17. flnllta. I UNM i ufati. H. urib ■». XHII. hl«. .Slovenski Narod" velja w &|»M|flHl na dom dostavljen: . v upravništvu prejemaa: et\o leto aaprej • . „ . K 24*— I ćelo leto naprej • , . • K 22°— pol lcU „ , • • . « 12*— I pol leta m • • • • • Hw ćetrt leta m / V* • • • 6-— 1 četrt leta „ . • • . , 550 na inesec tf . •* * * » 2"— I na mesec m . . . • • 1*90 Dopis! na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredalitvo: EnalloYa iUm *L 5 (v prttttčfu lem) fliMMi *t M. lakafa vsak tea tv*6*r I—n»il amtj# tat praurifct. biserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vin., za trikrat ali vettrat po 12 vin. Parte tu zahvala vrsta 20 vla Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijfth po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo nai#čnine, reklamacije, insesatt Ud, to je admintotrativne stvari ———■- PatUMUM itovilka v«l|a to viaar|«v. -^— Na piiitu narobila brez istodobne vposlatve naročaine te ne osin. nMar««u tukama« telatmi ftt M. »Slovenski Narod" val|a po poftfti * ra Avstro-Ogrsko: . za Nemčljo: ćelo leto skupa j niptej . K 25-— I ćelo leto naprej . . . K 30'—* č^trMtfa I 2 •* .' I l6*50 I M Amviko * vse druge dežel« na mesec „ • • • • 230 ' ćelo leto napre] . . . . K 35.—» Vprašanjem glede faseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. PjiifMtvo (spodflj, dvoriiče levo), Knaflova ulica ŠL 9, teltlon At •& Ha naših hrbtih. Dunaj, 17. aprila. Po poročilih iz Opatije bo urad-nf komunike, ki iziđe danes ali jutri o sestanku grofa Berchtolda in mar-kija di San Giuliano, poudaril, da sta se oba državnika o predmetih svoje konference popolnoma sporazumela -— kaj drugega ni bilo pričakovati. Uradni komunike ne bo urbi in orbi naznanjal, da ni prišlo do sporazuma. Navzlic temu pa je dovoljeno vpra-šanje ali odgovarja uradno obvesti-lo resnici popolnoma. To bodo pokazala se le dejstva in pa oficijozni komentarji, katerih ne bo manjkalo, zlasri pa nam bo mogoče soditi po govorih cbeh ministrov v parlamen-tih, ozir. pri nas v delegacijah. Predmet opatijskih konferenc so kakor znano tvorile naslednje glavne točke: albanski kompleks, v katerem zavzema najodličnejše me-sto vprašanje organizacije nove države in ekvilibracije avstrijsko-itali-janskega vpliva, oziroma tuđi eventualnost razpada dosedanjega alban-skega kraljestva. Druga glavna točka je bila balkanska politika obeh držav: njune gospodarske aspiracije (avstrijska pot v Solun ter italijan-ska cesta po jadranski železnici) osobito pa trozvezi neugodna politična konstelacija na Balkanu. V katerem ciuhu da so se vršila tozadev-na posvetovanja, o tem nam ni treba preveč ugibati: saj je baš od italijan-ske strani padla beseda o srbski ne-varnosti . . . Tretja velika zadeva, o kateri sta oba državnika razpravlja-Ia je bilo vprašanje njunega, ozir. specijalno italijanskega vpliva na vzhodnih obalah Sredozemskega morja. Tam se koncentrira danes italijanska gospodarska ekspanzija od tam pa grozi Italiji tuđi največja opasnost, izviraioča iz nasprotstev med njenimi aspiracijami in velikimi interesi Francije ter Anglije. Rezultati sporazuma o četrti — že ne več cficijalni, pa vendar nič manj važni točki opatijskega programa — ne bodo napisani v nobenem protokolu, temveč le na naših hrbtih. Marki di San Giuliano in grof Berch-told sta razpravljaia o sredstvih, s katerimi bi se dali zboljŠati odnošaji med obema državama in navezati boli prijateljski stiki med »obema narodoma«. Italijanski minister je podal svojemu kolegu nebroj nasve-tov, kaj bi bilo v tem oziru storiti in di San Giuliano je tolmačil tožbe svoje domovine nad žalostno usodo bratov, ki živijo v monarhiji zapostavljani, zatirani, obupani; da se jim odrekajo kulturna sredstva, da se jih izroča barbarsKemu terorizmu Jugcslovanov. Italijanski državnik je grofa Berchtolda opozoril, kako zagreŠeno je izigravati jugoslovanski element proti Italijanom. kar otežko-Čuje avstrljsko-italijansko prijateljstvo, na drugi strani pa spravlja monarhijo v vedno večje opasnosti velikosrbske, jugoslovanske ideje ... In grof Berchtold je vzel vse te pri-tožbe in nasvete na znanje, izjavil je, kakor se zatn'uje svoje obžalovanje nad dejstvom, da italijanska fakulta v Trs^u se vedno ni ustanovljena in oba ministra sta si v tihem salonu pomenljivo segla v roke. Gloria; kit, s katerim se dajo razpokline in špra-nje avstrijsko-italijanske zveze naj-boljše zalepiti, je spoznan za dober in pripraven. Uboge Italijane je treba zašcititi pred vedno predrznejši-mi in nenasitnimi, dosedaj tako favo-riziranimi Slovenci in Hrvati, pa bo prijateljstvo med Rimom in Dunajem sveže zacvetelo. Avstrija pa bo ime-/a tuđi neposreden dobiček: obvaro-vala se bo velikosrpske nevarnosti, svoje Primorje bo zastražila z lojalnim italijanskim elementom in kakor albanski jez na jugozahodu, tako bo romunski na severozahodu Adrije trdno in za vedno zadrževal jugoslo-vanski »drang^. Moramo se pravzaprav čuditi, da liubeznjivi in prijateljski razgovor italijanskega in avstrijskega ministra i o tem predmetu ne najde v nemškem, ' ciunajskem čascDKiu onega odušev- [ Ijenega odziva in soglasa, kakor bi zasluži!. Zgodilo se je ćelo. da dela *N. Fr. P.« prav kisel obraz, češ, da ta predmet ne spada niti v oficielni, niti v neoficielni program opatijskega sestanka. Menimo, da je to (sicer pohlevno izrečeno) mnenje odsekov onih ostankov samozavesti i(i mo-žatosti, ki jih nahajamo še tu i tam tuđi v gotovih nemških in ladnih krogih. Tako izmozgana, utrujen: in po svojih nesrečnih drža\Tiikih pf lizana je že ta naša država, da mino pre-naša vmešavanje tujih državnikov v svoje domače, takorekoč rodbinske zadeve. Velesila, ki pripušča pritož-be in nasvete tujih držav glede svoje notranje politike ter se pred celim svetom ponižuje in vrača v one ža-lostne čaše, ko je klica!a proti lastnim državljanom tuje armade na pomoč! Zdi se nam, kakor bi svojega Berchtolda, Stiirgkha že ne potrebovali več, saj je Di San Giuliano pripravljen prevzeti tuđi upravo naših no-traniih zadev ter zlasti na našem Primorju napraviti oni red, ki bo obva-roval državo jugoslovanske opasnosti ter ji zaeno zasigural trajno prijateljstvo južne zaveznice. To je tako sramoten položaj, da bi mora! nastati v ćeli avstrijski javnosti vihar, ki bi mahoma odnescl državnike, kateri pozabljajo, da jim nišo izročene le koristi države, temveč ludi njena čast. Ako pa je Avstrija re$ že tako daleč — da smejo tuje države intervenirati v interesu svojih, v monarhiji živečih rojakov, ako merodajni faktojri to niožnost priznavaio — potem srne priti jutri romunski zunanji minister in intervenirati v prilog preganjanim Romunom na Ogrskem, in Srbija srne izrociti na Dunaju protestno noto radi jugoslovanske univerze__ To je nujna konsekvenca prvega koraka. Nacj vse značilno je, kako plašijo izvestni italijanski krogi avstrijske državnike z velikosrbsko idejo. Dati Slovencem solo, nuditi jim košček ravnopravnosti v uradih, smatrati jih takorekoč tuđi za državljane — vse to je že delovanje — pour le roi serbe. Razven zastarane pesmi o italijanski fakulteti nimajo naši Italijani niti najmanjše stvarne pritožbe — na celem Primorju so oni gospođarji in njihovo privilegirano stališče napram nam Jugoslovanom na jugu se prav nič ne razločuje od onega Nemcev na severu. Zato so posegli po drugih ar-gumentih — obrckovanju in natolce-vanju o velikosrbski opasnosti. Iz strahu pred to nevarnostjo naj jim vrne država zlate čaše. ko je bilo v Trstu skoraj prepovedano na ulici slovensko govoriti. Koliko je v tem oziru dosegel italijanski zunanji minister pri svojem avstrijskem kolegu — to borno skoraj obČutili na lastnem telesu. In ko se bodemo branili, bodo gotovi Ijudje gubali čelo in sklepali roke v za čuđenju in obsojevanju nepatrijo-tičnih elementov, ki nočejo spoznati, da je — dulee et decorum pro patria mori. V dobi obSGlutizma. V naši državi smo zopet tam, kjer smo bili za časa grofa Belcre-dija. A med tem, ko je bil grof Bcl-credi dalekoviden državnik, ki je si-stiral ustavo, da bi bilo mogoče resiti avstrijski problem ter uzadovo-Ijiti vse narode, je grof Stiirgkh kratkoviden državnik graškega kroja, ki ga velik avstrijski problem prav nič ne zanima in ki le skrbi, da ohrani sebe na krmilu. Parlament je torej na počitni-cah in avstrijsko prebivalstvo nima nobenega vpliva na državne posle. § 14. naše ustave, ki je v začetku veljal samo kct pomoč za silo in samo za najnujnejše stvari, je sedaj stopil na mesto ustave in vlada si ž njim dovoljuje kar hoče, dovoljuje si milijonska posojila in najvišia instanca v teh stvareh ji pritrjuje, dovoljuje ji rekruie, torej krvni davek, nalaga celemu prebivalstvu ogromna bremena za bosanske železnice, si pridobi ćelo pritrjenje državnega so-dišča, da je ustava pravzaprav papir brez vsakc vrednosti — in nihče se ne gane. Resnica je, da ]e prebivalstvo z največjo ravnodušnostjo vzelo na znanje odslovljenje državnega zbera. Živa duša se ni zganila, prav kakor bi bilo prebivalstvo prišlo do spo-znanja, da je avstrijska ustava samo nekak nakit, ne pa resna stvar, da dela vlada s parlamentom ravno tako, kakor takrat, kadar ni parlamenta. Vlada se trudi po svojih listih raztolmačiti to popolno ravnodušnost prebivalstva za dokaz, da so narodi s parlamentom nezadovoljni in da smatrajo vladanje s § 14. za neka-ko odresenje. To bi bilo za grofa Stiirgkha sicer jako laskavo, a v istini ni tako. Narodi so marveč takorekoč obupaii, da bi ta parlament sploh mogel kaj drugega doseči in da bi sploh rnogel kaj drugega storiti, kakor dovoijevati nove davke. nove rekrute in nove dolgove, ker vodilni Krogi v državi nimajo nič smisla za druge potrebe narodov in ćelo nič volje resiti narodnostni problem po načelih pravice in pravičnosti. Narodi so uvideli, da je vlada parlament totalno demoralizirala, da ta parlament ne more nič dobrega storiti, ker se Nemci in vlada vsaki taki stvari upirajo in zato mu je postalo vse eno, kaj je ž njim. Edini odpor proti vladnemu ab-soiutizmu je videti v časopisju, a še ta odpor ni vedno resen. Obči vtisk je, kakor bi vse stranke pričakovale od sedanje absolutisticne vlade tisto rešilno dejanje, ki premosti pogla-vitna nasprotja in ustvari v državi pogoje boljse bodočnosti. Toda za tako rešilno dejanje pač sedanje mi-nistrstvo ni sposobno in ga tuđi ne bo poskusilo, nego se bo zadovoljilo, da s § 14. vleče državno koreto naprej kakor pač pojde, dokler ne bodo razmere izsilile sklicanja državnega zbora, kjer se bo zopet na-daljevala stara mizerija . . . Tekom tega meseca se snideta delegaciji in čujejo se glasovi, da se bo v delegacijah oglasi! odpor proti vladanju s § 14. Moraličen efekt ta-kega nastopa je sicer brez dvoma, a da bi imel reelne uspehe, o tem dvo-mim. Eno samo stvar nam je prinesla ta doba absolutizma, v kateri živimo. Mnogo razmišljevanje o rešitvi avstrijskega problema. Navajeni smo takih receptov že dolga desetletja in ni se treba ž njimi baviti, ker ne obsegajo nič novega. Nemci zahte^ vajo zagotovitev nemškega gospodstva, da bi mogli, kakor doslej vladati in slovanske narode izsesavati. Čehi se ne morejo iznebiti svojega državnopravnega stališča, slovenski klerikalci zastopajo nazor, naj se na-rodnostno vprašanje enotno resi za ćelo državo, kateremu nazoru seve-da ni ugovarjati, o katerem pa ražen galiških Malorusov neče nihče nič slišati. Zunanjepolitične razmere so ta-ke, da bi morala država najprej gledati na vzadovoljenje nenemških narodov. Tuđi v tem oziru imamo mnogo receptov. Najodkritosrčnejše jih zastopa glasilo vojaške stranke, dr. Siegfried vitez Schoppl v Ljubljani pa jih je v »Tagespošti« rekapituli-ral v tem smislu, da mora naša država postati za vse svoje narode, die beste aller Welten«. To je bil še končni smisel vseh mnogoštevilnih receptov, kar smo jih doživeli od leta 1848., ali s takimi splošnostimi ni nikomur pomagano. Avstrija je narodnostna država in ne bo nikoli postala narodno enot-na, ker nimajo ne Nemci ne Madžari te sile, da bi Slovane in Romune po- LISTEK. Domaće ognjišče. Prišel sem spotoma k znancu, ki ga že dokaj let nisem videl. V tem času se je bil oženil, umiril se in umeril, pridobil si dvoje lepih otrok, >postavil si domače ognjišče«, kakor pravijo. Tuđi zredil, mehkobno za-okrožil in podložil se je bil; okrogla so bila lica, tolsta in maščobna, držala so se nekam na jok, kakor vsa taka lica; podala se mu je pisana dopetna halja, ki se je nekoliko vlekla za njim, kar ga je delalo skoraj veličastnega; kadil je iz dolge pipe, ozaljšane z rdečo vrvico in rdc-čim čopom. Pozdravi me je prijazno, toda široka usta so se nakremžila kiselkasto in cmerav je bil tuđi glas, če-prav so bile besede vesele in čeprav je bil odkritosrčen pogled solzavih, blagodušnita* narahlo podbreklih oči. Meni, popotniku brez doma in brez družice, je v njegovi blizini toplo dehnilo na srce. To je tisto »življenje kakor ura« — kakor starinska ura na steni, zaprašena in s pajčevi-nami omrežena: morda visi tam že sto let in dali. nihalo se ziblje enako- merno, kazalec hodi brez nehanja svojo staro, znano pot, kladevce bije, kakor je vajeno; čas grc mimo, mimo gre sto in tisoč življenj, sto in ti-soč smrti, tiha procesija brez konca; ura se ne zmeni zanjo, nihalo se ziblje, kladevce bije, kazalec kroži svojo večno pot . . . »Bla^or ti!Ali si še zmirom popotnik?« je vprašal nenadoma ter me pogledal izpod čela. »Še zmirom ... da bi tako ne bil!« »Nisi oženjen?« »Ne... in vse kaže, da nikoli ne bcm!« »Nimaš domačega egnjišča?« »Ne ... ni mi ga Bog privoščil, zaradi mojih grehov ne!« »Blagor ti! — Domače ognjisče ]e tišti oltar, na katerem so v starodavnih časih klali ljudi ter jih darovali bogovom. Dandanašnji jih ne koljejo več, darujejo jih ob živem telesu. Rad verjamein, da je bilo tako darovanje svoje dni in da je še dandanašnji le vidno znamenje ljubezni in pobožnosti; in izvoljeni darovanec je bil ćelo vesel ter je od veselja pre-neval, da ga je bila doletela tolika čast. Ali jaz sem pač človek take sorte, da bi bi! rajši duhovnik nego dar, rajši Abraham nego Izak . . . Saj ne vem, kako bi ti po pravici raz-ložil svojo bridttost, da bi jo občutii sam \m da bi se razjokal z menoj... Ali bi se ti zdelo prijetno, da bi pre-živel vse svoje dolgo življenje v fla-nelo zavit? Ne misli, da je to k kakšna prispodoba! Ne, prav za rfes-no pravim: v flando zavit; v težko, priskutno toplo flanelo, tako tesno zavit in zadelan, da mi komaj še nos gleda izpod nje. To je moje življenje na tem svetu! . . . Kaj pa je to? Ali nisem rekel, da bi rad malo čaja in presnega masla?« 2ena je bila prinesla narezane gnjati in steklenico vina. »Mislila sem . . . nikar ne zame-ri ... da vama bo tako bolj všeč .. .« Stala je pred nama kakor sam nedolžen, zaupljiv smehljaj, tako vsa obžarjena od ljubezni in milobe, da je znanec stresel z glavo ter zamah-nil z levico, kakor v obnemogli uda-nosti. »Res nama je tako bolj všeč... bodi po tvoji volji ... po razsodnosti tvoje ljubezni!« Ko je šla, se je grenko nasmeh-ni!. »Če bL ji rekel, da naj nama prinese vina in gnjati, bi nama bila prinesla čaja in presnega masla... Ne zato, da bi me dražila, temveč iz gole prisrčne Ijtibezni . . . Oni dan mi ne-kaj ni bilo prav, malo prehladil sem se bil, ali kaj; legel sem zgodaj v posteljo in sem rekel ženi, da naj mi skpha skodelico vročega čaja, zato da se ogrejem in spotim. Vsa v skr-beh je šla, cjolgo je burkljala in ropo-tala po kuhinji, nazadnje pa mi je prinesla ogromno skodelo zavretega vtna, tište pijace, ki je nikoli nisem maral. Ko sem skodelo nejevoljen porinil stran, je zastrmela name vsa užaljena in prestrašena, solze so ji planile v oči in začela je ihteti, da je ne ljubim več, da mi je zoperna, da sem ji najbrž ćelo nezvest, da je bila vse to že zdavnaj opazila, da je njeno ubogo življenje uničeno in da je za- vreto vino za bolnike prikladnejše od Čaja . . . Zadnjič sem si bil pože-J lel za kosilo kislega zelja s fižolom; V otroških letih mi je bila ta žlahtna' jed največja posvetna dobrota, Opoldne je prišla žena vsa razžarje-na od radosti in zadovoljstva ter mi je postavila na mizo skledo ocvrtih pišcancev... Praviš, da so to malenkosti, o katerih ni potreba, da bi človek govori! in da bi si življenje grenil zaradi njih. Toda pomisli, da je vse življenje sestavljeno iz samih malenkosti, kakor telo iz atomov, luč iz utrinkov, ura iz hipov! Iz takih nevšečnih malenkosti je sestav-Ifeno^moje življenje. Vsaka posebej res ne zasluži, da bi se človek zrne-nil zanjo; vse skupaj pa so — flanela! Mnogo rtadlog je na svetu, na-števajo jih litanije:.suša, t)bvoderij, dragulja, lakota... najhujša vseh nadlog pa Je ljubezea. Brani*se ji, ali se ji ne brani, nepremagljiva je in neubežna, nasilneJSa in neizprosnejša od same kuge. »Ne jepustim te, dokler me ne blagosloviš !< je rekel Jakob nebeškemu angelju. Pobožnost in Uubezen sta enako nasilni in sebični; zasužnjili bi samega Boga!« Stran 9. »SLOVENSKI NAROD-, dne 1S. aprila 1914. 87. Stcv. topili t svoji narodnosti. Sto let ]e avstrijska država z ljuto silo in kru-tostjo delala na to, da bi nenemSke narode germanizirala, a tega cilja ni mogla doseći in ga ne bo. Danes, ko je Avstrija na svoje nenemSke narode in zlasti na Jugoslovane boli navezana, kakor kdaj poprej, je na-rodnostno vprašanje za njo življcnj-skega pomena, toda ravno tišti kro-gi, ki bi bili najprej poklicani, se lo-titi tega vprašanja, se zanj niti resno ne zmenijo. Sedanja doba absolutizma bo prej ali slej minila. Spričo reakcijo-narne in germanizatorične tendence te vlade nam bo ta absoiutizem v mnogih ozirih Škodoval, a pomisliti moramo, da bi tuđi pritožbe v parlamentu nič ne pomagalo, kajti resnica je: v Avstriji je vlada s parlamentom in brez parlamenta vedno absoluti-stično in po interesih in željah Nem-cev. Nemci tmajo vsega preveč, vži-vajo privilegije, kakor bi bila država le od njih odvisna in prenašajo absolutizem toliko laglje, ker je ves državni aparat v njihovih rokah, služi njihovim interesom in aspiracijam ter vidi v zatiranju Slovanov svojo glavno nalogo. Slovani pa bodo tuđi sedant" absolutizem prestali, ker jih more pre-magati samo meč in nobena druga sila na svetu. Deželni odbor proti idrijski občini. Zopct je posvedočila klerikalna večina v deželnem odboru kranj-skem, kako strupeno sovraži vsa napredna mesta in v prvi vrsti drugo deželno mesto Idrija. Po dolgem od-lasanju — sklep je bil napravljen že koncem grudna — je deželni odbor končno vendar izdal rešitev na vlo-žene pritožbe proti proračunu idrij-ske mestne obeine za leto 1914. Kakor bi se klerikalna gospoda v deželnem dvorcu sramovala svojega najnovejšega nasilja proti idrijski ob-čini, da je tako dolgo skrivala svoje razloge za ugoditev Oswaldove pritožbe. Razsodba je tako zanimiva za delovanje klerikalne većine v deželnem odboru, da le vredno priobčiti jo dobesedno. Odlok deželnega odbora se glasi: Stev. 3223. Županstvu občine Idrija. Ob vrnitvi prilog porobilo z dne 6. decembra 1913 št. 3075 dovoljuje deželni odbor s pritrditvijo c. kr. de-želne vlade, da se pobira leta 1914. za občinske, šolske in druge potreb-ščine na vse direktne davke razun osebne dohodarine in plačarine 64% doklada po ćeli občini. Za odreditev pobiranja te doklade na direktne davke in sklenjene 15% doklade na užitnino se je naprosilo c. kr. okrajno glavarstvo oziroma c. 'Kr. finančno ravnateljstvo, med tem ko je odreditev pobiranja že prej dovoljene doklade na pivo in žganje stvar župan-stva samega. ki se mora pri tem ravnati po določbah ukaza c. kr. dežel-ne vlade z dne 31. decembra 1904 št. 24.743, dež. zak. št. 1 iz 1. 1905. Ako pa želi občina, da pobira to naklado deželni dacar. mora župan-stvo za to naprositi nadzorništvo de-želnih naklad v Ljubljani in se zavezati, da plača poleg stroškov za to-zadevne tiskovine in orodje tuđi še 10% nabrane doklade kot doacatfc za režija Vsled pritožb rrttotti Oswat» da li c. kr. radtlšlteca nmutfaltfva le deželni odbor znižal od oMtetke-ga odbora proračunjeno potrebfčino 165.616 K nm 134.046 K in ton pri-merno znižal tuđi sklenjeno občin-sko doklado na direktne davke od 74% na 64%. Pritožbama Je deielni odbor ugodi I v naslednjih točkah: a) V I. poglavju proračuna se zniža 7 e »Objave in koleki« na 100 kron, ker je deželni odbor prišel na podlagi povprečkov prejSnjih let do prepričanta, da zadošča za ta izda-tek znesek 100 K. b) V II. poglavju proračuna se zniža postavka »fozni stroški« na 50 K, ker je na podlagi proračuna iz leta 1912. smatrati ta znesek kot za-dosten. c) V III. poglavju proračuna se znižajo naslednje postavke: 1. a) Ceste, ulice itćL od 8000 K na 3000 K, ker je po prepričanju deželnega odbora s tem zneskom za-dostno skrbljeno za tozadevne potrebe, Ki so se v zadnjem času zni-žale skoro na polovico vsled pre-vzetja novih čest v oskrbo erarja. I. č) »Mostovi, brvi itd.« od 3000 kron na 1500 K, ker ta znesek zado-štuje z ozirom na uspehe pri enakih vzdržavanjih runiškega ravnateljstva. 1. d) »Kanali itd.« od 4000 K na 2000 K iz razloga, kakor pri predido-či postavki. 1 e) »Razni stroški« se crta po-polnoma, ker so se glede na pritož-bo erarja druge postavKc tega po-glavja, vkolikor ostanejo neizpre-menjene, tako visoke, da ni treba iskati pokritja s posebno postavko za razne stroske. Sicer so pa tuđi uspehi zadnjih let iz tega naslova tako malenkostni, da ne Kaže postavljati v proračun posebne postavke v tej visini. d) V IV. poglavju proračuna se znižajo postavke: 1. d) V zadržavanje vodovodov od 2000 K na lrOO K z ozirom na to, da ta znesek zadošča za tekoče vz-državanje vodovoda. Za napravo stranskih napeljav itd. za zasebnike pa imaio ti sami skrbeti in nositi dotične stroške. 1. e) »Druge potrebščine« od 400 K na 100 K iz istih razlogov, ki so navedeni zgoraj pod c) 1. e). 2. e) »Razni stroški« se crta po-polnoma iz razlogov, kakor v pred-idoči postavki. 2. č) »Obrt. bol. blagajni« se crta. ker se zdi deželnemu odboru ta izdatek z ozirom na neugodne fi-nančne razmere občine neumesten. 2. f) »Drugi blagotvorni stroški« se crta, ker deželni odbor ne uvidi potrebe za to postavko, ker je skrbljeno za namene IV. poglavja zadosti pod drugimi naslovi in toč-kami. e) V V. poglavju proračuna se znižajo postavke: 1. e) »Ostale potrebščine« se crta, ker z ozirom na zadostno kr \ie posameznih postavk ni povoda daia-ti na razpolago županstvu še pos°b-nih zneskov. 2. a) »Obrtno nadaljevalni« se zniža od 3000 K na 2400 K, ker se vidi deželnemu odboru z ozirom na finančno stanje mestne občine pri-spevek v visini 2400 K zadosten. S. a) »Poifeor« đlalrfim« a* ariša od 2800 K na 2500 K ix istega raz-lofa. 3. e) »Podpore viaokoioteemc se crta s ceirom na zadostno postavko pod postavko 3L a) tega poglavja. 3. g) »Razni stroškk se crta« ker je v namere V. poglavja zadosti preskrbljeoo pod ostaiimi naslovi in točkami f) V VI. poglavju se postavka »Razni stroški« zniža od 200 K na 100 K, ker je po prepričanju deželnega odbora ta znesek z ozirom na uspehe let 1911 in 1912 in z ozirom na kritje pod raznimi drugimi po-glavji znesek po 100 K zadosten. g) Med »izrednimi potrebščina-mi« se zniia postavka IV. »Prezida-va hiše št. 509 od 40.000 K na 20.000 kron, ker ie deželni odbor mnenja, da ta znesek za teto 1914 popolnoma za>d*>šča v ta namen in ker je mest-na občina v stanu oskrbeti si eventualno daljne pokritje tuđi na drug način. V ostalem pa je deželni odbor pritožbi zavrnil, ker je prišel do prepričania, da so ostale izpodbijane postavke proračuna z ozirom na po-vprečke prejšnjih let in z ozirom na dane dejanske razmere in potrebe primerne in umestne. O tem naj županstvo obvesti oba pritožnika po priloženih pre-pisih. Končno se županstvo strogo opozarja, da *e ima pri občinskem gospodarstvu ravnati natančno po odobrenem in potrjenem proračunu, sicer bi bil deželni odbor prisiljen proti g. županu in občinskemu odboru postopati z zakonitimi sredstvi, ki mu jih obč. red daje na razpolago. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 7. aprila 1914. Dr. Susteršič, s. r.« Tako se torej glasi najnovejši ferman kranjskega deželnega odbora proti napredni idrijski občini. Svoj delež na nasilju proti mestu Idriji ima tuđi c. kr. deželna vlada, ki dovoljuje, da se teptajo veljavni zakoni in razsodbe upravnega sodi-Šča. Obširnejšega komentarja odlo-ku deželnega odbora pisati ni treba. Napravi si ga vsakdo lahko, kdorkoli misli s svojo glavo. Omenjamo samo to, da vsled te razsodbe izka^uje se-daj občinski proračun 600 K primanj-kljaja. Kako izhajati s primanjklja-jem, deželni odbor ni povedal. Obrtnike bo zanimalo, da je deželni odbor črtal vsako podporo tatci humanitarni napravi, kakor je obrtna bol-niška blagajna. Obrtniki naj si za-pomniio klerikalno ljubezen do nji-hovega stanu. Crtali so se razni stroški. Slučaj pa je hotel, da je prav v zadnji seji občinski odbor sklenil poslati deputacijo štirih članov na Du-naj v zadevi odprave »grabelj«. Stroški ne bodo majhni in morali se bodo zaračunati med raznimi stroški, ker nišo bili proračunjeni. Kdo more leto naprej vedeti, kakšni izdat-ki bodo šc potrebni med letom poleg rednih proračunjenih. In ali ni smešno, da ne bi smel občinski odbor drusrega mesta na Kranjskem dovoliti raznih stroškov 100 K. Naj-večja modrost kranjskega deželnega odbora pa tiči v tem, da se sili ob-čino napravljatj dote, ko vendar ho-če pokriti vse izdatke z rednimi do-hodki. In to v protislovju z razsodbo upravnega sodišča. Razsodba deželnega odbora na Oswaldovo pritožbo je nov udarec v obraz idrijskemu občinskemu odbora. Prepričani smo. da ga ne bo mirno prenese!, marveč legalnim potom iskal zadoščenja proti klerikalnemu nasilju. MiPfborshi Slofenci! (K slavnosti dne 17. aprila.) Dne 18. marca t. L ie minolo pol tisočletja, kar je bil na Gosposvet-skem polju na Koroškem na staro-slovenski način in y slovenskem jeziku zadnjikrat ustoličen vojvoda ko-roških Slovencev. Zalostna obletnica za slovenski narod! Propadanje je naša zgodovina po 1. 1414. Bo li v bodoče temu bolje? Naše naraščanje in napredovanje na vseh poljih v minolem petde-setletju govori več kot mrtve črke o resničnem in razveseljivem dejstvu, da gremo naprej. In naprej moramo. Omagati ne smemo. Zavedati se moramo, da smo Slovenci. Skrbeti moramo, da se borno kulturno, gospodarski osamosvojili, da borno i na po-litičnem polju činitelj, ki ne bo samo žoga samogoltnih tujcev. Duševno se moramo Slovenci dvigniti, telesno in nravstveno pa ne smemo nazadovati in propasti. Naše narodne meje bodijo nam vsem nekaj svetega, za kar mora biti slednji našinec pripravljen žrtvovati premoženje in Če treba tuđi življenje. Tje v slovensko-nemške in slovensko-italijanske mejnike bodi vsikdar uprto naše čuječe narodno oko. Paziti moramo, da se naše zemlje ne polasti tujec. Dobro si naj Slo-venec premisli, predno proda svojo rodno, slovensko grudo tujcu — Nemcu. Posestnik slednjega koščka zemlje se naj zaveda, da je njegovo bogastvo večje od onega slehernega trgovca, ki ima nakupičene množine blaga. Vse se more uničiti, vse pre-mičnine zgube svojo vrednost, le vrednost zemlje ostane več ali manje neizpremenjena, stalna, da, zvišuje se danes ćelo od dneva do dneva. Slovenci! Čuvajmo svojo rodno grudo, svoj zemljo, za katero so pre-livali naši pradedje kri na neštetih bojiščih. Vzljubimo jo, ne zapuščaj-mo je brez potrebe. 2rtvujmo se za njo, dajmo za njo, če treba, tuđi življenje. Mariborski Slovenci smo naj-močnejša sevema straža Slovenije. Utrjeni smo v boju že dokaj, a še se nam treba utrditi bolje. Zato se moramo vspodbujati drug drugega k nadalinemu boju. Vspodbuja pa naj nas slavna minolost našega naroda. Iz nje se učimo, kajti nam treba juna-kov, kakršni so bili Vitomir, Volkun, Bojan in Tugomer. Nam treba juna-kov. V nedeljo borno proslavljali v našem Narodnem domu 5001etnico. Ali bi se dalo proslaviti ta žalostni dogodek primernejše, kakor če se nam pokaže naše najboljše junake, cvet starih Slovencev: Vitomira, Volkuna, Bojana, Tugomera? Da, videli jih borno in ako še v nas ni zamrl slovenski čut, potem smemo upati, da bo ta veličastna slavnost vžgala v marsikaterem odrevenelem srcu še močnt'šo ljubezen do rodne grude, da bo sklenil marsikateri mla-đenič, marsikateri mož, postati tr-den, značajen boritelj svojega naroda. Ako se bodo sklepi spremenili v dejanja, potem se bo kmalu zjasnilo nebo nad našo ljubo domovino. Delegacije. Dne 28. t. m. se bosta sestali delegaciji. Človek bi mislil, da bosta storili nekaj dela, ki bo ćeli monarhiji ali pa vsaj velikemu delu v korist Če pa smemo verjeti krščansko-socijalni »Reichspost«, nima vlada takega namena in se suce ves program samo okrog vojske in mornarice. Pred vsem je treba izboljšati ar-tilerijo in naročiti nove topove in havbice. Treba je izpopolniti tuđi trdnjavsko artilerijo. Treba je preustrojiti tehnične čete, izpopolniti zrakoplovstvo. Konjenica mora dobiti več strojnih pušk. Tuđi število konjeniških oddelkov se mora pomnožiti, častniki so preslabo pla-čani. Vojna mornarica potrebuje sama okroglo 400 milijonov. To je vendar že d-is'i dela za delegaciji. Po-*lu\ bodo š!e lahko zopet domov če ni ^Reicns^ost« iz hudomušnosti za-moičala drugo delo, ki caka delegate v Budimpešti. Ogpsha in fpozveza. Podpredsednik ogrske ljudske stranke Štefan Rakovszkvi pravi v neKem članku o razmerju Ogrske napram trozvezi, da je on osebno za trozvezo, pač pa prav lahko razume gibanje proti trozvezi na Ogrskem. Trozveza namreč je naprtila Ogrski tolika bremena, da jih ne more nesti, dočim Ogrska od trozveze nima ni-česar. Monarhija je na ćeli crti izgubila svoj politični vpliv, kar pa seve-da ni krivda trozveze, marveč krivda nerodne in breztakne zunaflje politike. V zunanji politiki monarhije ni niti ene faze, ko bi se ne bila pokazala brezglavost, nezmožnost in neorientiranost naših politikov. To vrsto nerodnosti je opažati od aneksije Bosne in Hercegovine pa do danes. NemČija in Italija pomnožujeta dan za dnevom svoj vpliv in si prido-bivata tuđi gospodarske vrednote, samo v Avstriji in na Ogrskem to ni mogoče, saj tuđi nikjer ne vladajo tako brezupno zmedene razmere, kakor pri nas. Posledica teh neprestanih veksacij je, da se ie tuđi del ogrskih politikov odvrnil od trozveze. albanski ftnez in Đunajčani. Dunajsko vseucilišče je sklenilo napraviti letos zlet po Jadranskem morju in obiskati albanskega kneza v Draču. Ladja je pristala v pristani-šču in udeležniki so nestrpno priča-kovali trenotek, ko se jim bo prika-zal knez Viljem. Pa joj! Kneza ni bilo! Malo prej je bil odšel iz Drača in Dunajčanom se je sporočilo, da ne bo predstave, za katero je izdala Avstrija pol milijona kron. Đunajčani so prav po dunajsko zabavljali na našo vlado, na kneza Viljema in na Albance in se nišo pomirili niti, ko sta se jim pokazala dva prava, aktivna albanska ministra. Ta majhna prigod-bica, kakor se vidi sama na sebi brezpornernbna, ima pa vendar politično ozadje. Knez Viljem albanski je prav dobro vedel za prihod Dunaj-čanov in bi jih bil gotovo tuđi spre-jel, če bi mu ne bilo treba jemati raznih ozirov. Bal se je, da razžali, če sprejme dunajske izletnike, v tem. oziru sila rahločutne Italijane. Zato je napravil orijentalski hokus-pokus in izginil. Govoril je zmirom bolj razdra-ženo, debela ustna so mu sunkoma vztrepetavala. Nenadoma je zalučal svojo pisano dopetačo na tla ter sto-pil k oknu. »Lepo vreme je zunaj! Dež lije, da je veselje, veter ga nosi v valovih vsekrižem, korcema ga meče in pljuska na vse strani! In blata je do ko-len... in koj bo mrak!... Koliko je do najbližje beznice? Samo četrt ure? Brž z menoj! Kar pusti to žlo-marico z domačega ognjišča!« Izpraznil je na tla obadva ko-zarca. »Brž z menoj!« Ogrnil si je suknjo, potisnil si klobuk na čelo in že sva bila na stop-njicah; kakor je bil težak, okrogel in nerođen, se je začuda hitro zibal in vali! pred menoj. »Ploha je zunaj... dež ki veter ln blato in mrak! Punt je v meni no-coj! Pokažem ti, popotnik, kaj se to pravi! Napil se bom, razbijal in raz-sajal bom, stepel se bom, povaljal se v blatu ... zanalašč!c Nad nama se je odprlo okno, pri-kazal se je njen prestrašen, ves bcii obraz. »Franc! Franc!« »Hudič te vzemi!« Je zaklical, oklenil se me pod pazduho ter me potegnil seboj. — Iva« Caokar. Kristalni zamtfeh. Roman. Francoski spisal M. Leblanc (Dalje.) — Saj ni treba nobenega vzroka. Njegova oblast, izrekati pomilošče-nje, je neomejena in izvršuje jo brez kontrole, ne da bi moral svoje skle-pe utemeljevati ali opravičevati. To je prava kraljevska pravica, prizna-na prezidentu republike, da jo po-rablja, ne le kakor mu velevajo koristi države, ampak tuđi po svoji vesti in svoji svobodni volji. — A saj je že prepozno! Vse je že pripravljeno! Obglavljenje se izvrši že čez nekaj ur. — V eni uri lahko dobite povo-Ijen odgovor. — Kaj nečete uvideti, da Je to blaznost. Kar vi zahtevatc, se ne da doseči. Ponavljam vam: pomilošče-nje je popolnoma nemogoče! — Torej — ne? — Net ne, stokrat ne! — Potem mi ne preostane nič drugega, kakor da grem. Klarisa je vstala in ie Sla proti vratom; gospod Nicole ji je slediL Zdaj je skočil k vratom Pras-ville in jhna je zaprl pot — Kam hočete? — Mo) bog, dragi prijatelj, meni *€ zdi, da le naiin pogovor končan. Ker sodite in ste prepričani, da smatra prezident republike listo sedem-indvajsetih podkupljenih poslancev za nekaj tako malovrednega, da ... — Ostanite, je velel Prasville. Zaklenil je vrata in začel s po- vešeno glavo držeč roke na hrbtu hoditi z naglimi koraki po sobi gor in dol. Lupin, ki ves ta čas še ni iz-pregovoril niti ene besede, je sam pri sebi jrovoril: — Koliko nepotrebnega besedi-čenja. Saj poide vendar vse svojo naravno pot. Kaj se ta Prasville mar boji, pahniti svojega smrtnes:a so-vražnika Daubrecqa v brezno? Ah, zdaj se smehlja. zdaj ffa Je obšlo spoznanje. partija je dobijena. V tem hipu je stopil Prasville k vratom, ki so vodila iz ntegove sobe v pisarno njegovega tajnika in mu je ukazal: — Gospod Larticrae, telefonirajte v pisarno prezidenta republike in recite, da prosim v velevažni stvari za nufno avdijenco. Zaprl Je zopet vrata in se pribli-žal KlariM, kateri Je rekel: — Već ne morem storiff, kakoT da »poročim vašo prošnjo prezidentu republike. — čim K> predložite, Je že tuđi tuđi sprejeta. Nastal Je molk. Na Klarisinem lica te te pofavif izraz tako Iskrene-ga blaženstva, đa Je Prasvifle kar ostrmel in te tačd vpraševaftK kaj more biti vzrok, đa se taka zavzcua za Gilberta in Vaucherava. kake vezi jo morejo vezati na ta dva člove-ka. kaka drama veže te tri osebe med seboj in z Daubrecqom. — Le ugibaj, tepček, si je mislil Lupin, le napenjaj svoje možgane, našel ne bos ničesar. Ti že ne! Če bi bila Klarisa zahtevala samo po-miloščenje Gilberta, bi bil ti morda kaj zaslutil, ampak ta grdi Vauche-ray vendar ne more imeti nobenih zvez z gospo Mergv . . . Ah, zdaj pridem jaz na vrsto . . . Kako me opazule . . . Njegova duša govori zdaj sama s seboj o moji malenkosti ... Ali je to res gospod Nicole? Kaj je povod, da je tako udan gospe Klarisi Mergv? Kdo pa je pravza-prav ta človek? Ni bilo prav, da ni-sem o njem nič poizvedel . . . Zakaj to je gotovo, da se ne bo toliko tru-dil za druge ljudi, če nima zato posebnih vzrokov . , . Zakaj zahteva tuđi ta pomiloščenje Gilberta m Vaucherava? Lupin Je po tem satnogovoru ne-hote obrnil glavo na stran. — EJ, ej, ej . . • si je mislil - .. Prasvilleu Je nekaj Sinflo v glavo . . . ni mu Se popolnoma Jasno, a gre mu na živce ... Pa ne da Je v obleki gospoda Nikolea uganil Lupina ... To bi bilo Jako neprijetno in bi vso stvar prav neugodno kompliciralo. V sobo Je rdaj stopil Prasvilleov pisar hi Je naznanil, da so avdijence pri predsedafleu republike čez eno ara. — Prav, hvala vam je rekel Prasville in pisar je zopet odšel. Kakor mož, ki hoče kako stvar enkrat za vselej in naglo dognati do konca, je dejal Prasville. — Morda pojde vse dobro: Ali, da morem svojo nalogo zanesljivo resiti, mi je treba natančnih podat-kov. Kje je bila lista shranjena? — V kristalnem zamašku, kakor smo domnevali, je rekla gospa Mergy. — In kje je bil kristalni zama-šek? — V zavoju, ki ga je prišel pred nekaterimi dnevi Daubrecq iskat na svoje stanovanje, ki je ležal na njegovi mizi in ki sem mu ga jaz včeraj vzel. — V kakem zavoju? — V zavoju marvlandskega to-baka, ki je toliko časa ležal na njegovi mizi. Prasville je bli ves potrt; naivno je zajecljai: — O, ko bi bil to vedel! Koli-krat sem imel tišti zavoj marvland-skega tobaka v rokah! Kako sem bil neumen. — Nič zato, je menila Klarisa; glavna stvar je, da smo zamašek in listo dobili v roke. Prasville je napravil obraz, ki je kazal, da bi mu bilo dosti ljubše, če bi bil on sam dobil zamašek in listo. — Tore], Je rekel, je zdaj lista v vaših rokah. 87 iter. •SLOVENSKI NAROD*, *k II. aprila 1914* Stran 3. Raj se godi nloliankn? IV Sofiji. 15. aprila. Svoječasno sem vam poročal o tajni častniški organizaciji, ki si je nadela ime »vojaske lige« in katere voditelj je bil bivši poveljnik vojne akademije v Sofiji. Javii sem tuđi, da je za to tajno organizacijo izvedel tuđi car Ferdinand, ki je nato ukazal vojnemu ministru generalu Bojadžijevu, da mora to »vojaško ligo« z najenergičnej-šimi sredtvi razbiti. Pretekli teden sem vam poslal dopis, v katerem sem podal vsebino okrožnice, ki jo je »oficirska organizacija« poslala vsem voditeljem opo-zicijonalnih strank in v kateri jim grozi s smrtjo, ako ne bodo dotične stranke v narodnem sobranju brez-pogojno glasovale za vse vojaške po-trebščine in zahteve. V tem svojem dopisu sem izra-zil mnenje, da je ta ^oficirska organizacija« identična z — »vojaško ligo«, o kateri sem že preje poročal. To domnevanje pa je bilo napačno. Dognalo se je namreč, da je »vo-jaška liga« zares samostojna oficirska organizacija, ki je vzniknila iz srede častniškega zbora, dočim Je oficirska organizacija«, ki je poslala okrožnico opozicijonalnim stran-kam, dete in orodje vlade dr. Rado-slavova. Čim se je za to izvedelo, so se napotili načelniki opozicijonalnih strank z onimi grozilnimi okrožnica-mi k ministrskemu predsedniku dr. Radoslavovu in ga vprašali, ako vlada ve. da obstoii oficirska organizacija« in da !e le-ta poslala grozilne okrožnice opoziciionalnim strankam. Na čelu te deputacije sta bila vodja narodne stranke, bivši finan-čni minister Todor Teodorov in vodia zemliedelcev (agrarne stranke) Stamboliiski. Ministrski predsednik je v veliki zadregi odgovoril. da vladi ni o tej stvari prav ničesar znanecra. Nato je pripomnil Teodorov: > Ne pozabite. da nismo otroci in da dvomimo n resničnosti vaše trditve, da vlada ni vedela za ono okrožnico. Mi smo naravnost prepričani, da ste ne samo vedeli za ono okrožnico, marveč da je bila ta okrožnica pisana in nam poslana ćelo na vaš ukaz.« Ta pripomba je ministrskega predsednika silno razburila in razljutila. Jel je kričati in deputaciji groziti, da jo bo dal po slugah vreči sko-zi vrata. Toda Teodorov se ni dal prestrašiti in je hladno in mirno od-vrnil dr. Radoslavovu: Vaša grož-nja nas čisto nič ne plaši. Mi ponovne trdimo, da ste vi inspirirali ono okrožnico. Ta naša trditev je tem borj utemeljena, ker je znano, da se v ^oficirski organizaciji - nahaja načelnik sofijske policije, ki je vaš osebni prijatelj in zaupnik carja Ferdinanda,- Nato so se člani deputacije nemo priklonili in odšli. ODOzicijonalne stranke so koj na to imele skupno posvetovanje. na katerem so razpravljale o korakih, ki se na? napravijo proti vladi zaradi cne častniške okrožnice. Kaj se je sklenilo, ni znano, ker se o vseh sklepih čuva najstrožja tajnost. Razveseli ivi ti najnovejši dogod-ki nišo in bojimo se, da bodo imeli za državo skrajno slabe posledice. Kler začno politizirati častniki, Je to znak gnilobe in razsula držav-nega organizma. To razsulo pa samo pospešuiejo politikujoči častniki. — Da! — Ali jo imate pri sebi? — Da! — Pokažite mi jo! Ker se je Klarisa nekaj obotav-IJala je Prasviile hitro rekel: — O, nikar se ne bojte! Lista je vaša in jaz vam jo vrnem. To pa morate venđar uvideti, da se ne morem zavzeti za pomiloščenje obsojencev, če se nisem prepričal, da imate res listo. Klarisa je najprej vprašujoče pogledala gospoda Nicole, potem je rekla: — Tu je lista. Prasville je z vidnim razburje-niem vzel listo, jo hitro pregledal in rekel: — Da ... da ... to je blagajnikova pisava .. . poznam jo dobro... Tuđi predsednikov podpis je tu ... pisan s krvjo . . . Sicer pa imam za-nesljivo sredstvo, da se prepričam o pristnosti tega dokumenta . • . levi konec te liste . . . Odprl je železno blagajno in vzel iz posebne kasete majhen košček pa-pirja, ki ga je pristavil Ievemu zbor* njemu koncu liste. — Že vidim . . . odtrgana konca se popolnoma ujemata ... Ni dvoma . . . samo se kakovost papirja je dognati * . . XĐaUe prihodnjič.> i Zdcđ! Tmr&tki Bolgarski ftMtt«ilrt abor Je se-daj nodaBea v dvm tabora, Idmu- daj sicer Se ne pobijata medsebojno, a vsi znaki kažejo na to, da se bo politična borba vneia tuđi med častniki Potem pa uboga Bolgarija! Štijinto. Skandal! Od graške namestnije smo dobili neko naznanilo, tičoče se izvršilnih predpisov k vinskemu zakonu. Slovenščina. v kateri je to oznanilo pisano, je naravnost skandalozna. Tako govori naznanilo o »pridobitih skušnjah,«, »poprijenih pritožbah«, »učinljivejšem uresniče-nju zakona«. Naznanilo tuđi pravi, ^da se je videla vlada za to odredbo napeljano.« Prepričani smo, da bi pri namestniji prav lahko dobili dobre prestavljalce nemških razglasov, če že slovenskih konceptnih uradnikov nimajo. Ampak Slovence je treba za norca imeti, to je glavno načelo gotovih birokratov, !z Sevnice. Pred kratkim sem na tem mestu opozoril na prvi nastop sevniškega dramatičnega zbora, in te vrstice pišem pod neposrednim vtiskom prve predstave na veliko-nočni ponedeljeK, katera bode gotovo vsakemu nepristranskemu gledal-cu ostala v orijetnem spominu. — 2e ta pr\i nastop s tremi enodejankami na sporedu je jasno pokazal, kako izborne moči so se posvetile dobri na-rotini stvari in lepi dramatični umet-nosti ter je popolnoma upravičena nada, da se bode ta dramatični zbor v doglednem času povspel na visoko stopnjo popolnosti in prišel končno pri vstrajnem delu posameznikov in celote do umetniške visine. Gmoten in pa moraličen uspeh tega prvega nastopa bil je popolen in le čestitati moramo neutrudljivemu režiserju g. Damjanu Kurentu ter vsem sodelujo-čim, ki se nišo bali ne tru*daf ne na-porov, k tako lepemu uspehu. Ni moj namen spuščati se v kritik o posa-meznih vlog, konstatiram, samo toliko, da so bile po većini vse prav srečno razdeljene, dobro naštudira-ne, vseskoz dobro, deloma pa na-ravnosi dovršeno igranje. Zato vsa čast in popolno priznanje požrtvo-valnim diletantkam in diletantom — kakor tuđi g. frizerju Kreutzu za vseskoz dobro pogođene maske. Na-prej po tej poti do vedno večje po-polncsti! Opazovalec. Iz Maribora. Dr. Korošec proglasa v »SIov. Gospodarju« Zgodo-vinsko društvo kot klerikalno stran-karsko institucijo. Želimo, da odbor Zgodovinskega društva s:var pojasni, ker drugače bi se morali mi od društva odtegniti in prepustiti dr. Koroscu, da bi namesto nas članarino plačeval in v društveni list članke pisal. Društvo je veljalo doslej za nepoLitično — in bi nam bilo žal, ako bi se to v bodoče spremenilo. Če mu je več politizirajoči kaplan Korošec ko premnogi narodni člani, naj se izjavi, mi bodemo že vedeli, kaj borno storili. Vsiljevali se ne bodemo nikomur. Vedeževalka v Mariboru. Koča-rica xMarija Pahernik v Dobre nju je imela za velikonočne prazni .e pripravljenih nekaj čednih s\ njskih pleč, precej masti in klobasic. To je nekdo izvohal in odnesel prc~ejšnje množine zapeljivo duhtečega mesa, klobas in masti. Pahernik je pripove-dovala vse to sosedu Jožefu Černe-cu in dejala, da ne ve, za tata. Sosed Černe pa je rekel, da on ve za neko žensko v Mariboru, ki zna vedeže-vati in ročno iztakne vsakega tata. In res sta se podala oba, Černec in Pahernikova v Maribor k oni znameniti ženski, ki je stanovala v Tkalski ulici št. 4 in ki so jo klicali za Marijo Kodrič. Marija Kodrič je že 67 let stara in po pokliču perilja. Tako-Ie po strani pa služi mariborskim babje-verkam in babjevercem za vedeže-valko. Vcasih pripravlja tuđi ljubavne pijace za nesrečne zaljubljence. Starka je bila ševe takoj pripravljena, pomagati Pahernikovi in najti sled pravega tatu. Ševe, kakor je to med poštenjaki navada, le proti po-štenemu plačilu. Kodrička pa nima nizkega tarifa. In Paherntkova je ho-te ali nehote morala šteti najprej 3 K za neke reci, nato še 10 K aa večno luč. Nato se je ženska podala k Pahernikovi v Dobrenjo, Z njo sta šla Crnec in njegova žena. V hiši Paher-nikove je pogledala starka še v karte, kaj neki pravi jo. Toda karte nišo ničesar povedale. Kljub temo je morala Paherntkova šteti Se daljnih 20 kron, Kodričeva pa ji Je zapretila, da mora moJčati, da ne sme nikomur praviti, da je bila pri njej, sicer bi se zli duhovi maSčcvali in bi jt zažgali kočo, da, §e ćelo usmrtili hi jo. Tada sosedje so kmala izvedeli za Čndni dogodek, izvedeli so tildi orožniki m strogi državni pravdnik in starka Je I OMiili te dm m kauasst k oaofau* sodaitL Tam bo fnela sedaj časa do-1 voU. imhsHti si nov način, kako bi I se zopet dalo oskubiti kako lahko-verno ženico. O4 St. Mmft* pai Pi^mm po- ročajo: Na vetikoiiočni ponedeljek ponoći Je nekdo vstrelil v okno tu-kajšnje orožniške kasarne. Kroglja je razbila sipe, ranjen pa ni bil k sreči nikdo. Storilec bo kak malopridnež, ki mu ni po volji, da so tu od novega leta naprej nastanjeni orožniki. Iz Ptuia. »Slov. Gospodar« je priobčil sledečo notico: »Kaj to po-meni? Neki ptujski liberalni slovenski glavar pridno hodi s pekom in županom Ornigom na izlete. Ali skle-pata zvezo?« Škoda, da je »Slov. Gospodar« na ime tega »glavarja« pozabil. Ce bi nam ga povedal, bi ga tuđi mi kot dobrega kristjana in zve-stega sina naše svete cerkve pohvalili. Kajti z Ornigom, h kateremu za-haja škof Miha na obiske in katerega zakon je blagoslovu sam kardinal Missia, občevati je za dobrega kato-iičana le častno. Čudno se nam zdi, da na to »Oospodarjev« urednik dr. Korošec pozablja. Ali pa ga morda jezi, da Ornig njega ni povabil na kak izlet, saj ga je v deželnem zboru povzdignil v deveta nebesa? Drobne novice. Iz Ptuja. Na velikonočno nedeljo pppoldne je zgo-rela koča zakonskih Šalamun v Tre-betincih. Zgorelo je skoraj vse, zava-rovalnina znaša le malo vsoto. Zažvali so otroci z neprcvidnim veliko-nočnim streljanjem. Na velikonoeni ponedeljek pa je zgorelo domovanje zakonskih Plapenšak v Dežnem pri Makolah. — Sadovi slabe v z g o j e. Nadučitelju šentiljske sole Gordonu je neki 131etni učenec po-kradel iz stanovanja okoii 120 K. De-nar je porabil za cigarete in sladka-rije. Fant se je učii v nemški soli nemške kulture. — Iz Brezic. V nekem gozdu so našli ubito prevžit-karico Demšič iz Brezjega. Njeni hčerki in zeta Horvatiča so zaprli, ker jih sumijo uboja. Bili so si z mater jo v velik em sovrastvu. — Iz Maribora. Na Dunaju so zaprli znanega Jožefa Mcgliča, ki je pred 14 dne vi tako srečno pobrisal poli-caju, ko ga je oddajal pri okrožnem sodišču v zapor. — Iz Maribora. Policaja Kussmanna, o čegar grđih tatvinah smo večkrat poročali, so spravili sedaj v Feldhof pri Gradcu, čes, da se mu mesa. — I z S 1 o v e n-ske Bistrice. V Kočnem pri La-porju so bili izvoljeni v občinski odbor narodni možje. Štajercijanci nišo imeli uspeha. — Velika tatvina. Pri gostilničarju Rechbergerju v Studencih pri Mariboru so vlomili tatovi ter odnesli za 1200 K denarja in dracrocenosti. — IzOrmoža. V torek je udaril 701etni Martin Vido-vič na hodniku oKrajne sodnije svojega zeta Voršiča s palico tako močno po glavi, da ga je ranil. Vidoviča so zaprli. Rorošho. Občinske volitve v Št. Jakobu v Rožu so se vršile v torek po Veliki noči. Slovenci so zmagali v vseh treh razredih ter so bili občinski možje izvojjeni soglasno. Nemčurjev ni bilo blizu. Pisali so na občinski urad ter prosili župana, naj jim da v občin-skem odboru tri mesta in v krajnih šolskih svetih po eno. Ker pa tako razdeljevanje občinskih odborniških mest seveda ne spada v dclokrog župana, je ta to zahtevo kratkomalo odklonil. Zato se pa tuđi Nemci nišo udeležili volitev ter se baje namera-vajo proti volitvam pritožiti. Kot vzrok za svojo pritožbo navajajo dejstvo, da so bile volitve razpisane samo v slovenskem jeziku. Pa jim menda tuđi ta njihova namera ne bo šla v klasje. O roparskem umoru pri Plfber-ku poročajo še sledeče podrobnosti: V torek se je vršil pogreb nesrečne žrtve. 20Ietne Jožefe Finding, katero so preje obducirali. Obdukcija je dognala, da je morilec svoj čin izvr-šil z največjo krutostjo in bestial-nostjo. Na vratu žrtve so bili rnaki davljenja, spodnja čeljust in desno lice sta bile vsled udarca s kolom popolnoma zdrobljena. Tuđi na lobanji je zijala velika jana, istotako ste bili prebiti senčna in čelna kost Vse te rane so bile povzročene po ojstrera kamnu. Findraa rop. Iz Št. Vida ob Glini poročajo, da Je naznanila hčerka kočarja, Ana Stcinor, da sta jo na pati domov napadla dva moška ter Jo oropala. Vse preiskave m vsa poix-vedovanja so bte zastonj. Končno se je dognalo, da je Ana Steiner ftnsi-rala rop, kar fe ta tuđi po dalJSem tajenju priznala. Zrft tltpar. Iz Svinca poročajo o zvitem sleperjn, ki je v najkrajlem časa ofoljotel rasne posestnike sa več neco 200 K. 30letai dninar Rudolf Mfill#>r i« gtfifj mm I* nrt caflBMk ■<>■ sestnfldh zglasil za deb. Dobil ie pri nekem posestniku nekaj predujema, nakar je rekeU da gre k prejšnjemu delodajalcu po svoj kovček ali pa. da mu nese posojeni denar nazaj. Seveda sleparja ni bilo več blizu. Na ta način Je goljufal že precej dolgo ter osleparil ćelo vrsto delodajalcev za večje ali manjše vsote. Drobae novice. Tatvina. O nesramni tatvini se poroča iz Spitala ob Dravi. Tamkajšnjemu gostilni-čarju Jožefu Scheiflingerju je neki tat odnesel iz denarnice, ki je bila spravljena v omari za steklenice, 250 K. V denarnici je bilo 350 K denarja, vendar pa je tat pustil v njej še 100 kron. Osumili so nekega fanta, ki se je v gostilni prejšnji večer izdajal za živinskega trgovca, ni pa imei denarja. Prenočevai je v predsobi go-stilne, ter se drugo jutro naglo poslo-vil ter pri tem placal svoj dolg prejš-njega večera. O tatu do sedaj še nimajo sledu. — O redkem gostu v naših krajih poročajo iz Št. Vida ob Glini. Tamkaj so nad mestom opazili veliko jato vran, v katerih sredi je bila tuđi pristna živa štorklja, katero so vrane zasiedovale. Po daljšem odmoru v blizini mesta se je redek gost odpravil v kraje, kamor je bil name-njen. — Smrtna nesreća. Iz Sv. Štefana na KoroŠkem poročajo o nesreči s smrtnim izidom. Babica Helena Stiibinger je šla v blizini Sv. Štefana po svojih opravkih, ko jo je naenkrat napadel v blizini na paši se nahajajoč mlad bik. 2ena se je branila s palico, vendar pa je to bika le še bolj razjarilo ter je zabodei žensko z rogovi, jo vrgei ob tla in teptal po uji. Žena je pri tem dobila več težkih notranjih poškodb, ziomljenih je imela več reber in tuđi ključnico. Ne-srečnica je kmalu na to po silnih bo-lečinah izdihnila. Primorsko. Iz Opatije. Garden partv pri poslaniku baronu Hengelmullerju je bila sijajna. Poleg mnogih dostojan-stvenikov sta bila vabljena hrvatska poslanca župan dr. Stangher in dr. Červar in slovenski konceptni urad-nik okrajnega glavarstva dr. Bruno Stare, s katerim je minister San Giu-Hano dolgo govoril. Dne 16. t. m. je bil izlet v Lipico. Grof Berchtold je bil pozdravljen od slovenskih občin. Podružnica C. M. pri Sv. Petru poleg Gorice priredi v nedeljo 19. t. m. ob 4. popoldne pri »Zlatem Orlu« veselico z igrokazom »Zaklad« in prosto zabavo. Vabi se zavedne do-mače in okoliške rodoljube k mnogo-številni udeležbi. Iz državne železniške službe v Trstu. Prestavijeni so: svetnik državne železnice in predstojnik sekcije za vzdrževanje železnice v Trstu ing. Karl Nitsche k istemu uradu v Gorico I. kot predstojnik; svetnik drž. železnice in predstojnik sekcije za vzdržavanje železnice na Jeseni-cah ing. Adalbert Grimwald k istemu uradu v Trstu; asistent drž. žcl. v Opčinah Rudolf Kogl v Červinjan; železniški aspirant Kornelij Koretti v Gorici v Herpelje; aspirant drž. žel. Marcel HoČevar v Herpeljah v Trst ter aspirant Oskar Štrekelj v Gorici v Volčjodrago. Obisk angleske sredozemske flotile v Trstu, Puliu in Reki. V pr- vem tednu v maju dospe v Trst an-glesko sredozerrisko brodovje, ki ob-stoja iz 9 velikih vojnih Iadij ter 5 manjših vojnih Iadij. Ta eskadra obi-šče potem še Puli in Reko. Avstrij-ska eskadra vrne potem ta poset dne 22. maja na Malti, kamor se bo do te-daj že tuđi vrnila angleška flotila. Zopet vlom y trgovino. Pred-snočnjim so izvršili zopet znani tr-žaški tatovi predrzen vlom v proda-jalno urarja Josipa Budina v ulici Commerciale št. 5. Tatovi so odnesli mnogo ur, verižic in drugih predme-tov v skupni vrednosti 4500 kron. Osumljen je bil 241etni težak Anton Donet, doma iz Lovrane, katerega je policija aretirala ter spravila na var-no. Njegovih sokrivcev do sedaj še nimajo. Tat 48.100 kron prijet v Rimu. Na tržaško policijsko ravnateljstvo je dospela iz Rima brzojavka, da so tamkaj prijeli osebo, ki se popolnoma strinja s popisom tatu, ki je v Trstu okradel senzala Rodrigueza na jako premeten način za 48.100 kron. Sedaj se vrše pogajanja ter razgovori med obema oblastima o identiteti tatu ter o njegovi irročitvi. Mlad potovatoc no svela. Pred dobrim mesecem so prijeli redani v Trsta nekega 141etnega fantiča, ki je bil brer denarja in brez dokumentov. Povedal je na policiji, da se piše Ra* dol! Stanič, da je rojen v BiHah pri Gorici« Tu so bivali tuđi njegovi star-ŠL Đil je v Egiptu, pa je moral po-begniti ix Alekstadrije baje iz političnih (!) vrrokov. Dalje pravi deček, Am lm tjn^ggt u ^MfHafhin |at da fa. šel v Trst za to, da se izuči slikarstva^ Deček se nahaja sedaj v Gorici na municipiju. 141etni fant govori slovensko, laško, arabsko, franeosko in angleško. Fant je kozav ter pravi, da je imel koze v Fajdumu. Dečkovo pripovedovanje je deloma zelo ne-verjetno, a zagonetka je. kje se je fant že povsodi klati! po svetu, da si je priučil toliko jezikov. i Burja in njene žrtve. Predvče-rajšnjim okoli 5 ure popoldne je naenkrat v Trstu začela pihati močna burja, ki je proti večeru vedno bolj naraščala. Obenem se ie tuđi temperatura znatno znižala. Vsled nena~ vadnega preobrata vremena je bilo mnogo ribiških čolnov in drugih bark na morju v nevarnosti, a pristaniščni pazniki so prihiteli vsem na pomoč. Včeraj zjutraj so opazili, da je burja odtrgala od sidra veliko tovorno lad-jo št. 68 podjetja pristaniščnih del »Adriatica«, na kateri se je nahajal 611etni mornar Matej Godina, doma iz Dalmacije. Burja je odnesla ladjo in mornarja ter so vse poizvedbe in iskanja ostala do sedaj brezuspešna. Pomorska oblast je poslala na poizvedbe parnik »Pelagosa«, podjetje »Adritica« pa svoj parnik »Belvede-re«. — Blizu Skednja so našli v morju mrtvo truplo nekega kurjača tur-škega parnika »Lezdi«, ki je priplul sele pred nekaj dnevi v Trst. V žepu nesrečnega mornarja, ki ga je gotovo vrgla buja v morje, so našli 120 K denarja. — Tuđi v blizini Pulja se je vsled hude burje pripetila smrtna ne-sreča. Včeraj zjutraj so v kamnolomu pri Tivoliju našli truplo starega mo-ža. Imel je preklano lobanjo ter na obrazu strašne rane. Iz listin, ki jih je imel pri sebi, so spoznali 661etnega delavca Frana Krvavica iz Knina v Dalmaciji. Sodna komisija je dognala, da je moža prevrnila v kamno-lom strašna burja ki je predvčeraj-šnjem tamkaj divjala. Mož je šel po stezi nad kamnolomom ter padel v kamnolom kjer si je razbil lobanjo. — V blizini Sv. Križa je bilo za časa nastalega viharja več ribških ladjic ob morju. Burja je od teh odtrgala se-dem ter jih odnesla s seboj na odprto morje. Eno teh bark s tremi rnožmi so dobili včeraj zvečer v blizini Gra-deža, o u sodi ostalih šestih ladjic pa ni ničesar znanega. Na teh ladjicah se nahaja 24 mož. Krvav zakonski prepir. Mornar Peter Tamburin iz Poreča je dospel v soboto domov. Tuđi njegova žena, ki biva v Pulju, je prišla za praznike v Poreč, kjer jo je pričakoval njen mož. Med potjo domov se je med njima vnel prepir, ker je mornar pred-bacival svoji ženi nezvestobo. Približno 50 korakov pred hotelom »Ri-viera« pričel je mož svojo ženo pre-tepavati, nato pa ie potegnil iz žepa nož ter zbodel ženo z njim v desno roko in v stegno. 2ena je jela klicati na pomoč, nakar jo je mož pahnil v» morje ter pobegnil. 2eno so Še pravo-časno resili iz morja ter jo je dospeli zdravnik za silo obvezal. Nato so jo prepeljali v njeno stanovanje. Mornarja Tamburina je popoldne aretiral orožnik na polju. Oddali so ga sodišču. Drobne novice. Brivca so okrad-li neznani tatovi v Trstu. Peter Pa-rin, ki ima svojo brivnico v ulici Mo-lino a vento, je na svoje veliko začu-denje naŠel včeraj zjutraj svojo brivnico odprto. Ko je pregledal svoj inventar, našel je z žalostjo, da so mu tatovi odnesli 33 britev, 7 strižnih strojev, kito ženskih las ter nad 60 K denarja. Vsega skupaj so napravili tatovi okrog 270 kron škode. Brivec je naznanil ćelo zadevo policiji, ki pa o storilcih nima še nobene sledi. —* Ne var rt a grožnja- Na zahtevo Josipa; Virginija v Trstu so aretirali tri njegove uslužbence, ki so mu radi spora glede plače grozili, da ga umore. —. Nevaren nasilnik je lSletni Angel Preden iz Rovinja, ki je vkrcan na Lloydovem parniku »Marienbad«, ki je že večkrat grozil posameznim mornarjem. Pred kratkim se je sprl z oglarjem Josipom Stipanićem ter mu grozil, da ga umori. Šel je nato v kuhinjo ter pograbi! nož, da bi svojo grožnjo tuđi izvršil. Pravočasno so ga še prijeli ter preprečili kako krvo-prelitje. Mlađega nasilneža je dal ka-pitan aretirati. — Smrt na cesti. Predvčerajšnjem okoli 8. ure zvečer je postalo branjevki Emi Štefec na Piazza Verdi v Trstu nenadoma slabo. Mimoidoči so jo prenesli v bližnja hišo, kjer je še pred prihodom zdrav-nika umrla. Njeno truplo so prepeljali v njeno stanovanje. — V morje je padel predvčerajšnjim zvečer zidan Jakob Misculin. Mož se ga je malo nasrkal, nakar je izgubil ravnotežje ter padel v morje. Z veliko težavo so pijanega moža potegnili Iz morja ter ga po prvi pomoći oddali y domačo oskrbo. — Ogenj. V deželni bolnici v Pulju je izbruhral predvčerajšnjem ogenj, ki ga je dospela požarna bram-ba kmalu omejila. Skoda Je malen« kostna, vendar pa se je večina bolm> kov pri tem požaru rek> razburfla^ ;.ažab Strftii 4. .SLOVENSKI NA1OD*. dM 11 aptfla ISU. 87. itev. Vodiloe misli P. H. Sattm-jm kantate „Oljki". Bilo je pred dvema letoma osorej. Slovenski svet je nestrpno čakal dni 13., 14. in 17. marca, ko se je imei usvajati prvi slovenski oratori]. Bil je naroden dogodek. Veselje nad njim je prevevalo dolgo časa duše poslu-šalcev; onim pa, ki jim je življenski položaj onemogocil, biti osebno pri-sotnim, je nezadovoljnost objemala srce, kadarkoli je govorica bila o onih dneh. Dve leti! Dve leti! Kratek čas! A kladatelj prvega slovenskega oratorija nam podaja novo delo, veliko slovensko kandato z Gregorči-čevim besedilom, »Oljki«. »Kan ta ta« je laški izraz in po-meni v prvi dobi vsako za človeške glasove zloženo pevsko točko. Prvič nahajamo to ime leta 1600 za večje solo-speve, v katerih so se menja-le ariozne in recitativične točke. 2e Giac. Carissimi (1604—1674) pa loči cerkveno in posvetno kantato. Taka je ostala ta glasbena oblika vobče do začetka 18. veka. Najpred se je razvila cerkvena kantata v Angliji (Anthem), kjer ji je J. M. H a n d e 1 dal dovršeno obliko, potem v Španiji (Villancicos). Dandanes razumeva-mo v glasbenei^ oblikoslovju pod znakom »Kantara« vedno obširnejšo vokalno skladbo, sestajajočo iz solo-spevov in zborov s spremljevanjem orkestra. Od opere in od oratorija se ■oči zunanje po manjšem obsegu, v bistvu pa po izključitvi epičnega in dramatičnega elementa. S tem ševe ni povedano, da se glasba ne bi sme-«a Jvigniti do dramatično patetične-Za iz aza. P. li. Sattner za*?:«.«ja v tem glasbotvoru pujšnjo DOt in rsstor^ pj\ j smer. Vardar Je pi *ui :ej skladbi lastna ona milota, ki preve-va rjegove <-k'adhe in ki jo smcmo označiti kot n.iegov slog. Kdo ne pozna vzvišene ode ne-smrtnega pesnika. Simona Gregorči-ča? Med mladino je pač malokdo, da bi ne znal več ali manj verzov rz nje na pamet. P. H. S a 11 n e r je jako srečno izbral ^OIjki« za predmet novemu glasbotvoru za soli, zbor in crkester. — Skladba je razdeljena v tri dele. Prvi obdelava muzikalno fi-zično rast oljke in njen simbolični pomen. ki ga ima osobito v svetem pismu: drugi del se ozira na njeno vlogo v naših slovenskih obicajih in v verskem življenju: tretii in zadnji ilustrira vporabo oljke ob mrtva-škem odru. tam kjer zaključuje s kropilom vse boje in viharje Človeške duše. Oglejmo si skladbo podrobneje. % I. """* Uvod je mična in prikupljiva id?Ta. Izvaja ga orkester. Mimo leži pred nami slikovita južna pokrajina. Po holmih, zasajenih z zelenimi olj-kami, se pasejo Črede in pastirji pi-skaio na piščali; zdaj se oglasi eden s tega holma. zdaj drugi z nasprotne-ga in v daljavi odmevajo jeki. Neodoljiva Čarobna moč nas sili, slediti po-sameznim Čutom skladateljevhn, s katerimi vodi poslušalca tje v ono osredje, ki ga je pesnik izbra! svoji pesnitvi. Spev začenjata po kratkem uvodu sopran in alt: »Drevo rastoče v vinskem bregu«; tenor in bas jima sledita in nadalju-jeta.To ]e tako duhovito rešena zada-ča, da mora vsakomu, ki ima kaj ču-ta za muzikalične poience, ozariti že itak vzneseno besedilo. Nekdo, ki je bil čul o nameri skladateljevi, uglas-biti »Oljko«, je dejal: »Radoveden sem, kaj bo počel s prvimi verzi, ki imajo le pripovedovalni značaje. Da-nes lahko rečemo, da je skladatelj lepe Gregorčičeve stihe izpopolnil in jim vdihnil življenje, s katerim ciose-gajo sele popoln uspeh. Kmalu se pridruži ves zbor in veličastno zaori pozdrav oljki ob spremljevanju orkestra. Po končanem pozdravu se oglasi bas-solo: »Ko travnat otok u puščavi prijazno tukaj zeleniš, vojak ponosen se mi zdiš stoječ po bitvi na planjavi.« Fanfare trobent spremljajo ta spev in mu dajejo bojevit značaj. Po zma-gonosnem boju je oljka simbol miru; in temu simbolu ponavlja ves zbor svoj pozdrav: »Drevo rastoče v vinskem bregu» i. t. d. 'A bas-solo zaključi, premišlje-vaje pomen oljke, ki je bojni grom ni strl, dočim je tovarile vse podrl; jeli ona zato ostala, da se zdi, »Da živ nagroben spomenik Iz mrtvih tal štrliš navpik?« Jsfc. oljka ni nagroben pomenik! »Nikakor! Marveč to zelenje / pznania aovm nam ftvUeiuec. In to Življenje nam rtite aUcgro stavek, poln življenja, In ne priđe do miru, dokler ni naslikal pojavov no-vega življenja, ki ga simbolizira dika. Sredi speva se oglasi ženski zbor. ki v priprosti najivnostl pripo-veduje, da na oljko »zletava roj nam zvestih ptjčev in glasno v vejah žvrgoli, meneč, da svet se že mladi.« V III. delu allegro-stavka povza-me mešani zbor prejšnjo vlogo orke-strovo, ta pa kontrapunktira spev, in rajanje se nadaljuje v nepretrganem teku, dokler se ne tzpremeni v tema-tičen medstavek, ki konca z veličast-nim pozdravom oljki. Sedaj se predrugači situacija. Đlažilen enajsttaktni uvod pripravi na sopran-solo, kateri opeva ol>ko: »oživljaš nam telesno moč, proganjaš z lučjo temno noč«, t. j. slavi jo, kot hrano, mazilo v sve-totajstvih, krepčilo za telo, kot zdra-vilo in kot luč. »Pozdravljam te. proslavljam tQ« — iskren izraz spoštovanja, ki se s klarineto združi v prekrasen efekt. A tuđi tužni spomini se vsiljuje-jo ob pogledu na oljko. 2al, da »naš rod se ves je bil pokvaril, in modri Bog se je kesal, da je človeško bitje vstvaril«. Moški zbor slika v krepkih in markantnih melociijskih potezah po-končanje človeškega rodu ob vesolj-nem potopu: »Ves rešeni človeški rod tedaj en sam je nosil brod«. Zbor se pomiri, in v resnobnih tematičnih postopih vprašuje: »Kdo ve, če ta vbeži pokopu?« Alt-solo pa odgovarja: »O ne! dih božji toplo dahne, in voda gine, pada sahne«. Neizrekljiva prisrčnost je izlita v ta solospev, ki postane posebno tedaj zanimiv, ko opisuje položaj po vesoljnem potopu: ». . . . iz vode se sušeče drevo priraste zeleneče, golobček bel se nanj spustf, na drevu kljuva, kljuva, pika...« Jako spretno in zdržno, a na-vziic temu razumevno je skladatelj tu vporabil slikanje z zvoki. Vse je sta'katirano, kakor da se čuje, kako golobček na olji kljuva in pika, dokler se mu ne posreći, oćkrhniti oljčne vejice, katero ponese v kljunčku v brod nazaj, kot simbol sprave in miru. Zbor poje v fugiranem stavku: ^Miru simbol si tuđi nam«! V kroma-tičnih postopih se dviga do skrajne visine, nato se pa hipoma povrne v nizino miru in zaključi v veličastnem unisono — soglasno prepričanje vse množice. IL Drugi del se prične s prazničnim orkestralnim uvodom, ki nas polago-ma dovede v cerkveno ozračje, in sieer na cvetno nedeljo, ko se blago-slavljajo oljke in cvet. Mešani zbor prevzame nalogo pripovedovalc.-:. !z biižnje cerkve se pa čuje liturscični spev: »Hosanna filio David«, in Clo-veku se zdi, da prisostvuje liturgiji cvetne nedelje. Sopran-solo nc*n v vznesenem spevu opisuje p lobo cerkve, ki se na cvetno nedeij izpremeni v zelen gaj. Otroci ga r/iv-Ijajo, solnee sreče jim sije z lic in iz očeš. »Pueri Hebraeorum-r zauoni iz-pred altarja v cerkvi; kmalu za tem pa povzdigne sivolas starček s\oj glas, in blagoslavlja oljke (bas-sc^o). Se ni končal, a že se zopet oglasi cerkveni zbor in poje: »Sanctus, Sanctus! Ćeščen, ki priđe v imenu GosD^dovem!« — Vse to je taku plastično in jasno, tako umevno, da se Č'ovek nehote popolnoma vmish v obrede cvetne nedelje. Vijolinski kvartet, ki mu v Iju-bezniivosti težko najdeš para, pripravlja trospev (sopran, alt, bas), opisujoč dobrine, ki jih bodo oljke rodiie, ko bodo kropile hiše iu vrte. 2iv spev, ki preseneti s hipnim prevratom v e-dur. V največji ekstazi blagruje spev kmeta in njegovo vas; človek pričakuje za tem mirnega sklepa v trizvoku; ta priđe — a je alteriran! Vmes se čujejo neobični Iin pomembni udarci, grozepolni glasovi. Kmalu se zmotajo motivi in gla~ sovi v iugiran stavek, slikajoč zbes-nelost prirodnih sil; čuje se grom, strele udarjajo. Basisti opisuiejo strahoto naravine prikazni: »...., se megle temnosive Vale čez vrte, trate, njive, Gromeč grozno, preteč strašno«. Zona obhaja poslušalca, da ga nehote prešine misel: Kal bo, kal bo? Vendar pa ta temna slika ni na široko razpredena, ampak samo v velikih potezah obrisana. CHtsovno Ivalovanje se umiri in v veJičastnih akordih opeva skladatelj bo^o vse-Lfioiigaotti ki m poterUa * uto* nfh aOah. Veličjc $• umakne rabio-Cutja; z ihtočim gUsom opuuk alt-solo, kako »pred sftlako kočico kleče otroci, starčki in ienć, % boječim, solznatim oćcsom glasno ihteč k Bogu moleč«. Nebo se mora dati preprositi, ko čuje pretresljive te vzdihe. Hišni gospodar sežiga blagoslovljeno oljko, in sveti dim se k nebu dviga in ž njim tuđi glas v oktavo: »In glej, preteči prej oblak na polje vlije dež krotak.« Pevec onomatopoetično posne-ma šum dežja, vijoline pa Jamejo drobiti, kakor da rahel, gost dež, pada na zemljo —t ena kaplja pođi drugo, vse hite navzdol, kakor za stavo. Kmalu pa pojenjuje dež, kapljice pa-dajo vedno redkeje in redkeje, na-zadnje le semtertje še katera. Bas v pretresljivem spevu prosi: »O, da bi ti, mladika mila nevihto tuđi vtolažila, ki burno hruje med ljudmi, da meni vsaj bi jo vmirila!« V tem spevu je izraženo hrepe-nenje po onem miru, ki ga svet ne more dati; da bi nam umirila dušo vsaj večnost! »Srce mi pravi, da jo boš, če prej ne, ko me boš kropila!« Akordi padajo v četrtinkah, kakor da oljčna vejica siplje blagoslovljeno vodo na mrliča. Pretres-Ijiv je sklep drugega dela, ki se v alteriranih, globokih akordih bliža koncu in izzveni v najnežnejši pia-nissimo. III. Končana je pot; pesnik leži na mrtvaškem odru in orkester mu svira resnobno žalostno koračnico (marcia funebre). Ta del skladbe je dovršen, zajet iz najglobočejih pre-dalov pesniško navdahnjenega in ču-tečega srca. V srednjem delu tolaž-Ijiv, v tretjem se zopet povrača v trpko resnobo, in solist poje s pre-sledki: »Pred duhom — vidim — nizko sobo, a v sobi — bledo sveč svitlobo: mej svečami pa spava mož — bled mož---------------------------- strudila ga je težka hoja.c 2alostinki sledi mešan zbor, Že-leč možu večnega pokoja, nazadnje ćelo z IiturgiČnim besedilom: »Lux aeterna<'. — Grobna tišina nastane, vijoline se dele, pavka votlo vdarja, fagota se gibljeta v grozepolnih vzporednih kvintah, odjek mučene duše, vtopljene v bridkost in žalost, — Fuga pa poneha, položaj se zjasni; smrt z one strani ni tako strašna kakor z naše: Oj, bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo moja, in konec bo težav in boja, tedaj potihne za vsikdar srca mi in sveta vihar.« Glavno vlogo ima tu bas-solo, vmes posega zbor, in taKo se dalje čredita; ob sklepu se popolnoma ze-dinita v prepričanju, da smrt naredi konec zemeljskim težavam in bojem in tedaj napoči novo življenje, življenje miru — pri Bogu. Glasba se otrese vsake žalosti, novo življenje kipi iz vseh src in naznanja konec vsem dvomom, razprtijam — za vsa-kogar in za vsekdar — za vsekdar! Gregorčič je dobil v skladatelju p. Hugolinu Sattnerju sebe vred-nega in vseskozi usposobljenega interpreta in završcvalca. Pesnitev Sirnonova je še-le sedaj polnovred-na, ko jo je glasbeno poglobil in muzikalno završil naš skladatelj. Slovenski narod ima svoj nov, obširni glasbotvor. A ne samo to. V tej skladbi je p. fl u g o 1 i n pokazal, da je v svoji duši in v svojem čustvovanju mladenič, ki gre s časom v pametni in dopustni meri brez pomislcka naprej. V njegovi kompoziciji »Oljki« ni vporabljal samo novih tonovskih skladov in akor* dovih zvez, ampak tuđi njegove melodije so ustrojene po modernih načelih. Zasnova, perikopiranje, modulacija, agocika, dinamika, in osobito instrumentacija se je neverjetno modernizirala. Ne modernosti na ljubo, ampak zaradi podviga estetične-mu učinku. Ni bila lahka naloga, ki Jo je re-šil naš skladatelj; a ne samo reštU temveč izborno reiiL Rasdelitev teksta v tri dele, kakor se da logi6no in brez nasilja razpredeliti, te to sa-bteva naravnost pesniiko pogloblje-njt v snov. $e mnogo viviicnejša Je bila naloga, vdihniti vsaktmu ru« predelu značilno muzikrntno dnio, a vendar varovatl celotnost In vse to Je POf odfl skladatelj v vsakejn oblim.___ Dnevne vesti. '+ DrtavMsbortlui voUt«v na Notrttđrirf Pile se nam % Blok: Z velikim veseljem smo izvedeli pri nas, da je postojnski župan gospod Josip Lavrenčič sprejel kandidaturo, ki so mu io ponudili neodvisni notranjski kmetovalci. Postojnski župan gosp. Lavrenčič je iz znane narodne rodbine, ki uživa spoštovanje po celem Notranjskem, in znano nam Je tuđi, kako dober gospodar Je in kako pozna razrnere in potrebe no-tranjskega prebivalstva. Pri nas je gosp. Lavrenčič Jako dobro znan in priljubljen in volili ga bomo toliko raje, ker potrebujemo poslanca, ki je sposoben za gospodarsko delo, ki je neodvisen in energičen. Če dobri go-spod dr. Zitnik, ki se je toliko trudil za nas, ni mogel nič posebnega dose-či, ker je bil v gospodarskih rečeh vendarle premalo izveden, nam bo s kakim šribarjem pri deželnem odboru še manj pomagano. Sai je gospod dr. Pogačnik morda prav izvrsten uradnik, ampak tište kancelijske pi-sarijc, s katerimi se je doslei pečal, mu nišo dale priložnosti, se izvežbati v gospodarskih vprašanjih in spozna-vati toli različne in velike potrebe notranjskih okrajev, pri »Orlih* se pa tega tuđi ni naučil. Sploh pa mislimo, da plačuje dežela svoje urad-nike za to, da delajo v uradu, ne pa, da bi vlekli plačo iz deželne blagajne, pa sedeli na Dunaju in se v državnem zboru kratkočasili. Deželni odbor je nastavil g. dr. Pogačnika in ga plačuje iz naših žuljev za to, da bo de-lal pri deželnem odboru, ne pa za to, da bo na Dunaju kimal. Mi pa tuđi vemo, da bi nam s takim poslancem ne bilo prav nič pomagano, ker po-slanci-uradniki nimajo na merodaj-nih mestih nič vpliva. Kaj res kdo misli, da se bo tako visok uradnik, kakor je kak minister,res oziral na tako majhnega uradnika, kakor je dr. Pogačnik. Naš nekdanji poslanec dr. Ferjančič je bil vendar višji uradnik in jako ugleden mož, pa ni mogel nič posebnega doseči, ravno ker je bil uradnik. Zdaj pa naj kdo misli, da bo dr. Pogačnik kaj več opravil! Ne! Nam je treba neodvisnega, ugledne-ga moža, ki dobro pozna naše gospodarske potrebe in zato bomo delali za izvolitev postojnskega župana gospoda Lavrenčiča! -f čedne razmere pri ljubljan-skem sodišču. Prejeli smo ta-le dopis: Včeraj ste poročali, kako se je izvršil skrivnostni vlom v justični palači in kako so izginile slovenske štampilije iz miznice nekega uradni-Ka. In kaj se da sklepati iz tega? Da so bile dotične štampilije gotovo do zadnjega časa y rabi. Takisto gotovo pa je tuđi, da si onih štampilij ni na-bavil dotični uradnik za svojo zabavo, marveč da so bile uradne in za uradno vporabo določene. S tem, da so bile one slovenske štampilije na tako skrivnosten način odstranjene, se je nam odvzelo nekaj, kar smo že imeli, omejila se je zopet raba slovenskega jezika pri sodišču. Kam ja-dramo? Na eni strani tako postopa-nje, na drugi strani pa pesti na časti globoko žaljenega mladeniča svet-nik 2ebre na nečuven način, samo da bi reŠil patra frančiškana zaslužene zaporne kazni — to so take nezdrave razmere, da kriče naravnost po remeduri. NajnovejŠi nemšlci bra-tec šturm in kazenski sodnik 2ebre sta res »par nobile fratrum«. Zadnji čas je že res, da se napravi red na našem sodišču! + V nadi za nagrado. Pišejo nam: Deželnosodnemu svetniku Šturmu so želeli sodniki okrajnega sodišča kot svojemu predstojniku srečno novo leta Takšna voščila menda ne spadajo v področje »notra-njega uradnega jezika«. Toda šturm smatra tuđi voščila kot notranji uradni jezik, za to je slovenski nagovor seveda odgovorii v nemškem jeziku. In zakaj tuđi ne, saj se nadeja plačila, da postane predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu. Đolj po ceni on namreč ne da, ker si misli, da si Je s svojim dosedanjim postopanjem to mesto pošteno zaslu-žii. Le škoda, da predsednik novo-meškega okrožnega sodišča še ne misli na pokoj, zato bo g. Šturm vsaj še nekaj časa ostal predsednik samo »in partibus infidelium«! + 6 Jugortovanakem pokr^iu priobčuje praški »Cai«, glasilo dr-Savnega poslanca profesorja dr. Ma« saryka, informativen članek, ki ver-no in točno opisuje razvoj dogodicov, iz katerih Je vxnikel sodanji jugoste^ vanaki pokret Cianek Je napisal hrvatski publicist Fran Cvjctiša. V tem članku pravi pisec med dragim: »Po balkanski vojni $o iurati simpatU od-»topili metto trtznam preudarku o poritdicah velikih sprememb, ki so nastaje na Balkanu. Prirodna posle* dica novih razmer je bila krepka za. vest narodne sile in moči, težnja po zdrnicnjii in ntodvisnosti. Konkretno.** I« to DOiavflo x dveh smereh: v obnovljenju starega stremljenja po stopljenju Srbov, Hrvatov in Sloven-cev v enotni narod jugoslovanski in v postanku silnega nacijonalističnega gibanja.« Ko je pisatelj podal zares verno in zlasti za Čehe pregledno sliko jugoslovanskega gibanja, piše: »Ujedinjevalni pokret jugoslovanske mladine je silen irr močan, ni pa še popolnoma jasen, pred vsem pa ni opažati pozitivnega dela. Edina pozitivna posledica nacijonalističnega gibanja je, da se mladina organizuje v skupnih jugoslovanskih društvih. To je docela pravilno postopanje: treba je pričeti pri sebi. Do sedaj se je vse delovanje mladine omejevalo zgolj na inteligenco. Toda glavna stvar je podrobno vzgojevalno delo med narodom. Ne srne pa se prihajati med narod s suhimi deklatnacijami o Jugoslovanstvu in o ujedinjenju . . . Danes zija še med ljudstvom in inteligenco velik propad; ljudstvo in in-teligenca se ne razumeta medseboj-no, si ne zaupata. V jugoslovanskih vaseh sta največja gospoda župnik in orožniK. Ta dva ljudstvo posluša, ne pa inteligence, ki dela po mestih ju-goslovansko politiko. Treba je pridobiti ljudstvo in je organizirati na polju gospodarskem in prosvetnem. Sele potem je možno govoriti o narodni svobodi in o Jugoslovanstvu. V nasprotnem slučaju se lahko zgodi, da bo inteligenca po kavarnah in na mestnih shodih sanjarila o svo-bodnem Jugoslovanstvu, dočim bodo istočasno župniki in drugi cerkveni in vladni služabniki zgradili med ljudstvom klerikalni pašalik proti narodni svobodi in kulturnemu napred-ku. Na Kranjskem se jim je to že po-srečilo, v Dalmaciji pa delujejo na to počasi, a tem sigurneje . . .« Zdi se nam, da je mnogo resnice na teh »Časovih« izvajanjih. -f Sen! ni Rosegger. V poslednji številki »M: nigartna« se hoče Rosegger nekoliko ponorčevati iz Slova-nov. Navaja namreč nazore, ki jih je izrazil Ceh v nemški družbi. Rosegger pravi: »Nemci v Avstriji vedno trdijo, da vzdržujejo državo. Toda kaj pa je, gospodje, z nami Cehi? Je-li mi nočemo biti dobri Avstrijci? Je-li hočemo mi morda biti samastoj-ni? Za to smo še premajhni. Ali se hočemo pridružiti k zaostali, korumpirani Rusiji? Za to smo prepametni. Mi se oprimemo Jugoslovanov, ti imajo bodočnost. Toda tu so nam slučajno nekoliko napoti nemške provincije. Te moramo prelomiti, da pri-demo do svojih bratov. So to zopet ravno Nemci, ki nam delajo hudobne težkoče. Hočemo s trajnim priselje-vanjem izčistiti prebivalstvo Dunaja, Onih par Nemcev se tam vedno igra-jo nemško mesto in hočejo germani-zirati Dunaj. Hočemo ustanoviti v Nižji in Gornji Avstriji, na Štajer-skem in na Koroškem slovanske sole, da bi vsaj naša mladina doživela boljše čaše. Nemci pa prihajajo s tem neumnim Koliskovim zakonom, da bi nam onemogočili pouk. Hočemo v teh deželah nakupiti posestva, ustanoviti obrti, da bi pridobili to zemljo, ki je bila nekdaj slovanska — da, slovan-ska, gospodje! — zopet za svojo raso. Kaj vidimo? Nemška Siidmarka nastavlja proti nam nemške kupoval-ce. Hočemo na dosedanjih narodnost-nih mejah prostopati miroljubno in prijateljsko, da bi skultivirali takozvane nemške kraje, toda nemški Sulferajn nam vznemirja priprosto ljudstvo s svojimi nemskimi šolami. Tako se povsod deluje proti nam in kratkovidna vlada ni vedno na naši strani. Potem ie seveda težko, da bi se združili s svojimi južnimi brati in po uničenju tujih podanikov ustanovili enotno Veliko Avstrijo! Torej, gospodje, kdo je v Avstriji oni živelj, ki vzdržuje državo, in kdo ga v tem ovira...?« Roseggerju so se menda že zmehčali možgani. To je edino dobro, da na njegov obskurni »Heim-garten« ni naročen drugi, nego kak zgornještajerski »Oebirgstrottel«. + Nova banka. Clovek bi mislil, da je ta uboga kranjska dežela z de-narnimi zavodi že več kakor zadost-no preskrbljena, saj imamo vse vrste zavode. Samo Ljubljana ima tri hra-nilnice, pet, oziroma šest bank, dve veliki posojilnici in še nekaj manjših ter dve zadružni centrali, torej toliko, da bi človek že mislil, da je vsega že preveč. A kaže se, da dobimo še eno banko. Klerikalci hočejo poleg deželne banke, občinske posojilnice, Zadružne zveze, Vzajsmnega , društva in Ljudske posojilnice dobiti še eno banko. Prošnjo za koncesijo so že vložili. Nova banka se bo imenovala »IHrska banka«, pravijo pa, da bo za njo $tala neka židovska banka z Dunaja. + DežeJnl predsednik baron Schwarz gre na jesen v pokoj, vendar pa ne namerava odjti iz Ljubljane. Kakor Čujemo, si je že najei sta« novanje v novih hišah Kranjske hra-nilnice. Kasneje pa si namerava ćelo sezidati lastno vilo v Ljubljani. + »Nail sodoteUil«. V Parizu ixidrc franeoska knjiga »Naši sodob- 87 fter •SLOVENSKI NAROD*, dne 18. aprila 1914. Stran 5« nikic (Nos contemporaius), kl prinese slike in životopise odličnih mož iz avstrijske javnosti Naravno je, da priđe v to knjigo tuđi dež. glavar dr. Šusteršič. toda reci se mora, da mu je njegov bijograf z gorostasnhnl preblravanji napravil jako slabo uslugo. Nai že piše o političnem po-menu dr. Susteršiča, kar hoče, to je stvar naziranja, ali neukusnosti so v tem spisu res prevelike. Tako je v tem spisu čitati, da pogled in postava dr. Šusteršiča spominjalo na — cesarja Napoieona 111-, da je vsa de-žela ponosna na dr. Susteršiča in ga občuduje, da sta njegova fanta veliko upanje ne samo rodbine, nego ćele dežele itd. S takimi neslanostimi bil bi bijograf dr. Susteršiču pač lah-ko prizaneseL + Dr. Lampe — kanonik. V klerikalnih krogih se govori, da bi škof na kanonikat pokojnega dr. Žitnika jako rad spravil dr. Evgena Lampe-ta, da pa so na odločilnem mestu proti temu zelo tehtni pomisleki. — Cerkvena glasba v ljubljanski ŠkofiiL Na papežev ukaz, da duhov-niki ne smejo biti pri denarnih zavo-dih, je ljubljanski škof pozabil, pac pa je seda] izdal odredbo, ki ima za podlago papežev ukaz glede cerkve-ne glasbe in cerkvenega petja. Naj-prej poudarja škof, da je v IjubljansKi škofiji latinŠČina liturgični jezik in da se mora pred altarjem in tuđi na koru vse latinsko peti. Ko je škof na ta način slovesno izgnal slovensko petie ćelo s kora, pa dovoljuje, da se srne pri opravilih, ki nimajo strogo litur-gičnega značaja rabiti za petje tuđi domaći jezik«. Godba ni prepove-dana, a naj se ne upelje tam, kjer ni v navadi. Prepovedana pa so meha-nično delujoča glasila, klavir, tamburica, kitara in harmonika. Godbe, ki igrajo na plehaste instrumente, so v cerkvi prepovedane in se naj tuđi pri procesiiah ne upeljejo, če pa so upe-Ijane zaradi vojaštva ali drugega moštva, naj n^ igrajo neprimernih skladb. (Pri velikonočni procesiji v cerkvi srca Jezusovega~ v Ljubljani je godba tako poskočne igrala, da bi bile tercijalke najraje ptesale in tame objemale.) Dvojezične maše, pri ka-:erih se je doslej do ofertorija latinsko pelo. potem pa slovensko, so od-pravljene — in se bo samo latinsko pelo. Pesmi poskočne ali zibajoče ritmike so prepovedane, takisto vsi šledališki napevi. Te škofove odredbe so tako značilne. Da je škof še zadnje ostanke slovenskega jezika iz cerkve pognal, temu se pač nihče ne ho čudil, sai je tendenca vodstva ka-•oliške cerkve, iztrebiti vse, kar ni latinsko in vzeti Slovanom ne samo starodavne navade, nego tuđi najslo-vesnejše privilegije. Kar je škoi še dalje odredil, bo pa imelo le ta uspeh, da bo v cerkvah še bolj dolgočasno \akor je bilo do sedaj, kajti s pevci in pevkami, kakršne imajo naše cerkve zlasti v manjših krajih na razpolagc, bo gregorijansko slovesno petje prav smešno. — Pridite vsi, ki mislite narodno In napredno v dvorskem okraju, na današnji shod pri »Zlatorogu«. O važnih političnih in gospodarskih vprašanjih bosta govorila poslanca Reisner in Ribnikar. Raz-pravljalo se bo predvsem o deželnth dokladah. Tuđi narodno ženstvo se naj udeleži tega shoda, ker je že -krajni čas, da se prične tuđi naše ženstvo zanimati za javno življenje. — Društven izlet priredi na La-vrco v slučaju ugodnega vremena >:Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj« jutri v nedeljo popoldne. Zbirališče ob pol 2. na Sv. Jakoba trgu. Povabijeni so dru-stveniki, njih rodbine in vsi prijate-'ji društva, somišljeniki in somiŠlje-nice! — Proslava 500!etnice ustoličenja na Gosposvetskem polju se ie morala radi nastalih ovir preložiti na soboto dne 16. maja L I- — Pevci, ki nameravajo sodelo-vati na slavnosti SOOletnice ustoličenja koroških vojvod se vabijo, da pridejo v ponedeljek 20. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodni dom k skupni pevski vaji — basi soba »Ljubljan-^kega Zvona,«, tenorji mala čitalniška dvorana. — V »Allgemeine VVein - Zei-tung« je čitati: »Vsi vinski trgovci dobe prima odjemalce, če stopijo v direktno zvezo z župnišči in samostani ćele Avstrije...« »Allg. VVein-Zeitung« bo že vedela kako in kaj. — Kaj pa letošnje »jurjevanje« na Gradu? Povemo na kratko, da bo živahno vsaj tako. kot pretekla leta. a tuđi neka novost: zbira se grajske domaće živali, ki se jih raz-stavi tišti dan v muzeju. — Ponos vsake gospodinje je dobra kava. Znana stvar pa je, da napraviš dobro kavo samo s tem, da ti prideneš Kolinske kavne primesi. Zaradi tega se je Kolinska kavna pri-mes vsem našim gospodinjam prav zelo priljubila: prepričale so se, da Je ocu najboUSi kavni pndatek sploh. I Ker Je obenem tuđ pristao domače I blago, vse naše ffospodlnje n*lr*J* kupnleio Kolinsko kavno prime*. Zafa* kferfkalftl pn«|—g pta*-gajo kmetu. Iz PreČine se nam poro-ca: Ob Času dcžeinozborilcth votttev je poslanec Jare vlačil svoja dva kandidata, Mihelčiča in Zurca po okraju seboj. Obljubovali so nam vsi trije nebesa na zemlji, iz katerih tuđi naprednih kmetov ne bodo isključili, so dejali gospodje. Ker ie bil pokojni poslanec dr. 2itnik res eden takih poslancev, da je vsakomur rad po-magai, smo verjeli tuđi leptm obiju* bam njegovega sorodnika Zurca in to tem bolj, ker vetno, da tuđi on, če-prav je postal na svoja stara leta vsaj na videz klerikalec, v svoji go-stilni raje vidi naprednjake kot pa klerikalce. Radovedni smo bili, kako bo kot poslanec izpolnjeval, kar nam je kot kandidat olbjubovaL Zdaj smo to izvedeli iz zadnje številke »Do-lenjskih Novic«, ki prinašajo dopis iz Prečine in ki se tako - le glasi: »V naši fari imamo iznajdljivega moža; hodil je toliko časa okoli našega poslanca Zurca, da je dobil dovoljenje za vinotoč pod vejo. Zdaj ko ga ima, Ie iz same hvaležnostl do S. L. S. pa naročil »Slovenski Dom«. Borno si že zapomnili!« . . . Ta notica ne zasluži samo, da si jo nekoliko ogledamo skozi politična očala, ampak da jo tuđi izrežemo in spravimo kot orožje za bodoče volitve, ko se bodo klerikalni poslanci zopet dobrikali tuđi okoli naprednih kmetov.Vsakemu, tuđi o naših razmerah nepoučenemu bralcu se mora ta javna izpoved kle-rikalnega poslanca na prvi pogled zdeti grozna bedastoća, kajti to ven-dar vsak razumen kmet ve, da za do-voljenje vinotoća pod vejico ni potreba nobene posebne priprošnje od strani kakšnega poslanca. Tako dovoljenje dobi vsak s potrdilom obči-ne, da ima res vino lastnega pride!-ka; s tem potrdilotn se ie treba Ie zgfasiti pri političnu oziroma finančni oblasti s kratko utemeljeno prošnjo, ki se skoro vselej takoj ugodno resi. To naglasamo zato, ker dopisnik v »Dolenjskih Novicah« hoče to malenkost napihniti, kakor bi bilo za tako dovoljenje treba bogve kakšne po-žrtvovalnosti od strani kakŠnega poslanca. Kam pa pridejo poslanci, bo-disi že te ali one stranke, če bi s« Še s takimi bagatelami pecali? V naši občini je dobilo že već prosilcev taka dovoljenja brez vsakega poslanca. Niti enemu naprednjaku ni prišlo na misel, da bi h klerikalcu, ki je imel tak vinotoč, zaraditega ne prišel, če je bil naročen na »Domoljuba ::. Če naš »iznajdljivi« soobčan tega ni vedel, da se tako dovoljenje lahko dobi in se je zatekel raje k po-slancu Zurcu vprašat za nasvet, je s tem storil edino to napako, da je pač preveč verjel, kar so ti trije katoliški gospodje pri volitvah vsakemu kmetu obljubovali. In če je že mož prišel do poslanca Zurca, je bila le tega dolžnost, da mu je dal potrebni nasvet, ker več v taki zadevi tuđi poslanec ne more storiti. Izvedeli pa smo nekaj drugega, namreč, da, če bi bit mož samo pri tem ostal, kar mu je poslanec Zure obljubil, M še danes ne imel dovoljenja za v notoč pod vejico, kajti, da je to dov jenje dobil, za to se ima zahvaliti i po-slancu Zurcu, ampak možem, ;i so mu dali sele pravi nasvet, kam aj se za tako dovoljenje obrne. Zato tem bolj žalostno, če mu zdaj kle kalni list očita nehvaležnost; naravnost skandal pa je, da se mu upa še groziti, češ, da si bo že zapomnil, ker je »iz hvaležnosti do klerikalne stranke, naročil Slovenski Dom.« To Je višek politične, če ne že tuđi osebne nesramnosti. Na drugi strani je pa prav, da so se klerikalci sami na tak način izdali. Crno na belem imate tu potrjeno, da klerikalni poslanci ćelo take malenkosti hočejo imeti — plaćane, in sicer huje kot % denarjem plaćane, ker zahtevajo, da mora re-vež, ki jih prosi za kak nasvet, s tem že prodati jim svojo dušo in svojo politično svobodo. Če si Je g. Zure že za tako malenkost hotel pridobiti politično plačilo, kdo naj mu potem verjame, da se je zgoH iz človeko-Ijubja žrtvoval za ustanovitev požarne hrambe v Kandiji? Iz Zagradca. Tuđi na§ župnik no-Če zaostati za žužemberškim tovari-šem, proslulim Gnidovcem, s katerim tekmuje v izvrševanju Kristusovega nauka: »Ljubi svojega bližnjega!« On ljubi svojega bližnjega na posc-ben način, vreden njegovega duhov-skega zvanja. Svojega cerkovnika je spravil ob delež pri beri ter Jo za se pobasal. Ker ni bil slednji s take vrste Ijubeznijo do bližnjega zadovoljen, ga Je šikani ral tako, da mu Je ogrenil službo. Da se maščnje nad uporno ovčlco, ker se ni dala striCi, naznanHi »a Je dal •odHčm radi pre-greška motenja vere. Seveđa je bila ovadba popo(noma iz trte izvita, vendar pa Je bila stvar dobro zatirota in nacrt bi se bil posrečU, da si ni po-skrbe! cerkovnik v pravtm času pravne poso& Ookaak) m is. te Ja ovadba podU bmiiiiotfaui ta drlavno pravdiiištvo niti obtošnica ni vložilo. Tako izgledajo KrUtusovi namestniki v praksi in zato ni čudno, da ljudem padajo v naši, tako zaostali župniji luskine raz oči, in đa kljub Onidov-Čevemu mistjonu v Zužemberku za-čenjajo naročati in pridno čitati napredne časopise ter spoznavati, da Je duhovska stranka res prava stranka ljudskih sleparjev. V Zagradcu Đer-lan, v Zužemberku Gnidovec, to je najboliše agitacijsko sredstvo zoper farovško stranko. Iz Hini pri Zužemberku. Kakor povsod, tako se tuđi pri nas v naši, od sveta oddaljeni in zapuščeni fari, po pristaših in vodilnih osebah naše kranjske katoliške stranke proizvaja temeljno načelo kršćanstva in vsake katoliške stranke, namreč: »Ljnbi svojega bližnjega!« ravno narobe. To se kaže pri te baze liudeh zlasti v obrekovanju. 2e pred več Časom čitati je bilo v »Domoljubu«, ki pa je bolj »Lažiljub« kot »Domoljub«, sen-zacijonalno notico, da pri poštni na-biralnici na Hinjah ni vse v redu, da se odpirajo pisma in namigavalo se je na različne nepravilne in kažnjive stvari. Mi, ki poznamo razmere in domače ljudi, smo takoj vedeli, da se gre tu zgol za čin krščanskega lista, oziroma njega dopisnika, ki ga je lahko uganiti. Kdo pa piše na deželi v »Domoljuba«? Posledica je bi!a se-veda uradna preiskava, ki je pokazala popolen red pri nabiralnici in vzorno poslovanje. To je tisteinu — kršćansko - katoliškemu dopisniku prav dobro znano, vendar pa mu še na misel ne priđe, da bi popravil pri-zadeti in v najširsi javnosti kruto ža-Ileni in pa tuđi sicer raaterialno in idealno oškodovani upraviteljici gdč. Dori Skufca dobro ime, in to kljub temu, da ie kot zvest pristaš duhovske stranke opravil pred kratkim v Zužemberku Onidovčev misijon. Zato pa mi popravljamo tisto lažnjivo vest »Domoljuba- v javnosti s tem, da imenujemo dopisnika javno pod-lega lažnlka in obrekovalca, katere-ga ne more zadeti niti zaničevanje obrekovane urravnice. Le tako na-prej pa se mora tuđi pri nas zjasniti politično vreme. In to se bo tuđi zgodilo prav grotovo že do prfhodnjih vo-litev in takrat bo drugace tesno šio našemu »deževnemu« po klancu »fi-zolnarjevemu Žanu«, ki hodi Bogu čas, ljudem pa denar jemnt v deŽelno zbornico, v katero tiče toliko, kot naša farovška kuharica^. »Angelček«, mimična veseloigrra v 4 deianjih, v glavni vlogi slovita Asta Nielsen, se predvaia danes v kinematografu »Ideal«. Asta Nielsen igra 121etno dekletce jako očarujoče in uporabi vse, kar zamore razvedriti in razveseliti. Dejanje je jako veselo, čez vse pa razposajenost Aste Nielsen. TašCo obstrelil. Predvčerajšniim popoldne je bivši stroinik Matija Ke-tern ustrelil s ceste skozi okno proti svoji tašci Mariji Frank, ki stanuie na Žabjeku. Zadel jo je na levi roki tako težko, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Vzrok so rodbinske razmere- Ketern je bil uslužben na Go-renjskem. Izgubil pa je službo in njegova žena je prišla k svoji materi v Ijubljano. Ker pa se je Ketern sprl s svojo ženo in taščo, je hotel ustreliti taščo. Streljal pa je s ceste, ker se ni upal v stanovanje. Težko ranienega so našli 14. t. m. zjutraj na Taboru nekega infante-rista 17. pehotnega polka. Ležal je v krvi. Na levi roki je imel veliko rano, Ievo nogo pa najbrže zlomljeno. Prej je z nekim tovarišem pil v neki gostilnici na Martinovi cesti. Ko se je vračal domov, ga je baje napadel neki civilist ter ga težko ranil. Mestna posredovali sica za k u rivo bo od sedaj dalje prodajala rev-nejšim strankam prernor: ob sobotih ob že določenem času. Kadar proda tega, ki ga ima še v zalogi, bo s prodajo do jeseni sploh prenehala. Izgubljene stvari v času od 1. do 15. aprila 1914: zlat prstan z rdečim kamnom; zlat poročni prstan; zavi-tek svile; srebrna zapestnica z uro; bankovec za. 20 K; bankovec za 10 kron; denarnica s približno 13 K. de-narnica s 15 K 90 vin.; denarnica s tremi bankovci po 20 K; bankovec za 20 K; bankovec sta 10 K; crna pelerina; crn moški klobuk; damska torbica z robcem in rokavicami; porttnone, s srebrom obrobljen, s približno 120 K v bankovcih in dve-ma železniškima legitimacijskima kartama s fotografijo; zlata svetinja; denarnica s 50 vin. in srebrno vratno veri Žico; zlata zaponka (broša) v obliki rožice; zaponka iz kamelij z briljanti; obesek iz mozaika. NaMta* stvari v času od 1. do 15. aprila 1914: nivelska tehtnica z etuijem; zlat prstan; bankovec za 50 K; rožni venec; srebrna Sportna verižica * obeskom; zlata damska ura; zlat poročni prstan; denarnica 2 1 K 06 vin.; denarnica z 10 K 84 v; denarnica s 3 K 84 vin ; baržunasta pompadvra z denarnico in robcem; srebru danka ura; kolo; salonska suknja? srebrna športna verižica z obeskom; Žepni nož z 8 deli; denarnica s 4 K 41 vin.; ročna torbica iz biserov z denarnico z 8 K 58 vin. Izgubljeno. Na potu, oziroma na tramvajski vožnji od Dalmatinovc ulice št. 1 do Leonfcča In zopet nazal ie bila izgubljena Camće - broša z briljanti. Pošteni najditelj nai jo bla-govoli izročiti v Dalmatinovi ulici št. 1 v pritličju na desno, proti nagradi. Gleđališče zveri v Lattermanno-vem drevoredu občinstvu jako uga-Ja. Jutri v nedeljo so predstave ob 11. uri dopoldne ter ob 2., 4., 6. in 8. uri zvečer glavna predstava. Društvena noznanila. Pešizlet »Sokola II.« na Skoflji- co. Opozarjamo še enkrat na prvi le-tošnji pešizlet ^Sokola II.«, ki se vrši jutri v nedeljo, dne 19. aprila na Škofljico. Izlet se vrši v kroju. Zbirališče je ob pol 2. popoldne pred solo na Cojzovi cesti, odhod pa točno ob 2. popoldne. Izleteli borno preko Go-lovca in Orlega na Škofljico, kjer bo odmor pri dobro znani narodni go-stilni gosp. Ogorelca. Tuđi slav. ob-činstvo se vabi, da poleti s »Sokolom II.« v Iepo narav. Povratek z ve-černim vlakom. Na zdar! Nogometna tekma »Ilirija I.« proti »Ilirija II.« se vrši kot pričetek domače sezone jutri popoldne ob 3. na igrišču v Tivoli. Ker ni upati, da v doglednem času vidimo doma kako lepšo tekmo vsled vprašanja prostora, upamo, da jutrišnjo tekmo po-setijo prijatelji Ilirije v najvecjem številu. Deželnega iji frospenjega pornoč-nega društva Rdečega križa za Kra* Jsko občni zbor bo dne 22. apri-fa 1914 ob 6. popoldne v knjižnici c. kr. deželne vlade (II. nadstropje), Bleiweisova cesta. Društvo c. kr. sodnopisarniških !n zemliiškoknužnih uradnikov na Kranjskem v Ljubljani vabi svoje člane na V. redni občni zbor, ki bo dne 3. maja 1914 ob 3. uri popoldne v Ljubljani, hotel Štrukeli, Dalmatino-va ulica, z običajnim dnevnim redom. Prosi se mnogobrojne udeležbe. Amater - fotograf'.! Ustrezajoč željam amater - fotografov, se je društvo »Klub slovenskih amater-fotografov« v Ljubljani odločilo, da priredi za svoje člane in prijatelje društva brezplačen strokovni tečaj (predavanje s praktičnim! poizkusi) za bromni oljetisk (Bromoldruck) dne 20., 2K in 22. aprila t. I. (ponedeljek. torek in sreda). vsakokrat ob 8. zvečer v posebni (Prešernovi) sobi restavracije pri »Novem svetu« (Marije Terezije cesta). Predavanja bodo obsegala: namen in cilj moderne fotografije, kratek pregled raznih fotografi čnih procesov s posebnim ozi-rom na bromni oljetisk, bistvo brom-nega oljetiska, retuša, praktična izvedba, razgovor, pojasnila, nasveti itd. Ker bo predavanje za vsakega amater - fotografa gotovo vsestran-sko zanimiva, vljudno vabimo vse p. n. amater - fotografe, da se predavani gotovo in tožno udeleže! — Odbor društva »K- S. A. F.« Društvo za gradbo »Sokolskega doma« v Šfški ima danes zvečer ob S. v gostilni »pri AnČniku« svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor naproša z ozirom na važni dnevni red mnogoštevilne udeležbe. Gasllno društvo v Mostata. Občinstvu. kakor tuđi gasilnim društvom naznanjamo najvljudneje, da se bo dne 10. maja ob priliki slove-sne maše v čast sv. Florijanu v Ljubljani vršila velika slavnostna veselica prostovoljnega gasilnega društva v Mostah pri Ljublfani. Kakor vsako leto, tako bodo tuđi letos došla mnoga društva iz raznih krajev počastit sv. Florijana v Ljubliano. Po maši bo skupen pohod vseh društev, na čelu vodstvo zveze z godbo na veselični prostor v Moste. Ob 10. dopoldne bo otvoritev strelianja na dobitke. Od 10. do II. zajterk. Ob 11. nastop vseh društev in odhod pred »Gasilni dom«. Ob 12. kosilo in odmor do 2. popoldne. Ob 2. popoldne velika vaja domačega #asilne?ra društva z vsem orodjem. Po vaji skupen odhod na veselični prostor in otvoritev splošne veselice s sledečim sporedom: godba, srečolov, šaljiva pošta, koriando- 11, turska kavama, slaŠČičarna, cvet-ličarna in še druge zanimive zabave. Ob 7. zvečer zaključek streljanja in razdelitev dobitkov v gotovini. Prvi glavni dobitek 20 K; drugi 15 K; tretji 10 K; četrti 5 K in več drugih dobitkov. Vstopnina 40 vin. za osebo. Oasilci v kroju in podporni člani so vstopnine prosti. — Ker Je čisti do-biček namenjen v pokritje stroškov za orodje in nove mehanifine lestve, se preplačila in prostovoljni darovi hvaJežno sprejetnajo._________ 9nnd i Hunte! fe zift Mk a U3i ■ tttob. UmetnosL Koncerti »Olasbene Matice« dne 22., 23. in 26. t- m. bodo za slovensko glasbo velepomembni in zgodovinsko važni, ker smo Slovenci lahko po^ nosni na izvajanje te izvirne, epohaU ne zgodovinske slovenske skladbe. Še ćelo pri velikih narodih so premi* ere v operah in koncertnih delih zelo redke, včasih se komaj v desetletjih rodi delo, ki je trajne svetovne vred-nosti. Pri nas pa slovenska moderna glasba stopa s hitrimi koraki na plan, v prvi vrsti pa mogočno nastopa kot skladatelj P. H. S a t tn e r, ki nam je v zadnjih treh letih podal dve najvaž-nejši in najuspešnejši slovenski kon-certni skladbi: oratorij »Marijino Vnebovzetje« in sedaj našega ljub-Jjenca — dičnega Gregorciča prelepo delo »Oljki«. Kar zamoremo Slovenci v sedanji dobi, vse bo sto-rila »Glasbena Matica« s svojimi 230, z navdušenjem sodelujočimi močmi, da dostojno in uspešno izvede naj-boljše koncertno-izvirno delo. Dolžnost vsakega Slovenca je, da priso-stvuje tem najlepšim domačim, resno vzvišenim kulturnim pojavom. Opozar]amo še enkrat na kon^ cert, ki se vrši Jutri, v nedeljo 19. t. m. v dvorani »Narodnega hotela v Postojni. Na programu so svetovna dela najslavnejših mojstrov violine: Čeha Ondfička, Poljaka Wieniaw-skega, Španca Sarasateja i. dr. Opetovano ie z njimi nastopil Ivan Trost na raznih koncertih v in iz-ven domovine in dosegel vsled svoje virtuozne igre povsod burno odobravanje. Med pevskimi točkami je za-stopana slovenska starejša glasba z dvema pesmicama Benjamina Ipav-ca, ki sta vzbujale na Ipančem večeru jubljanske »Glasbene Matice« vseobčo pozornost. Izmed novejsih stvari pa nam zanoje Josip R i j a -v e c skladbe dr. Gojmir Kreka, Tone Lajovica in Janko Ravnika. Opozarjamo posebno na melodijozno arijo Rudolfa iz opere »Boheme«, ki spada med najboljše točke Rijavčevega re-pertoarja. Vse točke spremlja na klavir ju Niko Š t r i t o f, bivši dirigent slovenskega deželnega gledali-šca, ki se je že večkrat izkazal kot fin, diskreten spremljevalec. Začetek koncerta točno ob osmih. Vstopnice se dobivaio pri g. F. Kutinu, trgovcu v Postojni po 2 K 40 v, 1 K 5Q vin., 1 K; stojišča po 60 v. Književnost. — Narodne pesmi za mladino. Zbral in uredil Janko 2irovnik. Založilo »Društvo za zgradbo uči-teljskega konvikta«. V Ljubljani 1914. Cena 20 vinarjev. — V zbirki je dvajset najlepših in najpriljublje-nejših narodnih pesmi, kakor »Goz-« dič je že zelen«, »Skrjanček poje, žvrgoli«, »Rasti, rasti, rožmarin«, »Stoji, stoji tam Beligrad« itd. Pesmi so prav lahkotno harmonizirane in bodo v vsakem oziru ustrezale svojemu namenu, zato Zirovnikovo zbirka prav toplo priporočamo. — »Slovenski Trgovski Vestnik«, II. letnik, št. 4. ima sledečo vsebino: 1. J. Skalar: O eskontiranju knjižnih terjatev in laktur. 2. Dr. K. Hinter-lechner: Praktiška geologija. 3. O. S. B.: Razsodbe obrtnih sodišč. 4. Just Piščanec: Carinstvo. 5. Raz^ noterosti. 6. Statistika. 7. Slovensko trgovsko in obrtniško društvo v Mariboru. 8. Društvene vesti. 9. Trgov* sko bolniško in podpomo društvo y Ljubljani. 10. Književnost. — Za damsko krojenje je izšla vt nemškem jeziku pisana knjiga po metodi stuttgartske oblačilne akademije. Po tej metodi se podučuje tuđi v krojaških tečajih, ki jih prireja »Zavod za pospeševanje obrti« in se pri-poroča v nakup. Dobi se po znižanj ceni za 10 K potom pisarne »Zavoda za pospeševanje obrti«, naročniki strokovnega lista »Reform« omenje-ne akademije pa jo dobe ra to ceno direktno od založništva »Verlag der Siiddeutschen Bekleidungs - Akade-mie«, Stuttgart. Razgled po slovanskem svetu. — Zna rusko in razume hrvatsko! Laški listi so silno ogorčeni, ker ie opatijski župan dr. Štanger po-i 2dravil italijanskega ministra zuna-njih del di San Oiuliana ob njegovent prihodu v Opatijo v hrvatskem jeziku. Minister pa radi hrvatskega po-» zdrava ni bil čisto nič užaljen, na-sprotno, bil je zelo prijazen in viju-den in je na hrvatski pozdrav prf«* pomnil: »Prav dobro sem vas razume!, dasi ste govorili hrvatski. Hrvat, jezik mi ni tuj. V mladosti sem se učil ruski, a hrvatski jezik je tako ze« lo podoben ruščini.« Nato je ministefl še vprašal župana: »Kakšne narod«* nosti je opatijsko prebivalstvo?c —« Župan mu ie ođgovoril: »PrebivaU q.9q sami tuviUi w u^kpukp mm Stran 6# •SLOVENSKI NAROD* đac 16. aprila 1914. 87 štev. Ifenih laških trgovcev.« — Župan đr. štanger je govori! repico in zato se leže laski listi, ker bi imeli radi, da bi San Giuliana nalagaL, da je Opatija — italijanska. — Botgari in ljubljanski sokolski fcfet. Kakor je znano, je bolgarska sokolska zveza »Junak« po nesrečni bolgarsko - srbski vojni izstopila iz yseslovanske sokolske zveze in ob-enem tuđi sklenila, da se ne udeleži letošnfega sokolskega zleta v Ljubljani. S tem sklepom pa ne soglasajo vse bolgarske sokolske, ozirorna ju-naške organizacije. Med njimi je moćna strufc, ki naglaša, da je za Bolgare naravnost škodljivo, ako po nepotrebnem sami sebe izolirajo In ne iščejo prijateljskih stikov z ostart-m\ slova-nskim? narodi, takisto pa je *uđi abotno, ako se hočeio radi ne-srečne vojne mašcevati nad činitelji, ki je nišo zakriviii. Imenovana struja se zavzema za revizijo zgoraj navedenih sklepov in predlagra, da bi se bolgarski »Junaki« tuđi udeležili ljubljanskega sokolskega zleta. Da-Ii lio ta struja zmagala, to je seveda drugo vprasanje. — Velike slovanske sokolske prireditve. Leta 1915. bo v Pragi ve-!ik vseslovanski sokolski zlet povodom SOOIetnice smrti češkega mučenika Jana Husa. Leta 1916. bodo velike sokolske prireditve v Lvovu in v Belgradu. Poljaki bodo slavili 50-letnico ustanovitve poljskega Soko-ia, Srbi pa prirede prvi srbski sokolski zlet. Razne stvari. ^ * Roparjevo maščevanje. Iz Var-šave poročajo: Ropar Dahnel je v zadnjih dneh v Petrikovu umcril pet oseb, ki so pričale proti njemu. Dahnel fe pobegnil. * Ogrotnen deficit gentske raz* stave. Iz Bruselja poročajo: Odbor svetovne razstave v Gentu zahteva od mesta Genta 4.S00.OO0 frankov kot odškodnino za izgubo. * Ponarefalci denaria. Z Dunaja poročajo: Policijsko ravnateljstvo je razpisalo nagrado 1000 kron za eru-iranje ponarejevalccv denarja, ki so v zadnjem času izdali mnogo ponare-jenih kron. * Ciklon. ^Central News« poročajo iz Lizbone: Grozen ciklon je po-polnama razrušil mesto Porto Ame-lio v Portugalski Afriki. Škoda je ne-precenljiva. Mnogo oseb je bilo usmrćenih. * Aretacija francoskih turislov v JVemčiii. Iz Colmaria poročajo: Blizu trdnjave Neubreisach so aretirali tri irancoske turiste, ki so fotografirali utrdbe. Oddali so jih sodišču v Col-njarju. * Ditak ekscelenca. Iz Petrogra- K kot jamščino za nadaljno dobro obnašanje in da se bo vse svoje življenje vzdržal alkohola in igre. Kakor hitro bo pa sodišče iz-vedelo, 0a je obtoženec izpil samo eno steklenico piva, bo moral obtoženec takoj odsedeti deset mesecev ječe. * Španski kral) ne prorokuje al-banskemu knezu srečne vlade. V pa-riškem tedniku *L, Espagne«, ki goji franeosko - španske stike, je bil objavljen interview s kraljem Alfon-zom. Na vprašanje, je-li resnično, da je španski kralj preteklo zimo pred-lagal na novi albanski prestol kot kandidata pretendenta dona Jaima, je odgovoril kralj Alfonz: ^Pretendent je moj sovražnik, vendar pa moje neprijateljstvo ne gre tako da-leC\ da bi mu žeel to ^-kraljestvo«. Prvi albanski kralj in morda tuđi drugi bosta umorjena. Ta narod nudi le malo jamsčine zvestobe napram vladarju. Kriv pa je turski sultan, ki je dal Albancem neverjetne privilegije. *Izrežlte in pošljite! Ako nam pošljete to notico, dobite tii titraste spalne odeje 124X190 cm velike za reklamno ceno 5 K 70 v za vse tri po povzetju. Tvorniška firma S. Schein. c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj, Dunaj, I.. Bauernmarkt 10/14. * Pri ženskih boleznih se je prirodna Franc Jožeiova grenčica ob-nesla za izborno urejevalko prebave-Tudi najboli občutljive pacijentinje jemljejo rade to salinsko odvajalno sredstvo, ker brez neprijetnih po-stranskih okolnosti v kratkem času zanesljivo nastopi dobrodejni učineK. Kraljevski višji medicinalni svetnik, profesor pl. VVinckel, v Monakovem, pisec uČne knjige porodništva. zjav-lja, da je že od mnogih zdra likov slavljeni ugodni učinek Franc lože-fove vode videl resnično potr n pri svojih poizkusih. Dobiva se >o le-karnah. droguerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. JMlHi priredi §ospodsrsko inizobražctalnoJniho za Dvorski o ti raj v soboto, dne 18. aprila ob pol 9. zvečer v go- stllnlškili prostorUi pri „Zlatoroga". Govorlai bosta dežeina po slanca Jmnip ReUner in Atolfl ftltalkar o važnih aktualnih pt>lltfft«ili 1» gospodarsklk Tpraiaalllu Somišljeniki in somiŠljenice, pri-dite na shod ▼ Čim največjem Številu in pokažite svojo politično zrelost! onou TflctaBski ii bRojnn poračila. Delegacije. Praga, 18. aprila. »Narodni Poli* tika« piše, da bodo mladočehi v de-legacijah najbrže glasovali za skupni proračun. Mladočehi bodo pri tej pri-liki govorili tuđi o brezustavnosti v Avstriji. Češki agrarci in narodni socijalisti pa bodo v delegacijah grofa Stiirgkha energično napadli in glasovali proti izdatkom, ki so zvezani s povišanjem rekrutnega kontingenta. Praga, 18. aprila. Poslanec Ma-saryk priporoča češkim strankam, da naj preneso obstrukcijo tuđi v delegacije, ker se da z dolgimi govori v odsekih in v plenumu, z dolgimi in-terpelacijami, predlogi na odgoditev in podobnim delegacijsko zasedanje močno zavleči. Z obstrukcijo v delegaciji bi se notranjepolttični položaj močno poslabšal. Treba bo potem brezpogojno rešitve in končno bo prišla vlada, ki bo imela več zmožno-sti in volje, resiti Češko in državno krizo. Boj do zadnjega, ali pa kapitulacija pred sistemom na ćeli crti. Sestanek v Opatiji. Rim, 18. aprila. »Corriere d' Ita-lia< opozarja na dejstvo, da tržaske-ga namestnika princa Hohenlohe med obi^kom di San Giuliana ni bilo v Opatiji. List pravi, da bi se bil se-stanek vršil na Reki, če bi se tam ne bil z^odil malo prej bombni atentat. Dunaj« 18. aprila. Dunajski politični krogi poudarjajo, da pomenja pasus v oiicijoznem komunikeju, ki naglaša, da je bil dosežen popolen sporazum tuđi v vprašanjih, ki se ti-čejo odnošajev med Avstrijo in Itali-jo, toliko, da sta se oba ministra spo-raznmela tuđi glede onih notranje-političnih zadev, ki vplivajo na med-sebojne odnošaje obeh držav. Berch-told je dal San Giulianu zagotovilo glede italijanskih teženj v Avstriji, zlasti glede fakultete in pritožb o do-zdevnem zapostavljanju italijanskega elementa na Primorskem. Opatija, 18. aprila. Ministra sta sklenila. poslati obširno brzojavko Bethmann - Holluegu. Kakor zatr-jujejo v opatijskih diplomatičnih kro-gih, sta tedaj Avstrija in Italija glede vseh mogočih si u Ča je v na Balkanu popolnoma edini. Naj se zasučejo do-godki na Balkanu, kakor se hočejo, Avstrija in Italija bosta složno in enotno postopali. Odgovor trozveze na noto tripelentente. Dunaj, 18. aprila. Včeraj so baje veleposlaniki trozveze izroČili tri-pelententi odgovror na zadnio noto. Odgovor se bavi predvsem z določit-vijo pravic minoritet v Epiru in z vprašanjem Egejskih otokov. Nota odgovarja popolno željam tripelentente. Švihov mandat* Praga. 18. aprila. Mladočehi kandidirajo v okraju. kjer je dobil đr. Sviha svoj poslanski maiidat, tajnika praške trgovske in obrtniške zbornice dr. Sameka. Ogrska poslanska zbornica. Budimpešta, 1S. aprila. Prihod-nja seja ogrske poslanske zbornice bo dne 21. aprila ob 10. dopoldne. Predsedstvo hrvatsko - srbske koalicije sklicuje za isti dan plenarno sejo v Zagreb. Gatiško - ruska meja. Dunaj, 18. aprila. Več komisil dela že leta na korekturi gališko-ruske meje. Tuđi letos se to delo na-daljuje. Šef avstrijske komisije je polko\mik Sallagar, šef ruske komisije pa polkovnik Senjasin. Wastian. Gradec, 18. aprila. »Grazer Volksblatt. poroča, da bo poslanec Wastian v kratkem odložil svoj dr-žavnozborski mandat ter se popolnoma odtegnil političnemu življenju. — Njegov mandat bo baje prevzel mariborski odvetnik dr. Mravlag. Avstrija in Mala Azija. Dunaj, 18. aprila. Gospodarske želje Avstro - Ogrske v Mali Aziji se nanašajo na provinco Adalija. Avstri-jB ima tam gospodarske in komercijalne interese ter je pred kratkim ustanovila tam svoj konzulat. Av-strijski podjetniki se potegujejo za rudniške koncesije v teh pokrajinah ki za Železniške gradbe. Mehika in Zedinjene države. Washington, 18. aprila. Huerta rahteva, da se izvrši salut raehikan- skih baterij !n severoameriških vojnih ladij istočasno. Skoraj gotovo je, da bo predsednik NVilson to zahtevo odkloniL * * * Dogodkl na Balkanu. Albanija. Drač, 18. aprila. Albanske oblasti v Elbasanu so izpustile metropolita iz Korice Germanosa, prepove-dale pa so mu zapustiti mesto. Solun, 18. aprila. Po sem dospe-lih vesteh je komite za narodni boj capustil Bigiisto. Albanska vlada je ponovno pozvala grške ubežnike, da naj se vrnejo na svoj dom ter jim obljubila, da bo ščitila njih življenje in premoženje. Drač, 18. aprila. Namesto dose-danjega stacijonarja »Panther« je do-spela sem avstrijska križarka ?>Szi-getvar«. Opatija, 18. aprila. Danes dopoldne je bil izdan o sestanku obeh zunanjih ministrov sledeči oficijozni komunike: Protiobisk kraljevsko italijan-skega zunanjega ministra avstro-ogrskemu kolegu v Opatiji v zadnjih dnevih je nudil obema državni-koma zaželjeno priliko za daljšo in temeljito izmenjavanje misli ne samo o splošnem političnem položaju mar-več tuđi v vseh onih vprašanjih, ki se posebno tikajo razmerja med Avstro - Ogrsko in Italijo. V razgovorih med obema ministroma se ie pokazalo zopet ono popolno sogiašanje v naziranju, ki je vedno pospeševalo interese obeh držav in ki je v zadnji balkanski krizi pripomoglo do mirne rešitve. Spoznavajoč zadovolji ve espehe te politike in navdana popol-nega medsebojnega zatipanja sta oba državnika odločena v soglasju z Nemčijo držati se dosedanje smer: in skupno delati na to, vedno bolj po-spešiti simpatije, ki jih prinaša javno mnenie intimnim razmeram obeh vlad. Kelmorajn, 18. aprila. Oficijozna nota v Kolnische Zeitung« poudaria danes, da so vprašanja, o katerih sta razpravljala italijanski in avstrijski zunanji minister v Opatiji, za obe državi tako odličnega življenskega interesa, da so napram tem vprašanjem tržaska in zlasti italijanska vse-učiliška vprašanja podrejenega po-mena. Toda z dobro voljo se bodo tuđi te zadeve dale spraviti s sveta. List naglaša. da so vse vesti, kakor da bi bilo šio za formalno skiepanje o kaki pogodbi ali o politiki trozveze v Sredozemskem morju, neres-nične, Opatija, 18. aprila. Italijanski zunanji minister di San Giuliano se od-pelje danes ob 5. v Italijo. Dunaj, 18. aprila. Albanska ko-respondenca poroča o novih krvavih bojih v Epiru. Vstaške čete so baje požgale in opustošile ćelo vrsto vaši ter masakrirale žene in otroke. Za-trjuje se, da so regularne grške čete razdejale kraj Kostreci. Berolin, 18. aprila. »Tageblatt« piše, da ima provizarična epirska vlada preko 10.000 mož na razpola-go. Vrhovni poveljnik svetih bataljo-nov ie bivši grški polkovnik Doulis. Vstaši imajo mnogo provijanta in izboren sanitetni materijal. Predsednik Zografos hoče počakati še 8—10 dni, če sprejme albanska vlada pogoje ali ne. Če vlada pogojev ne bo sprejela, bo PvTomiios udaril na Valono, ki jo misli v 2—3 dneh zasesti. Grška blokada ni prav nič učinkovita, narobe posrednje še pošto med Grško in če-taši ter pripušča izkrcanje provijanta in municije. PvTomiios ima na razpo-lago 7 milijonov. Ćete imajo tuđi 12 dobrih modernih topov. Vstasi pri-pravljajo energičen napaa na Ko-rico. Albanci v Crni gori. Cetinie, 18. aprila. General Mar-iinović je pozval načelnike Hotijev in Grudijev, da naj pridejo v Tazi. NačelniKi so se odzvali temu vabilu ter dali izjavo lojalnosti. Del teh ple-men pa se še nadalje upira. Vsled tega so crnogorske čete zasedle neka-tere malisorske vaši. Aretiran rektor« Sofija, 18. aprila. Bolgarska vlada je dala aretirati rektorja sofijske-ga vseučilišča Jurinića, češ, da je udeležen pri nekem umoru. Turčlia. "--' Carigrad, 18. aprila. Uradni list priobčuje provizoričen zakon o iri-mesečnem proračunskem provizo- riju. Vlada bo smela izdati v tem ča«* su 8,774.122 turskih funtov. Carigrad, 18. aprila. Finančno ministrstvo je začelo poplačevatf med vojno kontrahirane manjše dol-gove, ki znašajo 160.000 funtov. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za „Cinl-Metodovo družbo": dr. Kreft, Sv. Juri ob Ščavnici 12 K 30 v, mesto venca na grob g. J. Streleca, nadačitelja pri Sv. Andražu, darovali »Jurjevčani« in Andrej Čer-nuta, gostilničar v Spod. Logu pri Bovcu 21 kronf nabral v svoji gostilui« ob priliki izleta kobariŠkih rodoljubov. Skupaj 33 K 30 v. Živeli nabiralci in darovalcil * * * ' - Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani je darovala za tuk. revne učence 30 kron. Velikodušni dobrotnici najlepša hvala. Krajni šolski svet Drenov grič in šolsko vodstvo Drenov grič. Jurjevanje na Ljubljanskem gradu v nedeljo, dne 26. aprila 1914 prirede ient]akot>sko-tnio7sk! ter šeat- petenkl podminlcl (moške In ženske) dražbe sv. Cirlla in Metoda« Izredne novosti. — Brez konkurence. Začetek ob 7. zjutraj, konec ob mraku. Brez vstopnine. .^^Jto/Bj^ IvjTj.blja.ni Bratje! Jahalna vaja v nedeljo, 19. t. m. se vrši popoldan, ne dopoldae kakor prvotno naznacjeno. Zbirališče ob pol 2. uri popoldn*; pri bratu Krapeža v Gosposki ulici. Nazdar? ODBOR. Današnji list obsega 18 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „MoIloTega Seldlifz-pra&ka", ki se dobi za. nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno ra vse tcžkoče prcbavljenja. Originalna škatliica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni ralagatelj na Đmtajn, Tuchlanben 9. V 1e-karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov prepnrat, zaznamovan z varstveno znamko in podpi5ora. 1 25 Na mučilne zimske bolečlne, protin. ravmatizem in ozeblino ugodno vpliva raba bolečine tolažečega, vskavajočega oterilnega sredstva Contrheuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat. — II. b. Kr. povi. zagrebška delniška tvornica likeiiev preje Franio Po-korny je v zadnjem času izvozila znatne količine svoje znane speciali-tete ^Pelinkovac Pokorny.«, kar najbolje dokazuje priljubljenost tega predmeta in bo to staro obče znano podjetje svoje delavnost razširilo tuđi na balkansko področje. V tuzemstvu radi vživajo proizvode tega sta-rega z najmodernejsimi aparati opremljenega podjetja. Mi primirje KopaliŠča: Bakar, Cirkvenica, Jablanac, Karlobag, Kraljevica, Novi, Selce, Senj, Prospekte in navodila daje v9Savez hir. knpaliftta nm JadraMBkom mom11 ravnateljstvo: NO¥i. dl] naših želja je pogosto v prav veliki oddaljenost!. In vendar ga lahko dosežemo, ako imamo potrebno potrpljenje, delav-*o moč. vztrajnost in zdravje. Zlasti zdravi moramo biti, da krepko lahko vsem napadom moramo varovati svoje zdravje, kateri napadi mu pre-te od prepiha, prehlajenja in vlažnosti in pri tem nam dobro služi Feller-jev blagodišeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsafluid«. Pri influenci, bolečinah v vra-tu, težkem poziranju, hripavosti, za-slezenju in praskanju v vratu se je izkazal za slez razkrajajoče, ka&elj \>\afe& ifl antikataralično Kf4MK0. Tuđi pri drugih bolečinah Je zanesljiv pomoćnik. Prav zanimiva so poročila oseb. ki so Fellerjev »Elsafluid« rabile. Gospod Fran Paul, Ljubno (Leoben), Štajersko, Pctcrtuunerstr. 20, piše: Moja žena je daU časa trpe-ia na očesni slabosti, da že skoro ni reč videla in ima samo vsled Vašega »Elsafluida« zopet zdrave oču Tuđi meni samem je Vaš »Elsafluid« od- stranil dolgotetno botefiae » vmk moji hčeri pa je pomagat do ojačesne lasišča in učinkoval na gosto rast i las. Prosim, pošljite mi zopet 12 ste-klenic tega izbomega, osvežujočega in jačečega domačega sredstva. Fel-Ierjcv staropreizkušeni »Elsafluid« naj bi naši bralci imeli vedno pripravljen, saj vendar 12 steklemc stane Iranko samo 5 K. Tuđi svoja pre-bavMa, želodec in črevo, bi morali ob pomanjkanju slasti, gorečici, za-gatenju, bljevanju in napenjanju dobro služijo Fellerjeve rabarbarske kroglice z zn. »Elsa kroglice«. 6 škatljic stane samo 4 K franko in se istotako, kakor fluid dobiva pri le-karnarju E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št 238 (Hrvaško). Našim bralcem priporočamo, da imajo oboje v hiŠL — —■— -^— - ^im ^» OOCZ« 87. Stev. »SLOVENSKI NAKOD\ dne ia. aprila 1914. Stran 7. Dofeaca odstarid Je dostikra* težavna stvar in zato svetujcmo do->eči materi, naj sprva daje v dojflni stcklenici otroku po enkrat na dan nekaj Nestlćjeve moke, skuhane na vodi sami. Polagoma naj se pa daje po dve, tri in več takih porcij; otrok se pusti odstaviti brez težav, se krepko razvija in krasno nspeva. — Po-skušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri: Henri Nestle. DunaJ. Biberstr. 6k. Prav posebn\S utinok Odola tiči^ najbrže v tem, da se Odol pri izplako van ju ust v zobe in ostno sleznico tako- rekoč vsesa in jo nekako impregnira Razumite neskončno pomembnost te prav posebne učinkoval- nosti Odola. Medtem ko druga ustna in robna negovala učinkujejo samo malo sekund med čišćenjem ust, učinkuje Odol še ćele ure po snaženju zob. O tem trajnem učinku Odola so prirejali prav zanimive zdravstvene preizkuse, ki so soglasno dognali« da te oepri- merljive lastnosti Odola ni pri nobenem zdelku, ki za vsakdanje čišćenje ust in zob sploh pridejo v poŠtev. Kdor Odol rabi dosledoo vsak dan, torej kar se misliti da, najbolje neguje zobe in usta. IBorzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 18. aprila 1914. Naloibeni paplrli. ji ^ 40/0 majeva renta.....i 82-59 82 70 4 2°'o srebrna renta ....!; 86-0 86 30 4° 0 avstr. kronska renta . . !| £275 8295 4°'o ogr kronska renta . . ■! 81-95 8215 4°o kranjsko dež. cosojilo .1 -*— 89*— 4°;o k. o/češke dež. banke .; 8775! 88-75 Srećke. Srečke iz I. 1860 Vs . . . J 432'— 442 - „ „ „ 1864......|! 635-- ' 65— i 95*20 Rubiji..........!! 252-25 ! 253 23 Meteorolosično poročllo. ViiiM ud aorjen 208-2 Srednji zračni tltk 736 on Cm istanje Aj, j j * VSS:«"" -s Vetrovi Neb0 — tanja u 5 V /71/71 J—• " 17 2.pop.' 739-9 I 10 3 moč svzhlpoi.oblač. „ 9. 2v. 740 0 j 6 5 sr. svzh jasno. 18. 7. zj. j 739*1 < 7-0 • dcL jasno Srednja včerajšnja temperatura 7*3° • norin. 100* Padavina v 24 urari nm 00. iv Poslano« Jaz podpisani Franc Peterael, »e-cUj v Amerikt svarim % Hm vsakega, da ne ima moji šeoi Miči Peternel po domafe Tonka iz •▼- Laetj« §L 7. a* Gorenjstrem (kot dekle se je pisak Marija Veater, p. d Knafeino*« is Sp. Otoka.) ničesar posoditi in od nj« ai-česar kupiti, ker nisam plaCntk sa po nji napravljene dolgove in kupljen« stvari bi moral dotičnik meni Še enkrat plaćati in bi ga moral tuđi sodnijsko zasledovati V to postopanje sem primoran vsled čndnega iivljenja tvoje iene Pozor torej tsi, ki priđete ¥ stik z moio ženo na ta ali oni način. Cleveland V Ameriki, dne 18. aprila 1914. Fraiic PetemeL Žagar]e Z3. žage z obratom na Todo Sfjr«lB16 Andrej Janež 1494 Sarajevo, BolnliMa allca. ! 500 kron I Vam r'ačam, ako moj uničevalec korenin balcara Sta Vaših kurjih očes, bradavic, otišČancev ne odstrani v 3 dneh brez boiečin, Cena lončka z ga-rancijskim pismom 1 K 3 lorvki 2 c<) k hemenv, Eaachav (Kaasa) U Posti. 12 736 Ogrsko. 628 Vila s sadnim vrtom in vinogradom so ceno proda. Vpra^a se T Clgalotovl olžd ŠL 1 v podpritlićja. 1269 Vermuth- vino naibol|se kakov os ti prodala po najniži! ceni tvrdka J35 Br. TSovakovlć, vinska trgovina = v Ljubljani. — Jabolčnik čisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, na^boljše vrste. preSan iz dobrih ssadkih iabolk (mošanci) ra^coš'lja po povžetju iiter ro ^0 vinarjev od KO litrov naprej 14=53 juri ]os. Sfcizer, trgovina i mostom Wetzelsderf pri Gradca. ~~lšr~ 1420 eventualno z več sinovi, 56 sprejme za vodstvo r'obre žajje na vodo. Giovann? S. Wei1Ier & Co., Reka, (Fiumc). Mlad, priden zmožen obeh dfžflnih ie^ikov, 99 takof sprejme za Bosno« Nekoliko laščme zmožni imajo prrdnost. Ponudbe pod .,BaaJalnka ko, kakor pristoja nagemu plavalcu cilinder. Parižani se posebno norčujejo iz nove mode. TaJco piše tuđi Leon ! Xanrof: Videl sem sličico našega Ouillaumeja, mlado deklico v prav lahki obleki. Deklica se pritožuje svojemu plesalcu: »Veliko lepše bi bila lahko oblečena, če bi mi mama dovolila, da bi imela že sedaj — tri mesece pred svojo poroko, —lepo zaokrožen trebušček.« Ali ni to strašno nenravno? Gotovo! Razu-mem. da se zaščttaiki morale križa- jo. Če slišiK> take beseđe. S staJišča propaeandistov za pomnožitev pre-bivalstva na Franeoskem pa ni prav nič oporekati zapeliivi modi naših dni. Le ventre est le bouclier đe la femme. (Trebah je kras žene.) Naj bi ta vodilni motiv še dolgo prevla-doval modo. Zapomnlte sli 1. SC0)tt*¥A mslslia je edioa na Scottov način napravljena, na skoro 40 letno izkušnjo se opirajoča emulzija ribjrga olja 2. Scettova emisija ritjefa ol|a se izdeluje izltljufno iz oa fioejšega lofotskega parnega ribjega olja in drugih prvofrstnih sirovin. Zato je vedno enake dobrote in učinkovitosti. 3 Scotteva 6fflBlil|a ribjofa olja je blagoslastuo, lahko prebavno, tek zbolŠajoče krepilno sredstvo, tako za odrasle kalror za otroke. 4. ScOtteva emalslja je spričo pre-izkušenega Scottovega izde-lovalnega načma neizpreme-njeno stanovitna in ima poleti isto učinkovitost kakor pozimi. — Pa vedno samo Scottova emulzija, in nobena ip«fal Ceu« originalni ateklenici ? K *o ▼ Dobiva se po Ts«h lek»mah Proti vpo%iliatvi *o v v pismenih zitimkih dobite od nrrdke SCOT & BOUNE, d b o ■- na Dunajo VII. »k]ice\'aje »c na napreiema zavarovanfa ĆioveSkeca «v- lienia do najraznovrstnejiin kontbtna- cijah pod tako ufrodninu pogoji, ko oobcna druga zavarovaloica. Zlastl )e ugodno zavaravanje na doživetje In smrt z manjSajočimi se 12 vpiačili. „SITvAVIFA" ••• • ••• vialemno iawarovalna banka t Pragi. ••• - .-. •eaorvol IO*« ■ OOJtO-Tlt-U — fa»ta«aaa edihodalaie ta kapitali!« s i29.Sf5.304-2S H veltkaati draga tiajemaa zatarevalaica aaSe drtive z fteakod slovansko-narodno upravo. finualn istnstiB i liiM "Sk3* i Gunoski uliti M \l Zavaruje Doslopja In premičnlne proti polarnim škodam po najniZjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa aajboljši sloves, koder posluje, Poiorl Sprejema tudt zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogojt. — Zahtevajte prospekte! Trgovina specerijske strcke nad 25 let ob^tojoČa v CHiu, v mestu na glavnem prostoru ao lakoj odda. PDnudHr na- „Srotal iaaM« poate teaiaaitev Celje. 1233 Hiša na prodaj. ▼ tolkaa« 9H Oerlei na ^lavncm trgu in najlepši le^i je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokoj-nega Antona Mozrtiča z renomirano gostiino s prostornim vrtom in vinogradom 7raven. Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivana Oblokar)« ▼ 8olkan*. 1413 Trgovca solradoika in prodajalko za trgovino z mekanim blagom spreimc Oton Homan v Radovijici. 1450 %emtna ponudba. 26leien mladmniČ ?šče snanja v svrho femtve ? gospodično 20 — 30 let staro, %i ima ve^etje do trgovine na Gareni-^sm. ter od 8 do 16.000 f^ron Dremojenia v gotovini- Oyira se te na resne ponudbe S sl'ko cod, Jrgovma 5/. 200", poftno leysče Jfranj. 1446 Že od I. 186S sljajno ppelxhni«no Bergerjevo medicinsko kotranovo milo tvrdke 0. HELL * COMP. ki ga prT?H*roć»io odlični sdravfiild, akoro » »»eh evr ptkib driavah t odličnim u«pehom oporahlia prot vsake vrste izpuščajem ftasa zrnu kroničnim in tusicinaatim rtajem ^a para- »num wcm*čaiem, laskin»m ^« arlavi m v bra -no od va«h drugih korr»no»ih mil, ki «e nahaia • v trgovini Pri trdovramih kofcnih bdlecnih rabite :ako uspelno Bcrjjerjevo kotranovo - žveoleno milo KCH MAlf« k«traa«V» wBm » ieaake in otroke: Bergerjevo ^liccrinovo-kotranovo milo Đalj* bres kotram jako tlorit«: BcTj^^rirvo *>oraksovo milo fl %iCQI proti 0yF9#flft| CfOTVR'Vt V^V"'' BBVMfBlM IH tona kom*da niki tt«*» s mavodiloai o n%or«kl 70 wfmmr\mw. je tsvrstnec* ućiak* pri koinih bolesnih la jA «#^^L ^h, tk'nam na glavi n v bradi kakor tadt ko1 aB^r^^B^^B sredstvo «* rast laa Ste^lenica 1 K ^0 vin ^H^jt IK^I^I Zahtevajte oo 1<-Warn»h m aade>tiih trgoviaah ■EmJSsSmh^B imkljvitno Baryar}«Tva otnrao^a mila in jk^ %^T ^^\ pasit« na rvotej sf>j«čo Ttrst^eno fr>--i - ^^V5« <^^^ in na polef^Tojeći timvn podpii ^> JKp ^ •-■•«* C. n. ~.k, et^keri. <$&^J^5^«^ O^iko»»n t Caamo rfiplomo n« ^r * ^^^^ Dunain J«8^ in * alta m*+- —---_------ "*^^ SB|a) aja) IfajVfBj HBBBSwl w •■btBB ^P^p ^^a^pi Tvornica: E. M! t bu~ l*n ii krt L HhnMhslL fl/13. V Ljfibliaal se drtiti f leUnih: MiUaa Umstka dedlM, 1%. Hr. Jealp TraMoaf ia ? vieh ii^gi" l«karaali m Rraajtke« l SANATORIUM • EMONA i za motranje in k3rijrgicne ■ bolesno, forodndsnica /LtJUBL-tJAJSIA komenbkega ulica ^ f SEP-zcR^raK romaj DR-FR.DERGANC Bloakl n tensko, ki so pri boleznih seftne cevi (iztok svež in zastaran) brezuspešno po-^kušali vse »o£oče, nai takoj zahtevajo brcrni^fncga nojasnila o popolnoma ne Skodljivem, povsod lahko izvišljivem rdravljrniu v zaprti kuverti, brez vsakepa natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4564 Dr. med. H. Seemann, Somnierfeld 83. (B«s. rraakfvrt-Oder.) Potrebna rdravila posije ob naročitvi du-najska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izojjib 'rscm carinskim neprifikam. Franc Furlan ooleiaik Ftstlnifm tim kljnčavnlčarstvo zaloga štedilnlkov se nakafa: 172 yfmbrožev ttg štev. 9. teke in mm tehtiice lx«lelafe nsfcesef« Ib n«|solldner»i^r# Staaje deairaih »log na hnin. knjižice 23. febr. 1914: u K 85,004.828--. aa Splošna prometni banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Ceitralaia Jwuji-tt$tawljCMim.~2l ffintok. W ** ft-k WB CBSla (! 0 MnM1UBX\ Jeliliki kaiita'. I« resem 65,000.000 kroi. Preskrbovanje vsch bankovnih transakdj, a. pr.: Prcvzemanjt daoma* llOf na hrani ine knjfžicc brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodncvnim vedao ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vcak dan brez 'odp<£edi. — Kupovanje in prodatenje vroame^tal« aapir|«r strogo v okviru uradnih kurznih poroćiL — Sbranjevanje ia opravl|ao|a (dtpoti) vrednostnih raplrjcv in posojila nanje. * NajkulantrMjfte trvTfevanje Donata —Ml! na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — lipla-Cevanje kuponov ia izžrebaaje vrednottnih papirjev. — Kupovanje in prodajanjf deviz, vatut in tujih novcev — Najemodaja varnih pradalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa* Diriev. Mstin. dracotia itd. pod lastni zaklepom stranke. — BrezplaCna revizija izžrebanih vrednostnih paptrjev - Pronieae za vsa Zrebanja. taplaelia te Eakaalla « Aaaavtko te I« Aamoriko. 1050 U»t_.n. i. M--• paJ—H. lm «.aM« m «ieH w......••***• »»■■■!>*>> trs^ki^ v~**~ H^«p«aH—. wm*mwmwmi noamaau t«aflui l|«H|ama. - raoiom at^. « 87 5tev. .SLOVENSKI NAROD*. Om U. apoU 1914. Stnn 11. Icsenišhe novice. Jeseniški župnik Skubic je y če- trtek, dne 16. aprila 1914 zapustil za vedno Jesenice. Od svojih ovčic je jemal slovo na velikonočni ponede-Ijek v »Katoliškem domu«. Privatno se je pošlovil samo od Nemcev, kateri so mu bili kot rimsko - katoli-škemu duhovniku vedno ljubši nego njegovi rojaki Slovenci. Njegov od-hod je bil jako klaveni; izvzemši njegovih pristašev Nemcev in nekoliko starih Marijinih devic, se ni nihče od njega poslovil na kolodvoru. Ker je ta mož za Jesenice za vedno mrtev, se vzdržimo vsake nadaljne kritike. Kakor smo mu pri prihodu na Jesenice čestitali, tako mu tuđi pri odho-du z Jesenic želimo srečno pot v Rib- DICO. Tako vsak župnik, ki politiko zavozi in Jeseničane razcepi, končno klaverno zapusti Jesenice. Prvi je bil župnik Šinkovec, drugi župnik Zabu-kovec in tretji je župnik Skubic. — Drugi prideio za njim polagoma na vrsto. Novi jeseniškl župnik Prijatelj, kateri je svoj čas kaplanoval na Je-senicah, priđe sele čez tri tedne na župnijo. Prijatelj je bil svoj čas jako miren in Ijubeznjiv mož. MogoČe vendar enkrat dobimo dušnega pa-stirja, ki se bo ravnal po Kristusovih besedah: »Mir vam bodi!o sedaj smo imeli tri take slu-čaje in pričakujemo. da bo tovarni-ško predstojništvo tem klerikalnim miiskačem enkrat temeljita »poštu-calo« peruti. Važna seja. V nedeljo popoldne ob 3. se vrši važna občinska seja v šolski dvorani na Jesenicah. Na dnevnem redu bo tuđi točka, radi pred letom prodanega lesa iz občin-skega gozda za skupni znesek 5070 kron, kateri znesek je sedanii župan Čehuij (oziroma oskrbnik Čebulove hiše) sele sedaj, po preteku enega leta, naložil v hranilnico. Kje je ime! ! toliko časa denar. tega nam zgodo-vina ne pove; misli si pa Iahko vsak svoje. Ako bi bil znesek plodonosno naložen, bi znašale obresti od enega leta po 5% znesek 253 K 50 v. Stvar bode torej iako interesantna iz go-spodarskega stališča, ker hoče last-na stranka Čebulju vrat zaviti, mi se s tem popoinoma strinjamo, sicer ne | iz osebnega sovrastva, pač pa iz gospodarskih ozirov. Ce Čebuli misli, d2L se mu krivica godi, ker se ga napada radi omenjenega zneska. naj se pogovori z gosp. Krivcem in Petrom Rozmanom, ki javno govorita, da je občino goljufal s tem, da je občina izgubila znesek 253 K 50 v. Ali jih je niogoče sam v žep vtaknil? Ako nam bode to pri seji v nedeljo razložil, pa jako dvornimo? Vabimo torej vse somišljenike, da se gotovo udcleže te ; kritične seje, katera bode se hujša od zadnje. Odbor obstoii iz 31 odborni-kov, izmed katerih je eden naprednjak, ostali pa so klerikalci. Izmed . teh se pa samo dva strinjata s Čebu-\mm vzornm tospodarstvotn. !£$ * sta Rcgovc Mila in Novak Jože; ta žc vesta* zakaj. PUaia trti za ta dva koristoiovca ne bode izostalo, ker pfačilo mora biti, če ne danes, pa jutri. To naj si zaponmi ta vzorna trojica brez Boga. Planiiski don ob Bokiij-sksn jnm Kakor je znano, je hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru prešel v last S. P. D. Hotel obstoii iz novega in starega poslopia* Novo po-s I o p j e je določeno v prvi vrsti za hotelske goste. Ima v pritličju velik obedni salon ter prostorno verando, veliko kuhinjo z novim štedilnikom, točilnico za domače goste. V prvem nadstropju ima 12 ličnih sobic za tuj-ce, eno s tremi posteljami ter kopal-no sobo, kjer se Iahko vzame mrzlo ali gorko kopelj. V drugem nadstropju je gostom na razpolago 6 ličnih sobic, ki imajo vse prostora za tri postelje. Sobice II. nadstropja so n. pr. kakor v Aljaževem domu, z lesom obite. Iz vseh sob je jako lep razgled po okolici ali proti jezeru ali proti go-rovju. Vsa okna imajo veternice (polkna) in se dajo Iahko hladne držati. Vse sobice imajo lično, večino-ma novo opremo in dobre postelje. Na razpolago sta stranišči v pritličju in v prvem nadstropju. Razsvetljava v obednici in v hodnikih je acetilen-ska. V s t a r e m delu poslopja je ena velika soba s tremi posteljami, ena manjša z dvema posteljama in 6 sobic z eno posteljo zatuice na razpolago. Oprema sobic je tuđi večinoma nova. V prvem nadstropju sta dve veliki skupni turistovski ležisči. Tuđi v starem poslopju je ena provizorna obednica in lična veranda, ki ima razgled na jezero. Gostom je na razpolago veliko kopališče z velikim basinom. Voda v basinu se po potrebi vsak dan dva-krat obnovi. Ker je basin v solnčni le-gi pod hribckom tik za hotelom, je voda v basinu zadosti topla. Na razpolago je šest kabin. Okoli hotela je nasajenih več dreves in se postavijo miže tuđi Iahko zunaj hotela: tik pri hotelu je majhen senčnat hribček. ki je jako primeren prostor za odpoci-tek. Cisto blizu hotela je pristan, kjer je na razpolago šest modernih čoi-nov za vožnjo po jezeru. Za veslača je na razpolago hotelski sluga. Postrežba v hotelu je skrb-ra. Toči se Gossovo pivo. Budjevi-ško pivo, najboljša domača vina (rdeče. belo in teran) in sploli poljnb-na finejša vina in likerji. tirana je dobra, hotelska hrana, ter se preskrbi vsak dan s svežim mesom. Vedno je na razpolago sveže mleko in najbolj-še planinsko surovo maslo. Hotel ima svoj vodovod in še poseben vodniak z iako dobro pitno vodo. p o h o d. Od postaje Bohinjska Bistrica vozijo vedno izvosčki do hotela ZlatOTOga. Vožnja traia eno uro in en četrt. Vožnja je jako ranimiva, posebno od hotela Sv. Janez do Zlatoroga, ker vodi cesta ves čas po go-zdu tik ob obrežju jezera ter se nudi povsod pogled na iezero. Izvoščnk računa do hotela Zlatorog 5 K. Na razpolago pa so tuđi omnibusi m sicer vozi omnibus iz Bohinjske [Vatrice do hotela Zlatorog trikrat n dnn, tja in nazaj. Stane za en sedež o hotela Zlatorog 1 K- C e n e. Jestvine in pijace <* ^<^-bijo po zirsernili hotelskih ccnah. Stalnim gotom se dovoli po dogovoru tuđi popust. Cene sobice z eno posteljo po 1 K 50 v do 2 K na dan. Sezonski gos+je dobivajo sobice r"> znatno znižanih cenah, tako, da ne priđe na eno posteljo na dan več kakor 1 krono. Za voznio s čolni je plaćati majhno pristojbino. Izleti in promet. Hotel Zlatorog lezi ob zgorniern koncu jezera, obkoljen s travniki in gozdovi; v najlepsem planinskem zraku brez prahu. Čez dan je umevno živahno, ker prihajaio in odhajajo gostje. Po-noči se skrbi za mir. Za goste, ki prl-hajajo ponoči, se bo postreglo v starem poslopju, tako, da stalni gostje ne bodo moteni. Cez dan je na razpolago vse p<>lno izletov: k posamez-nim pristani^čem jezera, okoli jezera, po cesti do hotela Sv. Duh, pol ure; do hotela Sv. Janez eno uro, v vas Stare Fužine 1 in pol ure, ob krasni j reki Savici navzgor po gozdovju ali i do slovitega slapa Savice i uro; S sploh v okolico po pašnikih in gozdo-vih, kamot se komu poljubi. 2Sa dalj-še ture je priporočati ture po gorov-iu, ki obkrožuje Bohinjsko jerero. Znani in priporočijivi so gorski prelazi čez Ok>boko ali Škrbino v Tol-min, tura čez Komno in planino Oov-njač na Km in v Trento, tura čez ste-no Komarčo v doKno Scdmcrib iezer ' in naprej na Triglav ter sploh tore v Triglavsko pogorje in v pogorje od Crne prsti do Rodice, koder so poti nadelane in Kiznamovane. Vsak dan prinaia hotelski sluga redno pošto, Poitn« postala ic v bo- i vSISOmP BiIZIM wUIKyK H29 Na klinikah in bofaucah profc-«orjev pU Irsaya, 11 pl. Felckyiaf pl. Noordena, dr. princa Luđovika Ferdinanda Bavarskega in mnogih drugih je bilo brez oporekanja dokazano, da je Kephaldol boiečine tolažeče sredstvo prav odličnih lastnosti. Učinkuje hitro in zanesljivo pri vsch revmatičnih bolečinah, lumbagu, ischiasu, pri vsakovrstnih glavobo-Hh, ćelo pri bolečinah na hrbtenič-nem mozgu bolnih. Poleg tega točne-ga učinka ima Kephaldol med drugi-mi podobnimi preparati §e veliko prednost, da je popolnoma neškodljiv in niti na srcu, niti na obistih ne povzroča nepriietnih postranskih okoliščin. Vrhtega je pa Kephaldol pomogel tuđi v slučajih, ko so druga sredstva popolnoma odpovedala. Po-izkus s Kephaldolom, ki se dobiva v vsaki lekarni, bo vsakega prepriča! o njega izbornosti. Kephaldola bi za-torej ne smelo manjkati pri nobeni niši in bi ga morali imeti vedno pri-pravljenega, (Prosim, izrežite.) Sa in modno blago za go- li If II n spode in gospe dobe za-IIHllll sebniki najbolje iz prvo-|||l|||| vrstne izvorne hiše MHUM prokop Sk«rkovsky & Sin Humpolec, Češko. VeHkm izbira. Vzorci na zahtevo franko. Ka ielje damo upraviti moSke obleke tukaj. pmtry cogniac! \ Za otiranitev / }imw želodca za pođpiranje In nravnavo prebtve za odstrani te v škodljivega zagatenja, kate-rega posledicisofnno*jje bolczni, vedno uč:nknje jako dobrode;no dr. Rose balzan la želosec Znane cosledice nezmernosti, napačne diete, prehlaienja in telesna zaprtja n. pr. vzrehavanje, gorečica, napenjanjf, tvoritev kisline. čut poinosti in krčne boiečine se omUjujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dol-gotrajnih bolesni. Svarilo! ~^m Vsi đeft emhtltže nosi to zak. vpisano rnamk?> Nikjcr si we dsjte vsi-liti oidomestiL P ^TP^KFS c* >" kr- đv^mi dobariteTji ie* t. i forJlUi, kama pri „Črnem orio".Praya Mt!« strani, št. 203. Ofel Nernđuve olice "S;t F9 pv*B ■• ^■■^•■■fB ▼■■■ WHk ^BS \ ■'■ >ka steklen:c» 2 K. — Mala stek-»enica 1 K. — Po pošti ako pošljete nacrej 1 K 50 vin. dobite eno malo staklenico, za 2 K 80 vm. eno veliko, n 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K Stiri velike steklenice, za 22 K pa 14 velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. n-60 Velika zaloga 15-50 majBmt&b, trpežaih ia nogi oajbolj priležoih čevljev MM dame. gospode in otroke. Viktorija Stcrniša Ljubljana, Jnrčičev trg št. 3* | Gg. učiteljem, učiteljicam in " drž uradnikom 15% popusta. Modni salon Stuchly-J/iaschkc Pri poroda cenj. damam tu in na deželi VS6h Vrst ^ 9 nailinafša ia nafnodernejie damske in otroške slamnike kakor tudi športne čepiće po znano nlzklh cenah« Zalni klobuki vedno w zalogi. Popravila sa točno izvr&ujejo. 208 Cene brez konkurenee ! pomladne novosti v izgotovljenih oblekah priporoča tvrdka Mflček & Ko. Franca Joiela cesta št 3. Sprejemajo se na A po tri, tor se izvrfie točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene. Kolesarji! Izsel je :: prvi slovenski cenik ss A. GOREG špecialna trgovina s kolesi in deli. = Ljubljana = Jforijc Terezije c U Q(ovi svet, nasproti Kolizeja) priznano najboljših ADLER in EHA koles ter pneili delov. :: Na zahtevo se posije vsakomur zastonj. :i s.rHJuttner.UnlilliDio1^^ Lastna protokolirana tovarna ur v Svici. Največja zaloga ur9juvelovf zlatnine In srebrnlne. Tovarnlftka znamka „IKO" Zastnshro hrondecir „ZEHITH". * .aut tm mm jimak- -— Strani«.________________________________________________jtU&mmm MAMO*, a» U. ■prth Itl4.___________ _ __________________ 87 Stev. SAHATOBIJ ELISABETIHOH zdravilišče za notranje, kirurgičnc in 1—Um bolesni. Bolnilka otkrba sesler križark. — Pi-oata ImMn aoVvjfMa4konr. — Cene nfcen*. — Moderno opravljena Mutf iWf doba. —- Udobno urejeno k##tNll« z vsemi zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo t*đi poM*o>*iattkl stučaji. rollauka c#fte 11 1059 TiIiIib tC 141. Zajamčen uspeh ^'i^lirTi^^^SSr Bujne« lef»e j>r»i dobite ob rtbl med. %m Jt &?«** irjiMi 9« ..J oblaitveno oretsfcino, gar. neškodljivo xa or. jl Kuca Kreme a prst vsiko st*n£l ■■—■■&» *«••* r*w se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika pulica, zađostna za uspeh K S*-- Razpošiljanje strogo diskretno. 1290 Kim. -r. A. Uz, laboratorij, imaj a, Brojnu ITg. NoprsmOČlJlTOSt »ctOBake la toUga apaui amali*. 3 Osai#m)O TlaJaU* slio* ia »rostoro*. Proti vremean •ip^n« •«•»•, ka»or tu« «ot ta fm«* i fvtm Fnnon -ovzročl vaamo i Ncitraljif u I fsako o«Tt sttfbo. ____„„„—„—^—.^p^,_____«—»__—__—J Zahtarajai eroapekt G ud kemične tvornice Tralsklrcffion ari D«maju, Llcololn A Co. Protafaa ■!■■■■ ta *ml*mm P. P. VHta * O*. v lMMfMi. STEARIT" : „^ I IOI!Ll'f> y!Ft-ir.vAl. Pazite etiketi! A VIII 630/13. 1499 Razglas proivoljne iavne MM. V zapuŠČinski zadevi po dne 7. septembra 1913 v Mostah št. 20 umrli Mariji Okušlar, vrsna se bode na prošnjo dedičev dOToljena pra>stOT9l|Ba Javna dražba ▼ zapuščino spadajočih premičnin neba) poblitva la obleke lar Mpremlčalait ?L U IS k. a. Moite, to Jo hlše *t 20 w Mosiak !■ MkaJ Mfld|Uća v torek, dne 21. aprila od 9. ure naprej na lica mosta v Maštah it 20. Navedeno posestvo izklicalo se bode po cenilni vrednosti posameznih parcel in koncem dražbe še skupno. Ponudniki morajo deseti del izklicoe cene kot vadij položiti pred dražbo v roke sodnega komisarja. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisar ni c. kr. notarja Ivana Plantana t JLjubijani kot sodnega komisarja. ¥ Ljubljaai, dne 15. aprila 1914. Ivan Plantanf c. kr. notar kot sodni komisar. Redni občni zbor okrajne bolniške blagajne ¥ Postojnl bo v ponedeljek, dne 27. aprila 1914 ob pol 7. uri zvečer v občinski pisarai w Postojni. DUETU! BEDi 1. Poročilo blagajnika o računskem sklepu za leto 1913. 2. volitve: a) načelstva, b) cadzorovalriega odbora (za eno leto)« c) razsodiŠča, 3. raznoterosti. OPOMBA: V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklep-čen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepaL V PostOjBi, dne 14. aprila 1914. 1489 HaAobtvt« SaiHO 5 dHl! z brzopamiki franeoskedružbe, Najkrajša vožnja iz Hanu ? M H ^-i^iS^ Velliraa vozne lisU (iifkarte) za vse rasftđe dobis tkam ori 1299 HUtaaria * ini Ravaaacv ■dafliBMSf i ▼•^■# Ha^ka) ta AaVSrtkai I A. KUHST VeHka zaloga obufal ■■■nsB avrvcna m isviva^i« mh m I p# arfskl cta4. Vm aMft at tavaajajsja) to I aaMaaBaJaJaa ~~ W laMaJUi MiajflNfe aal I ai MiajtT afl fitfct patlafL 40 umetniške/ pokrajinske se dobe vedno v veliki izbili ▼ „IM kDjipni" Prdcnm iHa T. Josip Stupica v Ljubljani, Slomškova ulica št 6- Pristrtfaai tr»}# (»«fato zatoft aajraiHčaejiii konjskih oprav kočije, druge vozove in najrazličiiejšo vpreiM opravo katero Imam vedno ▼ zalogt, kakor tuđ! vse druge v sedlarsko obrt spađajoče aiotreb« ■■ Ulfitif *• obraklj«n« voiot« In u -^——- k«nj«k« opranr«. — JlLliN modni otelile : za gospode: LJaMJaaa, Franca Jožefa cesta 3. Ibjnnfi iMtoii kni. prishN aaakfta tb§e. Elegantna izđelava. Točno in solidno. :TOHI: JAKft UUUJAIU, tabaiatt.!i. Pr^tlskarlta N«jNOV«Jilll UWBIW h uzm illeke In Muze. lit! h IslHjjkn nUMkliTM Do4«n)9Mh MtMHc foalaja t^aia-Toplice. Gorki vrelec 3^ C, Cei 30.000 hektolitrov ra4idtftt ttrmaJa« vt4t Vsal tt«n» vtlikl batini, poiebne kope!i( aiabovna kopell, ikktiomapija, HUttafa, koafortno opremljene sobe, izborna restavracija. Zdravi te: immdmm, proMa^ aamralgl|« (Isoklas), ■•wast*al|B, Uatarija, faaakt tolMHi Mi. Prospekte raipolilja topliško ravnateljstvo. BmmHm •* U mtmi* #• 1. oktobra« 1480 GLEICHENBERG Štajersko ■•■rokoslJiVft vr*a]fiestl ori «ooh bofieznih sopll. Svetovno- slo#nl aiairavllnl vrolel (Cmln wroloof Konstantinov vrelec.) Poja«filla In prospekt* pri zairav. komisiji v Gleichenbergu. ••Cljoi 19. majo do 30. septembra. Poskumlte znamenita naravna južna vina v steklenicah kakor Furlana, Pioot-Franconia rudeča, Malvasia desertno belo vino, ::: katera so edina te vrste. — Zahtevafte cenik od tvrdke ::: 1503 A. POČkOy Tržič (Mocfalkone). Bnkov In hrastov les ■• proda pri graič« oskrbnifttvu Turn pri Krškem s v |«iia Žiip»¥c prlbL 45 oralov bukovine •i 1*1 star« la ca. 400 krastav . . cena B 52.00C m n p«tf Gtilo prlbl. 20 oralov irakovlBe „ „ 12.000 n n BUrk«varffen 70 „ m m „ 30.000 n „ Bande« „ 110 „ n „ „ 30.000 „ m Sr*tfal|al w 100 „ „ M let stare „ „ 50.000 Goždo^i so od kolodroro* Videm - Krško, Rajhenburg in Brezice (Rana) od 2 do 10 km oddalieni. Ponudbe s 10% vadi ja za vsako skupino, naj se odpošljejo na naslov: Parcelama Bamka9 Zagreb, Ojorgilćeva ulica 2, najkasneje do 1. juaija 1914. Informacije daje •akrbalitvo Turn pri Krškem. 1490 P. n. občinstru, g. trgovcem in gostilničarjem naznanjava, da rra CtTCrlla mm Rahelra t blizini kolodvora trgovino z vinom, žganjem in 8ežd-nimi pridclki na debelo. Za mnogobrojna naročila, katere bova točno in naj vest n ej e izvrŠevala, se toplo priporočava. Domicelj & Belle 1486 Rakokai Ili za klanin f Tran m GinaiilieE Za zgradbo klavaice ▼ Tržiča se bodo oddala dela potom pismene ponudbene obramave, 1. Zidarska dela. | 5. Mharska, kljacavničarska, steklarska 2. Tcaarska dela. m pleskarska dek. 3. Krovtka dela. 6. Pečarska dela. 4. Klopartka dda. * 7. Slikarska dela. Pismene posamezoa dela obsegajoče ponudbe, v katerih je navesti po-sameae enotne cene ta na njih podlagi proračunjene skupne zneske v Stevilkah ia besedab, je vloiitl postajao kolekovan.e v zapečatenih zavitkih iupanstvu v Triićo, Gorenjiko, šb 9§m aprila 1914 do 12. ve dopolđne. Pomdnik mora vložiti 5a/t valdij. Izrečno se določa, da je staviti po-nodb« aa pođlagl laipItaniTi doiočb te pr^dplsov. V pogodbi je treba izjaviti da •• Bomđnlktt saaoi pfdpiat >• »»konile dolofibe. Nairti, proračun In sploinl startat pOftjji to M faipokgo pri podpisaaem Itipoiistvn. Ha pomđbe, katara ne bodo povsem ostrezale dralbenim predpisom, aU ttatorc bi ao pofOJfM> ae glaail«, Hk na take, ki bodo preposno ali dodatno tipičan, mm* bodo oftirafo Zapanstvo v Triiča si pridrii pravico, isbrati po-ntttMka a* glede aa vtftoo poMdbeat cene; ravno tako ima županstvo pravico, odda)o ul Iftvo. Najtoplet« priporočeno *d maogia ferafaaoijc* la avatoikaV. Afcft ne uCinkuje, denar nazai. Polikusna §kaU|ii K 1—, vaOM lkat|> K *-~.3**LW* ± Plir, UboraL Dunaf B- laigeaiM 1TX Zaloge v Ljubljani; tatama »aaal |MQ „Salvator" gumijevi podpatnBd. Redi^iii pi riBtbttti UhtotMtl Meti Glavna zalogai Anton Krisper, Ljubljana. 3iTe"b©ticm.© visoko se dviga silna cenenost in bogatost našega, ravnokar izišlega cenovnika z veČ nego 1500 slikami. Na vsaki strani zapazite neđosežno zmožnost našega svetovno-mestnega podjetja. — Pišite se danes z dopisaico poni, nakar dobite knjigo brezplačno. 1385 &fB&*. llDlI najnovejši brzošivalni strofi 713 so priznano najbolj&i. -\ Ponk šivanja in vezenja na stroj brezplačen. - - ■ Desetletao Jamstvo. — Cealkl xastoa| la potadae prtat*. M \1 *\\t špecialna trgovina šivalnih strojev in koles Igli. VOK Ljubljana, Sodna ulica štev 7. Najniije cene. Tovaroa pohištva 1.1. Hiols Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 Haj veua zaloga oeliištva za ipalae la jedllna sobe, salone la gesp#ske sobe. Prcproge, Kastorfi, modrocl m ¥i«9t ilmnatl modrocl, otroikl wozttkl Ud. Najsolidaejie blago. 00 s l^Uuivljeaa 1847. HAMBURG-AMERIKA LINIE. Glavno zastopstvo: FR. SEUNIG, LJUBLJANA Kolodvorska ulica *t. 28. 442 pinlktr. „VatorlandM 58.000 ton, „Imperator" 82.000 ton* NaSBoveJia In na|re£|a panlka ma svata.* Predno kupite vozne Hstke, pišite po brezplačna pojasnila ter podob« teh pamikov, kajti nudijo vam z naio vožnjo danes najprijetnejte in oajaipiratjit potovaaja v medkrovju oaoblto pa v BOVval BOMaaakofli rMTvd« eft«ti|aa1al « tp 4 8» • poatellaaU s »opotao oproaio. V obednicah pri pogrnjenia nUati ae donaSa brana po strcZajih. Cena mcSčanskemu razred« 20—30 K rtifa. la vetele tVt, aalve« 7 AW tom mm itMet* |a-wtm Parje sia posteljo in puh pri*«** p* NfrUJih onfe EMIL KRAJEC preje F« Hiti P>ttd Sk»ffij« «•«. 90. Zuuja hiOi w teta« izvrSaJe)«. kMi mm imaft a mm otroških vezičkov aa aovaaa^o aa aa|tlaa|ia time. M. Pakle v LlaUJaaL loMta anbOna m mWt i nni|H parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS. REICH Poljamki nasip - Ozka elita št. 4. Sprejemališče Sclenbargova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. i Ljnftii. Donajska cesta 21 ! Velika zaloga steklenlne, porcela- na, sveiilk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavarnar-ska namizna pesoda po najnlžjih cenah. lim, MšAt irroke 72 hoćete imeti? Potem jim dajte uživati izboljSano, aromatično rla|e Olja iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z latikoto to ribje ofje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in ronj. 1 stektenica K 1*80. Zoper k***l}t zasllze-nost !■ pr«hla3eii|e je v tem Catu za otroke najboljSe prc-izkuSen tn mnogostransko priporočen tipOtCOi a#k. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga Tsch tu- in inozemskih spccialitct ter preizkušcnih do- mačih zdratiL Izborna toaletna sredstva l9Ada11. Oddafafs ae trn* adM*Ha sa ttni meh »»Milili Magala. laipaiiUi •• 2krat ninam straii. omio pmifcini likmi pri zlatm vii V..a^B^^aaaaft^B^^Bi^Bfc ^V^L^Ba^J^AafLaakaal aaaa^M Ja^a\ ^ft ' ■H^PPaa^^^BaBvaa^l tfaaf^MVW Vp av^B aM I Itftriai i traktat d ckr. nlaft ia^đalU Lechoer 4 iMgl. Orađec Sporgusc 1. pHporo^ po tvornUldh cenah kot ntjboljše bamflAO orodje avtom. žepne piitole, točno zastreljene sistemov ltBrowningB, Steyr\ .Mauser' in i .Bavard* samokresi najbogatejie iz- I bi« im od K 550 naprej, floberti in karabsaatic«^ dvocevae lovske puike od 36 K naprej. Patrone, patronske strocnlce itd. ftd Cenovnik gratis in franko. 55 Cenovnik gratis in franka Kaliaka Wi8raaycr pri „Solncn" za vodo priporoCa veliko zalogo nagrobnib vencev iz suhih cvetlic in trakove z napisom, dalje vezanje cvetlic po naroCilih. — PriporoCa tndi belo perilo a darne, otroke in gospode in veliko zalogu trpezom in elegantnih čevljev. Tetaa pealreiba« 1012 Nlzke eene. 1 ^[fj^f-^f^rf^ ^ \zruxmfu \ 23o betoni ruLSlovi s« usaAmmu naznanijo^^^ Ifviumptt tonama i StejdiinUzov inpeči*.x.o.zlUe£s Edino od visokega c. kr. trgovinskega in fiflanenega ministrstva na -----^_== Kranjskem koncesionirano ' ■ -----* ja vno SKiaiiiSLB 11 prosio nraiiiSLB Krisper S Somažič, družba z om. zav., £jubljana. V najem se cddajo tranzitna skladiiča in velike kleti. Bančni predujmi ria pridelke in žito." ->— Pravica do reekspedicije. — Javno -= tchtalisče. — Tirna zveza z južno železnico. ^ Pristoibin^ka tarifa In pravilnik na zahtevo zastonj. 824 IAI IT^aiiTT DnC7\TILf nčitelj GIasbcne Matice in cdini > ALruJMZ dKLZINIiv %^j££r*Li±\ Llnbl^asia, Kongresni trg 15.; (Ifiasproti nuntke csrkve.) Največja in nafsposobnejša tvrdka in izposojevainica klavirJev ia harmonijev; na iu?n Arstriie. — Velikanska zaloga vsega,' #lasbef?3fa orodfa, atrua fn mnslkal]. r £đ'Hi Z^lcžnik 1 jedelskih strojev VSeh SistemOV. - naslovov dobaviteljev in odjemalcev za °Prema cehh dclavmc. - Instalacije. - --------- vse blagovne strokc. --------- Načrtl in Proračuni- VL Strokovnl nasvetl v vseh na* m. Istorlevasje torfatov: vedenih zadevah. Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti Inkaso menic. na razpolago. 2agni polno janoenik in stroii za obdelovanje lesa ▼seh vrst zlasti patentni brzeđelni jarmenik, jarraeniki ccpilniki, (samice), benečan-.'. .'. ski jarmenik .*. .\ enolistni in dvolistni. Vsi stroji za mizarje, kolarfo, stmgar|ef so« darfo, tosarfo Itd. itd. Vsl strofi za izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa* Itroll za topljenje lesa. ^ Stroji sa lesno volao. TURBINE za vse vodne razmere z največjo izrabljivostjo. Precizijski regnlatorji. ------Patent prijavljen.------ MODERNE 320 TRANSMISIJE. Prevzem kompl. tvorničkih oprav za vso :: lesno lnđnstri|o. :\ Najfinejše reference mnogo* vrstnih obratov tu in v incv zemstv'u. Sedaj se izdeluje turtainska naprava za I. kranjsko elektr. cen-l tralo; 2 turbini po 1600 ----- konjskih sli. ----- Tvornica strojev 0. TUNNIES, Ljubljana Pr Vehkanska prodaja. Na novo došli najmodernejši in najfinejši Jcostumi; iz listra in svileni letni plašči, damski športni sako v poljitbnih barvah. Ogromna izbira konfekcije za dame, gospode7 dečke in deklice. — Berlinski in pariški modeli —. Obleke za gospode, raglani in moderni klobuki} slamniki panama od kron 6'— naprej. Vse po čudovito nizki centi* — Oglejte si vdikanske krasno urejene izložbe. O. J^ernaiović, J^ngleško sk^adišče oblelz JLjubljana, JV[e$tni irg štev. 5—6. Kakršna gnojitev — taka žetev! Tomasova žlindra inatnke zvezde prcblnSeio bi poeni /dsforao kišio nmet. gnojilo za spomlaflansko setev. Gotov učinak! Visok donesekl TomasoTo žlindro zajamčeno 2iste in polnoodstotne vrste prodaja v plom-biranib, % ozna5bo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah* Kttiriia Jerknr" Peter Hail i Celju, kjcr je prodajališče tvrdke Thomasphosphatfabriken G. m. b. H. Berh'n W 35. um ie Mi kuta omi lulimtnia fetezdiankeia Šlaga in se priporoča po najnižjih cenah: 604 patlOno želozo, jrtlo, p^očovina v vse svrhe, 2ioaf bodoča žica, mrmk% mm o§n)*, okovjo za stavbe, orodje za kljućavničarje, kovače, misarje, strutarje, tesarjt itd., pristno amerikanska žage in sekira itd. na debelo in drobno. — Umetna gnojjla v celih vagonih. « • ■ ■ 87 &*»•__________________________________________________JSLOVEN8KL NARDD«, *m 18. tprik lt!4 Sira« 1S. Nogavice io dinge pletenine, dalje pcrilo, omtaite ta v te stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgtviai A. 8c E. Skabernć *f Mestni trg 10. . *« C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljsko prtmogokopn* drmifc* w Trkovi)** pripcroča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določcne predpise glede tlakom« In podorne trdote dalač natkrUJajoči dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno aap«. Priporočila in izpričevala 4355 raznih uradov in naj slovite jših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximi1ianstrasse 9. N*jboljši teški nakonni Tir. Ceno posteljno perje! 1 kp. sivega, dobreea, ruii metra 2 K: boKSe^i 2*40 K; orima polbeletra 2*80 K; belctra 4 K; belega nahaateea 5*10 K; kg velefinepTi snefrobelrca, pulienejra, 6*40 K. 8 K; kj» r>uha, sivega 6 K. 7 Kt beleea, fioeea 10 K: naifineiSi prsni puh 12 K. Naredila «4 -"> kg itapre< franko. Z§otoonwe oostclje £SstbS $*zlzz nanking?, pernica !SO cm dolga. 120 cm Široka. % dvema zerlavnicama, 80 cm dl?, 60 cm šir, poiniena z novim, sivim, prav stanovitnina puhastitn netiem 16 K; napol iuh 70 K; puh ?4 K: posametne remice Io K, 1* K, 14 K, 16 K, telavnice 3 K. 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolca, 140 cm šir. 13 Kt 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zjriav-nica, 90 on dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dol ga, 116 cm 5ir. 12 K 80, 14 K 80. RazpoStlia se po novzetju. od 12 K mprei franko. Lahko se franko zamenis za neueaia'oče «?e vne denaT — Natančni ccnoTniki gratis in franko. S Benisch, Dešenice it. 767, Češko. Svetnvnoznana ti^«bolisa Puch rozna kolesa sa dobe samo pri IGN. VOK tovarniika zaloga iiv. strojev in koles Ljubljana, Sodna ulica štev. 7 ! đomsRo in otrošKo Konfekcijo I zelo solidne tvrdke IM. Kristofič-Bučar i Ljubljana, Stari trg štev. 3. — Lastna hiSa. I Ifajnovejše W0Fm KOSTUME "^8 Najaovejša 31HTP : --'"- ' VDll fl t m0tm^0 mŠmŠ Športae ćepice, moderce. IIHIMn . OtTošKe oblice m oike za mladenke. I Hi enično perilo in druge potrebćčine za novorojenćke. i ■•* Pošilja na izbiro tuđi na deželo. *VI ■i Najboljše ivicarske vezenine. A. SARC lut JatTlga Sare Ljubljana, IMmm ulica i Perilo za dame in gospode pa merl« Največja izbira namiznih garritur Najboliie platno v vaeh širjavab. ^itmiliji ^J^J^^ vsch vtst za orade, VHI^^ dniitva, trgovce Hđ. L ^^B 1 ^M Cente 9 ^^i^^ ktvCikofih štta^ilij IihiMIaaa« ftoloatarima iUm L Ccniki fnnko. Ceniki franko. Blaž Jesenko LJabllaaa, Start trg 11 priporoća klobuke cilindre, čepiće itd. === najnovej^e fasone -po najnižji ceni« llnstrovtni ccniki zastonj in poštnioe prosto Popravila in preobleke :: točno in ceno. :: Popravila in preobleke :: točno in ceno. :: Nsjcenejše dežnike in solnčnike domaćega izdeika priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova nlica 4. Teodor ftorn (poprej Henrik Korn) poKrivalec streh in hlopar, wW strelovodof. ler instalater vodsvodo? Liljana, Polianska cesta St. 9. Priporoča se si. občinstvu za izvr§e-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z anfcleSkim, franeoskim in tuzemskim škriljem z ssiiest-c^entnim M\\m (Itemit) paten! Ratsdirt z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska klc-parska dela v priznano solidni izvršitvi. BiSna io kuhinjska epraia. Postekljesa pssoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. FIKaiiffjiHui UubJjaaa. Hinou dia SL i priporoča svojo bogato nlogo nznofrstaih pušk in samokresov Imfcik hIrH9!l mfe tf Ub (Kddn) kak#r tmm netahi nai pi ujiffit cort Poptavila pušk, wmmokr*9ow in bicikUmr. točno te tolktao. Cenomik aatoaj ia poitnine prosto CERESiiT dela mokre kleh.vlažna , stanovanja zajamčeno suha jAREfERENCE. AVSTR.PATEHf Ž=-. ZA5T0N.ST.56PROSPEKTI lAvstcceresitna družba zeiOuoajwx.EtsenbahnstrasseHS6UclO- 252. . Samo i« kratek ču! Samo še kratek čas! ffovo! fattcnnannov drevoreč! jVovo! ■V Edlno »^rOje- vrste! ~wm Medved9 ki vozi po dvokolesu. medved, vozeč na koleščklh in mnogi dmgi dre- smrnl prikazi slonov, hijen, volkov, kač, razUinin medvedov, opic, psov, nojev itd. Predstave vsak dan ob 4. pop.; ob 8. zveč. glavna predstava. jMCicklovo gledališče zveri v £attermannorem drevoredn. V»e natančnej&e povedo lepaki« K tem velezanimivim predstavam vabi prav udano lastnik* ■ Praktične in cene ograje ZSZ**2rZZ «07—11. iz tlćasttk mrež in kovanega ielexa preprosto ali tuđi najkrasneie opremljene, vrtne ogra'e iz kovane^ra žeieza, stopnUke ografe, okenske mre te, ografe za grobove, grobnice, balkone in pročelja, većkrat snkane šesterooglate, ▼ ognju pociokane ter ittiioglate strojne ticaste pletenlne za ograđitve gozđov, travnikov in vrtov, z^ varstvo proti žalcem, pavlake, fazanerile, vollere, Igrališća xa lawn-tennis, Rabitzeve stene in monlrske građbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bedeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah Bolter i Scbraufz i i Dona! VI Htihta 20/12 tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga* Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. Dobiva se pri vseh vaćjih trgovoih z železnino. liaiHa in najtenejša pot 0 AfflSIlkO z modernimi velikimi brzopamiki iz Ljobliane čez Aotvrerpeo v iiew-ferk 13 ic proga Red Star Line deča zvezda Na naših parnikth finlanđ, KroonUuift faderlaad, Zeelanđ, Lapland in Samiaad, ki oskrbujcjo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vliudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4In 6oseb, za vsakega potnikr. eminentne^a pomena, ter traja vožnja 7 dni Odhod iz Ijnbljanc vsak torek popoldne. Naši parniki vozifo tuđi na mesec po večkrat tm% Kanado ▼ Severno Amerlko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila tfaje Tladao potrjen zastopnfk Franc Dolenc v Ljubljani, i Kolodvorska ulica o^ stev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg predilnice, n?^' ^:'»- **■!») ~ &":* vy r': mm Fr. Ševčlk zmaiifan?. puftkar priporoča stojo veliko zalogo raznoTrstnih 217 pušk in samokresov lattacfja IsdUlk«, kakor tuđi b#lfl|aldh, niskih in teiUh «tr«f# a)|aJ|hMJ>BHl pmšhf za katere jamčim za dober streL Posebno pripo-ročam lahkft nj In psštnto« prosto. Strm 16. * »atOVEHSKI NABOD«, dne 1». aprila 1914._______________________ 87 §tev- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■ O»lnl*fc» ,!■—lo« MOMU fcr—. ■■ 1J2 S€rlti^f^lf UllOJi iteV. 2. B«.r«il f»««l okroglo 1,000.000 k^n. Poslovalnica L c kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnico v Spljotu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprelema vloge na knjllloe ta na taktal rafem Jt 1 01 Eapa|e la prodala srećke in vrednostne paplrje a ter im obrestnfe od dao Hovo po otada a *T |2 (0 s s s vseh vrat po dnevnem korzo, n ss s Ba&ka! fen čisto slovaisko kopališče ah fM\\ Hotel Velebit lastoik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra. Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse. Hotel ima krasen položaj, je oko!i 20 kora-kov oddaljen od morja proti kopali$ču Nova moderna zgradba; Oskrbljen je z izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse informacije, prospekte, daie zastonj in franko lastnik hotela. 1317 tem teško posteljno perje 1 kg sivega očiščene^a 2 K, boliSe K 2*40, napolbelo K 3*60, belo K 480, prima mehke K 6'—, veleprima K 720. Naj-bo1j?e vrste snežno belo perje K 9*60. — I.JU1««* MMfAlin *z neprodime^a rdeče^a, \WMl BOmBIIB modrega, bele-a ali rme-nega £>osteljnega inleta. Prav dobro napol-njeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12—, K 15— in K 18*__ 2 metra dolga, 140 cm široka K 13—, K 15—, K 18—, K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—, K 350 in k 4*—, 90 era doig, 70 cm širok K 4*50. K 5*50 in K 6—. Nepovoljno se za-menja ali denar nazaj. — Natančni ilusta-o-vani cenik gratis in frarsko. 3350 hudikt Sachsal, Lilits St. 35. pri Ptaji u Ceskn. ____________ —------------------"—^^^— r. HENRIK s *F . /\ TsTT MANNHEIM PiMui:lMi?UI,Uriy|.l LOKOMOBILE Z VENTILNIM KRMILOM .SISTEM LENTZ* ZA VROCO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1OOO HP. NAJVEĆJA ŠTEDLJIVOST. NAJVEĆJA ŠTEDLJIVOST. LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLACNO. Zaloga pohištua in tapetmške&a blaga. J^i^arstvo. tPoooina soalna seba, orehov ali hrastov les h 350-—. J>amči ss J Bizovičar, i: VTtBftr, Ljubljana, u Ljubljana, Prešernova ulica št 3. n^TsLJTreojst slovenska, la.rsLaa.il3a.icsuI " Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700*000.000#— Vlog.......•»•.•••••••» tt 43>S00.000-— Rezervncga zaklada.............•• 1^330.000#— 41/0/ / / tatz odbitka. Hranilnilnica je pqllan* Taraa te /2 /O stoji pod kotrolo o. ktt. dtidM vlad«. • Hntniloiea poeoj« n« zead)iitm. in podova prati 5 Vi*/. oUrestim in najmaaj */«'/• amortizacije, Zm varčevanje ima vpeljane Bino ^ domačo hranilnlko. 1 87 Stev»_______________^_______________________________.SLOVENSKI NAROD*, *** 1$. aprila 1914. _____________________________________ Stran 17. Za krotili čas. Bogat in častilakomen vinski tr-govec se je dolgo časa na vse načine trudil, da bi dobil kak naslov ali kako odlikovanje, a ni se mu posrečilo. Ker je pa imela njegova žena odlie-nega dalnjega sorodnika, si je dal napraviti naslednjo vizitnico: Peter Mešavec, c. kr. namestniškega svetovalca sorodnik in vinski irgovec * * * Trgovec: Ali saj sem vam že desetkrat rekel, da ravno zdaj nice-sar ne potrebujem. Potnik: No, bom pa malo po-čakal, da bo minilo to ravno zdaj. Žena: To je vendar nezasliša-no„ to ie vnebovpijoče, da moram se sama gledati, kako hišno poljubljaš. Mož: Ali, dušica draga, kdo te pa je silil, da si to gledala? Korporal: Če stojiš s patru-Ijo pod Kakim drevesom na straži in se ti zdi. da se bliža sovražnik, kaj boš.storil, da bi bolje videl. Vojak: Na drevo bom sple-zal. Korporal: In na kaj bos naj-bo4] pazil? y o i a k: Da ne bom doli padel. # — Zakaj si pa svojo poroko od-ložil takorekoč v zadnji uri za dva dni. — Ker sem izračunal, da bo, če se v torek oženim, moja srebrna poroka čez petindvajset let ravno na soboto in ob sobotah imam keg-ljanje. — Tore?, gospod kapitalist, po-sodite mi 300 kron. Moj bogati stric, ki ga bom jaz podedovai, ker sem njegov edini sorodnik. je z eno nogo ze v grobu. — Hm — kaj pa dela z drugo? * Sodnik: Torej. Joža Brajdič, koliko ste stari. B r a i d i č: Pri nas ciganih ta-kih stvari ne vemo prav natanko. Sodnik: Pa primeroma. Brajdič: No. vidijo: prvikrat sem bil obsojen na 16 mesecev, po-tem sem bil tri dni prost: na to sem bil obsojen na dve leti in sem bil Šest mesecev prost: potem ?em bil obso-ien na osem lei in sem zdai trinajst mesecev prost, začel sem s petnaj-stim letom — zdaj pa naj izračuna-jo, koliko sem star. *■ Paznikpred menažerijo: Fotografiranje naših zverin ni dovoljeno. gospodična. Gospodična: Saj ne fotografiram vašega medveda, ampak svojega ženina. Paznik: Medved ali ženin to je meni vse eno. * • • P i s a t e I j: Zlata duša —^vče-ral so te videli troji moji tovari si. ko sva bila na promenadi, pa še verjeti nišo hoteli, da si moja žena. Žena: To je vendar naravno, Kdo pa naj verjame, da ima pisatel], ki ie tako modern. da ga noben čio-vek ne razume, tako revno in nemoderno oblečeno ženo. — Ti, prijatelj, tvoja žena — oprosti — pa ni ravno lepa. — Njena zunanjost ni lepa, ali njena notranjost... — Veš kaj. daj jo obrniti. * * * Gost: Postavil sem snoči pred •--■ata svoje čevlje. da bi jih hlapec osnažil, a živ krst se jih ni dotaknil. Hotelir: O, pri nas pustite lahko pred vratmi ne samo čevlje, ampak tuđi z bankovci napolnjeno denarnico. pa se je ne bo nihče dotaknil. — O, prijateljica, kako te zavi-dam za tvoje premteresantnc doživljaje. -- Kakšne doživljaje? — No, najprej si bila nesreČno zaljubljena, potem si bila srečna za-ročenka in nevesta, potem si bila za-puščena, potem si se srečno omoži-la, a ker je bil tvoj zakon nesrečen, si zdaj srečno ločena . . . O, kako te zavidam. * * • Z d r a v n i k : Torej dobro, jaz vas bom zdravih toda z enim pogo-jem: obljubite slovesno, da boste točno vse to storili, kar vam bom rekel. B o I n i k : Bom gospod doktor, bom. Zdravnik : Pred vsem — plaćajte mi, kar ste mi še od lani dolžni. * • Blagajnik: Pardon — vstop-nina v koncert znaša eno krono, vi pa ste dali samo petdeset vinarjev. Obiskovalec : Seveda — saj jaz sem na eno uho gluh. V Aziji 7ivi mogočen, izobražen narod, ki ima v svoji velikanski državi na las'm podlagi r?zvito visoko knltur >. Ako tuđi posebnosti tega čudnega naroda služilo večkrat za cilj ZLsmehovaiija, je vendar mnogo njih izrekov uopolnoma logičnih in pravilnih, t\ pr. ako povpraša Kita-jec prijatelja, kako se počuti, pravi: »Kako ste zadovoljni z želodcem?« Nemoteno d^lovanje želodca jim je istega poratna, kakor popolno zrav-je in popo-no resničnost njih nazora lahko docela pripoznamo, saj je zdravje želodca tisto, od Česar v veliki meri in v prvi vrsti zavisi splos-no počuterrc. Zatorej je na najmanj-Še želodČne nepriličnosti treba pra-vočasno paziti in jih odstraniti. Do stalnega uravnanje prebave vodi m-ba izbornega u?„ Ro» bal«ima Ea želodec iz le^arne B. rragner, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tuđi v fukajšnih lekarnah. — Glej inserat. HA. S prav dobrim uspehom se —-........ alkalicna kislina rabi pri c obolelosti sopil katar jih v požiralnlku bronhij, vnetju pljuc in prsne mrene. Zaiege v Ljvaljaai: Niius! Kastitr. Pcter Lasnrik ti A. Sanb« Proti 9 zoMla iP iiii zob isborno đelnje dobro znana aniiseptična Melusine ustna in zobna voda ki otrdi dlesao in odstrani uje nepri{ etno sapo Iz vst. 1 steklenlca z navodilom 1 kroao. Deželna lekarna Milana Leuteka v Mnblfani^ Beslfera eesta stav. 1 pole«; Franc Jožetovc^a jnbiltjnefi mostiL V tei lekarni đnbivajo zđravila tndi člani bointških bU?ajn jat.Žeteznice, c.kr.tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Lftibljani. Melnafne-ostna la zobna roda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190a &\a%. cospod lekarnaf! Prosim vijudno, pošljite mi zopet irf ?;teklenice Vaše Izborno delujoče anttseptlćao ntelvsiao-vaHie totao TOde, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobohol, utrja dlesno in od- ctranja neprijetno sapo iz ust Za obranjen je zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporocaL Spo štovanjem Mato Kaurinović, kr. poSte meštar IjMUrtf Bororalk laeh) na K*f*ofkom. M Driporoea w Izdelovaaje vsakovrssasn 9W sa knrce in stnjlce po n^aoropk vntea psya>as, ter fih točno \n dobro l^rtute. Vic puške so na c. kr. preskuse-lalnlci in od mone prcUfcoione. — liuetre-v4 vani oonlkl sastonl. renfler Eallna »vofovita inamka. Krasni katalog zastonj. — Zastopnika: A. Cerar, Dcmžale. -- Mat. Roznan, Stolice. V Ameriko in Kanado CUNARDLINE. Carpathia ii Trsta dne 16. aprila 1914. Panonija iz Trsta 27. aprila 1914. Ultonija iz Trsta 8. maja 1914. Iz Liverpola: Lusitania dne 28. marci. 18. aprila, 9. maja in 13. junija 1914. Campania dne 4. in 25. aprila in 30. maja 1914. Mauretania dne II. aprUa, 16. maja in 6. juflija 1914. 26 Carnnia dne 2. maja 1914. - Carmania dne 23. maja 1914. z=z Pojasnila vozne karto: == Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25 Dunaj 1., Kamtnerrin^ 4, Trst, Via Miramar,7, pri V5eh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene : III. razred Trst-Ne\v York: za v Kanado po-tujoče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristoibino za osebo. lAIlf VnDIintflll ^irabijovprcmno- ^MM^aMH^HMMH boliSim aspehom. Cnnfrhgugnon ErsSiH; ■■■HMMBMMiM^M stmnia čat goma- renja na vzeblih mestih in oteldin v členkih. CgifitrhgBHion $£&&:* Ne dajte si vsiliti kakih nadomestil Lonček K 1-— Ako fiiSljiti naprej R VSB Mite fmrin 1 \mbk • n mm 5*™~ * »5 IflEkVf. • • • . §*—" • a II Itaffctv. Izdelovanje in zaloga B. Fragnerja lekarna c. kr. dfonsi dobavitelji. Pragai lll«f St« 2O3. Pazite na ime izdelka in izdelovalca. Zaloga v lekarnah. Pesek planinski, kopan, čist, ostrozr-natt za zidarska in betonska dela dobavlja po ugodni ceni ĐoiBicdj &Selle,Rakek. Na Notranjsko in Primorsko so železn, vozoine niske in ugodne Min v Se?eno in Juho Ameriko se vozijo sedaj Ie po domači avstrijski progi Antro-Amerikiia Trst — Wew Tork, Bnenos Aires, Bio de Janerio, Santos itd. z najnoTejšimi brzoparniki z d?eraa vijakoma, električno razsvetljavo. brezžlčnim brzojavom, na katerih je za vsake^a potnika preskrbljeno, da i is dobi 4oTo!j domafe hrane z Tinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. — IHII PUmmf: ! Sinne Ineriln nako soboto, r JoZno Ameriko vsakib 14 Uni. liiBja iz Trsta ¥ lauta: (hrtlnd, Qirtet, Mestreal) vsaki mesec enkrat. Vsakovretia pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za 40 Kranjsko, Štajersko in Korosko SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke A.KUNC Ljubljana. \ Bogata zaloga blaga za naročlla po merL Priznano najfinejša izvršitev. Najnižje cene! Ceniki na razpolago. U pojasnilo ^a drojfe (presgerm), Zc već let vladajo pri drožji industriji neznosne razmtrc in nekaterc tovarne delajo s občutno izguhoy tako da je bilo v zadnjem letu od 25 drožaren primorano 5 tovaren svoj promet ustaviti. Da se prepreci nadaljna pogiiba industrije, so se avstrijslci in ogrsJci tovamarji združili, ^jih nameti ni s pritiskom cen iz-gubo zadnjih let vravnaii, mar već je bilo naše prisadevanjc se radi regulacije cen v prvi vrsti 3 naštmi cenj. odjemalci dogovoriti hh v zdmiženem sporazumu smo se z državno organizacijo pekarjev pri zborovanjn dne 20. marca 1914 tozađeriio sjedinili. Splošna regulacija cen stopi v veljavo z dne lo. aprila /. 1. Is dejstva, da so se sjedinili drozarji in državna organizacija pekarjev je razvidno, da ta akcija sa ustanovo zveze drosarjev ni naperjena proti interesom naših cenj. odjemalcev, temuč zato, da se vzdrži naša industrija, Xi nam potreba še posebej povdarjati, da se bode vsaka posatnesna tovarnu prizadevala izdelek najbolje kakovosti nuditi, da si ohrani kakor đoslej neomejmo zatipanje svojih cenj. odje-malter. S prošnjo, da, nas bodete podpirali pri proizvajanju naših ođredb, beležimo z velespoštovanjem Jovarne 3a dro%e. Zaračunali Vam bođemo od 15, aprila naprej drože materčme po K l'4O su %g špiritne po K l'30 sa Jcg Cista plaćila brez vsakega odbitka, Vse dosedanje cene in Jiondidje stopi jo is veljave* 1455 Kmetska posolllnico ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestnie hranilne vlogc po čistih ^fflj/ 0/ brez odbitka rentnega Davka. Rezervni zakla) nad X 800.000. f /4 /0 Ustanovljena leta 1881. Sfraa U. .SLOVENSKI NAROD*. .* 1«. aprila 1914. _________________________ 87 stCTr Stav. B D 1922/« ci 1914« nn V svrho izvršila v § 17 zakoni z dne 2. februarja 1914 drž. zak. Stev. 40 © davku na peneča vina odrejenega nakntdnegt obdavčenja penečega vina je c. kr. finančno ministrstvo v sporazumu s c kr. trgovskim ministrstvotn in z železniškim ministrstvom izdalo z razpisom z dne 24. marca 1914 drž. zak. št. 72 doiočbe, ki se v naslednjem objavljajo v izvlečku: JL» MMbmAI fliitfc- Peneče vino, ki se nahaja dne 1. maja 1914 v ozemlju, kjer velja ta zakon, izven tvornic za peneča vina ali pa izven carinskih skladiič, je podvrženo na- knadnemu davku. Med naknadnemu davku podvržena peneča vina se priitevajo vsa vina (grozdna vina, sadna vina, vina iz sadja in jagod), vino in sadno vino vsebu-joče pijace z več kakor cnim volumskim procentom alkoholnosti, iz katerih, ko se steklenica odpre, c^ljikova kislina med Šumenjem uhaja. Oproščeno naknadnega davka je peneče vino v posesti načelnikov gospodarstva, ki ne prodajajo penečih vin in jih tuđi ne točijo, če ne presega vsa zaloga v celih steklenicah ali pa na ćele steklenice preračunjeno 10 ko-madov; pri večjih zalogah je pa podvreči vso množino naknpdnerau davku. Naknadni davek znaša: od vsake steklenice, ki ima prostornim) od več kakor 425 kubičnih centi-tnetrov do 850 kubičnih centimetrov (oola otoklOBloa) 80 h, če je pa napravljeno peneče vino iz sadnega vina in se da to dokazati, 20 h; od vsake steklenice ki ima prostornino od več kakor 230 do 425 kubičnih centimetrov (polOTitaa stoMmloa) polovico, od manjših steklenic četrtino davčne postavke za ćelo steklenico. Pri steklenicah, ki imajo večjo prostornino, kakor 850 kubičnih centimetrov, se računa za vsakih nadaljnih Četudi samo pričetih 230 kubičnih centimetrov prostornine po eno četrtino davčne postavke za ćelo steklenico. Vse peneče vino vsebujoče posode se smatrajo za steklenice v smislu zakona o davku od penečih vin. B. Prljav*. Kdor poseduje zalogo naknadnemu davku podvrženega penečega vina, Je zavezan prijaviti nalkano|e 4. mala tW4 število steklenic, vTsto penečega vina (grozdno ali sadno peneče vino), nadalje kraj in prostore, kjer ga hrani, pismeno v dveh izvodih po spodaj pridejanem vzorcu pri onem oddelku fi-nančne straže (ekspozituri), v čegar okolišu se nahaja prijavi podvržena zaloga. Tiskovine za te prijave se dobivajo brezplačno pri vsakem oddelku finačne straže in pri vsaki ekspozituri finančne straže, izvzemši ekspoziture finančne straže na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Ako bi bila naknadnemu davku podvržena peneča vina tekom prvih 4 dni meseca maja 1914 na potu, zavezan je podati prijavo in plačati naknadni davek prejemnik blaga, ki ima podati prijavo aaJkasM]* 48 ur potem, ko je dospela pošiljatev. Ako se opusti predpisana prijava za naknadno obdavčenje, ali ako je uradno ugotovijeno število steklenic za več kakor 5 odstotkov večje, kakor naznanjeno, kaznuje se to s Stiri* do osemkratnim zneskom prikrajšanju izpo-stavljenega naknadnega davka. Druge nepravilnosti pri prijavi se kaznujejo z redovnimi kaznimi od 4 do 100 K. Železniška in parobrodna podjetja (izvzemši pomorska, v kolikor ne gre za tuzemske parobrode, ki uživajo olajšave pri prometu), kakor tuđi c. kr. poštni zavod so zavezani vsako pošiljatev penečega vina, ki so jo prevzeli pred 1. majem 1914 v prevažanje do prejemnika v ozemlju, kjer velja ta zakon, pa je do tega dne še nišo izročili stranki, takoj ko dospe na oddajno postajo, naznaniti oddelku finančne straže, v čegar okolišu je ta postaja. V tej prijavi (poštnine prosti) mora biti navedeno ime oddajnika in prejemnika ter kosmata teža pošiljatve. C. Uraiao ofcrarMraBjo. Naloga iinančnih organov, pri katerih so bile podane prijave zalog, je prepričati se najprvo o popolnosti prijave eventualno odrediti izpopolnitev in na to brez odloga ugotoviti zalogo. Osebe, ki peneča vina prodajajo ali točijo, morajo aaikauaje 4. ma Ja 1914, vsekako pa predno oddajo ali odmaše steklenice, prilepiti davčne znake in se torej pravočasno preskrbeti z davčnimi znaki. Kot davčni znaki se vporabljajo barveno tiskani, na zadnji strani z Iep-ljivim sredstvom opremljeni papirnati trakovi. Prirejeni so davčni znaki za ćele, polovične in četrtinske steklenice, različno za peneča vina iz grozdja in za peneča vina iz sadja. Za peneča vina iz grozdja je porabljati te-le davčne znake: a) za ćele steklenice, davek 80 h, rmaloi natisek, b) za polovične steklenice, davek 40 h, atler natisek, c) za četrtinske steklenice, davek 20 h, tra natisek. Za peneča vina iz sadja: a) za ćele steklenice, davek 20 h, Mita natisek, b) za polovične steklenice, davek 10 h, oraatea natisek, c) za četrtinske steklenice, davek 5 h, r|av natisek. m Davčni znaki se previdno prilepijo Čez zgornji del etikete okrog steklenice; pri tem mora ležati najmanj polovična dolgost traka neposredno na steklu. Za plačitev davka od penečega vina se srne za steklenice omenjenih velikosti porabljati samo en davčni znak; za večje steklenice je vporabljati več davčnih znakov. Davčni znaki morajo ostati na steklenicah tako dolgo, da se te odprejo. Potrebni davčni znaki se dobivajo pri c kr. finančni deželni blagajni v Ljubljani. Ako se ti davčni znaki ne plaćaj o in prevzamejo iz roke v roko pri iej tinančni deželni blagajni, vplačati je pripadajoči znesek v poštno hranil-ničnem prometu. V ta namen se je posluževaii zelenih poštnih položnic c kr. finančne deželne blagajne v Ljubljani, ki se oddajajo strankam brezplačno pri oddelkih (ekspoziturah) c kr. finančne straže na Kranjskem. Ti oddelki (ekspoziture) finančne straže bodo Sli strankam primemo na roko tuđi pri izpolnjevanju poštnih položnic, na katerih mora biti označen nameti položitve ter vrsta in število zahtevanih davčnih znakov. C. kr. finančna deželna blagajna v Ljubljani bo strankam doposlala naroČene davčne znake, čim ji dospe poro-Čilo poštno hranilničnega urada, da se je položitev izvršila. Pri osebah, ki ne prodajajo in tuđi ne točilo penečih vin, ima finančni organ na podlagi ugotovljene zaloge določrtj davčne znake za peneča vina in davčni znesek, ako nišo bile zaloge že primerno opremljene z davčnimi znaki. Iz vid, pripadajoči znesek naknadnega davka in c. kr. finančna deželna biagajaa, pri kateri je vplačati naknadni davek, se vpise v oba izvoda prijave; en izvod s poštno položnico prevzame stranka in je zavezana naknadni davek takoj plačati neposredno ili pa potom pdtao branitničnega prometa pri c. kr. finaCni deželni blagajni v Ljubljani, ki ji po vplaCitvi inoči ali pa đopošlje pripada-joče davčne znake. Stranka je zavezana davčne znake na steklenice prilepiti; za med tem morda že porabljenc staklenice se morajo davčni znala tuičitk C kr. flnančno ravnatelistvo v LJubOaaL I Peida: **—<»lM» Finan&ii atražt ođdddu —,: ■ Prijava , . . - . ■ .i.................. ______ V___________ ,j o njegovih zalogah nakaadaeara davka podvrleath peaečih vfai Kraj, kjer se hrani jo peneča vina Kraj, ulica PodrobnejSa označba pro- storov, v katerih so spravljena peneča vina Vrsta (Peneča vina iz grozdja aU sadja) Število komadov Vi Vi in ______steklenic______ penečega vina, ki jih ima st anka v zalogi Prl-pomba W * >-* M ■ lili V ****4V#ak * 1 "~ 2 I 3 4 ] 5 | 6~iHM"lT~ 9 dne_________ maja 1914. (Podpis stranke in označba značaja ali pokliča.) Razglas. liitojMttiislieiisiiita, reftatrovane zadrufe s oeaiaeleaa zavasa ¥ Mafllkl11 se sklicuje s tem na dan 7. majnlka 1914 ob 9. nrt dopoldne v zadružno pisarno v Metliki št. 15 z dostavkom, da ako k temu občnemn zboru v smislu § 14 zadružnih pravil ne priđe dovolj povabljenih članov s predpisanimi deleŽi, se bode vršil na istem mestu in z istim dnevnim redom Čez pol ure drug občni zbor, ki bode sklepal brezpogojno. . ZD2ST3ET7"Itn I5-c-iJ-J obenemu zboru je sledeči: 1. Nagovor načelnika; 2. poročilo načelstva glede letnega računa za leto 1913; 3. poročilo nadzorstva glede letnega računa za leto 1913; 4. odobrenje računskega zaključka za leto 1913; 5. slučajnosti. aparhal V smislu § 33 zadružnih pravil se mora vsak zadnilnik pri občstih zborih legitimirati s svojo društveno knjižico, sicer nima pravice se udeleiiti zbora. 1492 V METLIKI, dne 7. aprila 1914. Načelstvo. Elani zastsp ugrdn-fnoaish tStSa inimlii UK „Franco-Hongroise" sprejema oziroma zavaruje pNtl škmšmm rala* potar* «11 mlnH ^==r.-^rr^=== fe ggWj* f ■»•<"■ ^^ «^#1«. ŽŽ3E3E Sprejema zavarovanja proti iktiaw p# toU, nadalje zavarovanja na ti¥l|aail« sa slatel aavtt la «9tlT«t|a, kakor tuđi zavaravanja proti laleortam —ifia« Premijski stavki so izvanredno nizki in skrajno knlantni pogoH« Razun tega nudi družba zavarovancem popolno varnost a svojo delnt-ško glavnico ▼ savska t,Hi»m to— ter svojim bogatim rezervnim zakladom. Škode se kulantno cenijo in takoj izplačajo v gotovini. Za škode izplačal je ta zavod svojim zavarovancem čez ltT wđn&mw kTWb Pričakujem z veseljem od slavnega občinatva, da mt bo v prav znatni meri s svojimi čislanirai zavarovalnimi predlogi razveseljevalo in se priporočam z odličnim spoMovanjtm 1476 Ivan Brezovnlk ■Umi sMtopslk In mW wn*dk m ita|atnkm imJbenUfk^ Kontoristinja akivenskega In nemškega Jezika popolnoma aroofna, popolnoma veSča v strojepisju instjnografili in vseh pisamiških delih, se apr«|aia takof. Prednost imajo oferentinje $ prakso. 1474 Ponndbe pod nPOifal predal 5" Mnbljana. Avtomobils (Laurin & Klement) 12-14 PH, dobro Iohranjen, za dva sedeža se takoj po jako nizki ceni proda. — Peter Škafar, Ljubljana, Rimska cesta štev. 1?. Ženitna ponudba. Ceh, 40 lei star, gospodarski oskrbnih bogat, lepe viSjs postave ss hoće. v svrko jfenrtve resno s^namii S samostojno damo, čeprav vdovo, %i ima nefoliJco pre* mofenfa. -^f>c~ nudbe pod: »Slovan išče Slor vanko 1452^ ipr. SL Nar St 7170. 1386 Razglas. I S tem se daje na splošno znanje* da se bo krajeme »Mine Delenjl Logaiec dne 28. aprila 1914 ob pol 11. uri dop. v uradnih prosto-rih c kr. okrajnega glavarstva Ođdal ▼ xaknp za dobo petih let, to je za čas od 1. iulija 1914 do 30. junija 1919. Zakup ni in đražbeni pogoji se za-morejo vpogledati pri c. kr. okrajnem glava rstvn v Logatcu ob navado ih uradnih urad. Županstvo Dol. Logatec, dne 11. aprila 1914. Župan Slave Losne bite nalfioefe kakovosti po 5, 7, 9 in 1Ž kroift — vse vrste lasne pođ-lage In mreiloe — barva za lase In brado „Neril" po 2 In 4 K — toaletne potreb&čine ~ lasnlfe, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po selo zmernih cenah prlporoča Štefan Strmoli brivec in lasničai* Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega In Starega trga). Izđeluje vsa lasnlćarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase HeUistosti kože kakor ogrce, prišče, m» MAA1 tolšćavost kože, hra- n||iflv*fil apvo in razpokano t^lIIII^III kožo odstrani m nnnw»ipn ki obsega zdravilne sestavine katrana izolirane in proste dišečih, barvovitih in lepljivih snovi in ki je po opazova-njih graške dermatologične klinike učinkovitejŠi nego oficinalne vrste ko-trana. Rabimo ga najbolje v obliki tekoiega Plooiolovega mila (? steklenicah po K 1*— in K 2 50 ki trajata dolgo.) Kdor je navajen trdih mil naj rabi Ptaiotolovo borakftovo milo« (80 vinarjev) ali Pinosolovo žveplenomlečno milo (90 vinarjev.) Proti kožnim boleznim in itpulčanjem priporočajo idravniki gotovo 10% Pinosolovo milo in Pinosolovo žvepleno milo. Za izmivanje glave proti izpadaniu las, prhljaju itd. složi tekoče Pioosolovo milo zi lase po K 1«— in K 2.50 (dolgotrajna poraba.) V lelrtrnsJi, drogerijah, patfumerijah. hdelovalnice Pinosola G. Hcll & Komp.9 Opart. Duiaj L, Bdferstorferstrasse 11-13, V U*ljtfll: droprilt B. CvaKui ii ArtM Kane