemskega umetnika Basti-aana Marisa Hot Pipe Organ, plesno predstavo Wonderland, koncert udeležencev mednarodne glasbene akademije ter skupni koncert dveh odličnih komornih vokalnih zasedb, ptujske Musice in sarajevskega Bassetta. Posebno omembo si zaslužita tudi glasbeno-gledališka predstava Senca tvojga psa in enolo-ško-etnološki dogodek Vonj po vinu. Otvoritev uradnih razstav Art Stays 2009 in svečani zaključek 1. Glasbenega festivala Arsana pa bosta na sporedu naslednji petek. Večer, ki ga soorganizira Mestna občina Ptuj, bo z zvoki vokal-no-instrumentalne zasedbe Vox Arsana in številnih glasbenih gostov festivala obeležil občinski praznik in slovesno zaključil prvi Art Ptuj,« je še pojasnil Delin.
Dženana Bečirovič
Tradicionalno srečanje so priredili v dvorani na Grajeni, v goste pa so povabili kar 20 ljudskih pevcev, prijateljev in ljubiteljev ljudske pesmi s celega Podravja. Predsednik Društva upokojencev Grajena in vodja pevcev, ki delujejo pod okriljem tega društva, Albin Kramberger, je uvodoma izrekel dobrodošlico vsem nastopajočim in ostalim gostom. Skupaj z ostalimi pevci Društva upokojencev Grajena so z ljudsko pesmijo tudi uradno pričeli s prireditvijo, katere rdeča nit je bila glasba, oziroma bolje rečeno ljudska pesem, ki jo ljubitelji tako zelo radi prepevajo. Kot je povedal, so organizatorji zelo ponosni, da so obiskovalci in nastopajoči do zadnjega kotička napolnili grajensko dvorano. S tovrstnimi prireditvami si želijo, da bi se ljudska pesem ohranila in prenašala na mlajši rod, hkrati pa bi tudi ohranila pomembno mesto v družbi, ki ji pripada.
Patricija Babosek
Tednikova knjigarnica
Velikanski skok za človeštvo?
Pred štiridesetimi leti se je Neil Armstrong sprehodil po Luni in po celem svetu, kjer so pač imeli možnost spremljati televizijske in radijske programe, so slišali njegovo misel o majhnem koraku za človeka in velikanskem skoku za človeštvo. Aja, če si takrat živel na Kitajskem ali pa v Rusiji, kljub posedovanju TV in radijskih sprejemnikov, nisi mogel spremljati zmagoslavja ameriških korakov na Luni. Hm, Ameriko je bolel uspeh sovjetskega Sputnika... Pravijo, da je potovanje na Luno občudovanja vreden dokaz, da človek lahko pomika vse meje, tudi zapusti svoj planet. Na zadnji platnici knjige, ki je posvečena štiridesetletnemu jubileju in je pred kratkim njen prevod izšel tudi pri založbi Mladinska knjiga, še piše: Odprava Apolla 11 leta 1969 je zgodba o pogumu, domiselnosti in neustavljivi želji po napredku, je potovanje, ki je zaznamovalo človeštvo. Mar res? Ali pa je sploh resnična tista davna pot na Luno? Skeptiki trdijo in mahajo z dokazi, da je bilo vse skupaj le filmarska izmišljija v hladni vojni med vzhodom in zahodom, med kapitalizmom in komunizmom. Kdo ve?! Zagotovo je v teh letih zbledela pomembnost astro-navtskega podviga. Le kaj je ostalo od skoka za človeštvo? Moška igrarija? Politični prestiž? Zdaj nismo le »izgubljeni v vesolju«, postajamo izgubljeni na lastnem planetu, ki zaradi človeškega pohlepa boleha na vseh koncih in krajih.
Pa vendar je prav, da preberete Pristanek na Luni (Leon Gray, prevedel Peter Berden. Prevod dela Moon landing). Knjiga večjega formata je slikovita zgodba o poletih v vesolje, s pregledno urejenimi podatki in z navedenimi bistvenimi informacijami ob ilustracijah in barvnih fotografijah. Posebej je hvalevreden osebni pristop avtorja, ki je bil rojen leta 1957 in je dogodek spremljal po svojih, takrat še otroških močeh. Tako pravi:
Ko je predsednik John F. Kennedy napovedal, da bo človek še pred koncem desetletja odpotoval na Luno in se bo z nje tudi uspešno vrnil, sem imel šele štiri leta. Osem let pozneje so se te sanje uresničile. Čez sedem mesecev, julija 196,9 bo Apollo 11 skušal s človeško posadko prvič pristati na Luni. Mu bo uspelo?...
Nasa je prehodila dolgo pot. V razvoj novih tehnologij za raketna programa Mercury in Gemini je vložila na milijarde dolarjev. Pot do programa Apollo je bila pripravljena. A misijo pristanka na Luni je zasenčila tragedija Apolla 1, ko so trije astronavti 27. januarja 1967 umrli v požaru. To je bilo grozljivo opozorilo, kako nevarno je lahko raziskovanje vesolja.
V knjigi je pojasnjen tudi poklic astronavta z izvlečki priročnika za trening posadke Apolla 11. Knjigi Potovanje na Luno je dodan slovarček strokovnih izrazov ter napotila h knjigam, dokumentarnim, oddajam in filmom, k spletnim stranem na temo vesolje.
Tudi v mladinskem oddelku ptujske knjižnice lahko najdete veliko poučnih in tudi leposlovnih knjig, ki govorijo o vesolju. Npr.: Vesolje (poučna polkartonka Marie Kola-czek. Modrijan, 2005), Najlepša knjiga o astronomiji (Carole Stott. Učila, 2003), Pot v vesolje (Ian Graham. Mladinska knjiga, 2007), Astronomija (J. Mitton. Didak-ta, 2005), Astronomija za vsakega otroka (J. VanCle-ave. Učila, 2007), Astronomija (M. Emmerich. Narava, 2006), Zvezde in planeti (M. Goldsmith. Učila, 2008), Vprašaj me: to je tako preprosto (Nebo in zemlja. Alba 2000, 2005), Veliko in dejavno vesolje (Učila, 2008).
Vabljeni med knjige (ponedeljek od 12. do 19., ostale delovne dno od 8. do 15., ob sobotah je knjižnica zaprta) in na počitniške urice vsak torek in četrtek ob 10. uri vse do 15. avgusta.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Pogovor z diamantno maturantko
»Ves čas sem v nizkem štartu!«
Gimnazijka Neža Muhič, ki je na letošnjem spomladanskem roku splošne mature dosegla absolutno vse možno točke, si je s svojim uspehom zagotovila naziv diamantne maturantke.
Kljub izjemnemu šolskemu uspehu se Neža ukvarja z veliko prostočasnimi aktivnostmi, že nekaj časa pa v ospredje postavlja glasbo. Igra flavto, sočasno z drugim in tretjim letnikom gimnazije pa je dokončala tudi dva letnika Srednje glasbene šole v Mariboru. Čeprav je lani zaradi prenatrpanega urnika šolanje na glasbeni šoli opustila, glasba ostaja njena velika ljubezen. »Ljubiteljsko, priložnostno sodelujem v kakšnih bandih, vrstijo se nastopi npr. na porokah, to poletje bova s prijateljico pianistko Hano Ju-rič kakšen večer igrale pri Ribiču. Razen flavte sem v letih mojega skavtstva tu in tam prijela tudi kitaro, v prvem letniku pa sem se preizkusila na bobnih,« je o ljubezni do glasbe povedala diamantna maturantka. Nekoliko manj kot nad glasbo pa je Neža navdušena nad športom. Pravi, da ji je športna vzgoja v gimnaziji zmeraj zniževala povprečje, in to kljub temu, da je njen oče profesor športne vzgoje. »Nikoli mi ni šlo v račun, da se te stvari ocenjujejo, sicer pa zase rada športam. V toplih mesecih predvsem tek in kolesarjenje, malo manj kot eno leto v četrtem letniku sem se spoznavala tudi z jogo,« je še dejala Neža, ki ima zraven glasbe še eno zanimivo strast, ki se je najbolj veselijo njeni domači, in sicer kuhanje. Ob vseh naštetih aktivnostih, ki se jim Neža posveča, pa je v vseh letih šolanja dosegala odličen uspeh. Za maturo pravi, da je bila ravno prav težka. »Vedela sem, da je mogoče vse. Sicer pa se po opravljenih maturitetnih izpitih nisem ukvarjala s tem, kaj pričakujem. Vedela sem, da bom na fakulteto sprejeta in sem se posvetila počitnicam. Dober rezultat je verjetno skupek več dejavnikov: lastne volje in vzdušja v družini, genskih potencialov, predvsem pa mojega osebnega razmišljanja,
da je izobraževanje velik privilegij, ki ga imamo. Meni se je zdelo, da se ga spodobi izkoristit v največji možni meri,« je še pojasnila simpatična maturantka. Sicer pa je za dosego vseh 34 točk na maturi treba tri predmete opraviti tudi na višjem nivoju. Zraven slovenščine si je Neža izbrala še matematiko in angleščino, ki je hkrati bil tudi predmet, ki se ga je najbolj bala.
O predmetih pravi, da je bil vsak težek po svoje. »Pri slovenščini je bilo veliko dvoumnih vprašanj in skoraj vsem nam je šlo na tesno s časom. Angleščina je že sama po sebi naporna, ker je veliko pol in je zelo kompleksna, vse to se vleče. Glede psihologije, kemije in matematike pa sem imela precej dober občutek. Še najbolj prepričana sem bila v petico iz psihologije,«še pojasnjuje. Sicer pa pravi, da se na maturo ni posebej pripravljala, saj je prepričana, da je učenje v vseh štirih letih srednješolskega izobraževanja dovolj in da si je treba
vzeti le mesec ali dva za obnovitev naučenega. Prepričana je, da z maturo preveč strašijo in da se zaradi tega pri dijakih ustvari prevelik stres. »Tudi če si prepričan v svoje sposobnosti in se zavedaš, kako enostavne so pole, te skoraj gotovo na neki točki zgrabi panika. Ker vsi okrog tebe 934865 krat na dan izrečejo besedo »matura«. Tudi mene je sesulo na večer pred vsakim preizkusom. Naenkrat se mi je zdelo, da čisto nič ne znam in da če kaj znam, bo v poli zagotovo vse razen tega. To so prebliski, ki jih je, verjamem, doživljalo kar nekaj mojih sotrpinov. Sicer pa matura ni težka, če gimnazijo vzameš kolikor toliko resno,« je prepričana Neža.
Najprej počitnice, nato pa študij farmacije
Po izjemnih uspehih v srednji šoli, ki jih je Neža zaključila še z nazivom diamantne maturant-
ke, pa bo šolanje nadaljevala na fakulteti za farmacijo. O svoji odločitvi pravi: »Precej dolgo sem bila prepričana, da grem študirat psihologijo, par dni pred vpisom pa se je vse obrnilo na glavo. Predvsem zato, ker bi pogrešala naravoslovje. Sploh ne vem, kaj bo nastalo iz mene. Malo sem celo radovedna, kam me zanese. Predvsem vem, da se ne nameravam nikoli nehati učiti, rasti, poglabljati in širiti obzorij«. Pred začetkom študijskega leta pa bo diamantna maturantka tako kot večina njenih kolegov poletje izkoristila za oddih. Pred nekaj dnevi se je s sestro in njenimi prijatelji, študenti medicine, vrnila iz Madžarske, načrtuje pa še morje z družino, kreativni tabor Sajeta na Sotočju v Tolminu, enotedensko kolesarjenje s fantom po Sloveniji, nekaj časa pa bo najbrž tudi delala. »Sicer pa sem ves čas v nizkem štartu in v pripravljenosti na sprotne, spontane prebliske,« zaključuje simpatična Ptujčanka.
Dženana Bečirovič
Tudi letošnja, 43. generacija maturantov je dosegla izvrsten rezultat. V spomladanskem roku je k opravljanju splošne mature pristopilo 124 kandidatov in prav vsi so bili uspešni. Pri tem je bilo v poprečju doseženih 21,8 točke. Najmanjše možno število osvojenih točk je bilo 10, največje pa 34. Teh, ki so prag 30 in več točk presegli in s tem prejeli naziv zlati maturanti, je bilo 14, kar je pet več kot leto poprej. Zlati maturantje so: Vito Frančič (občina Lendava), Nina Janža (Turnišče), Nataša Šijanec (Sveti Jurij ob Ščavnici), Eva Klemenčič (Moravske Toplice), Lea Turner (Murska Sobota), Vanja Vrečič (Puconci), Barbara Berki (Lendava), Maša Hozjan (Črenšovci), Marko Pucko (Beltinci), Barbara Žitek, Hana Kodba Čeh, Kristina Zadravec, Martina Lipič in Luka Prelog (vsi Ljutomer). Tudi v poklicni maturi - program predšolske vzgoje - je osma generacija 29 dijakov dosegla 100-odstoten uspeh. Med štirimi zlatimi maturanti je izstopala Viktorija Ternar iz Črenšovcev z največ osvojenimi točkami (23).
NŠ
Ljutomer • Odlični rezultati mature
14 zlatih maturantov
Na osrednjem trgu mestnega središča je minuli ponedeljek potekala slovesnost s podelitvijo maturitetnih spričeval, ki jo je ob zaključku šolskega leta pripravila Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera.
Foto: NS
V filozofiji je »interes« opredeljen kot »kategorija« čustev, ki se nanaša na razum. Glede na kritičistično razlago Kanta, interes omogoči odsevni pogledkoristnosti,tako kot okus, omogoča odsevno presojo lepote. Interes omogoči razlago kategorije »koristnosti« natančno, kot okus omogoči razlago lepote.
Po Helvetiusu je interes naravni zakon morale. Šolski hedonizem je interes opredelil z željo po največji stopnji užitka, čemur je sledila etika, znotraj katere je interes zadnji in najvišji cilj vseh človeških dejavnosti, merilo dobrega in zla, pravice in nepravice, edini kriterji med lepim in grdim.
Potreben je kratek korak, da se premaknemo iz razumevanja pojma interesa v splošnem pomenu, do bolj specifičnega nacionalnega interesa. V nasprotju s tem, kar je bilo veliko krat prerokovano in mogoče več krat utopično želeno kot koncept, ki ga analiziramo, ni mrtev, se ni izgubil na poti globalizacije, ni bil zamenjan v prid multilateralnega sveta oziroma močnejše Evropske Unije. Nacionalni interes je še vedno gonilna sila vsake države, ki nastopa na mednarodnem odru. Je temelj vseh zunanje političnih odločitev in ker vsaka diplomatska odločitev predstavlja skrbno analizo 'raison d'Etat-a, se lahko hitro razume, kako vsaka odločitev na mednarodnem nivoju izraža »egoistična stališča« mednarodnih subjektov.
Čeprav ni vedno pravilno in natančno izpostavljeno, so starodavni imperiji in kraljevstva vedno skušali doseči določene življenjske interese za njihov in za svoj obstoj.
Kitajski imperiji, faraonske dinastije, republika in rimsko cesarstvo so bili vse do dneva njihovega izginotja občudovanja vredni primeri odločitev, sprejetih v imenu principov, ki bodo kasneje znani kot »Državni Razlogi« (Raison d'etat)- kategorija, ki je v nekaterih pogledih predhodnica današnjih »nacionalnih interesov«.
Danes si radi predstavljamo rojstvo zgoraj omenjenega koncepta z propadom srednjeveške dimenzije univerzalnosti, torej tipične vizije človeške usode, temelječe na naukih rimsko katoliške cerkve. Država je primerljiva s človeškim bitjem, ker na enak egoisticen način razmišlja ter išče svojo zadovoljitev.
Iz srečanja oziroma združenja različnih nacionalnih egoizmov izvirajo mednarodni odnosi in geopolitično-ekonomske odločitve.
Interes katerekoli države predstavlja merilo njene zunanje politike, temeljni razlog za mednarodne odločitve ter edini razlog njenih mednarodnih odnosov.
Na koncu druge svetovne vojne, z ustanovitvjo Združenih Narodov, s pričetkom evropskega integracijskega procesa ter seveda s poživitvijo nove faze svetovne globaliza-cije, so se začele širiti teorije o preoblikovanju temeljnih pristojnosti držav in pojma suverenosti. V resnici pa se je šlo le za neke vrste "zainteresirano posojilo" mednarodnim institucijam, v katere so se vlade včlanile s poprejšnjo zagotovitvijo enakih razmer (v skrajnem primeru lahko vedno iztopijo) za to, da bi dosegle cilje, koristne za svojo državo.
Naše vlade se vsak dan ne soočajo s težkimi pogajanji, ne sklepajo bizantinskih kompromisov in ne zagotavljajo - včasih za množico nedojemljivih -sporazumov v imenu demokracije, miru ali boja proti terorizmu zato, ker predstavljajo njihov ustavni cilj, temveč le zato, ker takšni pojmi in dejstva predstavljajo sredstvo, da se doseže in okrepi blaginja znotraj domačih meja. Prav v tem smislu je Carl Shmitt napisal da " se države ne borijo za vrednote, temveč za interese: za vrednote se borijo samo takrat, ko se te izkažejo kot instrument za njihove interese", ko pa sodelovanje postane težko ali celo nemogoče, in ker je vojna le podaljšana roka politike, napetosti lahko popeljejo hitro do vojaškega spopada.
Ker ima Slovenija svojo posebno geografsko legijo, kulturo, zgodovino in gospodarstvo, je okvir njenega nacionalnega interesa zelo jasno določen. Projektirana proti zahodu, je istočasno naravni most proti srednje-vzhodni evropskim državam, kjer je prisotno visoko število naših podjetij, ki morajo biti zavarovana ter podpirana od našega zunanjega ministrstva.
Kulturno »mittelevropska« se je vedno soočala z nemškimi, latinskimi, mongolskimi in slovanskimi vplivi. Po padcu Berlinskega zidu pa je bila prisiljena se včlaniti v edino zmagovalno obrambno zvezo, ki bi ji zagotovila varnost . Danes mora sodelovati pri oblikovanju Evropske Unije, se izkazati kot "svetilnik" za vse balkanske države in postati zaupni partner za bližje sosede in ker znotraj globalizacije, država kot ustanova nikakor ni izgubila svojega položaja in pristojnosti, Slovenija mora sooblikovati mednarodno »governance«, ki zagotavlja stalno medsebojno "odvisnost" držav. Samo tako lahko stalno nadzorujemo in upravljamo gospodarske tokove, koordiniramo pretok informacij ter učinkovito kontroliramo mednarodno varnost.
Laris Gaiser
Interesi
£
Polenšak • 46. praznik žetve in kruha
Ko se cedijo sline in pokajo žulji
Po letošnji 46. žetvi in razstavi kruhov na Polenšaku bo resnično prav zanimivo spremljati prihodnje prireditve, saj je o tem prazniku po-lenškega Turističnega društva (TD) že zdaj možno govoriti le v presežkih - tako glede števila obiskovalcev kot glede števila spečenih in razstavljenih kruhov ter nadvse slastnih gibanic.
Prvi dan dvodnevnega dogajanja, v soboto, so člani TD Polenšak na čelu s predsednikom Francem Kukovcem ter domačim županom Rajkom Janže-kovičem kljub precej slabemu vremenu odprli izjemno bogato razstavo kruha in pogač, ki je ne bi bilo brez pridnega dela in znanja polenških žena. Razstavile so kar 46 različnih vrst kruha, na ogled pa je bila tudi razstava kmečkih orodij.
»Vsako leto za prodajno razstavo naše žene spečejo novo vrsto kruha; letos je to bučni kruh, naslednje leto bo spet
kakšna nova vrsta kruha in idej nam do zlatega jubileja prireditev, ki bo čez štiri leta, ne bo zmanjkalo,« je povedal Ku-kovec. Ob domačih kruhih se je ponovno odlično prodajala gibanca; po neuradnih podatkih so jih samo v nedeljskem dopoldnevu že prodali preko 350!
V nedeljo je bilo vreme za žetev pravzaprav idealno; sončno, z lahnim vetričem, ki pa je bolj pomagal številnim obiskovalcem kot žanjicam. Te so se sredi največje popoldanske vročine (tako kot vsako
Južna, ki sta jo žanjicam in žanjcem postregla gospodar in gospodinja, je po težkem delu še kako teknila vsem.
Gorišnica • Tek in nordijska hoja
Športni duh v Gorisnici
Minuli četrtek, v času številnih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, je Športna zveza Gorišnica priredila že tradicionalno prireditev Gorišnica teče in hodi 2009, ki je bila že 12. po vrsti.
START - CIU
Foto: Patricija Babosek
Na progo, dolgo dobrih 6 kilometrov se je podalo čez 60 tekačev.
Kar 64 tekačev se je vročega popoldneva, ali bolje rečeno, večera, spustilo v tek po progi, ki je bila dolga 6200 metrov in je potekala iz centra Gorišnice do Formina, čez Placerovce, Ga-jevce in nato nazaj v Gorišnico. Skoraj istočasno so se po isti poti podali tudi prijavljeni na nordijsko hojo. Najstarejša prijavljena tekača sta bila Polde Dolenc, rojen leta 1931 in Lojzka Bratuša, rojena leta 1939. Najmlajša udeleženka pa je bila stara le 11 let in je prav tako uspešno pretekla celotno progo.
V sklopu občinskega praznika so že od junija potekale številne prireditve: od gledaliških predstav, srečanja gasilskih veteranov, vaške olimpijade, slavnostne seje občinskega sveta, bili so dnevi odprtih vrat novega poslovno-stanovanjskega objekta, ki je zrastel sredi Gori-šnice, zgodila se je tudi otvoritev kolesarske steze v Zagojičih ter kolesarjenje in pohod po občini Gorišnica, v nedeljo je bilo farno žegnanje pri sv. Marjeti, postavili so tudi klopotec, v avgustu pa sledi še predaja novega gasilskega avtomobila.
Patricija Babosek
Med starimi mojstricami ročnega žetja pšenice je bilo letos videti tudi pridne mlade žanjice; najmlajša je štela komaj devet let.
leto doslej) pogumno lotile njive pšenice in pod njihovimi nabrušenimi srpi in jeziki, saj so znale tudi glasno zapeti, se je polje kaj hitro spreminjalo v požeto strnišče. Razveseljivo je dejstvo, da se je že izkušenim mojstricam ročne žetve letos pridružilo kar nekaj zelo mladih žanjic; najmlajši dve sta šteli komaj devet let, a sta že pridno želi „v korak" z najstarejšo, 84 letno. Štefko Klajžar, ki se je polenške žetve udeležila že 37 - ič! Da je bilo delo na njivi končano še prej, je letos učinkovito pomagala konjska vprega s posebno, starodavno kosilnico, pa seveda tudi kosci.
Sledilo je obilno kosilo, za katerega sta letos poskrbela gospodar in gospodinja Dragica in Slavko Šoštarič, ki sta med žanjce in žanjice pogrnila prt s pravo polenško južno, v kateri ni manjkalo slovitega luka, mesa iz tunke, kislih murk, domačega črnega kruha in seveda debele gibance, da se je „dninarjem« kar pocedilo od ust. Pa tudi obema županoma, juršinskemu Alojzu Kaučiču in domačemu dornavskemu Raj-ku Janžekoviču. Župana sicer nista žela, sta pa potem morala krepko zavihati rokave pri tre-šmašinu, ko je bilo treba pože-to pšenico zmlatiti. In treba je priznati, da sta si vsak svoj kos gibance še kako zaslužila, saj sta se mlatve lotila kar sama in zagnala staro trešmašino s tako silovitostjo kot sicer štirje mlatci pred njima. Ni čudno, da se je v glasnem komentarju potem slišalo, da bi lahko takole opravila tudi delo namesto občinske uprave, ki bi jo, glede na pokazano, očitno lahko kar razpustila ...
Poleg mlatve pšenice s tradicionalnim trešmašinom so si gostje lahko ogledali še mlatev s cepmi, pri kateri pa so mlat-ci precej bolj izgubljali ritem kot kasneje, ko so s cepmi še zaplesali.
Sicer pa to nista bila edina načina mlatve pšenice iz preteklosti; prikazana je bila še mlatev z geplom in konjsko vprego, kjer so vseeno ob paru konjev morali za drog poprijeti še trije krepki možakarji, nato
pa še mlatev s traktorskim pogonom, za konec kmečkih opravil pri žetvi in spravilu
pšenice pa je sledil še prikaz mletja zrnja na žrmlje.
SM
Foto: SM
Bolj kot mlatev s cepmi je šel letošnjim mlatcem od nog ples s cepmi.
Za trešmašin sta letos zagrabila oba župana in gledalce navdušila s svojo močjo; tako zelo, da je bilo slišati, naj kar razpustita svoji občinski upravi, ker bi lahko vse zmogla sama ...
Praznik kruha in žetve vsako leto poteka po okriljem Turističnega društva (TD) Polenšak. Začetki društva segajo v leto 1963, nastalo pa je iz preproste želje, da bi stari žetveni običaji, značilni za naše kraje, ki so takrat že počasi izginjali, ostali živi. Takrat je skupaj stopilo nekaj zavednih krajanov Polenšaka, ki so se občasno dobivali in izmenjevali svoje ideje in želje kar v vaški gostilni, letos pa društvo šteje že čez 200 aktivnih članov. »Prav gotovo je treba posebej izpostaviti našo tradicionalno in osrednjo prireditev društva: praznik žetve z razstavo kruha in pogač,ki je letos že 46. po vrsti,« je povedal predsednik društva Franc Kukovec in še dodal, da so pred tremi leti začeli tudi s prikazom tradicionalne košnje s kosami, ki prav tako postaja tradicionalni dogodek. V sklopu turističnega društva delujejo različne sekcije, ki so se tudi predstavile v sobotnem kulturnem programu. Nastopili so moški kvartet, predice, otroški cerkveni pevski zbor, nastopile pa so tudi ma-žoretke, ki so svoje palice zavihtele ob zvokih Golice.
PB
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Atletika
Vsi Ptujčani osvojili kolajne
Stran 16
Tenis
Manj kot teden dni do turnirja na Ptuju
Stran 16
Kolesarstvo
Slovenci na Kitajskem še lovijo zmago
Stran 17 Športno plezanje
Maja prva, Mina šesta na Tajvanu
Stran 17
Nogomet
Za začetek Podvinci - Bukovci
Stran 18
Plavanje
Rusija je še vedno Rusija ...
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Prihajajo Pavlin, Karič in druščina
v vi
Največji zmagovalci prvega kroga v 1. SNL so Interblock, Gorica (zmagi v gosteh!), Rudar in Koper, ob njihov bok pa se lahko postavi še Drava. Prvi štirje klubi so vknjižili popoln izkupiček, kar je za nadaljevanje prvenstva precejšnjega pomena. Posebej dragoceni sta zmagi v gosteh, ki sta ju zabeležili ekipi Interblocka in Gorice. Lani je bil Ljudski vrt skoraj do konca neosvojljiva trdnjava, letos pa je „padel" že v 1. krogu. Ob tem je potrebno poudariti, da na stadionu ni bilo gledalcev, saj Maribor prestaja kazen zaradi vdora navijačev na igrišče po tekmi s Celjani. In prav navijači so poleg najboljše logistike, organiziranosti kluba in Zahovičeve zmagovalne miselnosti eno od najmočnejših orožij vijoličastih v boju za ponovni naslov prvakov. K temu bi nekateri dodali še kompaktno igralsko-trenersko zasedbo, ki ni doživela velikih sprememb, a tukaj bi že lahko prišli na področje proste presoje vsakega posameznika; v tem pogledu sta namreč blizu vsaj še Rudar in Gorica.
Če se po jutru dan pozna, potem bo letos bolje tudi pri ptujskem prvoligašu, ki mu je z bistveno manjšim proračunom uspel dober štart (v preteklih dveh letih je bil začetek rak rana Ptujčanov). V tem je pokazal, da je njegova udarna enajsterica še vedno precej močna in da se v njej skriva ogromen potencial. V mislih imam predvsem srednji del, ki ga v ozadju tvorita Čeh in Ogu, pred njima pa so Kronaveter, Kelenc in Semler. Ker prva dva z agresivnim pristopom prekineta precej akcij tekmecev,
Labod Drava - Luka Koper, nedelja, 26. 7., ob 18.00 na Mestnem stadionu na Ptuju.
1. SNL
1. INTERBLOCK	1	1	0	0	3:1	3
2. RUDAR VELENJE 1		1	0	0	2:0	3
3. HIT GORICA	1	1	0	0	1:0	3
4. LUKA KOPER	1	1	0	0	1:0	3
5. LABOD DRAVA	1	0	1	0	2:2	1
6. DOMŽALE	1	0	1	0	2:2	1
7. MARIBOR	1	0	0	1	0:1	0
8. CM CELJE	1	0	0	1	0:1	0
9. NAFTA	1	0	0	1	0:2	0
10. OLIMPIJA -2	1	0	0	1	1:3	-2
Foto: Črtomir Goznik
Marko Grižonič (levo, beli dres, Labod Drava Ptuj): »Ekipa Kopra je sicer dobra, s precej uveljavljenimi posamezniki, a mi smo mlajši, hitrejši.«
Pari 2. kroga: sobota, 25. 7.: Nafta - CM Celje, Interblock - Domžale; nedelja, 26. 7.: Labod Drava - Luka Koper (18.00), HiT Gorica - Olimpija, Rudar - Maribor.
je tudi zadnja vrsta (Prejac, Andelkovič, Žilič in Grižonič) precej manj obremenjena. Prvi vratar je zaradi poškodovanega Joziča trenutno Miha Bratušek, ki v Domžalah ni razočaral, za obrambo izjemnih strelov Za-tkoviča in Pekiča pa bi poleg vrhunske forme potreboval še precej izkušenj. V napadalni vrsti je v osnovi le dinamični Gorazd Zajc, ki pa ima v številnih akcijah podporo iz „druge vrste". Pomemben prispevek k osvojeni točki pa so v Domžalah prispevali rezervisti. Drevenšek, Trojak in Kurež so v pravem trenutku vnesli svežino v igro, kar je bilo na koncu odločilnega pomena za izenačenje. Trener Zildžovič je imel pri menjavah dober nos in srečno roko: nekoliko nervoznega kapetana Čeha je pravi trenutek potegnil iz igrišča, saj mu je pretila kazen drugega rumenega kartona, z Zajcem pa je vztrajal do konca, kar mu je slednji vrnil na najboljši možni način - z doseženim golom.
Že v soboto pa so se začele priprave na naslednjo tekmo, ki jo bodo Ptujčani v nedeljo odigrali pred svojimi navijači; tekmec bo ekipa Kopra. Slednji so s prenovljeno zasedbo v prvi tekmi sezone zmagali s Celjani, edini zadetek na tej tekmi pa je dosegel Božičič. Dober vtis so zapustili igralci, ki so na Bonifiko prišli v prestopnem roku, Pavlin, Kovačevič in Ka-rič, Ptujčani pa bodo morali
posebno pozornost nameniti vsaj še Polovancu, ki je v petih pripravljanih tekmah petkrat zadel v polno. Zdi se, da je ekipa Kopra dobra kombinacija mlajših in starejših nogometašev, zaradi poškodb Ipavca in Guberca pa imajo trenutno precej „tanko klop". Koprčani so v pretekli sezoni z izjemnim finišem v zadnjem krogu prehiteli Labod Dravo in se rešili izpada, letos pa o njem na začetku sploh ne razmišljajo.
Optimizma pa po dobrem štartu ne manjka niti v ekipi Laboda Drave. „Točka iz Domžal je veliko vredna, sedaj jo moramo potrditi še z domačo zmago. Ekipa Kopra je sicer dobra, s precej uveljavljenimi
posamezniki, a mi smo mlajši, hitrejši. Mislim, da je to že pravi recept za njih," je optimističen Marko Grižonič.
K temu je veliko prispevala tudi uprava, ki je igralcem izplačala večino zaostalih obveznosti iz pretekle sezone. Zagotovo najboljša napoved za nedeljsko tekmo, pred katero si pri ptujskem prvoligašu želijo le eno: glasno in številčno podporo s tribun! Ker gre za uvodno tekmo sezone na Mestne stadionu, ki bi naj postal domača trdnjava, je ta želja realna. Za povračilo se jim bodo Dravaši predstavili z borbeno in hitro igro.
JM
Balažic in Marinič pri Dravi
Ptujski nogometni prvoligaš Labod Drava se je pred nadaljevanjem sezone v prvoligaški konkurenci okrepil z dvema igralcema. Tako sta pogodbi s Ptujčani podpisala kapetan Mure 05 Marko Balažic in Rok Marinič, ki je bil nazadnje član Stojnc. Slednji bo že med kandidati za nedeljsko tekmo proti Kopru, prvi pa še ne, saj registracijska komisija še ni obravnavala vloge Laboda Drave.
Na preizkušnji pri Ptujčanih je še vezist Milko Kovač, ki je nazadnje igral za Varteks iz Varaždina, bil pa je tudi slovenski mladinski repre-zentant.
Ivanuša podpisal za Kickers Offenbach
Zanimanje za slovenske mlade nogometaše izven meja Slovenije je veliko, saj jih je kar precej v znanih klubih. Marcel Ivanuša je tako pred dnevi podpisal pogodbo z nemškim drugoligašem Kickers Offen-bachom. Sicer pa je ta mladi nogometaš živel s starši v Nemčiji in je nastopal v vseh mlajših selekcijah tega kluba, bil pa je tudi že povabljen v slovensko mladinsko reprezentanco.
DK
Nogomet • Aluminij
Poškodbe, bolezni, reprezentanca ...
Nogometaši Aluminija se pripravljajo na začetek nove sezone v 2. slovenski nogometni ligi, ob tem pa odigravajo pripravljalne tekme, saj želijo pričakati začetek prvenstva kar najbolje pripravljeni. A vse se ne odvija po pričakovanjih. Tako na tekmah kot na treningih smo opazili majhno število nogometašev. A ni težava v tem, da fantje ne bi želeli vaditi, ampak so poškodbe, bolezni in udeležba v reprezentanci U-19 močno razredčili njihove vrste. Zaradi poškodb ne vadita Rotman in Letonja, ki se je poškodovan vrnil iz Mure 05. Očitno si je Rok Letonja premislil in bo še naprej igral za Aluminij. Zaradi bolezni je odsoten Topolovec in vprašanje je, kdaj se bo vrnil na treninge. Iz kluba je odšel Vladimir Mandič. Za piko na i so Milec, Črnčič in Jovič s slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu v Ukrajini. Če k
tem prištejemo še Šimenka, ki je odšel v Avstrijo, potem je spisek odsotnih zares dolg. Takšen izpad igralcev bi se poznal tudi večjim klubom kot je Aluminij.
Prvenstvo se nezadržno približuje in v prvem krogu Kidričani gostijo ekipo lanskoletnega prvoligaša Primorja iz Ajdovščine. Na tem srečanju pa strateg Aluminija Bojan Špe-honja ne bo mogel računati na Dugolina in Krajcerja, ki sta bila izključena na drugem kvalifikacijskem srečanju proti ptujski Labod Dravi.
Zato lahko upravičeno govorimo o težavah Kidričanov. Vprašanje je, kdaj se bodo vrnili poškodovani in bolni, pa tudi v kakšnem stanju bodo mladi reprezentanti. Do prvenstva, ki se prične 9. avgusta, je v bistvu še precej časa, vendar v športu vsak izgubljeni dan pomeni veliko.
Danilo Klajnšek
Nogomet • EP U-19
Slovencem za začetek točka
V Ukrajini poteka Evropsko prvenstvo v nogometu za nogometaše do 19 leta starosti, na katerem sodelujejo tudi mladi Slovenci. Žreb jim je v prvem krogu namenil ekipo gostiteljev - Ukrajine, kar pa je v uvodu vselej nehvaležna naloga. Po vseh težavah glede odpovedi nastopov se to ni poznalo v sami igri, saj so naši fantje zaigrali čvrsto in prišli do pomembne točke. Na tem srečanju so igrali vsi trije nogometaši Aluminija in sicer Martin Milec, Leon Črnčič in Boban Jovič. Slednji je zaradi drugega rumenega kartona tekmo končal
predčasno, kljub temu pa njegovi soigralci do konca tekme niso prejeli zadetka. V drugi tekmi te skupine sta se Nemčija in Švica razšli z neodločenim izidom 1:1.
Danes, v petek, bo slovenska reprezentanca igrala proti Švici, drugi par v tej skupini pa je Anglija - Ukrajina.
1.	ANGLIJA 10 10 1:1 1
2.	ŠVICA 10 10 1:1 1
3.	SLOVENIJA 10 10 0:0 1
4.	UKRAJINA 10 10 0:0 1
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Boban Jovič (beli dres) si je na prvi tekmi EP z borbeno igro prislužil dva rumena kartona, zaradi katerih je moral predčasno z igrišča.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Jeruzalem ostaja v ormoškem rokometu
V teh težkih finančnih časih je v športu podpisov sponzor-skih pogodb vse manj, zato se v rokometnem klubu Ormož toliko bolj zavedajo velikega dejanja Jeruzalema, s katerim so sklenili sponzorsko pogodbo. Pogodba je bila podpisana v prostorih ormoške kleti, pri podpisu pa so sodelovali lastnik Jeruzalema Vlado Pukla-vec, direktor Jeruzalema Silvo Žižek, predsednik kluba Martin Hebar in trener kluba Saša Prapotnik. Veselih obrazov na eni in drugi strani ob podpisu pogodbe se ni dalo skriti: „Ve-seli smo, da smo uspeli z našim lastnikom najti skupne interese v tem, da se še naprej podpira igranje rokometa v Ormožu. Osnovni cilji niso zgolj tekmovalnost, temveč da se čim več mladih ukvarja s športom," je uvodoma povedal direktor Jeruzalema Silvo Žižek.
O višini pogodbe prisotni niso želeli govoriti, pogodba pa je podpisana za obdobje dveh let: „Višina pogodbe je takšna, da bo klub uspel zadržati igralski kader v istem ran-gu kot v minulem letu. Če bi se v prihodnosti pokazalo, da smo sposobni vložiti še kaj več, bomo o tem seveda razmislili," je še dodal Žižek.
Generalni pokrovitelj bo v naslednjih dveh letih imel tudi pomembno vlogo v upravnem odboru kluba, saj je mesca septembra predvidena skupščina kluba: „Mi bomo sodelovali tudi v upravnem odboru kluba in skušali najti pravo športno pot kluba za prihodnost. Želimo, da članska ekipa nastopa
S svečanega podpisa pogodbe (od leve): Vlado Puklavec (lastnik Jeruzalema), Silvo Žižek (direktor Jeruzalema), Martin Hebar (predsednik kluba).
v najvišjem rangu tekmovanja. Ob vsem tem pa je pomembno privabljanje mladine k aktivnemu ukvarjanju z rokometom. Smo optimistični in mogoče bomo čez dve leti imeli tudi nekoliko več športnih ambicij kot trenutno," je dodal lastnik Jeruzalema Vlado Puklavec, nekoč tudi sam rokometaš Ormoža.
Za rokometni klub Ormož podpis pogodbe pomeni nadaljnjo stabilizacijo kluba: „Podpis pogodbe je za nas velikega pomena in sedaj bomo lahko nadaljevali z odlično zastavljenimi delom pri mladih. S to pogodbo bomo lahko ne-
O ciljih in načrtih v novi sezoni je spregovoril trener Saša Prapotnik: „Ne bi bili pravi športniki, če si ne bi po lanskem 7. mestu želeli korak višje, kar pomeni uvrstitev v Ligo za prvaka. Naš veliki uspeh je, da smo uspeli zadržati ekipo, ki zdaj že dve tri leta igra skupaj. Menim, da bomo še naprej trd oreh za vse ekipe, še posebej na Hardeku," je razmišljal Prapotnik, ki bi si želel le kakšno okrepitev na mestu desnega zunanjega igralca.
S pripravami na novo prvenstvo bodo Vinarji pričeli v ponedeljek, 27. julija. Priprave bodo oddelali v Športnem parku Mestna graba, ki rokometašem ponuja vse pogoje za odlično pripravo. Zaključen je tudi seznam pripravljalnih tekem, večinoma se bodo Jeruzalemčki pripravljali skupaj s tekmeci iz Hrvaške.
moteno razvijali ormoško šolo rokometa in zadržali visoke ambicije članskega moštva po igranju v elitnem razredu," je
bil zadovoljen ob podpisu pogodbe predsednik kluba Martin Hebar.
Uroš Krstič
Atletika • Državno prvenstvo za veterane
Vsi Ptujčani osvojili kolajne
Pred časom so v Domžalah tekmovali slovenski atletski veterani na državnem prvenstvu. Člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj so se vrnili s kopico kolajn, pet tekmovalcev je zbralo skupno trinajst kolajn. Največ uspeha so imeli Ptuj-čani v metalnih disciplinah. Dejan Dokl je dvakrat zmagal v kategoriji M35 (od 35 do 40 let starosti), od tega v suvanju krogle, kjer je 7,26 kilograma težko orodje sunil 14,66 metra, najdlje pa je odneslo tudi
njegov dvokilogramski disk (41,47 metra). Miki Prstec je najdlje sunil kroglo v kategoriji M50 (12,14 metra), drugi pa je bil v metu gire (11,60 metra). Aleš Velikonja (M40) je najdlje vrgel kopje (21,30 metra), tretji pa je bil v suvanju krogle (8,38 metra). Prav tako v metu kopja je Dušan Koren zmagal v kategoriji M50 (39,42 metra), k temu je dodal še tretje mesto v suvanju krogle (9,92 metra).
Na 1500 metrov je bil hiter Branimir Komel, ki je razda-
ljo pretekel v času njegovega osebnega rekorda (4 minute in 30,18 sekunde), kar je zadostovalo za drugo mesto v kategoriji M45. V skakalnih disciplinah je bil v ospredju Prstec, zmagal je v troskoku (9,55 metra), v skoku v višino je končal na drugem mestu (154 centimetrov). Koren pa je bil drugi v skoku v daljino (393 centimetrov) in tretji v skoku v višino (142 centimetrov).
UE
Ptujski atletski veterani (od leve): Miki Prstec, Dejan Dokl, Dušan Koren in Branimir Komel.
Mednarodni miting za VN Vzajemne
V sredo je na mednarodni ligi Atletske zveze Slovenije za veliko nagrado Vzajemne v Novem mestu Nina Kolarič predčasno končala s skakanjem v daljino zaradi težav z gležnjem. Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je opravila le tri serije v skoku v daljino. Po 6,16 metra in 6,06 metra, kar je na koncu zadostovalo za drugo mesto, je ob prestopu v tretji seriji predčasno končala tekmovanje. Takoj po tekmovanju je obiskala fizioterapevta slovenske atletske reprezentance, pred svetovnim prvenstvom v Berlinu pa upa, da bo odpravila nadležne bolečine v gležnju, ki se zdaj vlečejo že skozi celotno poletno sezono.
Članski miting v Čakovcu
Minulo soboto se nekateri ptujski atleti nastopili na mitingu v Čakovcu. V članski kategoriji se je na zmagovalni oder prebila Lucija Hameršak, ki je bila tretja v metu diska (35,65 metra). Na tristo metrov pa je Uška Škrget (41,64 sekunde) osvojila peto mesto pred klubsko kolegico Lauro Pajtler (42,02 sekunde).
UE
Tenis • Ekipno EP U-18
Manj kot teden dni do turnirja na Ptuju
Slovenski tenis je lani doživel enega najlepših trenutkov v svoji zgodovini, saj je naša mladinska reprezentanca zmagala na evropskem ekipnem prvenstvu. Člani te ekipe, ki se je vpisala v zgodovino so bili Blaž Rola, Tomislav Ter-nar, Domen Korelc in Tom Kočevar-Dešman. Branjenje tega naslova bodo njihovi nasledniki začeli naslednji teden na kvalifikacijskem turnirju na Ptuju, ki bo na igriščih TK Terme Ptuj potekal od srede do petka, 29. - 31. 7.
Organizatorji so pod vodstvom Zorana Krajnca že tik pred zaključkom priprav, organizacijski odbor pa sestavlja 6 članov, večinoma gre za nekdanje igralce domačega teniškega kluba. „Smo pred prvo takšno večjo preizkušnjo, ki za nas
Turnir na Ptuju je eden izmed štirih te vrste, ostali bodo na Češkem, v Italiji in na Slovaškem. Na finalni turnir, ki bo od 3. - 5. avgusta potekal v La Rochellu v Franciji, se uvrstita prvouvrščeni ekipi. Poleg slovenske reprezentance bomo na Ptuju spremljali še ekipe Bolgarije, BiH, Grčije, Rusije in Švedske. Skupno v tem tekmovanju sodeluje 22 evropskih reprezentanc.
pomeni velik izziv. Če bomo vse izvedli po začrtanem programu, potem bomo zagotovo pripravljeni na izzive v prihodnosti, ko si želimo na Ptuju pripraviti kakšen močnejši turnir. Priprave zaenkrat potekajo po načrtih, pri tem pa bi želel omeniti podporo Mestne občine Ptuj in Zavoda za šport Ptuj," je povedal Zoran Krajnc. Obenem gre za dogodek, ki spada v športni del prireditev ob prazniku MO.
Uradna otvoritev turnirja bo v sredo, 29. 7, ob 18. uri, boji na igriščih pa se bodo vsak dan začeli ob 10. uri dopoldan. Finale bo na sporedu v petek ob 10.00. Slovensko reprezentanco bodo pod vodstvom kape-tana Aleša Kodelje in trenerja Grega Soka zastopali Matic Zupančič, Tilen Žitnik in Miha Plešnik, rezervni član je Ambrož Kodelja.
JM
Strelstvo • EP Osijek 2009
Slovenci z novo ekipno medaljo!
V Osijeku na EP člani slovenske strelske reprezentance nadaljujejo s postavljanjem novih mejnikov: po osvojitvi zlate medalje članov v disciplini trojni položaj 3x40 strelov, smo že v naslednjem dnevu doživeli nov val navdušenja, saj so Boštjan Maček, Denis Vatovec in Matej Žniderčič v streljanju s puško šibrenico v disciplini trap osvojili ekipni bron!
Med posamezniki sta se z izenačenim rezultatom in šele po dodatnem nastreljevanju v finale čez šivankino uho s 119 golobi uvrstila kasnejši prvak Italijan Giovanni Pellielo in Slovenec Boštjan Maček, nato pa se je Italijan s popolno serijo 25 golobov in skupnimi 144 golobi povzpel na sam vrh, Maček pa je z drugim najboljšim finalnim rezultatom, in z novim nastreljevanjem, kjer je bil ponovno najboljši, z nastopom
končal tik pod stopničkami na še vedno odličnem 4. mestu. Drugi dan tekmovanja sta svoji uvrstitvi po začetnih treh serijah izboljšala tudi Matej Žniderčič, ki je s 117 golobi končal na zelo dobrem 11. mestu, Denis Vatovec pa je s 115 golobi in 21. mestom prav tako dosegel svojo najboljšo uvrstitev do sedaj na EP. V izjemni konkurenci 76 strelcev so Slovenci z osvojitvijo 4., 11. in 21. mesta presegli vsa pričakovanja in se zasluženo veselili ekipne bronaste medalje s 351 golobi, kjer so z razliko 3 in 4 golobov zaostali zgolj za evropskimi prvaki iz Italije in domačo favorizirano ekipo Hrvaške. Izjemen ekipni uspeh strelcev s puško šibreni-co pa še bolj podkrepi podatek, da so se med najboljše tri prebili v konkurenci 19 ekip!
Simeon Gonc
RVENST 200
Foto: Lojze Mikolič
Zlata vreden ekipni bron v streljanju s puško šibrenico v disciplini trap so si priborili (z desne) Denis Vatovec, Matej Žniderčič in Boštjan Maček.
Kolesarstvo • Dirka okoli jezera Quinghai na Kitajskem
Slovenci še lovijo zmago, Kitajci že praznujejo
Svetovne igre 2009 • Športno plezanje
Maja prva, Mina šesta
V Kaohsiungu na Tajvanu potekajo 8. svetovne igre za športe, ki niso v rednem programu OI. Med nastopajočimi je tudi Ptujčanka Mina Markovič.
Mina je svoje nastope že zaključila, v nedeljo je bilo namreč na sporedu finalni nastop v težavnostnem plezanju. Prvo mesto je prepričljivo osvojila Minina soteklovalka iz reprezentance Maja Vidmar, ki je krepko prehitela vse svoje tekmice in osvojila zlato kolajno. Za njo sta zaostali Kim Jain iz Koreje in Japonka Yuka Kobayashi. Tik za stopničkami so se zvrstile tekmovalke, ki se za visoka mesta borijo tudi v svetovnem pokalu: 4. mesto je osvojila Francozinja Caroline Ciavaldini, peto aktualna svetovna prvakinja Avstrijka Johanna Ernst, na šestem mestu pa je tekmovanje končala Mina Markovič.
JM
Kolesarstvo • DP mlajših
Mitja Serdinšek blestel na velodromu
Mladi kolesarji Perutnine Ptuj so se v četrtek udeležili državnega prvenstva na velodro-mu v Kranju. Dečki kategorij A, B in C so se pomerili v štirih različnih disciplinah: v sprintu na 500 metrov, posamičnem kronometru na 2000 metrov, vožnji na razdaljo, ki je zelo podobna cestni dirki (le da poteka na asfaltiranem ovalu) ter v kriterijski dirki, kjer je o uvrstitvi odločalo število zbranih točk na vmesnih sprintih.
Perutninarji so bili na tekmovanju zelo uspešni, saj so se domov vrnili s tremi medaljami in osmimi uvrstitvami med deset najboljših. Najboljši posameznik je bil varovanec trenerja Jerneja Finšgarja v kategoriji dečkov B, Mitja Serdinšek, ki se je okitil z vsemi tremi odličji. V disciplini 500 metrov je osvojil srebro, na štirikrat daljši razdalji in v vožnji na točke pa bron. Zgolj v vožnji na razdaljo je ostal brez medalje, a je še vedno osvojil odlično peto mesto. S tremi uvrstitvami med deseterico je svoj potencial dokazal tudi leto starejši Matic Širec, ki je osvojil eno peto ter dve šesti mesti.
Manj razlogov za veselje so imeli Ptujčani na državnem prvenstvu na cesti, ki je potekalo prejšnjo nedeljo v Brdih pri Novi Gorici. Do medalje jim je zmanjkalo le nekaj sreče, saj je Mitja Serdinšek za Kristjanom Kumarjem po natančnem pregledu fotofiniša zaostal zgolj tri milimetre. Oba sta za zmagovalcem Jonom Božičem (Adria Mobil) zaostala minuto in 38 sekund. Zelo blizu zmagovalnega odra je bil še Manu-
Državno prvenstvo na velodromu, rezultati Ptujčanov: 500 metrov
Dečki A: 6. mesto Matic Širec
Dečki B: 2. Mitja Serdinšek,
12.	Simon Vogrinc
Dečki C: 7. Kristjan Jurak,
13.	Aleš Korpar 2000 metrov
Dečki A: 5. Matic Širec, 9. Tomi Jerenko
Dečki B: 3. Mitja Serdinšek,
7.	Manuel Bedenik
Dečki C: 11. Korpar Aleš, 12. Kristijan Jurak Vožnja na razdaljo: Dečki A: 12. Matic Širec, 16. Tomi Jerenko
Dečki B: 5. Mitja Serdinšek, 11. Manuel Bedenik, 15. Simon Vogrinc, 21. Denis Pliber-šek, 24. Božo Mlakar
Dečki C: 15. Aleš Korpar, 16. Jan Gašparič, 24. Luka Sagadin Vožnja na točke: Dečki A: 6. Matic Širec Dečki B: 3. Mitja Serdinšek,
8.	Simon Vogrinc, 12. Manuel Bedenik, 15. Božo Mlakar
Dečki C: 11. Aleš Korpar, 21. Jan Gašparič, 22. Luka Sagadin
el Bedenik, ki je za klubskim kolegom zaostal 12 sekund ter osvojil peto mesto. Deseterico je zaključil tretji perutninar, Tilen Jankovič. Med leto mlajšimi kolesarji sta Aleš Korpar in Nejc Rogina ciljno črto prečkala na čelu glavnine, kar je zadostovalo za 13. ter 14. mesto. V kategoriji dečkov A je 8. mesto osvojil Matic Širec.
UG
Na dirki okoli jezera Quing-hai na Kitajskem, kjer od petka nastopa slovenska reprezentanca, vrtita pedala tudi dva Ptujčana, Andrej Omulec in Mitja Mahorič. Slovenci so podobno kot lani perutninarji že v uvodu dirke pokazali zobe. V uvodnem prologu je peto mesto osvojil Matej Stare, v soboto je njegov uspeh ponovil Mahorič, v nedeljo pa so Slovenci slavili kar dvojni uspeh. Zmagal je Jure Kocjan, Maho-rič je bil drugi. V ponedeljek je Mahorič spet stopil na oder za zmagovalce, na tretjo stopničko, Kocjan je dan kasneje stal pod odrom, a vtis v sredo spet popravil, ko je osvojil drugo mesto. V šestih tekmovalnih dneh so Slovenci ob eni etapni zmagi zbrali še dve drugi in eno tretje mesto. V rumeno majico najboljšega v skupnem seštevku je že od prvega dne oblečen Kazahstanec Andrej Mizurov, Mahorič, ki je bil sprva peti in nato tri etape tretji, pa se je v sredo povzpel na drugo in za vodilnim zaostaja točno eno minuto. Matej Stare je skupno deseti (3,13 minute). Radoslav Rogina, v lanskem letu prejemnik nagrade MO Ptuj za izjemne dosežke, kolesar hrvaške Loborike, na tretjem mestu za Mahoričem zaostaja zgolj sedem sekund.
Kocjan v težkih razmerah do zmage
Slovenci so potrebovali nekaj dni za prilagoditev na časovno razliko in visoko nadmorsko višino, tretji dan pa so pokazali neverjetno moč in moštveno složnost. Sicer pa je bila kratka, 94,8 kilometra dolga etapa Ton-gren - Xunhua daleč od lahke. Po uvodnih sončnih in vročih dnevih s temperaturami nad 30 stopinj, sta jih je v nedeljo spremlja dež ter mraz, termometer se je komaj povzpel nad deset stopinj. Tisti, ki so računali na lažjo etapo in dan za počitek so se pošteno ušteli. Za nameček so se morali kolesarji na vzponu 1. kategorije povz-peti za 900 metrov, na višino 3329 metrov. Slovenci so bili med dvajsetimi moštvi edini, ki so na vrh uspeli prikolesariti z vsemi sedmimi tekmovalci. Do cilja so narekovali hiter ritem, pripravili odlično izhodišče prvemu sprinterju, ki ga je le -ta odlično izkoristil. »Dirka je bila kratka, ampak predvsem zaradi vremena zelo težka. Na vrhu vzpona smo vedeli, da moramo prevzeti pobudo, če se hočemo v cilj pripeljati v tem številu. Počutil sem se dobro, malo sem se bal nemškega sprinterja, Danila Honda, ki mi je v cilj sledil, vendar sem se ga uspel otresti,« je povedal Jure Kocjan.
Kot vsaki dan poprej so se tudi v ponedeljek kolesarji povzpeli nad 3000 metrov višinske razlike. Dva težka vzpona sta napovedovala težak dan, zraven tega je dirka precej nepredvidljiva. Povsem nerazumljivo sta se v pobeg že v prvem delu etape podala sotekmovalca vodilnega Mi-zurova. Mizbani in Kazemi sta kolesarila odlično in ob koncu z minutno prednostjo prečkala ciljno črto. Je pa njuna akcija škodila prvemu možu ekipe, ki je s pobegom Mahoriča v zadnjih kilometrih izgubil pol
prednosti (do tedaj je znašala 1,50 minute). V skupinskem sprintu sedmih ubežnikov med zmagovalcema in glavnino si je 34-letni Ptujčan priboril še bo-nifikacijske sekunde.
Mahorič povsem blizu vrha
Torkova etapa je bila namenjena sprinterjem, pa čeprav so se tekmovalci povzpeli na eno od najvišjih točk dirke (3445 m.n.v.). V prvih 60 kilometrih so se morali povzpeti za 1000 višinskih metrov, nato so se za dvesto metrov spustili ter premagali še približno 50 kilometrov do cilja. V sprintu glavnine je zmagal Kazahsta-nec Valentin Iglinski, Rogina je osvojil tretje in Kocjan četrto mesto, razmerja v skupnem seštevku pa se niso spremenila. Iglinski je zmagal tudi dan kasneje, Kocjan pa je osvojil drugo mesto. »Moštvo Kazah-stana je svojemu sprinterju pripravilo dobro izhodišče, ki
ga je tudi izkoristil. Ostali smo se trudili vsak po svoje. Glede na to, da sem med etapo trikrat predrl zračnico in nato potrošil ogromno moči, da sem se vrnil v glavnino, se je na koncu vse kar dobro izteklo,« je povedal Kocjan. Bolj vesel je bil Mitja Mahorič, ki se je uspel premakniti na drugo mesto v skupnem seštevku. Tretje uvrščeni Šved Niklas Axelsson se v vetrovnem vremenu ni najboljše znašel in je izgubil več kot štiri minute ter izpadel iz kroga favoritov za končno zmago. Na stopničke se je prebil Radoslav Rogina, ki po šestih tekmovalnih dneh nosi zeleno majico najboljšega po točkah. Ostale so v lasti moštva Petrochemical Tabriz: rumeno in modro (najboljši azijski kolesar) nosi Mizurov, pikčasto Ahad Kaz-mei Sarai, vsi skupaj pa tvorijo tudi najboljše moštvo.
Slovenci kaj dosti ne zaostajajo. Iranci imajo sicer solidno prednost, a so z nekaterimi taktičnimi potezami pokazali,
da so ranljivi in premagljivi. Složnost in taktnost je slovenski adut, v najtežjih trenutkih pa so že tudi združili moči s hrvaško Loboriko, ki je v zelo podobnem položaju. Razlika med Mahoričem in Rogino je minimalna, zato bo do konca še zelo razburljivo. Do cilja so še štiri etape. Povsem ravninska bo zadnja deveta, tekmovalci pa bodo morali opraviti še s številnimi težkimi in dolgimi vzponi. A kot pravi Kocjan, naši še niso dobili vsega, po kar so prišli: »Računamo še na eno etapno zmago.« So pa s trenutnim izkupičkom več kot zadovoljni gostitelji. Kitajec Wo Šengjun je drugi dan povsem presenetil konkurenco, ko je pobegnil tik po štartu. Nato si je privozil že več kot sedemnajst minut prednosti, ki pa je proti cilju hitro kopnela. A na srečo je ohranil devet sekund, kar je bilo dovolj za prvo kitajsko zmago v osem letni zgodovini dirke.
Uroš Gramc
Rezultati po petih etapah:
Petek, prolog, 4,8 km
1.	Andrej Mizurov (Kaz, Petrochemical Tabriz) 0;05:41
2.	Li Fuyu (Kit, Trek - Marco Polo) +0:07
3.	Danilo Hondo (Nem, PSK Whirlpool) +0:09 5. Matej Stare (Slo, reprezentanca), isti čas 7. Radoslav Rogina (Cro) Loborika +0:10
14. Mitja Mahorič (Slo, reprezentanca) +0:15 69. Andrej Omulec (Slo, reprezentanca) +0:31 Sobota, 1. etapa: Xining - Tongren, 170,8 km
1.	Shengjun Wu (Kit, Qinghai TYD) 4;16:48
2.	Andrej Mizurov (Kaz, Petrochemical Tabriz) +0:09
3.	Niklas Axelsson (Šve, Utensilnord) isti čas
4.	Radoslav Rogina (Hrv, Loborika) +1:44
5.	Mitja Mahorič (Slo, reprezentanca), isti čas 42. Andrej Omulec (Slo, reprezentanca) +3:57 Nedelja, 2. etapa. Tongren - Xining, 94,8 km
1.	Jure Kocjan (Slo, reprezentanca) 2;17:51
2.	Mitja Mahorič (Slo, reprezentanca)
3.	Valentin Iglinskij (Kaz, reprezentanca)
5.	Radoslav Rogina (Hrv, Loborika)
6.	Matej Stare (Slo, reprezentanca)
27. Andrej Omulec (Slo, reprezentanca), vsi isti čas Ponedeljek, 3. etapa. Qinghai Lake - Bird island, 121 km
1.	Ghader Mizbani (Ira, Petrochemical Tabriz) 4;11:19
2.	Ahad Kazemi (Ira, Petrochemical Tabriz) isti čas
3.	Mitja Mahorič (Slo) Rep. Slovenije +0:51 7. Radoslav Rogina (Hrv) Loborika +0:54
38. Andrej Omulec (Slo) Rep. Slovenije +1:34 Torek, 4. etapa. Xining - Qinghai Lake, 119 km
1.	Valentin Iglinski (Kaz, reprezentanca) 2;56:22
2.	Tom Veelers (Niz, Skil-Shimano)
3.	Radoslav Rogina (Hrv, Loborika)
4.	Jure Kocjan (Slo, reprezentanca)
9.	Matej Stare (Slo, reprezentanca), vsi isti čas Sreda, 5. etapa. Qinghai Lake - Bird island, 121 km
1.	Valentin Iglinski (Kaz, reprezentanca) 2;45:49
2.	Jure Kocjan (Slo, reprezentanca)
3.	Dimitrij Fofonov (Kaz, reprezentanca) 6. Radoslav Rogina (Hrv, reprezentanca)
10.	Matej Stare (Slo, reprezentanca)
11.	Mitja Mahorič (Slo, reprezentanca)
Skupni seštevek:
1.	Andrej Mizurov (Kaz) Tabriz 16;35:26
2.	Mitja Mahorič (Slo, reprezentanca) +1:00
3.	Radoslav Rogina (Hrv, reprezentanca) +1:07 10. Matej Stare (Slo, reprezentanca) +3:13 19. Andrej Omulec (Slo, reprezentanca) +4:25
Nogomet • Žreb parov za 3. SNL, Štajersko ligo in lige MNZ Ptuj
Za začetek Podvinci - Bukovci
Vodstvo tekmovanja v 3. slovenski vzhodni nogometni ligi in Štajerski ligi je opravilo žrebanje parov za tekmovalno sezono 2009/2010. Tekmovanje v obeh ligah se bo pričelo 15. avgusta. Stojn-čani bodo začeli z domačo tekmo proti Malečniku, v Štajerski ligi pa bo na uvodu derbi med Podvinčani in Bukovčani.
3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 1. KROGA: Stojnci - Maleč-nik, Kovinar Štore - Tehnostroj Ver-žej, Tromejnik - Paloma, Mons Claudius - Koroška Dravograd, Odranci
-	Zreče, Šmartno - Čarda, Simer šampion - Tehnotim Pesnica.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 1. KROGA: Podvinci - Bukovci, LKW Jack Gerečja vas - Koroške gradnje, Šoštanj - Ormož, Peca
-	Vransko, Trgovine Jager - Boč, Pohorje - GIC Rogaška, Partizan Fram
-	AHA EMMI Bistrica.
Vodstvo MNZ Ptuj je izvedlo žrebanje parov za novo prvenstvo v ligah, ki jih vodijo. V 1. in 2. ligi MNZ Ptuj bodo s tekmovanjem pričeli zadnji konec tedna v avgustu (29. - 30. 8.). V 1. ligi MNZ Ptuj sta dve novi ekipi in sicer prvak 2. lige Zavrč in drugo uvrščeni Markovci. V ligo nižje je izpadla ekipa Cirkulan. Druga liga MNZ Ptuj bo tako štela enajst klubov; v vsakem krogu bo ena ekipa počivala.
Do sprememb pa je prišlo v tekmovalnem sistemu pri veteranih. Ti bodo sedaj igrali v treh ligah (vzhod, zahod in center), ob tem pa je v tej
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvinc in Bukovcev se bodo srečali že v 1. krogu sezone 2009/10 v Štajerski ligi.
tekmovalni sezoni kot novost uvedeno še pokalno tekmovanje. V tekmovalni sistem so se vključili tudi veterani ptujske Drave.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 1. KROGA: Videm - Rogoz-nica, Oplotnica - Dornava, Skorba
-	Gorišnica, Apače - Zavrč, Markovci
-	Središče, Pragersko - Hajdina.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 1. KROGA: Cirkulane - Lov-
renc, Zgornja Polskava - Tržec, Podlehnik - Hajdoše, Slovenja vas - Leskovec, Spodnja Polskava - Grajena. V prvem krogu bo prosta ekipa Makol.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
PARI 1. KROGA: Podvinci - Dornava, Stojnci - Markovci, Ormož - Gorišnica, Bukovci - Grajena.
Nogomet • Podvinci, Holermuos Ormož
Cilj: prva polovica lestvice
NK Podvinci
Prejšnji ponedeljek so s pripravami na novo sezono začeli nogometaši štajerskega ligaša iz Podvinc. Kot v večini klubov je tudi pri Podvincih prišlo do sprememb, tako v igralskem kadru kakor na trenerski klopi. Trenerske posle bo poslej opravljal Damjan Bezjak, ki je nazadnje treniral Videm, v igralni karieri pa je nastopal za Dravo, Železničar, Mons Claudius in Stojnce. Bezjak je o prvem tednu priprav povedal naslednje: »Na voljo imam 27 nogometašev. Vadili bomo 4 krat tedensko, do začetka prvenstva v Štajerski ligi pa bomo odigrali sedem pripravljalnih srečanj. V klub sta prišla dva nogometaša in sicer Mihael
Mori, ki je nazadnje igral v Avstriji in Davor Zorko iz Bukovc. Odšla pa sta Boštjan Kupčič in Jani Belšak, oziroma sta se preselila k ptujskemu prvoligašu v malem nogometu. Naš cilj je uvrstitev v zgornjo polovico prvenstvene razpredelnice.«
Danilo Klajnšek
NK Holermuos Ormož
Nogometaši Holermuosa so pod vodstvom trenerja Aleša Jurčeca pričeli s pripravami na novo sezono v Štajerski ligi. Priprave bodo potekale v Športnem parku Mestna graba, kjer imajo Ormožani razen prepo-trebnega pomožnega igrišča, na razpolago prav vse potreb-
• ■■ •• • T ..!■ .■
Damjan Bezjak, novi trener članske ekipe NK Podvinci
no. Do pričetka sezone, ko v 1. krogu 15. 8. gostujejo v Šoštanju, bodo varovanci trenerja Jurčeca opravili 20 treningov in odigrali pet pripravljalnih tekem: »Ker so igralci amaterji, bomo šele na začetku meseca avgusta v popolni zasedbi. Tako nam bo ostalo na voljo le 14 dni, da se čim bolje pripravimo na novo sezono. Dogovorjenih imamo pet pripravljalnih tekem in sicer proti Gorišnici (26. 7.), Bukovcem (1. 8.), Ljutomeru (2. 8.), Zavrču (5. 8.) in Palomi (8. 8.). Iščemo še enega tekmeca med tednom za pripravljalno tekmo. V novi sezoni se obeta reorganizacija lig in šest najboljših ekip v Štajerski ligi bo ostalo ligo višje. Zato je naš osnovni cilj uvrstitev na ta mesta. Po zagnanosti fantov na treningu in po uspešno izvedenem prestopnem roku menim, da bi morali izpolniti zadani cilj,« nam je po enem izmed treningov povedal Jurčec, ki je eden najmlajših trenerjev v Sloveniji s PRO licenco. Ekipo Ho-lermuosa so zapustili Drago-ljub Jerebič, David Goričan in Blaž Borko. Novi (stari) obraz v ekipi je izkušeni Sašo Hab-janič, ki je pred leti že pridno polnil mrežo nasprotnikov v dresu Holermusa. Novinca sta tudi Mitja Strmšek (Gorišnica) in Sergej Kostnik (Cerkvenjak). Ormožani se še dogovarjajo za morebitno posojo katerega izmed mladih igralcev ptujske Drave. Prav tako je še pod vprašajem drugi vratar, ki ga ormoška četa zaradi službenih obvez Davorina Šnajderja nujno potrebuje. Ekipa si je med seboj zadala tudi interni cilj, ki pa ga nam ni želela izdati. Upamo, da je dovolj realen in uresničljiv.
UK
CENTER
PARI 1. KROGA: Videm - Drava, Leskovec - Tržec, Podlehnik - Skor-ba. V prvem krogu je prosta ekipa iz Apač.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 1. KROGA: Pragersko - Boč, Prepolje - Lovrenc, Hajdina - Polskava. V tem krogu je prosta ekipa Zgornje Polskave.
Danilo Klajnšek
M. nogomet
PLMN Miklavž pri Ormožu: v soboto, 25. 7., finale
Skupina A
Rezultati 5. kroga: Pušenci - Kog 1:8, Lordi Ivanjkovci - Svetinje 2:5, KOŠ - Mladost Slikopleskarstvo Špendija 3:4.
1.	SVETINJE 5 5 0 0 25:5 15
2.	KOG	5 2 2 1 23:14 8
3.	LORDI 5 2 2 1 18:14 8
4.	MLADOST ŠPE. 5 2 0 3 10:19 6
5.	KOŠ	5 12 2 16:13 5
6.	PUŠENCI 5 0 0 5 5:32 0 Skupina B
Rezultati 5. kroga: Litmerk - SK računalništvo 0:11, Knjigovodski servis Šoštarič - Mladost Avtopre-vozništvo Pesrl 3:2, Pristan Frankov-ci - Euroshop 3:10.
1.	EUROSHOP 5 5 0 0 33 :12 15
2.	MLADOST P. 5 3 0 2 21:14 9
3.	SK RAČUNAL. 5 2 12 19:11 7
4.	KNJ. ŠOŠTARIČ 5 2 12 16:17 7
5.	PRISTAN F. 5 2 0 3 20:25 6
6.	LITMERK 5 0 0 5 7:37 0 Razpored polfinala, sobota, 25.
7.	2009: Kog - Mladost Avtoprevoz-ništvo Pesrl (18.00), Svetinje - SK računalništvo (18.30), Lordi Ivanjkovci
-	Euroshop (19.00).
Finalne tekme bodo na sporedu ob 19.30, 20.00 in 20.30 uri.
Najboljši strelci: 12 - Sašo Fijavž (Euroshop), 10 - Matej Sovič (Euroshop), 7 - Primož Kristl (Svetinje), 6
-	David Goričan (Lordi Ivanjkovci).
UK
Liga Juršinci
Lestvica po 10. odigranem krogu:
1.	SADJARSTVO LOVREC 9	48:18	25
2.	VINOGRADNIŠTVO TOPLAK 9	22:10	24
3.	KMN MIT MAU (-2) 9	32:11	20
4.	INOX OGRAJE MAJCEN 10 26:20	19
5.	GRADBENIŠTVO ANŽELJ 9	22:17	18
6.	ŠD POLENŠAK 9	33:22	18
7.	OKREPČEVAL. PRI STOLPU 9	26:21	11
8.	AVTOELEKTRIKA SVRŽNJAK 10 25:27	9
9.	ŠD JURŠINCI OKI TEAM 9	18:24	8
10.	KUKI DOM 9	16:21	7
11.	MOZAIK TEAM (-2) 9	15:38	5
12.	KMN JURŠINCI MACHO 9	12:31	4
13.	KMN VITOMARCI 10 17:52	1
FK
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: sobota, ob 18.00: Nafta - MIK CM Celje, Interblock - Domžale; nedelja, ob 18.00: Labod Drava - Luka Koper; ob 19.00: Rudar Velenje - Maribor; ob 20.00: HIT Gorica - Olimpija.
5. spominski turnir Jožeta Lebarja - Juša
NK Ljutomer je prireditelj tradicionalnega 5. turnirja v spomin na nogometnega privrženca in funkcionarja ljutomerskega nogometnega kluba Jožeta Lebarja - Juša. Ob gostitelju, članu 1. MNL Murska Sobota, se bodo turnirja udeležili še drugoligaška vrsta Mure 05 ter člana 3. SNL Odranci in Tehnostroj Veržej. V soboto dopoldne bosta v izločilnih dvobojih na sporedu tekmi Odranci - Ljutomer (10.00) in Tehnostroj Veržej - Mura 05 (11.30). Poraženca bosta igrala za 3. mesto (13.30), zmagovalca pa za prvo (15.00).
Otvoritev Športnega parka Grajena
ŠD Grajena vabi v soboto, 25. julija, na otvoritev prenovljenega Športnega parka Grajena. Spored prireditve:
ob 16.00: tekma med člansko ekipo NK Grajena in ekipo MNZ Ptuj, ob 17.30: uradni del prireditve, ob 19.00: tekma med veterani NK Grajena in NK Maribor. Po končanem uradnem in športnem delu bo ob 20.30 vrtna veselica z duetom Veseljaka. Vabljeni vsi ljubitelji športa.
Konjeniški šport
Leonidas OZ na šampionatu Evrope
V italijanskem Trevisu bo v nedeljo zvečer kasaška prireditev s šam-pionatom Evrope za 5-letne tekmovalne konje. Prvič bodo v tej elitni dirki, ki se po evropskih hipodromih odvija že od leta 1967, imeli priložnost nastopiti tudi slovenski predstavniki, s premiernim nastopom Leonidasa OZ, ki je v lasti Alfreda Hossmana (KK Ljutomer). Ob Leoni-dasu OZ bo na vajetih člana ljutomerskega kluba Jožeta Sagaja ml. - s potrebno profesionalno licenco za vožnjo konj v tujini, na 2060 metrov dolgi stezi nastopilo še devet konj iz Italije in Francije, nagradni sklad pa je kar 100.000 evrov. Žreb je Leonidasu OZ namenil štartno številko 3. Lani so šampionat izvedli na Švedskem, slavil pa je nemški konj Brioni z voznikom Joakimom Lovgrenom (1:12,1).
DK, NŠ, JM
Pomagajte Dravi in varcujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE
po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova a lica 5, omogoča pa ogled vseK domačih prvenstvenihj/ ' pokalnih in prijateljskih srečanje LabocFDmvsJv redj? prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
snem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 % popust na znižane artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljali s karto in osebnim dokumentom).
Foto: DK
Plavanje • Na Ptuju se je pripravljala reprezentanca Rusije
Rusija je še vedno Rusija ...
in organizacijski štab je na Ptuju obsegal 16 ljudi, kar je precej več kot so si lahko privoščili v zadnjih letih. Razpad Sovjetske zveze je prinesel številne gospodarske težave, pomanjkanje finančnih sredstev pa je udarilo tudi po plavanju, tako po organizaciji kot posledično po rezultatih. Posledica tega je, da je rusko plavanje
Svetovno prvenstvo v vodnih športih v italijanski prestolnici je že v polnem teku, v nedeljo pa se bodo pričele tudi prve plavalne discipline. V sklopu priprav na največji plavalni dogodek v letošnjem letu je Ptuj obiskala državna reprezentanca Rusije. 25 plavalcev in plavalk je pod budnim očesom strokovnega štaba dvanajst dni zadnje kilometre nabiralo v olimpijskem bazenu Term, nastanjeni so bili v Grand hotelu Primus, včeraj pa so odpotovali proti »večnemu mestu«.
Rusi so bili zelo zadovoljni s ponudbo, saj so imeli na voljo celoten olimpijski bazen. Postavili so jim celo pravi tekmovalni startni kamen, o katerem je Peter Mankoč spomladi lahko le sanjal. »Tudi nastanitev je odlična, hrana je okusna, razen enega dneva pa smo imeli veliko sreče tudi z vremenom. Celoten kompleks zadovoljuje naše potrebe glede treniranja in počivanja. Savne in hotelski bazeni so odlična stvar za regeneracijo. Za Ptuj smo se odločili, ker so vremenski pogoji zelo podobni tistim v Rimu in ni nam žal, da smo prišli,« je povedal selektor reprezentance, Andrei Vorontsov. Strokovni
Strelstvo
V Gaju vse nared za svetovno prvenstvo
Strelski center Gaj je edini tovrstni šp< no-rekreacijski objekt v Sloveniji in tudi ed nI konkurenčen v predelu JV Evrope. Gaj je od otvoritve, ki je bila v septembru 1999, organiziral več kot 20 mednarodnih tekmovanj, vključno z nekaterimi prestižnimi (finale Svetovnega prvenstva ISSF 2004 In Evropskega prvenstva 2006 ter tekmovanja za svetovnim pokal v letu 2007). Prav ta ko je gosti I priprave šes'.. reprezentanc za nastope na OI v Sydneyu, Ate-	nah In
Pekingu. Ker je Strelski center Gaj pridobil vsa ustrezna potrdila, usklajena z mednarodnimi strelskimi normativi, je v tej branži na kandidatnih listah za najprestižnejša športna tekmovanja že od samega odprtja in je kljub hudi mednarodni konkurenci ponudnikov (od ZDA do Avstralije in Nove Zelandije ter vrste evropskih držav) s svojo kvaliteto in konkurenčno prednostjo vodilni med organizatorji velikih strelskih tekmovanj.
Letošnje svetovno prvenstvo, ki bo potekalo med 6. in 17. avgustom v Pragerskem, lahko štejemo za najodmevnejši in največji športni dogodek v naši državi, saj organizatorji pričakujejo več kot 1300 športnikov in njihovih spremljevalcev iz več kot 80 držav sveta. S prizorišča bo poročalo več kot 40 domačih in tujih reporterjev. Zanimanje javnosti v tistih državah, iz katerih bodo strelci mesec dni prej osvajali medalje na svetovnem pokalu v Italiji, bo še toliko večje. Tudi nam so po izjemnem uspehu Boštjana Mačka na sredozemskih igrah in zbranih 144 točkah zrasli apetiti. Ponovljen rezultat bi ga zagotovo popeljal visoko na zmagoviti oder.
Dogodek bo mednarodno odmeven, saj bodo televizijski prenosi in fotografije s SP 2009 obkrožili ves svet; v neposrednem prenosu ga bodo lahko spremljali tudi gledalci TV Slovenija, za prenos finalnih tekmovanj pa se zanimajo na Norveškem, v Cipru, Italiji, Veliki Britaniji, Grčiji in na Češkem. Slednji seveda z velikimi pričakovanji, saj bo na strelišče stopil tudi veliki zmagovalec iz Pekinga, David Kostelecky. Streljanje s puško šibrenico je olimpijska disciplina že od leta 1904, torej skoraj od samega začetka sodobnih OI. Discipline trap, dvojni trap in skeet so vsaka zase atraktivne in prava paša za oči predvsem tedaj, ko nam režiser dogodka postreže s počasnimi posnetki. Takrat lahko gledalec vidi, kako zbran mora biti strelec ob znaku, da golobi »poletijo« pod nebo.
Tako kot pri slehernem športu, se tudi v tem rojevajo in bolj ali manj uspešno promovirajo različne pod discipline. Med temi je zagotovo najbolj atraktivna dinamično streljanje, ki jo je do popolnosti razvil Italijan Renato Lamera iz Bologne. Ta šestdesetletni Italijan s svojo puško šibrenico, spretnostjo in veščino izvaja tak show, kakršnega si lahko le zamislimo. Golobe zbija v desetinkah sekunde, svojo šibrenico pa ima enkrat pod pazduho, pasom, obrnjeno narobe, nad glavo, za hrbtom ... Njegov svetovni rekord znaša 11 golobov v enem zamahu. Ta rezultat je dosegel pred štirimi leti v Wiener Neustadtu, ponovil pa ga je v Gaju pred dvema letoma, ko je na Pragerskem potekalo tekmovanje ISSF za svetovni pokal. Vsekakor Renato Lamera postavlja nove standarde s puško šibrenico, kar nedvomno pripomore k popularizaciji tega športa.
Tekmovanja v okviru letošnjega svetovnega prvenstva se bodo v Gaju začela v četrtek, 6. avgusta, dan pozneje, 7. avgusta ob 20. uri pa bo slovesna otvoritev prvenstva, katerega častni pokrovitelj je predsednik Vlade RS Borut Pahor. Neposredne prenose si boste ljubitelji tega športa lahko ogledali na TVS 9. avgusta od 17. ure dalje, ko bo potekalo finale moških v trapu in 16. avgusta od 16.30 ure dalje, ko bo potekalo finale moških v skeetu.
Foto: Črtomir Goznik
Reprezentanca Rusije je na Ptuju opravila zaključne priprave za nastope na SP v Italiji.
danes daleč od stare slave, ko so zlate medalje na največjih tekmovanjih ter svetovni rekordi padali kot po tekočem traku. Iz zadnjega svetovnega prvenstva pred dvema letoma v avstralskem Melbournu so se na primer vrnili brez zlatega odličja, podobna je bila zgodba na lanskih olimpijskih igrah na Kitajskem, ko so osvojili zgolj dva brona. Arkadi Vyathanin plavalec hrbtnega sloga in ponosni lastnik obeh medalj, je prav tako treniral na Ptuju.
Boljše delo, višji cilji
A na srečo se krivulja v zadnjem času obrača navzgor. V Slovenijo so pripeljali po dva maserja, zdravnika in fiziote-rapevta, številno trenersko ekipo ter znanstveno skupino, ki se je podrobno ukvarjala z vsakim tekmovalcem in tekmovalko posebej. Številne pomanjkljivosti v tehniki plavanja so odpravili na podlagi videoanalize, treningi na Ptuju so bili namreč namenjeni prav korekciji detajlov. Zraven tega so pozornost namenili taktiki plavanja ter vajam, ki izboljšujejo moč v vodi in povečujejo vzdržljivost.
Apetiti so se na podlagi dobrega dela avtomatsko povečali. »V Rimu želimo osvojiti dve zlati medalji, s tem bi naša odprava povsem zadovoljila postavljene cilje. Zraven tega bo potrebno osvojiti še štiri ali pet srebrnih in bronastih medalj,« je razkril Vorontsov.
Sam se je v težkih časih za rusko plavanje odpravil v Veliko Britanijo, kjer je delal deset let, se učil in nabiral izkušnje. Danes vse to prenaša na ruske tekmovalce. V zadnjih letih so dali poudarek delu z mladimi, perspektivnimi plavalci. Iskanje talentov so organizirali na državnem in regionalnih nivojih, od koder črpajo široko bazo. Njihova reprezentanca bo v Italiji med najmlajšimi, saj povprečna starost ne dosega niti 22 let, hkrati pa bo tradicionalno med najštevilčnejšimi. Zniževanje starostne meje je v zadnjem času splošni trend v plavanju, ne glede na to, da se naš Peter Mankoč še vedno uspešno kosa z najboljšimi plavalci na svetu. Dober primer je 15 - letna kanadska plavalka Amanda Reason, ki je pred dvema tednoma postavila svetovni članski rekord v disciplini 50 metrov prsno. Še ne 18 - letna Rusinja Yulija Efimo-va je rekordno znamko v isti disciplini plavala aprila, a je svetovna plavalna zveza FINA ni priznala. Podobno se je letos zgodilo tudi s časom Anastasie Zuyeve v disciplini 50 metrov hrbtno. Vorontsov ima aduta za prihodnost tudi med moškimi. 17 - letni Danila Iz-odov je po mnenju nekaterih naslednik legendarnega Aleksandra Popova. Izodov je lani s kolegi iz reprezentance osvojil srebro v Pekingu v disciplini 4x200 prosto. Decembra je sam na evropskem prvenstvu na Hrvaškem na isti razdalji postal prvak stare celine.
Foto: Črtomir Goznik
Selektor ruske reprezentance Andrei Vorontsov: »Celoten kompleks zadovoljuje naše potrebe kar se tiče treniranja in počivanja. Savne in hotelski bazeni so odlična stvar za regeneracijo.
Foto: Črtomir Goznik
Andrei Grechin: »Popov je legenda, vsi bi mu bili radi podobni.«
Živa legenda
Rekordno znamko Popova na 100 metrov prosto je sicer letos popravil Andrei Grec-hin. Ruski plavalec, ki je prejšnji teden zmagal na mitingu v Novi Gorici, se zaveda, da je letos v dobri formi, ne glede na to, da je Popov svoj najboljši čas postavil pred skoraj desetimi leti. »Rekord sam po sebi mi ne pomeni kaj dosti, pomembno je, da je bilo plavanje zelo hitro. Na svetovnem prvenstvu želim plavati še bolje rad bi dokazal, da lahko premagam vsakega,« ambicij po zlati medalji ne skriva Grechin. Kot drug cilj mu ostaja rekord Popova na 50 metrov, ki je bil na svetovnem nivoju presežen šele lansko zimo, v Rusiji pa še vedno drži. Težko bo sicer zrušiti sploh kakšen rekord. Glede na mnenje nekaterih strokovnjakov, ki izboljšave pripisujejo izključno tehnološkim inovacijam (»super kopalke«), naj bi se z testiranji in prepovedmi določenih modelov s strani FINE napredek bistveno upočasnil. Tudi s tega vidika, pa za potrditev teorije enih ali drugih bo zanimivo spremljati letošnje svetovno prvenstvo. Tehtnica se zdaj bolj nagiba proti prvim, svetovni rekord Aleksandra Popova na primer ima z osmimi leti tretjo najdaljšo zgodovino v svoji disciplini, v času »super
Foto: Črtomir Goznik
Tudi v ženski reprezentanci imajo Rusi odlične plavalke, sposobne najvišjih dosežkov.
kopalk« pa je padel kar šestkrat v roku nekaj več kot leta dni. Popov v Rusiji kljub temu ohranja status žive legende. »Mislim, da je legenda ne samo v Rusiji, ampak po vsem svetu. Pri nas je idol večini plavalcev, vsi bi mu bili radi podobni. Je res en voz, ki vleče naše plavanje naprej,« je mnenja Grechin.
In kdo so ostali aduti za medalje? V samem svetovnem vrhu je več deklet. Najstnici 19 - letna Anastasia Zuyeva, ki potuje v Rim z najboljšima časoma leta na 100m in 200m hrbtno na svetu, ter 17 - letna Efimova, ki ima drugo najboljšo znamko leta na 50m prsno. Valentina Artemyeva potrjuje sloves odličnih plavalk hrbtnega sloga, saj beleži najboljšo znamko na 50m, Vorontsov pa veliko stavi tudi na Irino Be-spalovo. Spisek moških kandidatov za medaljo je širši. Arkadin je letos v nekoliko slabši formi, saj bi njegova najboljša letošnja izida zadostovala zgolj za en finale. Ostali izhajajo iz tradicionalno odlične šole prostega sloga. Yuriy Prilokuv (800m) je z najboljšim časom leta prvi favorit za zlato medaljo, Nikita Lobintsev ima na pol krajši razdalji drugi čas na svetu, Andrei Grečin pa na 100m tretjega. Sicer pa so vsa prvenstva do sedaj postregla s presenečenji in odkritji. Ruska reprezentanca je z mlado ekipo zelo resen kandidat za ta naziv in potem jih bomo v kratkem po vsej verjetnosti spet lahko srečali na Ptuju.
In za konec morda še zanimivost. Ko se pogovarjamo o Rusiji, skoraj ne moremo mimo rigorozne vojaške discipline, od katere so ostali le ... Tekmovalci in tekmovalke so sicer trdo in zavzeto trenirali, a tudi sproščenosti ter nasmejanih obrazov ni manjkalo. Na bazen so prihajali posamezno, opravili trening in ga sami ali v manjših skupinah tudi zapuščali. Individualni pristop, o katerem čivkajo že ptički na veji, je dosegel tudi najbolj vzhodni del Evrope. A, če je šlo kaj narobe, je kakšen trener z odločno besedo ali dvema stvari hitro postavil vse na svoje mesto. In dal vedeti, da je Rusija še vedno Rusija ...
Uroš Gramc
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Na pragu druge svetovne vojne (2)
Pred sedmimi desetletji je ptujsko nemštvo načrtovalo iztrebljanje slovenstva
'Takojšnji ukrepi' nam razkrivajo natančne načrte prevzema oblasti na Ptuju. Med drugim so predvideli zasedbo javnih poslopij in uradov: okrajnega glavarstva, magistrata, pošte, policije, kolodvora, elektrarne, finančnega urada, posojilnice, šol in sodišča. Izdelana je bila skica pomembnih objektov in komunikacijskih povezav na območju mesta Ptuja, s čimer je bila nemška predhodnica ob okupaciji poučena. Do potankosti so bili izdelani načrti o namestitvi nemške uprave in policije ter uvedbi civilne oblasti, pripravljeni so bili izjemni ukrepi, politične ocene, poimenski seznami, program izselitev idr. Zasedbi javnih objektov naj bi sledili pregoni Slovencev - začenjalo naj bi se ponemčenje dežele. Nemci so najprej namenili izgon 36 slovenskim intelektualcem in odbornikom 60 slovenskih društev, katerih narodnoobrambno delo je bilo dobro poznano. Načrtovali so tudi naloge posameznikov, ki se morajo v danem trenutku odzvati vpoklicu.
Kaj vse so ptujski folksdoj-čerji zapisovali o Slovencih, npr. o primorskih učiteljih, ki so predano delali z mladino in jo domovinsko vzgajali - beremo med drugim: da so Čiči, čisti ali popolni Slovenci, radikalni odločni Slovenci brez nemške krvi, po rasi niso nemške krvi, da so delali pri Sokolu. Iz navedenega so odločali, da se družina brezpogojno izseli oz. odstrani ali da bi po rasni preverbi morda ustrezal drugi poklic, nikakor pa učiteljski itd. Po opravljenem delu so sklenili, da je vse pripravljeno za izselitev.
Slovenska demokratična javnost je odgovarjala na nemške izzive
Antifašističnega frontnega gibanja režimu ni uspelo zlomiti. Nasprotno. Gibanje je postalo vseljudsko - narodno: ne glede na strankarsko in ideološko pripadnost so se na Slovenskem na pobudo KPS pričele od jeseni 1939 povezovati demokratične sile v Zvezo delovnega ljudstva Slovenije (ZDLS). Ta je v razglasu »Delovno ljudstvo! Slovenci!« opozorila na nevarnost, ki preti slovenskemu narodu; mednarodni dogodki in položaj znotraj Jugoslavije narekujejo povezanost in enotnost Slovencev - so med drugim zapisali. »Slovenci, branimo se!« je klical drugi letak in opozarjal na razmere ob severni meji, na zatr-tje hitlerjanske propagande. Konec mora biti bratenja z nacizmom - med drugim beremo.
Bližajoči se svetovni požar
Liste der sofort zu verhaftenden Personen
a)	Juden
1.)	Ignaz Sonnenschein, Zit ama, Lande sprodukten
handler,Maistrova ulic a 12
2.)	Hinko Sonnenschein,Lande^Produktenhandel,
Maistrova ulioa 11
3.)	Mario Oskar «Landesproduktenhandel, Zgornni
breg 16
b)	deutschfeindlich eingestellte Personen«
1.) Abraa I,Polizeichef .Sokolmitglied
2«) Brencie Michael»Besitzer,gew.Abgeordneter
5.) Brencie Vinko,Zahnarzt »Sokolmitglied,
4.)	Brummen I, Arzt, Sokolmitglied, 5t) Sermeve Ivan, Dr. RA. Sokolmitglied, 6») Gorupp I,pen8.Schulinspektor»
7.)	Kanzler I,Richter»Sokolmitglied,
8.)	Komaj^, Volksschullehrer,
9.)	Kovacic Max * Dr.Gymn.Dir.Sokol 10.) Kotsehe1 Mirko»Privatier,KP 11») Krambeger Rudolf,Dr.Richter,Skol
12.)	Lenart, Franz, Großkauf mann Sokol,
13.)	Lipic L0vro,Richter,Sokolmitglied,
14.)	Majcen I, Lehrer,Sokol,
15.)	Mrgole Dr.Arat
16«) Muhar Vladimir,Dr.Richter,Sokol
17.)	Nagelschmied I. Bahnbeamter,Sokcl
18.)	Ogorelz,Leiter der E.Genossenschaft KP
19.)	Pecek,Volk3schullehrer
2Q*) Pertekel Ivan, Gerichtsbeamter, Sokolmitglie 21») Polic Bogomir,Leutnant, Chauvinist,
22.)	Praprotnik I, Lehrer,Sokolmitglied,
23.)	Potrc Jankar, Arz t,Dr.KP
24.)	Remec Alois,Dr.Bürgermeister v.Pettau
25.)	Šalamun Prana,Dr.RA* Vorsitzender d.Sokol
26.)	Subula Janko,RA,KP Führer
27») Sencar Mathä,Dr.RA..»Sokolmitglied 28.) Sencar Milko, Großitauf mann, Sokolmitglie d 29*) Sencar Stanko,RA.Anwärter,Sokolmitglied 30*) Slug&r Jurei,Dr.R^.Sokolmitglied 31«) Snoj, Kauf mann,
32») Urb ant sc hi t soh Josef .Chefingenieur der
Bahne rhaltung, Sokol 33«) Vicic,Dr.Bezirkshauptmann
34.)	Vidmar Milan,Bankbeamter,Sokol,
35.)	Visenjak Dr.RA.Tschechenfreund
36.)	Z^upantccic Milan,Dr.Beamter,Sokol
je samo pospešil zbiranje slovenskih demokratičnih sil v ljudski fronti, v skupnem boju proti vojni, za enakopravnost Slovencev in svobodo. Delovanje ZDLS ni ostalo prikrito oblastem, ki so njeno delovanje označile za komunistično. Oblasti so ostro reagirale na razglas »Kaj hočemo«, ki se zavzema za svobodo, za nacionalno, politično in kulturno osamosvojitev slovenskega naroda. Sledila je prepoved razpečevanja letaka, ki sta ga novembra 1939 podpisala za ptujski okraj dr. Jože Potrč in Jože Lacko. Na Slovenskem so oblasti pričele preganjati podpisnike ter razširjevalce proglasa. Pred ptujskim Okrajnim sodiščem se je pričelo politično kazensko postopanje.
Navedimo nekaj primerov nastopov slovenske demokratične javnosti na Ptujskem v času nevarnega nemškega nacizma.
Številni letaki ilegalne tehnike KP so konkretno razkri-
nistično propagando'.
Narodnoobrambno ma-nifestativno slovesnost, eno ključnih v severovzhodni Sloveniji na pragu druge svetovne vojne, gotovo predstavlja otvoritev Doma Matije Gub-ca 30. julija 1939 pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dom so 'iz narodnega ozira' gradili ob podpori drugih DKFID; ptujsko zastopstvo je na slovesnosti predstavljal Jože Lacko.
Avgusta 1939 so zavedni ptujski mladinci izdali letak »Ptujskim Nemcem in nem-čurjem!«, s katerim opozarjajo, da v primeru nemškega napada tega ne bo dočakal noben Nemec in nemškutar.
Mladina, ki je bila sicer v ospredju narodnoobramb-nih dogajanj na Ptuju, je izvedla vrsto aktivnosti. Vanje so se vključevali tudi akademiki. Socialno in narodnoo-brambno poslanstvo je npr. na študentskem taboru pri Sv. Duhu v Halozah (Rodni Vrh) v juliju in avgustu 1939 opravljalo 14 študentk Doma visokošolk. V tem zaostalem viničarskem okolju so ptujski Nemci sejali nacistično propagando.
Na ptujski gimnaziji, pomembnem povezovalnem členu mladih, se je ob začetku druge svetovne vojne pričelo šolsko leto 1939/40 v morečem vzdušju. Izzivalnost
domačega nemštva je vzbudila med slovenskim dijaštvom protifašistični odpor. Pod vplivom dijakov-levičarjev je prišlo na šoli do združitev legalnih organizacij v Med-društveni odbor. Ta je postal povezovalec z ostalo mladino v mestu pri načrtovanju mladinskih akcij. Gimnazijci so npr. solidarno pričeli zbirati pomoč za haloške otroke. 12. decembra 1939 je Počitniška zveza na gimnaziji priredila v Mladiki Večer slovenske besede.
Do spontanih narodno-obrambnih protestov pred gledališčem, ko so se začule domoljube in narodne pesmi in je policija zahtevala, da se protestniki razidejo, se je to dogajalo 6. junija 1939 po 'neprijavljenem večeru CMD' ljubljanskih akademikov. Na pragu svetovne morije se je znova dokazoval oportuni-zem jugoslovanskih oblasti.
Slovenstvo na Ptujskem v primežu nacističnega nasilja
'Čiščenje' dežele, načrtovano pred sedemdesetimi leti, je spremljalo brutalno nasilje okupatorja. Nasprotnike hitlerizma je bilo potrebno odstraniti. Leta 1941 se je v ptujskih zaporih od vseh pri-
(ZAP, Okupacijska uprava 1941-1945, šk. št. 1, ovoj 1-3 Prevzem oblasti)
Nemci so najprej ukrepali proti trem Židom ter 36 slovenskim intelektualcem in odbornikom slovenskih društev
vali dejanje ptujskih Nemcev in pozivali Slovence k bojkotu, tako npr. ob okupaciji Češkoslovaške marca 1939. Pozivi na bojkot Nemcev so sledili v aprilu mesecu ob Hitlerjevi 50-letnici. Na predvečer praznika 19. aprila, ko so Nemci s kresovi in raketami izražali svoja nacistična čustva, je prišlo do vznemirjenosti Slovenstva; narodno-obrambna združenja so skušala s patruljami preprečiti nemške proslave.
Oblasti so se do nemških dejanj vedle oportunistično. Na podeželju je Zveza društev kmečkih fantov in deklet (DKFID) pozivala člane na narodnoobrambne aktivnosti: zbirali naj bi se prispevki za češkoslovaške begunce; 4. julija 1939 naj bi prižgali kresove »kot viden opomin sovražniku našega naroda«. Ptujski Nemci so se tedaj obrnili na 'cenjeno oblastvo v Ptuju' in izrazili svojo zaskrbljenost nad kršilci reda v državi, ki samo sejejo 'komu-
S L 0 V i S 0 I I FYANAJSTA Jä THAI OKJSmO VSE STASKKAÜSIÜ; i&2£.rfTIJ3 Ii. POSTAVU.O BAAT OB B=UTU JffiZ
pídti m fin invaziji,
SLOVíriJA J JI I I Möiiü CSTATI
'¿OVIUÍAI KSiäLI LOKALI SO GNE3X> HITLESJiiKSKE tJtCPAGAlfDS.
3 0 J K 0 T I Ä A J > , 0 J 1 HI S L 0 V 5 t 0 I H DAJ i C SE!
}0<
(Zgodovinski oddelek PMP)
Na nemška izzivanja ob Hitlerjevi 50-letnici so aprila 1939 raztreseni letaki ilegalne tehnike KP pozivali Slovence k enotnost
vedenih znašlo 206 (26,7 %) političnih jetnikov.
Največje deportacije v bivšem ptujskem okraju so bile 13. julija 1941 (odgnanih 227 ljudi) ter 23. julija, ko je 137 ljudi moralo zapustiti svoje domove. Sodeč po seznamu izseljenih oseb je bilo med njimi največ izobražencev, med njimi 68 učiteljev, 3 profesorji, 6 sodnikov, 8 odvetnikov, 3 zdravniki. Izgnali so 59 uradnikov, 14 duhovnikov, 11 študentov, 72 obrtnikov 39 delavcev, 37 kmetov idr. (orožniki, kmetijski delavci, gospodinjske pomočnice).
Podatki niso povsem točni, ker je bilo nemškemu prese-litvenemu štabu odmerjeno zelo malo časa (v drugi polovici leta 1940), da bi čim prej opravil naročeno delo z najvišjega mesta. V Seznamu izseljenih oseb iz Spodnje Štajerske tudi manjkajo imena mnogih izseljencev, vendar ta daje zanimivo sliko. Po seznamu je bilo iz predvojnega ptujskega okraja 1164 izseljencev, od teh 607 moških in 557 žensk. Najmanj je bilo izseljencev med dvajsetim in tridesetim letom, ker so se nekateri od njih predčasno umaknili pregonu ali pa so bili v nemškem ujetništvu. Primerjalno smemo oceniti, da je okupator s tega območja izgnal okoli 1300 ljudi.
V nemška koncentracijska taborišča je bilo s Ptujskega interniranih 121 ljudi. S ptujskega območja je padlo 153 talcev. Tako naj bi okupator vnesel preplah med ljudmi, vendar uporništva Slovencev ni uspel zlomiti.
Ohranjanje slovenstva - še ne tako dolgo - je veljalo za vrednoto. Morda se iz tega koščka zgodovine lahko v našem času tudi kaj naučimo.
Op. Sestavek sloni na virih Zgodovinskega arhiva Ptuj, Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj, Muzeja narodne osvoboditve Maribor in ustrezni literaturi.
(Zgodovinski oddelek PMP)
Odprtje Doma Matije Gubca 30. julija 1939 pri Sv. Juriju ob Ščavnici je izzvenelo v narodnoobrambno manifestacijo. Med prisotnimi so bili člani Društev kmečkih fantov in deklet iz ptujskega okraja, ki jih je vodil Jože Lacko
Nagradno turistično vprašanje .
Festival sodobnih vizualnih umetnosti
Danes se na Ptuju pričenja festival Art Ptuj 2009, mednarodni festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays in glasbeni festival Arsana, ki je povezal kulturno umetniško društvo Art Stays in Društvo za glasbeno umetnost Arsana.
Pripravila sta vrhunsko ponudbo glasbe, likovne umetnosti, plesa, ku-linarike, književnosti in zabave ter še veliko drugega. Arsana bo v zadnjem julijskem tednu najstarejše slovensko mesto bogatila s prvim glasbenim festivalom in mednarodno poletno akade-
mijo, društvo Art Stays pa je pripravilo sedmi mednarodni festival sodobne vizualne umetnosti in šesto mednarodno likovno kolonijo Art Stays. Včeraj pa se je na Ptuju pričel že 13. mednarodni balonarski praznik, ki bo trajal do nedelje, jutri pa organizatorji vabijo na
Foto: Črtomir Goznik
Turistično društvo Ptuj bo predloge za priznanja v letošnji akciji ocenjevanja okolja prejemalo do 10. septembra.
Piše: Uroš Žajdela • V Mavretaniji (17.)
Po Zahodni Sahari
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Šele ob tretji uri zjutraj zagledamo obrise luči, ki potrjujejo tezo o bližini Dakhle. Nasmeh se je vrnil na obraz. Ustavimo se pri vstopni vojaški postojanki, kjer pa ne dovolijo vstopa v mesto vozilom z mavretansko registracijo. Ostane nama dolga noč v kombiju ali hoja do 8 kilometrov oddaljenega mesta. Mukoma se odločiva za slednje. Poslovimo se od voznika in sopotnikov. Močni stiski rok in topli objemi, le Imam še vedno tava v svojih religioznih sanjah. Preostali sopotniki so namreč izbrali prenočevanje v kombiju. Z vso popotniško opremo se odpraviva na dolg pohod. V tistem trenutku se zavem bolečin in trpljenja komunističnih borcev na znamenitem kitajskem pohodu. Ceste sprva ne premorejo osvetljave, vendar bolj kot se bližava, več mestnega razkošja naju privablja. Čez nekaj kilometrov povsem osvetljeni pločniki iz marmorja, skorajda ne zaslediva smeti, mogočne stanovanjske hiše pa spominjajo na prizore v filmih o razkošnih vilah v Kaliforniji. Hodila sva dobri dve uri preden sva prispela do mestne tržnice. Precej izmučena, lačna in nenaspana. Prenočišča so ob tej uri zaprta. Povprašava domačina, ki se ravno sprehaja po ulici. Z velikim zanosom naju odpelje do hotela. Skromen hotel sredi mesta, lastnik nekoliko zmeden, cena pa fantastična. Le sedem dolarjev za sobo. Sicer naju pričakajo umazane rjuhe, nekaj žuželk se bohoti ob najinem plačilu njihove namestitve,
balonarsko noč.
V	MO Ptuj so naročili izdelavo elaborata za turistično in prometno signalizacijo, s katerim naj bi pokrili vse lokacije ob državnih cestah na območju MO Ptuj in tudi same mestne lokacije. Iz delovne verzije elaborata izhaja, da naj bi pozdravne in obvestilne table postavili na okrog 90 pomembnih lokacijah. Ker želijo s tem elaboratom pokriti najširše interese, bodo za njegovo pripravo ustanovili delovno skupino, ki jo bo vodil oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj.
V	okviru vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna poteka v MO Ptuj že tradicionalno ocenjevanje urejenosti okolja. Turistično društvo Ptuj je k sodelovanju povabilo vse četrtne skupnosti, ki bodo izvedle ocenjevanje na svojih območjih, zatem pa do 10. septembra podatke na posebnih ocenjevalnih listih posredovale Turističnemu društvu Ptuj. Vsem, ki se bodo pri urejanju okolja v letošnjem letu še posebej potrudili, bo TD Ptuj podelilo priznanja na priložnostni slovesnosti, 26. septembra, v okviru prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu
turizma.
Junija lani se je v Sloveniji začel projekt Razvoj turistične ponudbe za ljudi s posebnimi potrebami, ki bo trajal do decembra 2009 in s katerim želijo povečati dostopnost slovenske turistične ponudbe (nastanitvene kapacitete, kulturni objekti, gostinski objekti, rekreacijski objekti) osebam s posebnimi potrebami. Pri tem je lahko v veliko pomoč tudi certifikat Invalidom prijazno, s katerim želijo zagotoviti prenos
verodostojnih informacij med turističnimi ponudniki in uporabniki storitev o dostopnosti posamezne storitve. Projekt Razvoj turistične ponudbe za ljudi s posebnimi potrebami je kot inovati-ven in uspešen prepoznala tudi Fundacija Erste, ki ga je med 1300 prijavljenimi nagradila s posebno nagrado žirije. Projekt se financira s strani Sklada za nevladne organizacije, finančnega mehanizma EGP in norveškega finančnega mehanizma ter Službe vlade RS za evropske zadeve.
Letošnje srednjeveške grajske igre na ptujskem gradu bodo sedme po vrsti. Nagrado bo prejela Gabrijela Pre-mužič, Breg 32, 2322 Majšperk. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja rancarija. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, do 30. julija.
sicer pa mnogo bolje kot zadnji del kombija. Pa še toplo vodo imamo.
Dakha
Jutro je kar prehitro prišlo in čakal naju je obisk mesteca Dakhla. Vsak korak v tem mondenem obmorskem mestecu te navduši v njegovi dovršenosti urbane arhitekture. Le redka mesta na svetu se lahko pohvalijo z pločniki in trgi iz čistega marmorja, ki se ob pogledu na modrino morja igra z raznobarvnimi odtenki odbijajočih se sončnih žarkov. Ljudje fantastično prijazni. Skorajda ne moreš zaslediti revnih predelov mesta. Klatežev, lačnih otrok ali prosečih starcev ni moč opaziti. Ljudje so nasmejani, pa čeprav živijo daleč od drugih civilizacijskih središč. Odpraviva se na obilen zajtrk z tradicionalno maroško kavo. Pogled na račun je neprecenljiv, le 2 dolarja. Sok iz sveže stisnjenih pomaranč ohranja vrednost 30 ameriških centov. Ljudje urejeni in vljudni. Mošeje in katoliške cerkve skrbno urejene, tudi parki pred njimi. Celotno mesto je prekrito z brezžično internetno povezavo, sicer poskusno, pa vendar. Le dostop do morja je v mestu nekoliko otežen. Preseneti in zmede naju velika prisotnost policistov in vojakov, ki zelo sumljivo gledajo najino početje ob fotografiranju. Zavit v tančico skrivnosti do naju stopi gospod z rahlo temnejšo poltjo. Precej zbegano nama predlaga, da omejiva najino fotografsko početje: »Mestni veljaki niso
Foto: Uroš Zajdela
Vojaki in policisti na vsakem koraku in le stežka se izogneš nadzoru...
najbolj navdušeni nad pretiranim fotografiranjem posameznih delov mesta," pripoveduje. Odpravimo se na čaj v bližnjo kavarno, ki je že po prvem vtisu izstopala od preostalega urbanega načrta. Precej zanemarjena kavarna. Na steni zasledim majhno zastavico Zahodne Sahare in sliko z predvidenimi državnimi mejami lastne suverene države. Precej pogovorno odprt gospod, ki, sodeč po oblačilih, odraža drugorazredne državljane Dakhle, pripoveduje o preteklosti in sedanjosti mesta. Dejansko je mesto Dakhla ogromno vojaško oporišče maroške vojske, ki privablja vojake in višje rangirane pripadnike vojske v ta del sveta s pomočjo pravljično urejenega mesta in bajnimi plačilnimi vsotami. Zaradi možnosti gverilskega delovanja zavednih Saharcev je v mestu in bližnji okolici močno razvejana veriga obveščevalne dejavnosti. "Želimo si samo svoje države in razpustitev koncentracijskega taborišča za naše državljane v Polisari-ji", pripoveduje in nadaljuje: "Vendar je ves svet pozabil na nas." Spijemo metin čaj. Poslovimo se v upanju na boljše življenje lokalnega prebivalstva. Z nekoliko mešanimi občutki se odpraviva raziskovati mesto, vendar z večjo pozornostjo glede na slišano. Z odprtimi očmi opaziš številne vojaške postojanke, mogočne vojaške zemeljske satelite ter številne policiste. Ob izstopu iz čajanke zavedno opazujeva okolico in ne dolgo zatem ugotoviva, da se določene osebe venomer pojavljajo v najini okolici. Občutek nadzorovanja je strahoten. Podava se v središča mesteca in venomer srečujeva iste ljudi. Verjetno pod vplivom besed sogovornika in številnih vohunskih filmov začutiva prisotnost nadzora. Kot resničnostni šov. Vendar nihče ne pristopi do naju. Prepustiva se vohunskim občutkom. Prijetno in hkrati zastrašujoče.
Sicer pa je Dakhla v svoji ugodnosti in lepoti fantastična destinacija, kjer spoznaš življenje vojaških starešin in prišlekov. Ne more se ravno pohvaliti z pompoznimi kulturno-zgodovinski-mi presežki, lahko pa s svojo preprostostjo in drugačnostjo omreži popotnika. Predvsem v večernih urah, ko se maroška imigrantska populacija predaja barantanju na tržnici ter tradicionalni glasbi, in ko iz ulic zadiši po kulinarični specialiteti "chawarma" in številnih raznolikih vonjavah nepregledne množice začimb. Eden izmed večjih užitkov na mojih dosedanjih
odisejadah je bilo pitje čaja na najbolj prometni ulici v Dakhli, pa ne toliko zaradi cene (le 30 US cent) in kvalitete napitka, temveč zaradi spremljanja dogajanja in vedenja ljudi. Verski in vojaški determinizem nedvomno vpliva na vsakdanje življenje ljudi, hkrati pa jim zagotavlja povsem dostojno življenje. Nekoliko so v tej zgodbi o uspehu zanemarjeni le "domorodni" prebivalci, ki zaradi nevarnosti pred gverilskimi napadi praviloma ne smejo obiskati mestnega središča v poznih večernih
urah. Nekako dobi človek občutek, da se Maroko v svoji politiki nasilnega ko-lonializma želi predstaviti v najboljši luči prišlekom in domačinom. Češ, v kolikor nas boste sprejeli za legitimno oblast, bo vaše življenje posuto z žametom in marmorjem.
Čas naju je že kar preveč preganjal in naslednje jutro sva se odpravila na 24 urno vožnjo do končnega cilja na tej epski poti, v Marakesh, kjer naju je čakalo letalo v smeri Evrope.
Nadaljevanje prihodnjič
-------



Foto: Uroš Žajdela
Ob poti v smeri severnega dela Zahodne Sahare se bohoti prekrasna narava, ki igrivo spaja dve skrajnosti, puščobno Saharo in bogati Atlantski ocean.
Kuharski nasveti
Borovnice
Sadeži samoniklih sadnih grmičkov ponuja veliko trpkih, grenkih in podobnih presenečenj v okusu. Vendar bogata hranilna vrednost, ki jo imajo borovnice v primerjavi z gojenimi vrstami, odtehta tudi to. Časi, ko smo se odpravili na daljše sprehode in si kar mimogrede prislužili nekaj čudovitih okusnih užitkov in si priskrbeli koristne hranilne snovi, ki jih v našem telesu zardi enolične hrane morda že manjka, so poniknili. Če jih v sveži obliki dobimo še tudi te dni, pa je morda vseeno priložnost, da jih zaužijemo.
Najboljše so sveže borovnice, saj jih ni potrebno veliko, dovolj je že toliko, koliko jih potrebujemo za osvežilen zajtrk ali malico, nekaj za malico kar med obiranjem, za več zdrave hrane, pa kasneje za koristne obroke doma. Prej-koslej nas obide tudi ustvarjalna skušnjava, da bi borovnice pripravili tudi kako drugače oziroma v različnih jedeh in slaščicah.
Borovnice pogosto uživamo tudi kot dobro protistre-sno hrano in tudi njihovo nabiranje ima podoben pomen. Pri nakupu borovnic na
tržnici ali v trgovini pazimo, da kupujemo vedno čvrste in enakomerno obarvane jagode borovnic. Glede na hranilno vrednost so borovnice cenjeno sadje. Vsebujejo pomembne naravne kisline, sladkorje, nekaj malega beljakovin, veliko mineralnih snovi (med katerimi izstopa železo) ter vitamine skupine B-kompleksa, vitamin C, naravna barvila in vlaknine, ki skupaj z ostalimi hranilnimi snovmi urejajo in izboljšujejo prebavo.
Bližnji sorodnici borovnic sta drobnolistna in barska ko-pišnica. Kopišnico najdemo le na šotnih barjih in zori konec poletja tako kot drobno-listna borovnica. Sorodnice naše borovnice so najpogostejše v Severni Ameriki, od koder izvira tudi pri nas gojena visokogrmna borovnica. Tam samoniklo uspeva okrog dvajset vrst borovnic, ki jih znajo tamkajšnji prebivalci pripraviti na najrazličnejše načine, med drugim jih za zimo pomešajo z živalsko mastjo in mesom.
Borovnice s svojim tipičnim ne preveč sladkim okusom uporabljamo za pripravo slaščic; tako lahko pripravimo številne borovničeve narast-ke, zavitek, palačinke, torte, kreme, sladoled in sladke omake. Danes borovnice vse pogosteje uporabljamo kot začimbo sadnih solat, omak, ki jih ponudimo zraven temnih vrst mesa, pretlačene ali zmečkane prelivamo čez strnjene sladice, zmečkane lahko pomešamo tudi z vodo, jih zamrznemo in uporablja-
Tačke in repki
Prepucij je koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda: Izcedek iz prepucija je lahko zelo moteča zadeva in to tako za psa kot za lastnika. Kapljice neprijetnega videza iz kužkovega spolovila so lahko zelo neprijetne, še zlasti, če živi kuža v hiši.
Zdrav kužek naj ne bi imel nobenega izcedka iz spolovila. Na konici spolovila se lahko nabere manjša količina tako imenovane smegme, rumeno bele snovi, katero pa si kužek najpogosteje z lizanjem sam očisti. O izcedku govorimo, ko se na koncu
Foto: Martin Ozmec
mo borovničeve kocke ledu za osvežilne brezalkoholne pijače. Zmečkane borovnice lahko uporabimo tudi za obarvanje slanih in sladkih omak, s svojim ne preveč sladkim okusom pa dobrodošlo zaokrožijo omakam tudi okus.
Borovnice pogosto mešamo tudi z drugimi vrstami sadja: pri sladkih jedeh uporabimo sadje, ki nima tipičnega okusa in rado med predelavo oksidira, tako jih pogosto mešamo s pretlačenimi bananami, jabolki in belim nearoma-tičnim grozdjem. Pri slanih jedeh borovnice pogosto kombiniramo s slivami, jabolki in ribezom. Od ostalega sadja pa tako pri slanih kot sladkih jedeh uporabimo še mandlje in lešnike. Od sladkih začimb in dodatkov uporabljamo pri pripravi borovnic le sladkor in limonin sok, slane jedi pa pogosto začinimo še z mletimi klinčki.
Iz borovnic pa si zraven omenjenih jedi lahko pripravimo borovničevo kremo z bananami. 3 do 4 banane olupimo, jih narežemo, rahlo pokapljamo z limoninim sokom in s palčnim mešalni-kom dobro sesekljamo. Dodamo 2 decilitra tolčene sladke smetane in rahlo premešamo.
Posebej v posodi prav tako sesekljamo enako količini borovnic, ki jih po želji sladkamo s sladkorjem ali dodamo malo medu in prav tako dodamo 2 decilitra tolčene sladke smetane. V steklene pecljate kozarce nalijemo najprej nekaj pretlačene kreme, ki smo jo pripravili iz banan in drugi del kreme iz borovnic. Kremo dobro ohladimo in pred serviranjem okrasimo z bananami in borovnicami.
Omenjeno kremo lahko pripravimo tudi brez dodatka smetane, v tem primeru banane in borovnice skupaj sesekljamo, jih po potrebi sladkamo s sladkorjem ali medom in pred serviranjem v kremo pomešamo še na male kocke narezane banane, nekaj jagod borovnic in po želji okrasimo s smetano. Tako pripravljeno kremo ponudimo za zajtrk. Borovnice pa lahko uporabimo tudi pri pripravi zavitkov, takrat jih pogosto pomešamo z mletimi mandlji ali lešniki ali sladkimi drobtinicami. Od testa lahko uporabimo klasično vlečeno ali listnato oziroma masleno testo.
Naše skrbne gospodinje pa pogosto pripravljajo borovničev zavitek in borovničev biskvitni narastek.
Vlado Pignar
i
Izcedek iz prepucija
Kar nekaj lastnikov kužkov zanima, zakaj ima njihov kužek občasno izcedek iz prepucija.
penisa nabira srednje gosta ali tekoča snov neprijetnega videza in vonja in pogosto kar kaplja po tleh.
Ta snov je gnoj, pogosto s primesmi urina in tudi krvi. Pazljivi postanemo, ker si kužek zelo pogosto liže spolovilo in ker opazimo po tleh kapljice, ki kapljajo med hojo iz prepucija. Pri nekastrira-nih samcih pogosto prihaja do takega obilnejšega izcedka predvsem v času padca odpornosti, zaradi gonitve, bolezni ali katere druge težave, ki prizadene imunski sistem živali. Vnetje prepucija in penisa se imenuje balano-
Foto: Emil Senear
postitis in je stanje, ki zahteva pregled pri veterinarju in zdravljenje.
Za nastanek vnetja je več vzrokov, najpogostejši so bakterijske okužbe, poškodbe glavice penisa, fimoza ali zoženost odprtine prepucija in na žalost pogosta rakava obolenja. Balanopostitis se lahko pojavi pri samcih ne glede na starost, čeprav je najpogostejših pri starejših samcih. Lastnik opazi rumen do rumeno zelen gnojen izcedek, prepucij je otečen in kuža si ga intenzivno liže. Zaradi neprestanega lizanja se pogosto pojavi tudi kri. Pes se slabo počuti, neha jesti in lahko dobi temperaturo. V takih primerih je pregled pri veterinarju nujen. Veterinar bo pregledal prepucij in penis in iskal morebitne sledove poškodb, tujkov ali celo sprememb, ki bi lahko nakazovale na malignost. Taka preiskava se zaradi prisotnosti bolečine in neprijetnega občutka izvaja v splošni anesteziji ali pod močnimi pomirjevali. Preiskava se pogosto razširi oziroma dopolni še z laboratorijskim pregledom krvi, ul-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
trazvokom sečnega mehurja, prostate, brisom prepucija in pošiljanjem materiala v laboratorij, kjer se izolira povzročitelja bolezni in določi ustrezno zdravilo, ki bo učinkovito v zdravljenju.
Zdravljenje v blažjih primerih obsega higieno prepucija in penisa, za kar obstajajo posebni pripravki za tuširanje obolelega mesta. Zelo je učinkovit tudi močnejši kamilični čaj, s katerim izpiramo pre-pucij. V hujših primerih pa je treba poseči po antibiotikih, ki jih mora kuža jemati dalj časa. Svetujemo tudi kastracijo psa. Pomembna je skrb za čim močnejši imunski sistem, kajti le močan imunski sistem lahko uspešno kljubuje najrazličnejšim povzročiteljem bolezni. Lastnikom psov s prepucialnim izcedkom, ki traja dalj časa in se stopnjuje s kapljicami gnoja, ki kapljajo psu iz prepucija, svetujem obisk veterinarja, ki bo dia-gnosticiral vzrok težavi in jo tudi pozdravil. Emil Senčar dr.vet.med.
V vrtu
V poletnem vrtu
Mesec mali strpan se bliža h kraju, poletna vročina se stopnjuje, svetli dan pa krči, saj ga je že za debelo uro manj. V vrtu je v tem času nadvse prijetno in pestro, dora-ščajo mnoge vrste zelenjadnic, zori sadje ter cveti poletno cvetje. Obdobje okrog jakobovega in aninega, ki godujeta 25. in 26. julija, je zaznamovano kot višek poletja, ko je še čas, da izpraznjene gredice posejemo s strniščnimi posevki za porabo v bližnji jeseni in zimsko hrambo. Po vremenu na dan godovnjakov Jakoba in Ane je mogoče sklepati kakšna bosta jesen in zima.
V SADNEM VRTU nadaljujemo z izrezovanjem odvečnih vejic ter mladik, nerodnih bohotivk, pregostih ter v notranjost drevesne krošnje rastočih bolnih ter poškodovanih vej. Čeprav se tvorba rodnih brstov za rod v naslednjem letu že začenja, je še čas da drevesno krošnjo osvetlimo, upognemo katero izmed mladik, da ji upočasnimo rast in pospešimo tvorbo cvetnega nastavka ter odstranimo veje in mladike katerih listi so toliko poškodovani, da več ne asimilirajo. Tudi v tem času, ko se v sadni vrt odpravljamo k obiranju slastnih sadnih sadežev, je poleg košarice potrebno imeti drevesne škarje in vezivo, da v drevesu kaj mimogrede še postorimo za njegovo nego in vzgojo.
Kljub temu, da konec meseca julija ter v avgustu že poje-njujejo okužbe sadnega drevja po sadnih boleznih, pepela-ste plesni, poletnim stadijem sadnega škrlupa ter drugih, smo izredno pozorni na njihov možen pojav na mlajših drevesih, ki še niso zaključila rasti ter drevesih v dozorevanju. Pojave, takoj ko jih opazimo, preprečujemo in odpravljamo posamično, pri uporabi kemičnih pripravkov pa smo še posebej pozorni na njihovo stopnjo strupenosti ter dobo delovanja oziroma karence.
Za sadne vrste, ki so prešle v poletno muževno stanje, pa smo se jih namenili požlahtniti oziroma precepiti, je primeren čas, da jih precepimo na način očeslanja okulacije.
Vejam, zelo obloženim s sadeži, ki postajajo z debele-njem plodov vse težje in da se pod težo plodov v vetru ter viharjih, ki so v tem letnem času tako pogosti, ne bi polomile, namestimo opore.
V	OKRASNEM VRTU opravimo striženje žive meje, preden so letošnji poganjki pričeli leseneti. Obrezovanje v stari les zaradi preoblikovanja živice bi bilo v tem času še preuranjeno, ker bi lahko povzročilo sušico, lahko pa to storimo pri živicah, vzgojenih iz vrst listavcev šele pozimi v času zimskega mirovanja. S poletnim krajšanjem vršičkov letošnjih mladik dosežemo izravnavo osnovne oblike žive meje in tolikšno obraščanje, ki bo do pozne jeseni še ole-senelo.
Gojitelje perunik velja opomniti, da je sedaj najprimernejši čas za delitev ter razsajanje perunik. Že nekaj let star grmič perunike, dobro obraščen s korenikami, z vilasto lopato izkopljemo, da ne poškodujemo korenik, otresemo zemljo in grm razdelimo v nove sadike, ki jim predolge korenike nekoliko skrajšamo. Sadike ob sajenju dobro stisnemo z zemljo ter zalivamo tako dolgo, da pokažejo znake, da so se korenine prijele. Odcvetelim trajnicam ne pustimo, da bi semenile, ker jih to slabi pri nabiranju moči za naslednje cvetenje. V ta namen jih nekaj centimetrov nad tlemi porežemo, ko so se jim pričele sušiti konice listov, da si bo rastlina do jeseni v svoji koreninski rozeti še nabrala dovolj moči za prezimitev.
V	ZELENJAVNEM VRTU na vrhuncu poletja, ko z vrtnih gredic pobiramo vse več sveže in dozorele zelenjave, nastaja prostor za nove posevke. V letošnjem deževnem in hladnem vremenu so nekaj vrtnin glivične bolezni tako poškodovale, da jih je potrebno z gredic odstraniti, da ne bodo okuževale zdravih, nanje pa posejati strniščne posevke ter posaditi z vrtninami, ki bodo do jeseni in zimo ob dobri negi in obdelavi dorastle v dober pridelek.
Miran Glušič ing.agr.
Biokoledar: 24. julija - 30. julija
24 -petek *	25-sobota ¿k *	26-nedelja s*	27-ponedeljek
28-torek	29- sreda	30 -četrtek	
Astrolog Tadej svetuje
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
Slovenija - jeseni ponovno višja inflacija? (2)
Podobno kot v preteklih letih tudi v letošnji prvi polovici leta izstopa podražitev počitnic v paketu, ki so se letos podražile za skoraj 15 odstotkov (14,8 %). Zraven počitniških paketov izstopajo tudi podražitve v skupinah alkoholne pijače in tobak ter prevoz, kjer je letos s strani vlade prišlo do več zaporednih zvišanj trošarin. Tako so se žgane pijače podražile za 10 %, pivo za 8,8 %, tobačni izdelki za 7,7 % ter pogonska goriva, ki so se letos podražila že skoraj za četrtino (24,3 %). K letošnji kumulativni inflaciji so podražitve goriv in drugih ener-gentov prispevale 1,2 odstotne točke, podražitve izdelkov v skupini rekreacija in kultura, pri čemer gre pretežno za podražitve počitnic v paketu, so k inflaciji prispevale 0,6 odstotne točke, dodatne 0,4 odstotne točke še podražitve alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov ter 0,1 odstotne točke še podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. Ostale podražitve in podražitve raznih drugih storitev so k kumulativni rasti prispevale še dodatne 0,4 odstotne točke. Na drugi strani pa so skupno rast v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 0,3 odstotne točke znižale pocenitve osebnih avtomobilov ter dodatne 0,1 odstotne točke še izdelki v skupini obleka in obutev.
Pričakovani jesenski dvig cen
Po napovedih vladnih ekonomistov je umirjanje inflacije pričakovano in naj bi se nadaljevalo tudi še v poletnih mesecih, ponovno pa bi lahko inflacija dobila zagon ob koncu letošnjega poletja. Po mnenju Urada za makroekonomske analize in razvoj na inflacijo še vedno močno vpliva razlika med gibanjem cen nafte in hrane v lanskem in letošnjem letu. Dodajajo, da sta obe skupini izdelkov k inflaciji v prvi polovici lanskega leta prispevali precej več kot v istem obdobju letos, prav tako pa slabi gospodarski rezultati zmanjšujejo pritiske na dvig cen drugih proizvodov in storitev. Na uradu že ob koncu poletja pričakujejo, da bo inflacija pričela naraščati, saj ni predviden padec cene nafte, kar se je zgodilo v drugi polovici lanskega leta.
Znižanje inflacije tudi v evro območju in EU
V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je občutneje znižala tudi letna stopnja inflacije v državah evro območja ter v celotni Evropski uniji. Še v juniju lanskega leta je inflacija v evro območju, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, dosegla 4 % (v celotni EU 4,3 %), nakar pa se je rast cen življenjskih potrebščin umirila in se lani jeseni postopno približala trem odstotkom. Občutneje je letna stopnja inflacije padla v novembru lanskega leta, ko je v evro območju padla na 2,1 %, v celotni EU pa na 2,8 %. Padanje inflacije se je nadaljevalo tudi v letošnjem letu vse do maja, ko je inflacija evro območja dosegla 0,0 %, znotraj EU pa je evropski statistični urad zabeležil 0,7 % rast cen. Med državami članicami evro območja je v maju najvišjo stopnjo rasti cen na letni ravni zabeležila Malta (3,4 %), sledita Finska in Nizozemska (1,5 %) ter Slovaška, ki je zabeležila 1,1 % rast cen. Znotraj EMU je Nemčija zabeležila ničelno stopnjo rasti, medtem ko je kar nekaj držav zabeležilo deflacijo. Najvišjo stopnjo deflacije je imela Irska (-1,7 %), sledijo pa ji Portugalska (-1,2 %), Španija in Luksemburg (-0,9 %) ter Francija (0,3 %). Znotraj EU so najvišjo letno inflacijo zabeležile Romunija (5,9 %), La-tvija (4,9 %), Litva (4,4 %) ter Poljska, ki je maja zabeležila 4,2 % rast cen.
Mitja Petek
Šifra: Angelski zvon
Vprašanje: Sprašujem vas za zaposlitev v smeri moje sedanje prekvalifikacije v zdravstveni smeri. Kdaj se mi bo moja največja želja izpolnila ter kdaj se bom na poklicnem področju do konca ustalila?
Odgovor: Angelski zvonovi donijo prelepo pesem o življenju, o tej prečudoviti igri usode, ki je bila podarjena slehernemu človeku. Mnogokrat smo simbolizirani tudi z gugalnico, ki niha. Angeli so nebesni sli, ki vam pomagajo in se morate nanje obračati. Seveda je njihova pomoč včasih drugačna kot si želite ali pričakujete. Toda oni že vedo, kaj je dobro za vas. Pogled v karto trenutka vprašanja mi je povedal zanimivo zgodbo, katero ste opisali tudi sami. Resnica je ta, da se človeku naredi vse slabo in dobro. Toda tovor preteklosti je dobro odložiti, slabo pozabiti in lepo nositi v svojem srcu. Globoko v sebi veste, da ste po naravi močni in intenzivni, tega se niste morali naučiti, ampak ste prinesli s seboj. Včasih bi se temu reklo, da so vam rojenice položile v zibelko. Verjamem, da ste prebrali mnogo literature o duhovnosti in da imate kaj nekaj znanja. Ugodno je, da se zavedate, da življenje prinaša tiste naloge in obveznosti, skozi katere duhovno raste in se razvije. Pomembno je uskladiti materialni in duhovni svet, kajti tega ne smete obravnavati ločeno, ampak počasi združiti v logično celoto. Iz astrološke karte razberem, da se še niste odločiti, kaj si želite. Na službeni poti ste premalo odločni in niste dovolj prepričani vase. Pravzaprav je nakazano, da se boste morali nekoliko bolj po-
Tukaj - na zemlji živimo v fizičnem telesu, vendar mi nismo fizično telo. Kako nas kličejo ljudje? Po imenih, ko nas kdo pokliče, se oglasimo -ja, to sem jaz!.Pa sem res jaz to ime, ki me označuje? Sem jaz ime, ali sem oseba, ki jo kličejo s tem imenom? Kaj, če bi mi ob rojstvu dali drugačno ime, bi še vedno bila jaz? Naše telo se z leti spreminja; spreminja se vsak trenutek, vendar tega ne opazimo, pa vendar se mnogokrat istovetimo s telesom, imenom, kot da smo to mi.Vsak dan premišljujemo o mnogih stvareh.in mislimo, da smo mi naše misli.. Kaj pa tedaj, ko spimo - kaj deluje v nas - tedaj naše misli mirujejo, pa vendar naše telesne funkcije delujejo neomajno naprej. Kaj je vse to, kar nas dela žive? Kdo smo, če ne vse to? Smo mar skupek vsega, ali še več, ali smo nekaj nad vsem tem?
Smo višje razvita inteligentna bitja zaradi razuma, ali je v nas še kaj več? Ja naša zavest tista, ki nas določa, ali je naša duša tista, ki nam narekuje, kako naj živimo? Kaj pa naša
truditi in razmišljati pozitivno. Kajti bistvo problema se skriva v tem, da razmišljate preveč o tem, kaj vam je namenjeno in kar ne. Pred seboj imate obdobje v katerem se lesketa dejstvo, da ste sami tisti, ki imate v rokah škarje in platno. Modro ste se odločili, ko ste naredili prekvalifikacijo in v tem poklicu boste tudi uživali. Sprva morda ne bo enostavno in kasneje se bodo stvari uredil, tako kot si želite. Pravilno je, da ste odprti za nova izobraževanja in že ta jesen vam je odprta v službenem pogledu. Glede prenove oz. nadgradnja hiše (mansarda): aktualna bo v letu 2010 in tedaj se boste vsega veselili. Prihaja obdobje določenih novosti in novih pogledov. Pravilno je, da zaupate tako vase kot tudi v ljubezen in posledično v moža - tako se vam odpira cela paleta priložnosti za uspeh. Od časa do časa je dobro, da naredite korak naprej in dopustite aktivno vlogo vašemu možu pri vzgoji otrok. Že stara modrost pravi, da več glav veliko ve in tako se morata pri vzgoji dopolnjevati. Pravi trikotnik tvori žena, mož in otroci in ti sestavljajo tudi neko vez, ki je pečat. Včasih si morata z možem vzeti čas zase in se poveseliti, kajti življenje je mnogo prekratko samo za delo. Ljubezen je tista nevidna nit, ki združuje in veselite se vsega, ki prihaja. Bodite pogumni še naprej in sledite svoji
vest? Kolikokrat delamo po svoji vesti? Kolikokrat se nam oglasi - to bi pa lahko naredil drugače.. Eh, pa saj bo tako tudi šlo, nam govori tisti naš mali ego, ki želi, da je vse po njegovo. Kasneje lahko vidimo, da nismo dosegli morda takšnih rezultatov, kot smo jih želeli..Kdo je kriv? Sosedi, partnerji, ali starši se velikokrat sprašujemo. V zadnjih letih sem opazila pri sebi, da sem JAZ povzročiteljica vsega dobrega in vsega slabega, ki se mi dogaja..
Kaj se mi dogaja danes? To, o čemer sem razmišljala včeraj, ali pred dnevi, to, čemur sem posvečala pozornost, je obrodilo sadove.Potem se pa čudimo, zakaj nastopijo krize, ker smo vlagali slabo energijo v vse, kar smo počeli. Delali smo z jezo, žalostjo ali s stra-hom.Večkrat sem že pisala, da je strah povzročitelj vsega slabega, tako kot na nekaj lahko vplivamo z lepo besedo, dobro voljo, pozitivno usmerjenostjo, lahko s svojih strahom povzročimo negativni rezultat. Sami se odločamo, kako
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
intuiciji, kajti tako se ne boste nikoli zmotili. Srečno!
Šifra: Meri
Vprašanje: Ali bom imela otroka? Če je odgovor da, me zanima, ali ga bom imela z možem?
Odgovor: V trenutku, ko ste pisali vprašanje ste bili razdvojeni in ste se le s težavo odločili, kaj si pravzaprav želite. Jasno je, da je otrok skrita želja, katero iz dneva v dan izražate in o njej razmišljate. Bistvo problema se skriva v tem, da ste nekoliko sebični in da morate v spekter svoje želje vpeljati različne dejavnike. Nesporno je, da so otroci božji dar in da vam bodo učitelji. Z možem se bosta morala bolj povezati in vložiti veliko energije v izgradnjo odnosa. Seveda sta mnogo že naredila, toda ljubezen je tista, ki bi morala greti vaše srce. Pozitivno mišljenje in zaupanje v dobro je tisti vidik, ki vam bo pomagal. Zdi se, da vas bo štorklja obiskala tedaj, ko boste na to pripravljeni. Dobro se je zavedati, da imate v sebi tudi neko moč in da določene stvari čutite v lastnem bistvu. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
bomo razmišljali, govorili, kaj udejanjili. Mnogokrat sami ne vidimo, kaj razmišljamo, ne slišimo sebe, kaj govorimo, dobivamo pa rezultate našega početja in ti bi nam morali povedati, ali kaj počnemo prav ali ne. Vse, kar pišem, pišem iz svojih izkušenj in iz pričevanja ljudi, ki svoje življenje spreminjajo na boljše, ki se zavedajo svojega početja in odgovornosti za svoje življenje.
Tisto področje v našem življenju, s katerim nismo zadovoljni, nam kaže na to, da nekaj nismo naredili pravilno. Kaj je to bilo? Spet bomo sami težko prišli do zaključka. Ker če bi ga poznali, bi zadevo že rešili in bi bilo vse OK. Potrebujemo prijatelje, ki nam povedo tudi to, kar pri nas ni dobrega. Včasih se nam zdi, da tisti, ki nam pove, kaj je narobe pri nas ni naš prijatelj..in smo rahlo užaljeni.. , naučila sem se, da ravno tedaj to potrebujem, da sem ravno tedaj morala to slišati, da sem lahko nekaj izboljšala. Potrebujemo ljudi, ki nas imajo radi, nas spodbujajo in hvalijo, ravno tako pa potre-
www.poravnava.si
bujemo prijatelje, ki nam upajo iskreno povedati, kaj pri nas ni prav. Če bomo bolje začeli opazovati sebe in svoje početje ter počutje, bomo lahko tudi sami spoznali, kaj delamo prav in kaj ne. Tisti ljudje, ki so za nas pomembni, ki so pomembni za našo osebnostno rast, bodo v našem življenju prisotni, tisti, ki pa jih naša osebnost ne zanima, bodo od-
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
mag. Bojan Šinko
šli sami, ali se bodo življenjske situacije tako obrnile, da jih ne bomo več srečevali. In bolj mi rastemo, napredujemo, boljši in kvalitetnejši ljudje nam prihajajo naproti. Vse je skladno z našim razmišljanjem in dejanji.
Nadaljevanje prihodnjič Milena de Viktory, društvo Feniks, 051413 354
Poravnava odgovarja
Vprašanje
Poškodoval sem se v prometni nesreči, ki jo je povzročil italijanski državljan, ki ima sklenjeno avtomobilsko zavarovanje pri eni od italijanskih zavarovalnic. Ali sem vseeno upravičen do odškodnine? Ali lahko postopek izpeljem sam, brez vaše pomoči? Matej, Videm
Odgovor
Ne glede na to, da je prometno nesrečo povzročil tuj državljan, ste upravičeni do odškodnine iz naslova avtomobilskega zavarovanja povzročitelja. Za takšne primere naše zavarovalnice sodelujejo s tujimi zavarovalnicami na podlagi korespondenčnih pogodb -korespondenčne zavarovalnice, ki nato vodijo in rešujejo primere slovenskih državljanov, ko je nezgodo povzročil tujec. Da bi izpeljali postopek sami, vam odsvetujemo. Iz naše prakse namreč izhaja, da stranke iztržijo mnogo nižji znesek kot bi ga z našo pomočjo. Sami namreč verjetno ne boste znali napisati odškodninskega zahtevka, prav tako pa ne boste vedeli koliko zahtevati. V primeru, da z odškodnino ne boste zadovoljni, je treba vložiti pritožbo, ki pa mora biti napisana strokovno, če boste želeli, da se višina ponudbe zviša. Oglasite se v kateri od naših poslovalnic in z veseljem vam bomo pomagali.
NAVA
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Svetovanje za vas, za vse nas...
Nivoji bivanja
Duševno zdravje
Dolgotrajen partnerski odnos
Toneta zanima, kaj vpliva na dolgost skupnega življenja. Sam je srečno poročen že dvajset let, večina njegovih vrstnikov se je medtem že ločila in tudi na novo poročila. Ko je malo analiziral njihova razmerja, je ugotovil, da so se ponavadi razšli zaradi navidez nepomembnih stvari, ki pa so zaradi tega, ker problemov niso znali v kali zatreti, postale moteč dejavnik v njihovih razmerjih. Ne želi nikomur soliti pamet, vendar je prepričan, da se je za uspešno zvezo dveh potrebno nenehno truditi na eni in drugi strani, da pa univerzalnega recepta ni.
S Tonetom se moram strinjati, da je za dolgotrajen partnerski odnos potreben trud obeh partnerjev. Dejstvo je, da je osnovno v dobrem partnerskem odnosu to, da drug drugega sprejemata takšnega, kot sta in ne skušata spreminjati drug drugega. Osnova za to pa je vsekakor medsebojna ljubezen in spoštovanje in to, da dovolita drug drugemu, da se uresničujeta, kakor to želita; da ne pride do brezpogojne medsebojne odvisnosti, ki bi onemogočila samostojnost enega od njiju ali pa celo obeh pri uresničevanju lastnih ciljev. Pripomnil bi le, da se problemi v kali ne zatrejo, temveč je potreben strpen medsebojen dialog, ki išče skupno pot k rešitvi in s tem se tudi postoma reši večina problemov, ki nastanejo v skupnem življenju.
Res univerzalnega recepta za dolgo skupno življenje ni, je pa stalna paradigma medsebojno spoštovanje in upoštevanje kot nek približek temu receptu. Že vnaprej čestitam Tonetu in njegovi življenjski sopotnici k zlati poroki.
Slo POP novice
•k-k-k
Elvis Jackson so poletje povsem podredili promociji albuma in nastopanju na številnih domačih in predvsem tujih festivalih v Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, Romuniji, Bolgariji, Srbiji... V tujini se vrstijo odlične kritike na izjemno dobre in energične nastope. Na nemškem Devilside festivalu so jih številni novinarji proglasili celo za odkritje festivala, povsod pa so navdušeni nad neizmerno pozitivnostjo, energijo in sproščenostjo kvarteta. Da jih doma ne bi pozabili in da bi vsem osamljenim preko poletja vlili dozo optimizma in dobre volje, pa na radijske postaje prihaja tretji singel z albuma Against The Gravity, pesem z naslovom Dry Your Tears. Po energični Not Here To Pray so Elvis Jackson za letni čas izbrali bolj melodično, ritmično, pozitivno in z reggae vplivi omehčano pesem.
•k-k-k
Skupino Gepard označujejo za izjemno hitro in divjo skupino prekaljenih glasbenikov z zajetno kilometrino. Po singlu Prekleta usoda, ki je bil podprt tudi z »življenjskim« video spotom, nam hitri mački ponujajo pesem Poglej nazaj, ki govori o tem, da si vsak kroji svojo usodo sam in pri tem naredi tudi kakšno napako. Dotakne se tudi teme, da v življenju vedno zmagata moč in denar, po drugi strani pa govori o tem, da se ljubezni nikakor ne da kupiti z denarjem. Pesem Poglej nazaj, kije avtorsko delo skupine Gepard, je bila posneta z znanim producentom Boštjanom Podlesnikom. Gepard se po skladbi Prekleta usoda in novi Poglej nazaj pospešeno pripravljajo tudi na izdajo albuma, ki je predvidena za konec letošnjega poletja.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ANJA RUPEL: NISI MOJ
i«! stik 8. STEREOTiPi:PLES V DEŽJU 7. MAMBO KINGS: NAJ ' BO SEPTEMBER ALI MAJ 6. MARKO VOZELJ: MAVRICA 5. JAZZ STATION: DELAM, KAR SE NE SME
4. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 3. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE
2. SAMUEL LUCAS: KJE SI TI 1. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Ledolomilec Andrej Ikica
Andrej Ikica velja za velik talent, še posebej je nase opozoril po izdaji svoje prve samostojne plošče Ledolomilec, ki se spogleduje s stilom starih rokerskih komadov iz konca 70 let in je izšla v lanskem letu.
Na njej je Andrej posnel vse inštrumente (bas, kitare, klaviature) razen bobnov, za te je poskrbel Boštjan Gradišek, Andrej pa je poleg glavnega vokala odpel tudi vse svoje spremljevalne linije vokalov. Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je pevec predstavil svojo novo pesem z naslovom Del tvojih sanj, pri kateri sta poleg Andreja sodelovala tudi producent Franci Zabukovec in pevec/aranžer Gal Gjurin. Komad Del tvojih sanj je sprejet tudi na festival Pesem poletja, zato ga boste to poletje še veliko slišali. »Pesem govori o prebolevanju stare ljubezni, ki se žal ne bo nikdar več ponovila. Prizori počasi bledijo, čustva in strasti se umirjajo. Noč prinaša Andrej Ikica
Foto: Matevž Kostanjšek
nov dan. A kljub vsemu ostaja del njenih sanj ... Za vedno,« tako o skladbi Del tvojih sanj pravi mladi pevec.
Dolgoletno petje v različnih pevskih zborih je nadarjenega pevca navdušilo, da se tudi pri samostojni glasbeni poti rad poigrava z različnimi zanimivimi večglasnimi harmonijami, ki jih vključuje v svoje pesmi. Večglasne harmonije postajajo njegov zaščitni znak, prav tako kot njegova glasba, ki je ne moremo primerjati s kakršnim koli stilom slovenskih izvajalcev. Ga pa poznavalci glasbe že primerjajo s svetovnimi zvezdami, predvsem z Jamesom Bluntom, čeprav Andrej pravi, da je samosvoj in ne mara primerjave z nikomer. Kot avtor, pevec in multi-inštrumentalist je vsekakor eden redkih, ki se izraža celostno iz svojega srca direktno v glasbo, brez vmesnikov in vmesnih ljudi. To je njegova prednost, hkrati pa lahko spet kot eden redkih zagovarja vsako vejico in vsako noto in stoji za tem, kar ustvari.
MZ
Filmski kotiček
Harry Potter in princ mešane krvi
Vsebina: Harry se vrne na Bradavičarko, Voldermort pa grozi bolj in bolj. Harry je Izbrani, ki naj bi se mu postavil po robu.
Kot vidimo, se vsebina filma ni spremenila vse tam od drugega oz. tretjega dela naprej. Dejstvo, da je avtorica knjige sprva pisala kot zaključene epizode in šele kasneje prešla na daljšo sago, nebral-cem knjig nekako pokvari šesti film, saj nima koherentne zgodbe, ampak le nekakšno neurejeno zaporedje prizorov. Proti koncu se jih nekaj sicer poveže v smiselno celoto, a dejstvo ostaja, da je tudi šesti film le prehodni film, v
Harry Potter and the Half-Blood Prince
Igrajo: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint, Richard Gambon Režija: David Yates Scenarij: Steve Kloves po romanu J. K. Rowling Žanr: fantazijski film Dolžina: 153 minut Leto: 2009 Država: ZDA
katerem se ne zgodi (skoraj) nič, tako kot se ni nič že v nekaj prejšnjih filmih. Harry je Izbrani, to svojo vlogo mora sprejeti, Voldemort še kar grozi, a ni je take groze za naše odraščajoče junake, da ne bi vmes imeli časa za težave z nasprotnim spolom. Vse to traja že slabo desetletje in čas bi že bil, da se vsa zadeva končno že malo premakne naprej.
Prizori v poltretji uri šestega filma torej ne služijo pripovedovanju ene zgodbe ali dela zgodbe, temveč je videti, da so se avtorji bolj osredotočili na to, katere prizore iz knjige prikazati in kako, da bodo bralci zadovoljni, medtem ko za nebralce kakšnih dodatnih smiselnih razlag ni, čeprav jih ne bi bilo težko dodati. Na srečo film zanje le ni izguba časa, saj na koncu končno uzremo luč na koncu predora. Prvič po petih letih čakanja gledalec začuti, da ima zadeva konec in da se mu približujemo. Čisto po pravilih Campbelove teorije o monomitu glavni junak izgubi mentorja oz. starše-
vsko figuro, kajti to je njegov dokončen vstop v odraslo dobo, kjer se bo moral skozi preizkušnje skaliti v odraslega moškega, nedvomno pa mu bo pri tem pomagal duh izgubljenega učitelja. Izguba tovrstnega »očeta« je edina reč, ki zgodbo v tem filmu popelje za korak naprej in daje upanje, da bomo nekoč uzrli zaključek te (vsaj za filmske pojme) malce preveč razvlečene sage. Tudi tokrat podnaslov filma nima skoraj nobene zveze z zgodbo, kajti z izjemo enega samega stavka v filmu ni ne duha ne sluha o kakšnem princu, kaj šele, da bi imel mešano kri (karkoli že to pomeni). Vse se namreč (spet) vrti le okoli svete trojice glavnih junakov.
A morda smo nepravični. Harry proti koncu pove ključen stavek, ki poda bistvo te serije: »Nikoli nisem opazil, kako lepa je Bradavičarka.« Ravno v tem leži ključ. Smi-
sel ni v zgodbi in kako se odvija, temveč v čudovitem prikazu Harryjevega sveta, v potovanju skozi ta magičen svet poln čudes in neverjetnih reči. Na tem sta temeljila prva dva filma, ko smo osupnili vsako sekundo, do danes pa quidditch in mahanje s čarobno palico žal nista več zanimiva. Kar nam ostane, so tipično človeške (najstniške) zgodbe, ki se pač dogajajo v svetu magije.
Režiser David Yates, ki se je, glede na pedigre prejšnjih režiserjev franšize, pojavil takorekoč iz nič, je tokrat bolje opravil svoje delo. S prejšnjim film je namreč Harryju odvzel vso filmsko čarobnost, tokrat pa je videti, da se je Yates malce sprostil in posnel boljši film, čeprav še vedno ne bo presegel svojih predhodnikov, kljub vrhunski tehnični izpiljenosti filma.
Matej Frece
SESTAVIL
EDI KLASINC
BUDISTIČNA KULTNA STAVBA
Štajerski TEDNIK
ORODJE KOSCEV
NASA GLASBENA SKUPINA
SPUST Z VISOKE GORE
IVO KLARIČ
FRANCOSKA TERORISTIČNA ORGANIZ.
VZVISENOST, VISOKOST
TV MODE-RATORKA KULJAJ
NOGOMETAS LOVREČIČ
KLARINETIST (ATI)
DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN
JEDEK POSMEH
FR. PEVEC ROSSI
GLAS, ZVOK
BRALNO-PISNI POMNILNIK
PTUJSKA PEVKA
NEMSKI FIZIK (GEORG SIMON)
OKROGLA BAKTERIJA
JOŽICA AVBELJ
GRČIJA KOT RIMSKA PROVINCA
NOBELIJ
VSEMO-
GOČNIK, BOG
SPOLN BOLEZEN
NEMSKI FIZIK
NAS PESNIK (IVAN)
SREDISČE VRTENJA
UDELEŽENEC NATEČAJA
NOETOV SIN
OTROSKA USTA, USTECA
ČLOVEKU PODOBNA OPICA
APOTEKA (ZASTAR.)
ŽELEZNO VINO
NASA PIANISTKA (KSENIJA)
OBLIKA ŽENSKEGA IMENA JERNEJA
SONČNIK (STAR.)
MIVKA, MEL
NOVINARKA (TANJA)
VRTNA UTICA V BAROČNIH PARKIH
PRIPRAVA ZA NOSENJE
RIHARD JAKOPIČ
PREMIČNI DEL VITEZOVE OPREME
KRALJ PTIČEV
PRITOK RONE
ANTON TROST
JOŽE SKUBIC
ODMEV, EHO
NASA PEVKA DEŽMAN
NASILJE, ZATIRANJE
STRUPEN VNETLJIV PLIN
NAS PLESALEC VUTE
CELO OREHOVO JEDRO
Ugankarski slovarček: ERAMITAGE = vrtna utica v baročnih parkih, KASIOPEJ = staro ime za redko kemično prvino lutacij; KOKA = celo orehovo jedro; MACH = nemški fizik in filozof (Ernst, 1838-1916); NAL = ime slovenskega plesalca Vuteja; OGRIN = slovenska pianistka (Ksenija); STUPA = budistična kultna stavba.
■euv 'e^ísN 'lul|o 'eusef '>j9Í 'uu3o
'eou9|9s>|9 'o||sou 'eíeiiv 'ogsojd '^ufeosieu 'ujsj 'SVO 'IV 'S!I!J!S TSUV '>11 'lSJ0 'l0UJ 'W 'doisss 'eo|Uje>|9| 'yoisodv 'ueinguejo 'oun 'eso>| 'uj9ze>jjes 'e>|uv 'sjiia 'issji 'ednis :ouAejopoA :e>iUEZ!.i>i a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 25. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.00 ODPRTI TELEFON, 8.45 ŠPORTNI NAPO-VEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
NEDELJA, 26. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
PONEDELJEK, 27. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA,
5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje). TOREK, 28. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slod-njak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.
17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Kum Trvoblje). SREDA, 29 julij:
5.00 STAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička rije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). ČETRTEK, 30. julij:
5.00 STAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). PETEK, 31. julij:
5.00 STAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Zvezde bodo plesale zvezdni ples in tako vas čaka ogromno prijateljstva, nežnosti in romantike. Čas bo namenjen tudi temu, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli, dogodkov pač ne smete prehitevati, ampak se prepustiti dinamiki časa. Igra strasti se bo odvijala v ljubezni.
Sn BIK
Dom bo za vas oaza sreče. Pravzaprav se v tem tednu počutite dobro in se aktivno lotite obveznosti. Seveda bo pri tem smotrno narediti urnik in uvideti, kaj je bolj in kaj manj pomembno. V ljubezni bodo vladala dinamična čustva, na delovnem mestu pa se boste v veliki meri sprostili.
DVOJČKA
V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas lahko osrečijo. Pred vami so živahni in temperamentni dnevi. Če imate dopust, ne boste niti minute pri miru, ampak se s posebnim optimizmom predajali lastnim občutkom. Resnica ima v življenju veliko obrazov. Ste že našli pravega?
RAK
Čeprav ste bili v preteklosti nekoliko bolj obremenjeni, prihaja obdobje, ki bo v osnovi dišalo po sreči. Sami boste tisti, ki si morate zaupati in verjeti v moč znanja. Finančno napredujete in okrepila se bo varnost. V ljubezni najdete moč in zaupanje, tako bodo dnevi kot zlato sonce.
LEV
■Tj Sledilo bo obdobje, ko boste morali narediti nek osebni obračun in se soočite z novostmi. Že res, da bodo prihajale po majhnih korakih, ampak dogodilo se bo, da verjamete vase in da ste v veliki meri v svojem svetu. Pogum, zdrava samozavest in želja po novostih vam bodo koristile v službi.
DEVICA
Primerno obdobje je, da se odpravite na dopust. Soočili se boste stem, da resnica sega mnogo dlje, kot lahko vidite in občutite. Prihaja čas novosti in duhovnih razsežnosti. Temperamentno se lahko novih nalog in obveznosti. Koristno bodo delovala partnerjeva priporočila in tako gesta skupaj naprej.
TEHTNICA
Pogrešali boste prijatelje, kajti klicale vas bodo obveznosti. Na nebu življenja pridejo oblaki in od vas je odvisno, kaj vam je bolj in kaj manj pomembno. Korak za korakom sledite svojim sanjam in v tem tednu obstaja priložnost, da se vam izpolni srčna želja. V ljubezni bo v ospredju romantika.
ŠKORPIJON
Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut in zvezde so prepričane, da jih boste znali izkoristiti v vsem svojem sijaju. Dodobra se znajdete v analiziranju dogodkov in prijetnosti se vam bodo obetale v branju in pridobivanju lastnih znanj. Včasih je potrebno tako malo, da pridobite lastno srečo.
STRELEC
Pred vami je teden prijateljstva in tako se bo zgodilo, da kontakte navezujete z lahkoto. Odprle se vam bodo tudi priložnosti za napredovanje. Sprva boste nekoliko prehitri, toda pri vsem tem ne spreglejte smerokazov. V primeru, da se odpravljate v tujino, boste blesteli. Učite se tujih jezikov!
KOZOROG
Nekoliko bolj se boste zaprli vase in blesteli v harmoniji časa. Odločno morate narediti analizo in pravilno je, da si svoje občutke zapisujete. Vzemite si dovolj časa za premislek in predstavite svoje širše iztočnice drugim okoli vas. In ne bo vam škodilo, če uporabljate nekoliko več čustev.
VODNAR
Spoznali boste, da je vaše življenje kot barka sredi morja. Privlačilo in zanimalo vas bo mnogo, na vas pa je, da si zberete pravo pot. Z ničimer ne gre pretiravati in zlata sredina je tista, ki vnaša ravnovesje. Zazdelo se bo, da v vaše življenje prihajajo ljudje, ki vas bodo zelo osrečili.
RIBI
Pravilno se boste odločili in v posrednem ali neposrednem smislu sledili delavnim obveznostim. Okrepila se bo zavest za vaše zdravje, tako mnogo več telovadite in telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj stresno. Prijetnosti iščete vljubezni.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Spremljajte STAJERSKO BUDILKO in sodelujte v poletni akciji „NAJ ŠEF - NAJ ŠEFICA", od ponedeljka do petka ob 7.15.
OČE
SANJE
Ormož • Počitniške delavnice
Zabava za počitniške dni
V začetku julija je Društvo prijateljev mladine Ormož organiziralo poletne počitniške delavnice. Izvajali so jih v prostorih Osnovne šole Ormož, potekale pa so od 9. do 12. ure. Delavnice so potekale na temo Vrnimo se v čas otroštva naših staršev, babic, dedkov.
Kot je povedala Aleksandra Bratuša, ki je bila poleg Aleksandra Štermana na delavnicah prisotna ves teden, so se organizatorji spomnili nekaterih pozabljenih igrač, iger, jedi in jih ustvarjali s počitnikarji. Prva dva dneva je delavnice vodila Ljuba Fišer. Otroci so z njo šivali punčke iz cunj, iz Das mase izdelovali šahovske figure in iz vej Mikado. V sredo in četrtek je delavnice vodila Alenka Šalamon, ki je otroke naučila glasbeno igro, vezli so prtičke in z barvami za tekstil naredili z odtisi na prtičke najrazličnejše vzorce. V petek so udeleženci delavnic z Metko Lešničar in kuharjem Bojanom pripravljali jedi, ki so jih jedli nekoč - kislo juho, postržjače, jabolčno pogačo in sirovo kvasenico. Na koncu so pripravili še pogri-njek in pojedli, kar so skuhali. Tudi sicer niso bili lačni, saj so jim organizatorji uredili tudi malico.
V sproščenem vzdušju med prijatelji so nastali lepi izdelki.
Delavnic se je v povprečju udeleževalo 17 otrok. Niso bili vsi učenci OŠ Ormož, ampak so delavnice obiskovali tudi osnovnošolci iz Ljubljane in
Gorišnice, ki počitnikujejo v Ormožu, s starejšim bratcem in sestrico pa sta delavnice obiskovali tudi dve deklici iz vrtca. Otroke sem o delavnicah ob-
Ptuj • Tabor društva Praha
vestila preko obvestil, ki sem jih razdelila ob koncu šolskega leta.
V Društvu prijateljev mladine Ormož so zelo zadovoljni z obiskom otrok, ki so na delavnice radi prihajali. Otroci so bili zelo delavni, delo pa je zahtevalo precej potrpežljivosti in zbrano-
Vezenje je kar težko in zahtevno opravilo, za katerega pa so tudi fantje našli dovolj potrpežljivosti.
sti, sploh pri šivanju in vezenju. »Otroci so prišli vsak dan polni pričakovanj in z vprašanjem: Kaj bomo pa danes delali? Ves material za delavnice smo priskrbeli v društvu, izdelke pa so si otroci lahko odnesli domov,«
je povedala Aleksandra Bratuša.
Podobne delavnice društvo pripravlja že več let, za počitniško zaposlitev otrok in popestritev počitnic pa poskrbijo tudi v zimskih počitnicah.
Viki Klemenčič Ivanuša
Aktivne počitnice v šotorih
Društvo za aktivno preživljanje prostega časa Praha, ki že deset let zapored organizira poletni tabor v Skorbi, je tudi letos privabilo 60 malčkov. Dve skupini otrok sta tako teden dni preživeli v idilični naravi, spali so v šotorih, dogajanje pa so popestrili s kopanjem v ptujskim Termah ter kopico zanimivih aktivnosti.
Selce • Blatoborba
Izjemno zanimiv projekt, ki ga v društvu Praha izvajajo že deseto leto, je tudi letos med otroki požel veliko navdušenja. Za razliko od prvega leta, ko so na taboru imeli le kakih 10 otrok, jih je bilo letos kar šestkrat več. Razdeljeni so bili v dve skupini, v prvi so bili otroci s Hajdine, v drugi pa iz Ptuja in
okolice. Tabor je v prvi vrsti namenjen osnovnošolcem, največ jih je iz druge triade, letos pa so imeli tudi dva šestletnika, ki sta zaključila prvi razred osnovne šole. Projekt organizirata in vodita Vida Gaiser, predsednica društva Praha, in članica društva Silva Forštnarič, sicer obe po poklicu učiteljici.
Otroci teden dni preživijo v šotorih: dogodivščina je zagotovljena.
Medtem ko starejši kartajo, se mlajši udeleženci veselijo športnih iger ...
Zanimiva dogodivščina se zmeraj začne s postavljanjem šotorjev, v katerih otroci prespi-jo kar šest noči. Vsaka skupina otrok si za svoj šotor izdela tudi zastave, ki postanejo njihov prepoznavni zaščitni znak, naredijo pa si tudi seznam dežurstev, na katerem so zapisani dnevi in opravila, za katera je posameznik zadolžen. »Tako na primer pospravijo in operejo posodo, pomagajo pripraviti zajtrk in podobno,« je pojasnila Gaiser-jeva. Vsako leto pripravijo tudi ocenjevanje najbolj urejenih šotorov, s čimer malčke spodbujajo k pospravljanju svojih stvari.
Že vrsto let zapored en dan posvetijo druženju z lovcem ki jih obišče s psom. Letošnji taborniki pa so se družili tudi z radioamaterji, žonglerji in predsednikom Strelske zveze Slovenije, ki jih je med drugim naučil tudi, kako izdelati loke.
Trije dnevi tabora so rezervirani za kopanje v ptujskih Termah, zanimiv pa je bil tudi letošnji izlet z vlakcem do centra mesta. Četrtkov večer je že nekaj let namenjen druženju ob tabornem ognju in peki skavtskega kruha z Branko Da-nilovič.
»Ker koruza še ni zrela, smo si nekaj večerov pekli tudi krompir in jabolka v foliji. Letos so bili otroci zelo pridni, tako da je bilo prav lepo preživeti dva tedna z njimi,« je pojasnila Gai-serjeva.
Sicer pa društvo Praha za otroke organizira tudi zimova-nja, ki so prav tako dobro zasedena kot poletni tabor, le da spanje v šotorih in kopanje v toplicah takrat odpade ...
Dženana Becirovic
Bolj si blaten, lepši si
V nedeljo, 19. julija, je v Selcih potekala tradicionalna 19. blatoborba. Osrednje dogajanje je potekalo v blatu, ki ga organizatorji pripravijo za to priložnost. Kot večino let doslej je pijača tekla v potokih, žgoče sonce in blatoborci pa so privabili množico ljudi.
Po zagotovilih organizatorjev ima blato in kopanje v njem zdravilen učinek, vprašanje je le ali je zdravilno delovalo tudi naslednje jutro, ko so bile glave za odtenek težje.
Osrednje dogajanje je, kot se za blatoborbo spodobi, potekalo v blatu, ki so ga za to priložnost pripravili organizatorji. Prav Fredi Ornik, ki je glavni organizator prireditve, se je med prvimi vrgel v blato in preizkusil bojni teren. Ogrevanje se je začelo že dokaj zgodaj s slovensko-goriško šmarnico, vse skupaj pa se je uradno začelo s prihodom blatoborcev, ki so se na prizorišče pripeljali z blatomobilom, popisanim s sloganom prireditve Smeh ni greh. Nato je sledilo mešanje blata, kar pomeni, da so se vsi divje spustili v blato. Sledila je predstavitev skupin, njihovi člani so se spustili po toboganu, ki je vodil v bazen blata, pri tej igri so sodniki predvsem ocenjevali umetniški vtis pri pristanku v blatu. Tekmovale so skupine Suho grlo, Bolfenški A tim, Fel-narji, Šislavi teleti in Trojiške omare. Pripravljeni in ogreti so začeli z dvoboji, ki so jih ocenjevali sodniki.
Prireditev je privabila množico radovednih in smeha željnih obiskovalcev. Po končani blatoborbi se je nadaljevalo še družabno srečanje, za dobro voljo pa so poskrbeli člani glasbene skupine Štajer band, ki je obiskovalce zabaval še pozno v noč.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Blatoborci so se na prizorišče pripeljali z blatomobilom, potem pa se je začelo ...
Foto: Patricija Babosek
Med tekmovalnimi disciplinami je bil tudi toboganski »blato-spust«.
Foto: DPM
Foto: DPM
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj, Haloze • Ob obletnici vinoteke Zlati grozd
Vinska pot po ptujskih ulicah
Vinoteka Zlati grozd, ki gostom ponuja vina haloških vinarjev, združenih v Skupino proizvajalcev vina Haloze, je pred kratkim obeležila prvo obletnico poslovanja. Po besedah direktorice PRJ Halo Sonje Golc so z doseženimi poslovnimi rezultati zaenkrat zadovoljni, njihov osnovni cilj pa je ohranjati in promovirati tipične okuse haloških vin.
»Skupino proizvajalcev vina Haloze povezuje enako pridelovalno območje, po-dokoliš Haloze, kvaliteta pridelanih vin z zaščitenim geografskim poreklom, naravi in človeku prijazna pridelava in specifika okusa tipičnih halo-ških vin, ki izhaja tako iz ilovnate ter laporne sestave tal kot iz značilne klime. Poletna temperatura vzdrži namreč tudi v zgodnji jeseni, značilne jesenske megle in nemalokrat suh veter, ki grozdje primerno osuši, pa omogočajo pridelavo suhih trgatev, izborov. Ob tem nizke temperature ob koncili let dajejo
Jernej Golc je ob prvi obletnici odprtja vinoteke Zlati grozd predstavil zanimivo idejo o ureditvi poseb- pogoje tudi za ledene trgatve, ne vinske poti po (slabo) označenih ptujskih ulicah.	Najbolj zastopane sorte so la-
ški rizling, sovinjon, šipon, renski rizling, šardone, rumeni muškat itd., v glavnem gre za bele sorte, manj je rdečih. Tehnologije pridelave vin ne spreminjamo, ampak prisegamo na tradicijo,« je povedala Golčeva in ob tem dodala, da se veliko gostov v vinoteki Zlati grozd na Ptuju, ki morda iščejo rdeča vina, po pokušnji marsikdaj odločijo za nakup kakšnega od belih vin, ki jih navduši s svojim okusom.
V Skupino povezanih pet haloških vinarjev sicer organizirano deluje že pet let, organizirana ponudba in promocija vin pa jim prinaša pozitivne rezultate. »Uvedena je skupna promocija in trženje v gostinskih lokalih, hotelih in preko darilnih programov, vzpostavljena so skupna prodajna mesta, kot je ta vinoteka Zlati grozd, izdajamo različna promocijska gradiva, poteka tudi prodaja preko interne-tne trgovine, lažje in sistematično se predstavljamo tudi na sejmih ipd.,« je povedal Jernej Golc, ki je predstavil še nekaj novosti ter idej za v prihodnje: »Uvedli smo že dostavo naših vin na dom, kar pomeni, da si lahko kdorkoli
v Evropo naroči paket vin in ga bo dobil v roku najkasneje treh dni. Ta praksa je v tujini že znana, pri nas pa jo šele uveljavljamo. Prav tako člani Slo Vino Sommelier Club a koristijo 10 % popust pri nakupih, v naši poslovni praksi so že uveljavljene tudi redne mesečne degustacije, dvakrat na leto pa pripravimo še prireditev Okus Haloz, na kateri se predstavijo nova vina, ku-linarika in pogovori z gosti večera.«
Golc je bo tem navrgel še zanimivo idejo, za katero meni, da bi jo lahko v kratkem uresničili, to pa je ureditev skupne vinske poti po Ptuju, ki bi povezovala vinske in turistične ponudnike: »Z izdelavo takšnega skupnega programa bi se turisti veliko lažje znašli v labirintu slabo označenih ptujskih ulic in ponudbe v njih, v okviru tega programa pa bi jim lahko ponudili posebno kartico, s katero bi lahko okušali vzorce pri več ponudnikih, od gradu, preko hotelov in še koga, pa morda tudi prevoz z vlakcem.«
SM
Ptuj • Druge Rimske igre v Termah Ptuj
Oživili bodo zgodbo rimskih meščanov
Med 21. in 23. avgustom bodo v Termah Ptuj potekale 2. Rimske igre, ki jih kot nosilec turističnega razvoja Ptuja ponujajo kot nepozabno doživetje, ki gradi na bogatem rimskem izročilu. Tridnevni program in druge prireditve, s katerimi bogatijo ponudbo v poletnih mesecih, so predstavili na tiskovni konferenci 15. julija. Direktorju Term Ptuj se je ob tej priložnosti pridružila vodja animacije Maja Račečič. Rimske igre so tretja prireditev v okviru oživljanja rimske zgodbe Ptuja, ki jih Terme že uspešno izvajajo.
Foto: Črtomir Goznik
Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc in vodja animacije Maja Račečič sta na tiskovni konferenci, ki je bila 15. julija, predstavila projekt drugih Rimskih iger kot vrhunec poletne sezone 2009.
Prva je rimska poroka, drugo so rimske igre, tretja pa sa-turnalije ob koncu leta. Lanske prve Rimske igre so bile neke vrste test, letos mineva 1940 let od zbora vojskovodij v rimski Poetovioni, od prve pisne omembe Ptuja. Osrednji dogodek tridnevnih rimskih iger bo sobotna povorka, ki jo bo videlo tudi mesto, večina iger pa bo potekala na območju Termalnega parka, kjer je dovolj prostora za vse dogajanje, ki ga bodo izvedli v sodelovanju s skupinami, ki sodelujejo na ptujskem karnevalu. 2. rimske igre gradijo na rimskih meščanih, njihovo življenje bo prišlo do izraza takoj po vrnitvi povorke iz mesta na osrednji prireditveni prostor v Termah Ptuj. Vsaka meščanska družina bo imela svoj šotor in bo obi-
skovalcem predstavila svoje spretnosti. Na rimskih igrah se bodo mečevali, nastopili bodo gladiatorji, svojo vlogo bodo imele vestalke, za širši krog občinstva pa bodo zagotovo privlačne tudi tabelne igre, ki so jih zelo radi igrali tudi rimski vojščaki. General Marcus Antonius Primus ne bo samo oznanil letošnjih drugih rimskih iger, temveč tudi kolosej stotih dni zabave. Sestavni del iger bo tudi rimska tržnica. Ob zaključku iger pa bodo Vespa-zianu predali zlati lovorjev list.
Kot vse kaže, bo imela povor-ka okrog 600 udeležencev oziroma 30 skupin, ki bodo imele brezplačen vstop v Termalni park. Vsi drugi si bodo morali kupiti vstopnico za kopanje, ki bo zagotavljala tudi ogled Rimskih iger. Da bi Rimske igre
čim bolj približali, se bo glavnica dogajanj pričela v popoldanskem času, ko je tudi že na voljo vstopnica po nižji ceni. Za letošnje Rimske igre bodo zgradili tudi tabor, ki ga bodo v prihodnjih letih dograjevali in širili. Rimski tabor in rimsko noč bo lahko letos že doživelo od 100 do 200 obiskovalcev. Obleke in vse potrebno, da bo vse tako kot rimskih časih, so že izbrali. Pomembno je, da se Rimske igre ne bodo dogajale samo na območju Termalnega parka, ampak jih bodo preselili tudi v staro mestno jedro. Ambicija je, pravi Klasinc, da bi leta 2012, torej do Evropske prestolnice kulture, Rimske igre imele 2000 udeležencev (Rimljanov), s tem pa bi tudi postale najodmevnejši poletni dogodek, ki bi vabil v Termalni
park Term Ptuj polnih sedem dni in bi pritegnil okrog sto tisoč obiskovalcev. Vse, kar delajo, naj bi postalo tradicionalno, enkratnim dogodkom niso naklonjeni. »Rimska zgodba naj bi to območje naredila prepoznavno ne samo v Sloveniji, temveč tudi širše v evropskem prostoru, sicer bomo samo eni od mnogih,« pravi Klasinc. Veliko pa k temu lahko prispevajo tudi sami Ptujčani, ki jih pozivajo, da se jim pridružijo pri obujanju rimske zgodbe, življenja in dela rimskih meščanov oziroma rimskega obdobja nasploh, ko je bil tudi Ptuj največji v svoji zgodovini. Dolgoletno tradicijo ima tudi že balonarski praznik, ki bo v Termah Ptuj potekal od 23. do 26. julija in bo že 13. po vrsti z mednarodno udeležbo. Konec avgusta bodo izvedli tudi že tradicionalni toboganski spust, četrto državno prvenstvo v toboganskem spustu in 2. državno prvenstvo za pred-
stavnike medijev. Prva prireditev bo 29. avgusta, druga 30. avgusta. Toboganski spust je tudi nagrajen, inovativen turistični produkt v okviru izbora za naj kopališče v kategoriji velika termalna kopališča v letu 2008 po izboru glasovalcev.
Za razvoj mesta in njegovega turizma je zelo pomembno tudi včerajšnje odprtje avtocestnega odseka Slivnica-Dra-ženci, tako z vidika povezave z Mariborom in celotne Evrope. Od tega trenutka dalje je iz Ptuja mogoče Maribor doseči v 15 minutah, Gradec v 45 minutah. Transportne poti so za turizem zelo pomembne. Na osnovnih avtocestnih tablah je v tem trenutku poskrbljeno za solidno označitev Ptuja oziroma Term, čeprav se s tem ne smemo zadovoljiti, pravi Kla-sinc. Potrebno pa bo postaviti še velike rjave table, ki bodo vabile v kulturno-zgodovin-sko mesto, kar naj bi naredili skupaj z MO Ptuj. Še več pa
bo potrebno narediti na sami turistični označitvi Ptuja po vzoru razvitega urbanega sveta, ki označuje le tisto, kar je za turista pomembno, ne pa vseh družb.
V prvem polletju letos so Terme Ptuj ne glede na gospodarsko recesijo in finančno krizo še kar dobro zvozile. V tem času je bilo 46.406 prenočitev, kar je sicer za dva odstotka manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Padec je predvsem pri enodnevnih, tranzitnih gostih v kampu, ki potujejo na jug. Oceno za poletno kopalno sezono bodo tako kot vsako leto podali 1. septembra. Pričakujejo pa solidno sezono s podobnimi fizičnimi kazalci kot v prejšnjem letu. Tempo poskušajo držati, biti fit in dobro pripravljeni, tudi na račun prireditev, s katerimi na nek način tudi rešujejo sezono. Brez prireditev je vprašanje, kako bi bilo.
Ormož • Ivan Likavec praznoval 103. rojstni dan
„Čas kar naenkrat mine"
Čeprav se nam življenjska doba z ugodnejšimi življenjskimi pogoji in razvojem medicine podaljšuje, je vendarle Ivan Likavec iz Vrtnarske ulice v Ormožu prej izjema kot pravilo: 7. julija je praznoval svoj 103. rojstni dan in je najstarejši občan Občine Ormož.
Gospod Ivan Likavec je eden tistih srečnežev, do katerih je čas prijazen in so vedno videti enaki. Pa njegovo življenje gotovo ni bilo lahko, saj je preživel dve svetovni vojni. Spomnim se ga iz otroštva in zdi se mi, da se je komaj kaj spremenil. Res je, da si danes pri hoji pomaga s palico in da sluh ni več tako
dober, kot takrat, ko je hodil še na lov, vendar ko sem ga oni dan srečala v nakupovalnem središču, ko si je ogledoval sadje in zelenjavo, stavim, da nihče od mimoidočih niti slutil ni, koliko je ta kupec star. Ker je bil sam trgovec, še vedno zelo rad zaide v trgovine, za katere pravi: „Nekoč smo se borili za vsako
stranko, moral si biti uslužen in prijazen, danes pa tega ni. Nekoč je bila važna stranka"
Ivan Likavec se je rodil v Zg. Kungoti, otroštvo je preživel v Pesnici. Leta 1921 se je zaposlil v Kuharičevi trgovini pri svojem stricu Ludviku, leta 1939 pa je odprl svojo trgovino. V 2. svetovni vojni je celo aktivno sodeloval na
Foto: zasebni arhiv
V imenu Občine Ormož je vse dobro ob visokem življenjskem prazniku Ivanu Likavcu zaželel podžupan Branko Šumenjak, ki ga je obiskal skupaj s predsednikom KS Ormož Ivanom Brumnom.
strani osvobodilne vojske. Ko so jih izdali, so ga čakale nove preizkušnje - taborišče v Franciji in zloglasni Dachau v Nemčiji. Z neomajno voljo je preživel in se vrnil domov. Po vrnitvi iz taborišča in po smrti njegovega strica Ludvika je priskočil na pomoč vdovi Miri, ki so ji odvzeli trgovino. „Ostala sem sama s tremi malimi otroci, ne vem, kako bi preživeli, če se takrat Ivan ne bi pobrigal za nas," se še danes s solznimi očmi spominja soproga Mira Likavec. Ivan je otroke sprejel v svoje srce in skrbel za njih, da so lahko doštudirali in si sami ustvarili svoje uspešno življenje. Ker trgovine ni bilo več, se je Ivan Likavec zaposlil na Kombinatu, kjer se je leta 1966 tudi upokojil.
V mladosti se je Ivan Likavec rad ukvarjal s športom, rad je imel predvsem nogomet in kar 50 let je bil lovec. Še danes si na televiziji zelo rad ogleda vse športne prenose, ne izpusti pa tudi dnevnika. Tudi politiko spremlja in pove, da so se nekoč politiki znali bolj uspešno dogovoriti med seboj. Redno prebira tudi naš časopis, za branje knjig pa ne najde več
Ptuj • V začetku avgusta še ena mednarodna izmenjava
Promoviraj se!
Promoviraj se! Osrednja tema bo namenjena problematiki nezaposlenosti med mladimi.
Sodelovali bodo mladi od 18. do 25. leta iz Slovenije, Romunije, Grčije in Estonije.
Vsak udeleženec bo izdelal predstavitveno mapo, se lotil snemanja kratkega dokumentarnega filma, se udeležil izletov, si nabiral praktičnih znanj retorike in javnega nastopanja ter se seznanil z raznolikostjo kultur.
O društvu Tara
Tara je nevladna organizacija, ustanovljena leta 2004, njena glavna usmeritev pa je osredotočena na osebno rasti, spoznavanje in povezovanje kultur ter razvoj družbenih dejavnosti.
Nekaj članov je izkušenih mladinskih in kulturnih voditeljev osebnostnih programov, pri svojem delu pa uporabljajo neformalne metode za razvijanje programov na področju osebne samopodobe, medkulturne razsežnosti, rekreativne, športne in izobraževalne dejavnosti. "Usmerjamo
moči na socialna področja, posebej za pomoč mladim z manj priložnostmi. Večina članov, ki aktivno sodeluje pri sestavi in izvedbi programa, ima strokovno izobrazbo družboslovne smeri z izkušnjami pri delu s skupinami, predvsem z mladimi," je pojasnila predsednica društva Tara, Suzana Petek.
Sicer pa v društvu izvajajo programe za mlade in otroke, organizirajo različne dogodke, socialne programe, izobraževanja, rekreativne dejavnosti ter izobraževalne programe za tujce in begunce. Velik poudarek dajajo mednarodnemu sodelovanju, partnerje pa imajo med drugim na Hrvaškem, v Bosni, Nemčiji, Srbiji, Bolgariji, Egiptu, Bejrutu, Portugalskem, Grčija, Poljski, Turčiji in Franciji.
"Naša organizacija je bila v podporni skupini organizacije Evropske žonglerske konvencije leta 2006, v istem letu smo izpeljali tudi izobraževanje o fundacijah, bili smo podporna skupina za trenerje na mladinski izmenjavi »Time to act«, sodelovali smo tudi v koordinacijski
skupini dogodkov Wudang kunfu, smo pa tudi podporna skupina organizaciji uličnega festivala »Ptuj - open city«. Člani se redno udeležujemo mednarodnih seminarjev, izmenjav, izobraževalnih srečanj, delavnic. Sodelovanja so nam prinesla bogate izkušnje," je o dosedanjih projektih društva Tara dejala Petkova.
Slavljenec Ivan Likavec v družbi žene Mire in vrtnic, ki jih še vedno sam in z veliko ljubezni neguje.
potrpljenja, čeprav mu vid po uspešni operaciji sive mrene dobro služi. Med dnevnimi opravili je tudi skrb za rože. Najraje ima vrtnice, ki mu nego vračajo z obilnim cvetenjem. Zakonca Likavec živita sama in zase tudi sama poskrbita. Nekajkrat na teden dobita pomoč iz Centra za starejše občane, ki jima malo pomore pri opravilih. Vesela sta tudi pomoči sina Boža in hčere Bibe.
„Veste, starost je kazen in ne privilegij. Povsod te nekaj boli in nič te več ne služi kot nekoč," je vseeno tudi potarnal Ivan Likavec. To je najverjetneje res, vendar podobno razmišljajo starejši že pri kakšnih 60 ali 70 letih. Ivan Likavec pa jih ima 103. In z ženo sta pogodbo podaljšala še za dve leti, kot sta mi v šali povedala. To je tudi po-
trebno, saj za moževo dobro počutje v veliki meri skrbi žena Mira, ki pri svojih 94. letih vsak dan skuha kosilo za moža. Skromno pristavi, da nič obilnega, da so bili vedno navajeni bolj preproste domače hrane. Nekaj časa sta poskušala, da bi jima kosilo dostavljali na dom. Vendar se ni obneslo. Ivan Likavec je navajen domače hrane, žena Mira pa najbolje ve, kaj mu tekne. Pravi, da jima z leti meso ne diši več, še najraje pa imata na jedilniku krompir. Vsak dan za moč rad popije tudi kozarec vina. Z leti se mu je okus spremenil in rad ima lahka, sveža vina.
Ko sva se poslavljala, me je gospod Likavec povabil naj pridem spet, če ne prej, pa čez leto dni.
Viki Klemenčič Ivanuša
Društvo Tara v začetku avgusta organizira svojo prvo mednarodno mladinsko izmenjavo. Ta bo v našem mestu potekala med 3. in 11. avgustom, naslovili pa so jo
"Promovirali" se bodo prvič
Mednarodna mladinska izmenjava z omenjenim naslovom, ki jo organizirajo v začetku avgusta, je njihov prvi tovrstni projekt.
"Pri delovanju z mladimi v zadnjih letih opažamo velike stiske zaradi trenutnih gospo-
darskih razmer, ni motivacije, da bi dosegali želeno izobrazbo, poklic. Kot tudi prepoznavamo, da je za mlade še zmeraj dokaj neodkrito področje razumevanje evropskega prostora kot prostora, kjer lahko najdejo svojo želeno neodvisno življenje. Ko smo se februarja s svojimi partnerji začeli pogovarjati o temah, ki bi jih bilo pomembno in potrebno obravnavati, smo se vsi neomajno odločili za temo zaposlenosti mladih. Povedali smo si ozadja iz svojih držav, opozorili en drugega na pomanjkljivosti svoje države, pregledali informacije na spletu in začeli odločno zastavljati strategijo za naš projekt. Vsem partnerjem tega projekta tema veliko pomeni. Izjemno cenimo različne poglede in pristope
Pripravljalni sestanek; Ana iz Grčije ter Suzana in Staša s Ptuja.
in kažemo veliko mero po medsebojnem učenju,« je pojasnila predsednica društva Tara. Udeleženci bodo tako poskušali oblikovati učinkovit projekt na temo nezaposlenosti kot naraščajočega problema družbe.
"Globalna rast nezaposlenosti vedno bolj narašča in politične situacije napovedujejo, da lahko tako ostane še nekaj let. Izobraževanje je ključnega pomena za tranzic-ijo mladih ljudi na trg dela in uspešno integracijo in participacijo v družbi. Dogaja se, da mladi zapuščajo izobraževalne ustanove, tako da ne pridobijo potrebnih znanj za gladko tranzicijo v zaposlitev. Projekt smo osnovali na zavedanju, da mladi morajo biti pripravljeni na vstop na trg dela (za potrebe posamezne države), se zavedati pomena izobrazbe, imeti motivacijo zaključiti izobraževanje ter nato svoja znanja nadgrajevati skozi vse življenje. V projektu želimo pomagati mladim z nizko stopnjo izobrazbe, ki so trenutno brez šolskih obveznosti in ne prevzemajo aktivne participacije v evropskem prostoru. V skupino bomo vključili tudi nekaj udeležencev, ki so dosegli visoko izobrazbo, nimajo pa izgrajene samopo-dobe. Želimo mladim pokazati, kako pomembno je samozavedanje, vztrajno delo, izobraževanje, kulturna širina, zaupanje v lastne veščine in pokazati pot v odgovorno in zrelo življenje," je zaključila Petkova.
Dženana Bečirovič
Foto: vki
Foto: arhiv
Ptuj • Zgodba »ptujskega Fritzla« še brez zaključka
Kdaj bo sojenje in zakaj ga še vedno ni?
Po aferi, ki se je je kaj hitro oprijelo ime »ptujski Fritzl« in je krepko razburila duhove širom po državi, je zadnje mesece vse potihnilo.
Prireditvenik
Kot je znano, je marca letos petnajstletna hči 62-letnega Ptujčana P.R. rodila zdravega otroka, katerega oče je tudi njen oče. Slednji naj bi bil zaradi suma spolne zlorabe priprt, v času preiskave pa naj bi se pokazalo, da naj njegova hči ne bi bila edina mladoletnica, ampak naj bi se znašal še nad najmanj eno. Ptujsko tožilstvo naj bi tudi že razširilo preiskavo glede spolnih zlorab P.R.
Po pisanju Slovenskih novic pa se sodni proces proti P.R. še vedno ni niti začel; najprej je bil začetek procesa preložen zaradi nesposobnosti osumljenca, ki bojda zaradi duševnih težav ni bil sposoben spremljati dogajanja v sodni dvorani, zdaj pa naj bi se njegovim zdravstvenim težavam pridružile še težave z vneto prostato, hkrati pa naj
bi ga začela pestiti še sladkorna bolezen, zato v sodno dvorano ne more priti. Stanje naj bi se mu poslabšalo(tudi) zato, ker predpisanih tablet noče redno uživati, kar pa je precej dvomljiv razlog za upravičeno odsotnost.
Dejstvo je, da se bo soje-
nje ptujskemu Fritzlu enkrat moralo začeti, čeprav v teh dneh, ko trajajo sodne počitnice, gotovo še ne. Sicer pa ptujska okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec še ni razpisala datuma začetka sojenja in tudi ni znano, kdaj okvirno bi se lahko začelo.
Foto: Črtomir Goznik
Savci • Gasilska vaja uspela
Reševanje ponesrečencev
V soboto proti večeru se je na cesti med Svetim Tomažem proti Ptuju v naselju Savci zgodila prometna nesreča. Zaradi neprilagojene hitrosti je vozilo začelo nekontrolirano zanašati in se je skotalilo po klancu navzdol na stransko cesto. Vozilo se je ustavilo na kolesih na brežini potoka. V avtu je ostal ukleščen voznik vozila.
Foto: Anton Munda
Na mesto nesreče je prvi prišel poveljnik domačega gasilskega društva PGD Sav-ci, zaradi vkleščenosti voznika je na pomoč poklical enoto za tehnično reševanje iz PGD Gornja Radgona. Na pomoč so prišli tudi domači gasilci in reševalna enota.
Na srečo je bil to le scenarij gasilske vaje, ki sta jo pripravila domače gasilsko društvo PGD Savci in pobrateno gasilsko društvo PGD Gornja Radgona. Poleg njih
Medtem pa se v javnosti sprožajo različne govorice, med katerimi je ena najbolj grozljivih ta, da naj bi P.R. kljub strogi prepovedi komuniciranja s člani svoje družine slednje še vedno ustrahoval; maja letos naj bi tako iz mariborskega pripora pošiljal pisma in telefoniral, kar so pristojni tudi ugotovili.
Največja zagrožena kazen za dejanje, ki ga je osumljen P.R. (spolni napad na osebo, mlajšo kot 15 let), sicer po naši zakonodaji znaša največ do 15 let zapora, za nasilje v družini pa se lahko dosodi do največ 5 let zaporne kazni. Vendar pa naša zakonodaja pravi tudi, da mora biti skupna izrečena kazen nižja od seštevka obeh kazni, kar pomeni, da lahko P.R. obsodijo na največ 19 let.
SM (vir: Slovenske novice)
Petek, 24. julij
17.00 krožišče na Selih, 12. krajevni praznik Sela, slovesnost ob odprtju
krožišča in ceste lovski dom, kužnega znamenja in kapele s kulturnim programom, sledi nogometni turnir za pokal KS Sela ob 20. uri. 21.00 letni oder na dvorišču občine Lenart, koncert Vokalnega kvinteta Završki fantje
20.00 slavnostna dvorana ptujskega gradu, Festival Art Ptuj 2009 - Večer
ruske glasbe: Konstantin Bogino-klavir in Miomira Vitas - sopran 21.30 Ptuj, Slovenski trg, Art Ptuj 2009 Karavana iluzij - glasbeni koncert v
sklopu TerasaFesta Kluba ptujskih študentov 21.30 Park hotel Ptuj, Art Ptuj 2009 - ruski večer Vse moje ljubezni, s podjetnikom Janezom Škrabcem in pianistom Konstantinom Boginom Terme Ptuj, 13. Mednarodni balonarski praznik od 23. do 26. julija, tekmovalni poleti, 21.00 Pizza in pivo party v Amfiteatru Temalnega parka
Sobota, 25. julij
12.00 Ptuj, Slovenski trg, odprtje festivala Art Ptuj 2009: grafitni projekt s
Sašom Fenosom- OvertheDrava MovingCake 16.00 gasilski dom Sela, 12. krajevni praznik, 13. dan gasilcev GZ Videm in 60. obletnica PGD Sela; po uradnem delu družabno praznovanje pod šotorom.
16.00 športni park Grajena; tekma med člansko ekipo NK Grajena in MNZ Ptuj;
15.00 športno igrišče v Žamencih, pričetek tradicionalnega Gobarskega
praznika v organizaciji GD Žamenci; ob 16.00 obisk motoristov Moto kluba Kurent; ob 17.00 predstavitev gobarskih društev in družabne Igre Brez meja.
18.00 športni park Grajena, osrednja prireditev ob 9. krajevnem prazniku Četrtne skupnosti Grajena, sledi tekma med veterani NK grajena in NK Maribor ob 19.00; 20.30 vrtna veselica z duetom Veseljaka. 17.00 Zamušanski vrh, postavitev klopotca ob 14. prazniku občine Gorišnica 17.00 Miheličeva galerija Ptuj; Art Ptuj - predstava Gravitacija domišljije v
izvedbi Martine F. Štirn in Ryuza Fukuhare 20.30 grad Borl, Tamburanje ob večerih z degustacijo haloških vin s tambu-
raši iz Cirkulan in Velike Nedelje. 21.00 Klub Gemina XIII - Terme Ptuj, Art Ptuj 2009 - projekt zvočne knjige UD Stara steklarska Novoletna zabava, avtorjev Zdenka Kodriča, Dušana Fišerja in Sama Šalamona; sledi ob 21.30 večer Gershwina v izvedbi Trio Livingstone Jazz Band in Boško Petrovič 21.00 amfiteater temalnega parka Ptuj, Balonarska noč
Nedelja, 26. julij
1G.GG 11.GG 13.GG
15.GG
19.3G
Sela, Anino žegnanje ob krajevnem prazniku Terme Ptuj, zaključek 13. mednarodnega balonarskega praznika, gospodinjski dom v Juršincih, 14. praznik gospodinj s kulturno zabavnim programom ter mašo in razstavo buč, jedi iz buč, prleških slaščic in ročnih del v organizaciji Društva gospodinj Juršinci. igrišče v Žamencih, gobarski praznik, kulturni program in finalni del družabnih iger, ogled razstave gob in zelišč ter razglasitev naj gobe letošnjega leta.
Ptuj -dvorišče hotela Mitra; Art Ptuj 2009, plesni nastop jazz skupine Mambo, sledi ob 20.00 večer tanga - Marko Hetlak in Ars Tango; ob 21.30 argentinski večer
Ponedeljek, 27. julij
12.00 do 18.00 Ptuj- razstavišče Art Stays, odprti atelje Avstrije; sledi ob 19.00 v kavarni na ptujskem gradu predstavitev knjige Ervina Hladnika Mil-harčiča Pot na orient, ob 20.30 v slavnostni dvorani ptujskega gradu: koncert Mojstri dunajske klasike: Elena Denisova - violina in Alexei Kornienko - klavir.
Kino Ptuj
Zaradi dopusta zaprt do 30. julija 2009
je na vaji sodelovala še reševalna enota iz Zdravstvenega doma Ormož in Mejna policijska postaja Ormož. Na kraj dogodka so bili povabljeni tudi ostala gasilska društva iz GZ Sveti Tomaž in krajani iz občine Sveti Tomaž. Vaja je zelo dobro uspela in iz tega smo se vsi veliko naučili. Prikazana oziroma uporabljena so bila vsa orodja in sredstva, ki jih je ob takem dogodku mogoče uporabiti, zato je tudi vse
Program TV Ptuj	¡M 1 šmi^Mli { THCEKIVANUtA )
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Poslanec Dejan Levanič o aktualnih problemih na ptujskem območju; predaja gasilskega vozila PGD Grajena; me odbojki na mivki na Ranci Ptuj; s čebelo mentarni film; spoznajmo Bolgarijo v bes ja ljudskih pevcev in godcev na Grajeni Z - posnetek prvega dela revije.	
	;dnarodni turnir v > do medu - doku-;edi in sliki; 6. revi-apojmo s prijatelji
dlje časa trajalo, kot je to ponavadi. Gledalcev se je tudi zbralo kar veliko, kar je zelo razveseljivo, saj je bolje, da si take stvari ogledamo na vaji, kot pa da rinemo zraven, ko res pride do podobne nesre-
če. Seveda si želimo, da tega v živo na naših cestah ne bomo videli.
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje na vaji.
Anton Munda
T
žerak
MESO »IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Cene so v EUR ¡n vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
Akcija velja od 24.7. do 2.8.2009
Kis za vlaganje 31
.. iN SE VELIKO DRUGEGA
IZRAVNAVA
Franc PETROVIČ s.p.
Tovarniška c. 6,2325 Kidričevo e-mail: franc.petroviG@t-2.net
Gsm: 031 449 722
*	slikopleskarska dela
*	zaključna dela
*	saniranje sten
*	kitanje
*	pleskanje
*	izravnava bavalita, valita vlažnih sten
*	bandažiranje stikov
*	barvanje fasade
*	pleskanje napušča
www.radio-tednik.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/25241 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
hm
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu y
SPORED ODDAJ
PETEK 24.7.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 25.7.
8.00 Prireditev ob zaključku OŠ Markovci 9.20 Iz domače skrinje 11.00 V objemu šole 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Žetev v Prvencih
NEDELJA 2B.7.
8.00 V objemu šole 9.00 Praznovanje v Gerečjl vasi 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Valeta OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk
PONEDELJEK 27.7.
8.00 Oddaja Občine Videm - ponovitev 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Žetev v Prvencih
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
CHRAYSLER SREBRING CABRIO	2003	11.980.00	KUMA	ČRNA
FIAT SUL01.9 JTD	2005	5.950,00	KUMA	KOV. ČRNA
FORD MONDEO 2.0 TDI KARAVAN	2002	3.980,00	KUMA	BELA
JAGUAR X-TYPE 2.0 DT116V	2005	13.750,00	KUMA	KOV. ZLATA
MAZDA 626 2.0 KARAVAN	2000	3.180,00	AVT. KLIMA	BELA
MERCEDES SLK 230 KOMPRESOR	1998	7.950,00	KUMA	KOV. SREBRN
OPEL ASTRA 1.8 i 16TWINT0P CABRIO	2007	16.770,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 206 CC 1.6 HDI	2006	9.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
RENAULT SCENIC 1.9 DCI EXPRESSION	2001	4.750,00	KUMA	SREBRN
ŠKODA FABIA 1.4 TDI	2007	7.760,00	KUMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI UMUZINA	2006	11.650,00	KUMA	KOV. SREBRN
VWP0L0 1.2 CQNF0RT	2008	9.360,00	KUMATIK	KOV. ČRN
VW GOLF IV 1.9 TDI	2003	7.380,00	AVT. KLIMA	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2000	4.750,00	AVT. KLIMA	KOV. BOR. RDEČ
VW CADDY 1.9 TDI	2006	11.980,00	KUMATIC	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Mirjana Petrovič Foltin, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Nolesberg
Traianovo 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplaala
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po d. 0038549 372-605
aiiHiiiiifiiiJiMimiiiB
{02/2280110
sons d.o.o. Razlagova 24, Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
Toyota Verso. Sanjska priložnost.
Brezplačni paket Dream v vrednosti do 3.600 €.
TOYOTA
RAV4. Ze od 2G.9GGC
Yaris. Ze od 8.99G C.
Urban Cruiser. Ze od 15.2GG C
AH FURMAN
Rogaška 13
Mltlmln t Wulmin	Ptlii
www.toyota.si (02) 78 85 477
Today
Tomorrow
Toyota
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velja za vse tipe vozil starejših od 3. let!
Znamka	Barva	Letnik	Cena (C)
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
BMW320D	ČRNA	2001	6.990,-
PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V	BELA	2005	6.290,-
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	3.290,-
LANCIATHESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,-
HYUNDAI ¡301.6 CRDi	RDEČA	2009	13.990,-
RENAULT ESPACE 1.9 DCI, 5V	T. SIVA	2004	8.990,-
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004	9.990,- >§
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-f
HYUNDAI 1201.4 COMFORT	KOV. ZEL	2009	10.490,-1
VWSHARAN 2.85V	T. MODRA	2000	6.390,-1
SKODA FABIA COMB11.4 TDI 5V	SREBRNA	2007(T)	8.490,-1
OPEL CORSA 1.3 DTI, 3V	BELA	2006	5.990,-?
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
R. LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAVAN	2001	4.950,00	KLIMA	KOV. MODRA
MERCEDES BENZ A160 ELEGANCE	2001	5.500,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	4.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
FORD FOCUS 1,6	1999	3.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. ZELENA
FIAT STIL01,416V ACTOUAL 6 SPEED	2005	5.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
HYUNDAI MATRIX 1,5 CRDI	2002	5.300,00	KLIMA	KOV. SIVA
OPAL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.900,00	KLIMA	RDEČA
PEUGEOT 2061,41	2003	4.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	8.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI	2004	8.490,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASM 1,6 KARAVAN	1998	3.150,00	KLIMA	KOV. BELA
OPEL VECTRA1,616VIGL PLUS LIMUZ.	1997	2.850,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.400,00	SERV0 VOLAN	RDEČA
BMW 530 D AVT. KARAVAN	2000	7.450,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2002	5.990,00	KLIMA	MODRA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	7.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
RENAULT THALIA 1,416V RT	2001	3.250,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 206 BREAK 1,41	2002	4.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
R. KARAVAN LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE 2001		5.980,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01,0 MPI	2000	2.990,00	PRVA REG. 2001	BELA
RANAULT MODUS 1,216V ALIZE	2005	6.490,00	41.000 PREV.	KOV. ČRNA
CITROEN SAX01,01	1997	1.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI TREND.	2006	12.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, omete, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
Računovodstvo za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik, po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
^ASTh
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
v •/
muume
d
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
OSKRBA IN HIŠNI SERVIS - Hišni-ška dela: popravila pohištva vrat, odtokov, pip, stikal, luči,urejanje zelenic, druga dela. Gospodinjska pomoč, trgovina, spremstvo. Skrb za male živali na domu (hrana, sprehod). Jože Škerget, s.p., Ptuj. Tel: 040 993 778
PREMOG - zelo ugodno z dostavo in prevozi drv. Vladimir Pernek, s.p, Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna ter ostali gradbeni les, zabojčke, možna dostava. Tel. 041 331.831.
PRODAM seme mnogocvetne ljul-ke in krmno ogrščico za ozelenitev, cena ugodna. Tel. 02 790 72 21 ali 041 809 823.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže z dostavo. Tel. 041 642 055.
PRODAMO bukova drva, polena ali žagana, z možnostjo dostave na dom, po ugodni ceni. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM BUKOVA DRVA1 m3/55€, z dostavo do 20 km. Tel. 041 531 250.
PRODAM bukova in brezova drva, z dostavo. Tel 041 723 957.
KUPIM KRAVO in telico za zakol. Tel. 040 647 223.
PRODAM dvobrazdni hidravlični obračalni plug Regent 12 14 ccol in puhalnik za zrnje. Tel. 051 211 826.
PRODAM pšenico, tudi v manjših količinah., po ugodni ceni. Tel. 051 316 591.
PRODAM TRAKTOR Newholand 135 KS, letnik 2000 in roto brano 3 metre. Tel. 031 338 369.
PRODAM puhalnik Tajfun. Inf. na tel. 041 895 426.
PRODAM lesene vinske sode 1700 IN 500 l. Tel. 051 312 356
PRODAM traktorsko prikolico Teh-nostroj, nosilnost tri tone. Tel. 051 415 944.
PRODAM traktor Deutz 45 KS, s kompresorjem, letnik 88, v dobrem stanju. Tel. 031 656 718.
PRODAM telico, brejo 9 mesecev, Flajšman, Dolič 32, Destrnik, tel. 753 08 81.
PRODAM seme mnogocvetne ljul-ke, cena 1 € za kg. Tel. 041 696 748.
PRODAM odojke. Tel. 02 755 3121
PRODAM Silo -kombajn: Silo 80 B. Tel. 031 498 367.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM seme trave mnogocvetne ljulke, primerna za ozelenitve površin, cena za kg 1,30 evra in seno v kockah 250 kosov. Okolica Ptuja. Telefon 041 556 462.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Telefon 769 39 41.
PRODAM bikca simentalca, težkega 140 kg. Telefon 031 833 974.
PRODAM 300 l hrastov sod za vino. Telefon 74 5 6 4 91.
DOM-STANOVANJE
APARTMAJI na otoku Viru, blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00385 95 8449 677 ali 0049 1601 906924.
ODDAM dvosobno stanovanje na Grajeni. Tel. 051 220 017 ali 02 751 21 51.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, velik balkon, klet, tel., KTV. Tel. 031 244 748.
Kako srčno si ti želel,
da še med nami bi živel
Smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili.
Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela.
Vse, kar storil si za nas,
v spominu bo ostalo nam.
ZAHVALA
Alojz Tasner
IZ LOČIČA 25
17.6.1931 - 18.7 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, svete maše, dar za vežico, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku, pevcem domače župnije, govornikoma g. Vurcerju in g. Kuplenu, KZ Ptuj, MZ Ptuj, agrarni skupnosti Ločič, Rdečemu križu, društvu kmetic, društvu upokojencev Trnovska Vas, osebju bolnišnice Ptuj, pogrebnemu zavodu Almaja- Jančič za opravljene pogrebnem storitve in odigrano Tišino. Vsem iskreno hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Stanko z ženo Marijo, sin Milan z ženo Marjeto, vnuki Aleksander s Klavdijo, Natalija, Dejan s Karmen, Tadeja z Radom in Tanja z Markom.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka,
tasta in strica
Tomaža Kovačeca
IZ FORMINA 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, za cerkvene namene, nam pa izrazili sožalje.
Hvala osebju Doma upokojencev Muretinci za vso skrb in nego, vsem, ki ste ga obiskovali v domu, sosedom Marinu in Tiliki Veselič, družinam Kovačec, Brodnjak, Belšak, Žohar, Voglar, Zamuda, Kolarič Slavici, družinama Petek iz Gajevc in Golob iz Pragerskega.
Hvala PGD Zamušani, PGD Formin, PGD Gajevci-Placerovci, posebej PGD Formin za opravljen pogrebni obred in častno stražo, govornikom g. Janku Šumanu, g. Ivanu Kelencu ter g. Slavku Rižnarju za poslovilne besede, nosilcema križa, g. Emilu Marinu in Ivanu Maru, godbeniku za odigrano Tišino, cerkvenemu pevskemu zboru, g. patru za opravljen pogrebni obred in sveto mašo , g. Stanku Arnejčiču ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
PO IZJEMNI ceni prodam novo obnovljeno stanovanje na Ptuju. Tel.
030	396 757.
PRODAM gradbeno parcelo. Inf. na tel. 02 685 01 11.
V	NAJEM ODDAM skladiščne prostore. informacije na telefon 031 317 931.
V	CENTRU Ptuja prodam dvosobno stanovanje, 76 m2, pritličje. Tel.
031	784 619 ali 031 619 -562.
MOTORNA VOZILA
PRODAM traktor IMT 560, osebni avto Peugeot 406 in moped APN 4, vse dobro ohranjeno. Tel. 031 548 666.
iPoifuiaj'ts. nai na iusiounsm ifiLtu!
RADIOPTUJ
tun. djUetu
www. ra d io-ptu
DELO
IŠČEM DELO (zidarjenje, ometava-nje, opaževanje greznic, stopnic) Tel. 031 534 666.
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
ZAHVALA
ob slovesu od naše drage mame
Frančiške Švarc
roj. Mlinaric
IZ UL. 25. MAJA 9, PTUJ
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, z nami sočustvovali in nam pomagali, pisno in ustno izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala govorniku, pevcem, glasbenikoma, konferenci sindikata PP, d.d., ter sodelavcem DE Promet. Vsem še enkrat prisrčna in iskrena hvala.
Njeni
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
SPOMIN
Marija Hameršak
rojena Petrovič 2.5.1940 - 25.7.2008
Mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Zelo te pogrešamo: vsi tvoji
Vse, kar lepo je - hitro mine,
vse, kar imaš srčno rad - prehitro odide,
že leto dni naš dom je prazen,
ko nehote smo morali narazen,
vendar, kogar nosiš v srcu,
ta ne umre,
le nekje daleč je,
in čaka te!
SPOMIN
25. julija mineva žalostno leto, odkar je odšla od nas naša draga mama
Helena Mlakar
IZ ZAKLA 17, PODLEHNIK
Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu, prižgete svečko ali poklonite cvet. Hvala tudi vsem, ki se udeležujete svetih maš, ki se darujejo za njo in vsem, ki se je spomnite v molitvah.
Žalujoči - vsi njeni
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnja-rije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM PSIČKO, nemško ovčar-ko, čistokrvno, staro dva meseca, po simbolni ceni, tel. 051 221 780.
PRODAM mladičke kraškega ovčarja, slovenske avtohtone pasme. Telefon 041 570 284.
UGODNO PRODAM nahrbtno škropilnico Stihl, profesionalno, suhe hrastove mostnice (fosne) in deske, kavni aparat z mlinčkom ter register blagajne Optima R c 500. Telefon 041 245 054.
www.tednik.si

■J1 J Vi J
02b (3D 03,
NAGRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
datum	I PRIREDITEV	vstopnina
sobota, 8. avgust	Grad Ormož: ob 17. uri Slovesnost ob 140. letnici Ormoškega tabora in odkritje doprsnega kipa Božidarju Raiču	-
sobota, 29. avgust	Grajsko dvoriSče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine ELVIS JACKSON (organizacija: KOŠ in MC Ormož)	5 EUR
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 74153 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
Hrvaška • Kaj vse je dobro vedeti pred dopustom
Gorivo je cenejše, cestnine ne
Kljub različnim negativnim informacijam o Hrvaški je še vedno precej Slovencev, ki so se odločili za dopustovanje ob hrvaški obali. Za vse vas smo pripravili nekaj koristnih informacij, ki vam bodo prišle prav, če boste dopust preživeli ob njihovi obali ali na otokih.
Najprej naj vas opozorimo, da poskrbite za ustrezno zdravstveno oskrbo, kar je v primeru, če ste zavarovanec Vzajemne zelo enostavno, saj lahko to storite prek kateregakoli terminala v Sloveniji, potrdilo o zdravstvenem zavarovanju pa boste prejeli v treh dneh na vaš naslov.
Če boste potovali v sosednjo Hrvaško z otrokom, morajo vsi otroci biti vpisani v potni list enega od staršev ali pa morajo imeti lastni potni list. Izgubo potnega lista ali druge osebne listine morate takoj prijaviti najbližji policijski postaji. Hrvaška policija vam bo dala uradno prijavo izgube listine, kar boste lahko uporabili, ko boste vlagali zahtevo za izdajanje novega postnega lista. Za hišne ljubljenčke ob prehodu meje s Hrvaško ni obvezna karantena, obvezno pa morajo imeti dokument o rednem cepljenju.
Hitrostne omejitve in obvezno - brez alkohola!
Za vožnjo po Hrvaški z osebnim avtomobilom potrebujete zavarovalno zeleno karto in veljavno vozniško dovoljenje. Cestnino je treba plačati na avtocestah, pol avtocestah ter na mostovih. V poletnih mesecih je promet na mejnih prehodih gostejši, kar povzroča krajše in tudi daljše zastoje.
Gorivo na Hrvaškem je cenejše kot v ostalih državah zahodne in srednje Evrope, večje bencinske črpalke v večjih mestih in ob glavnih prometnicah so odprte 24 ur na dan, manjše pa običajno od 6. do 20. ure. Neosvinčeni bencin je na voljo na vseh bencinskih črpalkah, označen pa je z zeleno oznako. Sicer pa v juliju in avgustu hrvaške radijske postaje redno objavljajo poročila o stanju na cestah in sicer v hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku.
Če prometni znaki ne določajo drugače, veljajo na avtocestah in pol avtocestah
omejitve hitrosti 130 km/h, na cestah z dvema voznima pasovoma pa 80 km/h izven naseljenih območij ter 50 km/h v označenih naseljih in mestih. Za kršitelje je znesek denarne kazni odvisen od teže prekrška, dovoljena meja alkohola v krvi pa je 0,0 ppm!
Številka 92 v primeru prometne nesreče
Prometno nesrečo na Hrvaškem prijavite policiji na telefonsko številko 92. Za pomoč na cesti pokličite Hrvaški avto klub (HAK) v Zagrebu, ki sodeluje z avto klubi v drugih državah, telefon je 01 4554433, služba pomoči na cestah pa je dosegljiva 24 ur na dan po telefonu 987. Informacije o cestninah in mostovih so na voljo na spletni stran, informacije o cenah goriva na www.hak.hr ter www.ina.hr, popis plinskih postaj pa je na voljo na www. hak.hr ter na www.ina.hr.
Plačevanje cestnin
Na Hrvaškem se cestnina plačuje glede na prevožene kilometre, poleg avtocest pa se plačujejo še prevozi skozi predor Učka, viadukt Mirna in most na otok Krk. Na začetni - vhodni cestninski postaji dobite cestninski listek, ki ga na koncu predložite pri plačevanju cestnine. Od marca 2009 je za voznike motornih koles uveden posebni cestninski razred (1A), ki ima za približno 40 % nižjo cestnino od osebnih vozil.
Cestnina se lahko plačuje v gotovini (HRK, EUR, USD, CHF) ali s kreditnimi karticami (AMERICAN EXPRESS, DINERS, MASTERCARD, MAESTRO in VISA). Cestnino je možno plačati tudi s pred-plačniško kartico SMART KARTICA in elektronsko kartico ENC, ki jih lahko kupite v poslovnih stavbah nekaterih cestninskih postaj. Cena Smart kartice je 20 kun, minimalno vplačilo na kartico je 100 kun, cena elektronske kartice ENC pa je 122 kun,
Foto: M. Oznec
Kljub manjšemu obisku je tudi letos letovanje ob Hrvaški obali še vedno dovolj privlačno tudi za slovenske turiste.
minimalno vplačilo pa je 100 kun.
Tudi na hrvaških avtocestah lahko uporabljate hiter način plačila cestnine, ki se imenuje ENC ("elektronič-ka naplata cestarine"). To je podobno kot v Sloveniji ABC sistem. Manjše cestninske postaje so kombinirane in na eni stezi omogočajo avtomatsko plačevanje cestnine z ENC kartico oz. plačevanje cestnine s kreditnimi karticami in gotovino.
Boste potovali z letalom ali vlakom?
Iz skoraj vseh mednarodnih letališč obstajajo redni poleti proti glavnemu mestu Hrvaške, Zagrebu, od koder lahko nadaljujete polete proti želenim mestom ob obali. Hrvaško letalsko podjetje Croatia Airlines in nekaj velikih tujih letalskih prevoznikov v visoki sezoni povečajo število poletov, številni čarterski poleti pa vodijo direktno na atraktivne destinacije na obali in na otokih: v Pulo, Reko, Split, Bol na otoku Braču, Omišalj na otoku Krku in v Dubrovnik. Vse potrebne informacije so dosegljive na telefonu Croatia Airlines 062 77 77 77, +385 1 487 27 27 ali na spletni strani www.cro-atiaairlines.hr.
Železniško omrežje v Hrvaški povezuje vsa večja mesta razen Dubrovnika, direktne mednarodne železniške povezave pa ima Hrvaška s Slovenijo, Madžarsko, Italijo, Avstrija, Švico, Slovaško, Francijo, Nemčijo, Bosno in Hercegovino in Jugoslavijo. Z vsemi drugimi evropskimi državami obstajajo posredne železniške povezave. Za vse potrebne informacije vam priporočamo informacijski center na Železniški postaji v Zagrebu, telefon 060 333 444, za mednarodni železniški promet pa telefon +385 1 4573 283, več koristnih informacij pa je tudi na spletni strani www.hznet.hr.
Raje potujete z avtobusom?
Med zelo priročna in poceni potovanja spadajo avtobusni prevozi. Redne mednarodne linije so vzpostavljene z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Francijo, Nemčijo, Slovaško ter z Bosno in Hercegovino. Sicer pa ima Hrvaška dokaj dobro razvito nacionalno omrežje avtobusnih linij po vsej državi, ki vključujejo tudi najmanjše kraje na hrvaški obali. Za vse potrebne informacije priporočamo infocenter na avtobusni postaji v Zagrebu, telefon 060 313
333, za mednarodni promet pa telefon +385 1 6157 938, koristne informacije pa so na voljo na spletni strani www. akz.hr.
Kam vse vas pripeljejo z ladjo ali trajektom
Vodilni hrvaški ladijski prevoznik je JADOLINIJA, ki sodeluje v domačem, pa tudi v mednarodnem vodnem prometu. Vzdolž Hrvaške obale so redne trajektne povezave na relaciji Reka - Zadar
-	Split- Stari Grad; ali Hvar-Split-Ancona, Hvar -Korčula -Sobra ter Mljet -Dubrovnik
-	Bari. Zagotovljene so tudi lokalne trajektne povezave, ki povezujejo kopno z otoki Brač, Cres, Hvar, Lošinj, Pag, Rab, Ugljan, Pašman, Dugi otok, Iž, Šolta, Vis, Pelješac, Korčula, Latovo in Mljet. Sicer pa za vse ladijske, hitre ladijske (katamaran) in trajektne povezave priporočamo informacijski center Jadrolinije, telefon + 385 51 666 111.
Naj vas spomnimo še to, da je na Hrvaškem v veljavi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih, razen v psihiatričnih ustanovah.
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Na nebu megla 25. dne - hudo zimo napove.
Foto. M. Ozmec
V višku turistične sezone pogosto prihaja do avtomobilske gneče pred predorom Sveti Rok, ki je speljan pod mogočnim Vele-bitom.
Danes bo sončno in vroče, v zahodni in severni Sloveniji bo občasno nekaj več oblačnosti. Jugozahodni veter bo oslabel. Popoldne in zvečer lahko predvsem v gorskem svetu nastane kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, v prevetrenih legah do 24, najvišje dnevne od 29 do 34 stopinj C. V soboto bo naše kraje od severa prešla oslabljena hladna fronta. Na Primorskem bo delno jasno in povečini suho. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, sprva bodo vmes tudi nevihte.
Črna kronika
Prva nesreča na avtocesti
Hitro po odprtju novega odseka avtoceste Slivnica - Dra-ženci, minuli četrtek okoli 18.15 ure, je 41-letni moški iz bližine Ptuja vozil osebni avtomobil BMW 530 po avtocesti, iz smeri Maribora proti Ptuju. V bližini naselja Prepolje je v zadnjem delu vozila slišal močan pok, zato je ustavil na odstavnem pasu. Ko je pogledal pod vozilo je opazil, da je vozilo pričelo goreti. Požara ni uspelo omejiti, tako da se je razširil na celotno vozilo, katero je do prihoda gasilcev na kraj v celoti zgorelo. Premoženjska škoda znaša okoli 15000 evrov.
Motorist pod kombi
V ponedeljek, 20. julija, ob 17.15 uri, je 34-letni moški iz Maribora vozil motorno kolo Honda CBR 600 po regionalni cesti iz smeri Maribora proti Do-gošam. Ko je pripeljal iz levega ovinka na most kanala reke Drave, kjer je vozišče nepregledno in poteka po klancu navzgor, ni vozil s takšno hitrostjo, da bi vozilo ves čas obvladoval. Ko je pripeljal na vrh mostu, je dohitel tovorno vozilo Peugeot boxer, ki ga je vozil 36-letni moški iz Maribora. Tovorno vozilo je zavijalo levo, na dovozno cesto v smeri Dogoš. Voznik motornega kolesa se je skušal trčenju izogniti, zato je zapeljal na sredino vozišča in pričel silovito zavirati, pri tem pa se je motorno kolo prevrnilo na levi bok in bočno drselo več kot 13 metrov, nato pa trčilo v zadnji desni del tovornega vozila. Motorno kolo je nato odbilo v desno in je obstalo na desnem robu vozišča, voznik pa je drsel po vozišču in je s telesom trčil v tovorno vozilo ter se z varnostno čelado zagozdil pod levi zadnji bočni del tovornega vozila. V prometni nesreči je bil voznik motornega kolesa hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Zaradi neprilagojene hitrosti vožnje bodo policisti zoper voznika motornega kolesa podali obdolžilni predlog, zaradi vožnje motornega kolesa brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, pa mu bodo izdali plačilni nalog.
Neuspeli rop
Minuli petek pozno zvečer je neznani storilec, star okoli 25 let, na Ljubljanski ulici v Mariboru, v bližini železniškega prehoda, hodil proti 54-letni voznici kolesa iz Maribora. Ob srečanju je neznanec prijel za vrečko, ki jo je imela oškodovanka v košari kolesa na krmilu. V vrečki je bila zobna ščetka in čistilno sredstvo za kontaktne leče. Zatem je neznani storilec zbežal v smeri Magdalenskega parka, proti Pupinovi ulici. Zaradi storjenega dejanja se je mož oškodovanke, ki se je nahajal v bližini, s kolesom zapeljal za moškim in ga na sredini Magdalenskega parka dohitel ter prijel za ukradeno vrečko. Takrat je moški udaril moža v obraz in zbežal v smeri Verstovškove ulice. Policisti še zbirajo obvestila o storilcu.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela ? manjša gradbena dela
O Dupleska cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO 2
demontaza • prevoz • montaža
041 748 832 \SSSS»