Leto XXII., št* 16 UpravmAtvo: ujuDljana, Pucdnijeva •lica S - Telefoo tt. SI31-21 11-24 _nserat.ni oddelek: Ljubljana Pucctnl-|eva ulica 5 — Telefon 31-26 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 3t- 42 Računi pri po91 Cek cavodu: LJubljana 17 74« L/KU OCiNO ZASTOPSTVO za jgla se iz Kr Italije m inozemstva Una CJnione Pnhblioitš Italiana S. A„ Milano Ljubljana, sreda 21. Šmarja l»tf-XX Cena cent. 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znata mesečno L lisa inozemstvo pa L 22.80 Uredništvo: LJubljana. Puccinijeva ulica Stev A telefon 31-22. 31-23 31-24 Rokopisi se oe vračale CONCESSION AR1A ESCLUSIVA per la pubbllclta dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubhlicitš Italiana S. A. Milano Pfi ftgedabiji zadete angleške čete Odbiti sovražnikovi napadi — Hudo bombardiranje Malte Posrečen napad na dve sovražni ladji Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 20. januarja naslednje vojno poročilo št. 596: V bitki med Agedabijo in Marsa Breco smo zavrnili in deloma zajeli sovražne oddelke, medtem ko je naš ogenj uničil nekaj britanskih vozil. Italijansko in nemško letalstvo je živahno delovalo nad sovražnim zaledjem in aad otokom Malto. Naša torpedna letala, ki so v vzhodnem Sredozemlju napadla konvoj v močnem spremstvu, so zadela trgovsko ladjo z več ko 5000 tonami, polno vojaštva, nemška letala pa so na morju pri Tobruku zadela in hudo poškodovala neko drugo ladjo velike tonaže. Angleška letala so včeraj odvrgla manjše število rušilnih bomb in zažigalnih lističev na Paterno in Lentini (Siracusa), davi pa na Catanijo in Vizzini. Bilo ni nobene žrtve, škoda pa je nepomembna. Protiletalska obramba v Cataniji je sestrelila en bombnik. »bramfeni boji na vzhodu Nadaljnji uspehi na Krimu — Živahne letalske operacije na vsem bojišču It Hitlerjevega glavnega stana, 20. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Krimu so bile sovražne sile, ki so se borile na področju sevemovzhodno od Feo-dosije, vržene še nadalje nazaj proti vzhodu. Na doneškem bojišču kakor tudi v srednjem in severnem odseku fronte se obrambni boji nadaljujejo. Pri uspešnih podvigih napadalnih oddelkov so slovaške čete prizadele nasprotniku krvave izgube. Na vsej vzhodni fronti so letalske sile deloma v najtežjih okoliščinah posegale v hoje na kopnem. Mnrnianaka železnica je bila z bombami na več krajih razdejana. Zožgan je bil vin k s pogonskimi sredstvi. V severni Afriki izvidniško in topniško delovanje na obeh straneh. V Cirenaiki so letala učinkovito napadla pristaniške naprave in obalno cesto. Na področju južno od Agedablje so bila bombardirana zbirajoča se britanska motom?, vozila in taborišča. Na morju okrog Tohmka so nemška bojna letala poškodovala večjo tovorno ladjo z več bombami. Nemška bojna letala so z velikim uspehom nadaljevala bombardiranje Valete in britanskih letališč na otoku Malti. Italijanske čete odbile dva sovjetska napada Berlin, 20. jan. u Kakor poroča DNB so oddelki italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodni fronti odbili v noči na soboto dva napada sovjetskih sil. Sovjetskim četam so bile prizadete hude izgube. Nemci zopet v Feodosiji Berlin, 20. jan. s. Kakor je bilo sporočeno v včerajšnjem uradnem vojnem poročilu je imel pri uspehu pri Feodosiji glavno besedo nemški pehotni polk pod poveljstvom polkovnika Miillerja. odlikovanca železnega križa. S smelimi napadi je ta polk prisilil k molku najprej 2 sovjetski bateriji, nato pa je uničil sovjetske tanke, ki so skušali zaustaviti napad nemških vojakov, ki so končno po prodoru prve sovjetske obrambne črte vdrli v mesto. Ta polk je sam zajel okoli 1000 sovjetskih vojakov. Angleške zablode in razočaranja Crippsove izjave o sovjetskih uspehih je takoj demanti-rala ponovna osvojitev Feodosije Berlin, 20. jan. u. Pred svojim odhodom iz Sovjetske zveze je dosedanji angleški veleposlanik Cripps, ki je bil odpoklican v London, ker je baje največji strokovnjak v ruskih zadevah, objavil osebno poslanico »prijateljskemu in zavezniškemu narodu«. Diplomat je seveda poveličeval »zmage«, ruske vojske. Na nekem mestu je izjavil na način, ki pač ne dopušča ponavljanja: »Nemške oborožene sile so izgubile iniciativo in je treba preprečiti, da bi se je spet polastile«. Med tem, ko je moskovski radio razširil ta nekako kategorični apel. so si nemške in rumunske čete kakor nalašč takoj zopet privoščile iniciativo na enem izmed glavnih odsekov vzhodnega bojišča in posrečilo se jim je znova zavzeti Feodozijo, važno luko na južno vzhodni obali Krima. Utemeljena je pač domneva, da je Cripps vedel nekaj o tem in da je izdal svoj poziv prav zaradi tega, ker je pričakoval razgiban razvoj dogodkov. Resnica je ta, da je poročevalec polslužbene agencije »Exchan-ge Telegraph« že nekaj dni insistiral na tem, da se »postopno ojačujejo nemški protinapadi, ki se jim pa postavljajo nasproti naraščajoče ofenzivne akcije novih sovjetskih siL« Odkar se je pričela velika obrambna bitka na vzhodu, — prav v trenutku, ko so izbruhnile sovražnosti v Vzhodni Aziji, se Nemčija pripravlja, da zopet požene v tek svoj vojnj stroj in sproži novo bližnjo ofenzivo. Delo se nadaljuje z vztrajnostjo in nikjer ni najmanjše nevarnosti ali možnosti kakšne krize. Prav v tem je velika razlika med vojnim položajem Nemčije in njenih zaveznikov ter anglosaško-sovjetske koalicije. Med tem ko se je narodno-socialistična propaganda vedno omejevala na objektivno podajanje dejstev in na ojačevanje odpornosti in sposobnosti naroda, so nasprotniki šli vedno po nasprotni poti in so orga-n zirali senzacionalne kampanje laži in iluzij ter so na ta način gnali svoje narode iz pričakovanja nekih uspehov v grenko razočaranje. Treba je pomisliti samo na vesti, kj so jih razširili jjz Moskve o velikih sovjetskih zmagah, na obljube in utvare Roosevelta o vojni proizvodnji v Zedinjenih državah, na tendenčni optimizem, ki se mu je zmerom udajal anglosaški tisk. Položaj je danes prav posebno težaven tudi za angleški narod, ki se je zanašal na vesti svoje propagande in je v zadnjem času iskreno veriel da je Nemčija na pragu notranie propasti Churchill bo pač moral ang'ešk; javnost' raztnlmačiti zakaj se je Velika Britanija namestu pred lahko zmago znašla sedaj pred odločilnim porazom na Pacifiškem oceanu Ostra kritika Churchillove vojne politike Rim, 20 jan s. Agencija Reuter beleži, da je imel angleški poslanec Shinwell nekje v bližini Manchestra na nekem zborovanju govor v katerem je ostro napadel vlado in med drugim dejal Sedaj smo priča razsula angleškega imperija in vendar 90 od sov orni možje ostali na svo jih mest b in pri vsem nimamo ni-kakega poroštva, da nas ne čakajo ie hujši dogodki. Od nas pričakujejo, da opustimo kritiko spričo takega stanja stvari in da odobravamo delo vlade. Podpirati bi morali govorice, s katermi se rušujejo vladni glasniki kadar jim zmanjka resničnih argumentov ali konkretnih akcij. Nobeno dosedanje pojasnilo pa ne more pre-drugačiti dejstva, da so bili naši interesi na Daljnem vzhodu hudo zanemarjeni, pravijo, da naše sile ne morejo biti povsod jake. toda nesreča je ta. da niso nikjer močne. V resnic; smo bili presenečeni na vseh bojiščih. Stockholm, 20. jan. d. Po informacijah iz Londona britanski min predsednik Churchill na prihodnji seji parlamenta še ne namerava podati pobene izjave o položaju, ki jo zahtevajo nekatere parlamentarne skupine, dasi bo Churchill po informacijah »Evening Standarda« na tej seji že navzoč Omenjeni list pravi, da se mora min. predsednik najprej šele razgovoritj s svojimi vladnimi tovariši, »da si bo mogel ustvariti jasen pregled o položaju.« nakar bo v parlamentu obrazložil svoje načrte in določi1 tudi rok. kdai nai se o njih deba+'>a. Boljševiški ideali v Angliji Lizbona, 20. jan. s. Londonski radio je včeraj objavil komentar o zborovanju zastopnikov angleških strokovnih delavskih organizacij in sovjetske delegacije. Komentator je med drugim dejal? Če bi bilo treba izbirati med dvema sistemoma, narod-no-socialističnim in sovjetskim, bi postal prepričan komunist, ker čutim, da so mi sovjetski ideali v primerjavi z narodno-so-cialist'čnimi mnogo bližji. Doriot v francoski prostovoljski legiji Vichy, 20. jan. u. Podpredsednik vlade admiral Darlan ie sprejel Jakoba Doriot a, voditelja francoske ljudske stranke. Dorot se je prijavili v francosko legijo, ki se bo borila na vzhodni fronti. V vojski bo imel polotžaj poročnika. Letalski boji na zapadu Berlin, 20. jan. d. V neči med 19. in 20 januarjem so nemška bojna letala v okviru oboroženih izvidniških operacij napadla neko luko na vzhodni ar.srleški obali ter industrijske naprave v srednjem delu Anglije. Opaženi so bili učinkoviti bombni zadetki na pristaniške naprave ter na skladišča industrijskih podjetij. Huda zima na švedskem Stockholm, 20. jan. d. Švedsko je zajel nov val mraza. V mestecu Ahvros v severni švedski je termometer včeraj zdrknil na 50° pod ničlo, kar pomeni za švedsko nov rekord mraza. V Stockholmu so zabeležili doslej najnižjo temperaturo v noči med 19 in 20. januarjam. ko je kazal termometer 19° pod ničlo. Vsi meteorološki podatki kažejo. da je v Skandinaviji letos pravi mraz nastopil teden dni kasneje, kakor pa je to v severnih deželah običaino Ojačenje portugalskih posadk v Afriki Lizbona. 28 jan d D*ne? bo odpotoval • portugalskim parnikom »Ounnza« (6638 ton) nov kontigent portugalskih čet v Afriko. Te čete so namenjene za okrepitev tamkajšnjih portugalskih posadk. JAPONSKO PRODIRANJE V BIRMO Angleške čete se umikajo tudi na severu Malajskega otoka ter so zavzele že več važnih postojank na jugu Birme — šanghaj, 20 ian. d. Kakor javlja radijska postaja v Rangunu, so se britanske čete v južnem delu Birme, v zgornjem delu Malajskega polotoka, morale pred japonskim pritiskom umakniti s področja pri mestu Tenasserim. Japonske čete so v popolni premoči. Piav tako so se morale britanske čete umakniti tudi iz mesta Ta-voy na nove postojanke. V Tavoyu je bilo važno britansko vojaško letališče. Po britanskih vesteh ni izključeno, da so japonske čete tudi to letališče že okupirale. Nad omenjenim področjem so se namreč že pojavila japonska lovska letala, ki imajo svoje oporišče bržkone na letališču v Tavoyu. Ni še znano, kaj se je zgodilo z britanskim letalstvom, ki io imelo tu prej svoje oporišče. Ker britanske čete s Tavoyem nimajo več nikakršnega stika, ni izključeno, da je bila angleška letalska posadka tamkaj zajeta. šanghaj, 20 jan. s. Vesti iz Ranguna o bojih pri Tenasserimu na severnem koncu Malajskega polotoka, se vsekakor razvijajo v prilog Japoncev, še včeraj dopoldne so vesti govorile o bojih v odseku pri Mijiki. snoči pa ie bilo objavljeno, da je prišlo do spopadov že na cesti proti Tavoyu. Ran-gun so japonska letala hudo napadla. Napad je trajal celo uro. Japonska letala so bombardirala tudi bližnje angleško letališče v Moulmeinu, kjer so razdejala tudi železniške naprave. Bern, 20. jan. u. Agencija Reuter je objavila vest iz Ranguna, ki beleži tamkajšnji snočnji službeni komunike, po katerem so se angleške čete spričo sovražnega pritiska umaknile iz Tavoya na ugodnejše postojanke. Angleška letala so izvedla vrsto izvidniških poletov da bi se dognala sila japonskega kontingenta, ki operira na birmanskem obmejnem področju. Stockholpt, 20. jan. d. V nekem za Ameriko namenjenem londonskem poročilu priznavajo na merodajnem mestu v Londonu, da so morale britanske čete izprazniti mesto Tavoy v skrajnem južnem delu Birme, ki predstavlja važno središče v proizvodnji kositra. Tavoy so japonske čete že zasedle. Bern, 20. jan s. Listi objavljajo vest agencije »United Press«, ki beleži zaskrbljenost angleških vojaških krogov v Rangunu glede na morebitni japonski napad na Birmo. Napad bi lahko Imel tem hujše posledice, ker je vest o aretaciji birmanskega min. predsednika Sawa izzvala v Birmi veliko nezadovoljstvo. Angleži aretirali predsednika vlače v B^rmi Stockholm, 20. jan. d. Anglgeške oblasti so aretirale predsednika birmanske vlade dr. U. Sawa pod pretvezo, da je bil v stikih z japonsk mi oblastmi in sicer že od izbruha vojne Dr. U. Saw bo poslan na prizadevanje britanskih oblasti v zatočišče nekam v Zedinjene države. Kakor javlja londonski list »Evening News«, ki beleži tudi gornjo vest. je aretirani birmanski min. predsednik pred nekaj meseci obiskal London, kjer si je prizadeval izposlovati za Birmo enakopravnost v sestavu britanskega imperija, kakor znano, pa je lord Hali-fax njegove zahteve tedaj odklonil. Palembang , Bern, 20. jan. u. L sti so objavili vest angleške polslužbene agencije, da je bil zaradi sodelovanja s sovražnikom aretiran birmanski min. predsednik Saw. Agencija Reuter je k temu doslovno dostavila: Na osnovi zbranih informacij o Sav/ovem delovanju je birmanski min. predsednik po svoji misiji v Veliki Britaniji, kjer je angleški vladi podal tudi izjavo o pripravljenosti za sodelovanje, navezal stike z japonskimi oblastmi, čim se je vojna na daljnem vzhodu razširila. To je priznal tudi sam. Angleška vlada je bila zaradi tega prisiljena odrediti njegovo aretacijo. Sawu ne bo dovoljen povratek v Birmo. V drugem komunikeju beleži agencija Reuter, da je bil Saw v Angliji v preteklem oktobru. Ime! je več sestankov s Churchillom in Ameryjem. O priliki teh razgovorov je zahteval, naj Anglija nemudno prizna Birmi položaj dominjona. angleška vlada pa nj smatrala za potrebno, da bi pristala na tako zahtevo in je bil Saw zato aretiran. ker je javno izrazil svoje nezadovoljstvo, da so se pogajanja izjalovila. Sanghaj. 20. jan. d. Po snočnjih vesteh iz Ranguna je bila sestava nove birmanske vlade poverjena siru Pav Tunu. ki se smatra za naslednika dr. U. Sawa. Letalski napad na birmansko cesto Tokio, 20. jan. s. V Saigonu je bilo objavljeno. da so japonska !eta'a prvič napadla Mandalay, kjer se stikata birmanska železnica in birmanska cesta, ki vodi proti Cungkingu. Uničevalna bitka pred Singapurom 20.000 avstralskih vojakov obkoljenih Tokio, 20. jan. u. Poslednje vesti z malajske fronte kažejo, da so Japonci zavzeli Pančag Besar in od tam naglo prodrli proti johoraki ožini. Vse kaže, da b'xlo v najkrajšem času dosegli ožino okrog Johora Rahruia na več točkah. Nekoliko dialje proti severu se je razviila silna borba med Japonci in dvema divizijama, ki sita bifli predvčerajšnjimi obkoljeni. B tka še traja. Tokio, 20. jan. (Domei.) Dopisnik japonske poročevalske agencije javlja z malajskega bojišča: Včeraj dospele vesti & fronte kažejo, da so japonske oborožene siile še nadalje stisnile svoj obkolit ven i obroč okrog 20.000 avstralskih vojakov, ki so bili zaradi izredno naglega japonskega napredovanja zajete v centralnem delu države Johcre na Malajskem po'otoku. Neka japonska kolona je v torek zgodaj zjutraj prodrla že v bližino kraja Yon?pent. ki predstavlja strateško važno točko na centralni cesti, ki vodi skozi pokrajino Jchore m ki 'eži 70 km jugovzhodno cd Martakc. Na ta način je ta japonski odde'ek o-nemogočM na tem področju obkoljenem četam unrk iz omenjenega me^ta po cesti proti jugu. Japonske čete. ki proiiraio v južni smeri na centralnem dolu Malajskega polotoka so medtem že dosegle točko, k; je samo 10 km vzhodno od Gemasa. Japonski oddelki. ki prodiTaio vzdolž vzhodne malajske obale v južni smeri, so prav tako napredo-vali ter pritiskajo na umikajoče se britanske oddelke. Del britanskih čet ie bil obkoljen. Tokio, 20. jan. (Domei.) Japonski glavni stan je v torek ob 15.30 ob:avil naslednje poročilo: Ko so se japonska bojna letala, ki so spremljala japonske bombn ške formacije, pc. ponovnem napadu n" Singapur 18 januar i a vračala, so se nad krajem Kotatinogi v pokrajini Johori zapletla v b'irbf s *>-VTflfn:Tm leti H ter sestrelil« 15 irmed 20 letal vrste Buffa1o ki so «tfcu%1a napasti japonska letaj« Dve japonsk- letali »e le pogrevata Japonska mornariška letala so v teku napada na Singapur metala bombe tudi na zapadni del britanskega mornari- škega oporišča, kjer so bili zaneteni požari na raznih vojaških objektih m petroiejskih tankih. Malaka, 20. jan. (Domei.) Ko so japonske čete 15. januarja zasedle Malako. so osvobodile tudi 26 japonskih žen in otrok, ki so biili tamkaj internirani od izbruha vojne na Pacifiku. Vsi italijanski, španski, portugalski in francoski državljani mod njimi tudi siaimski konzul v Penangu, ki so ostali v Malaki. so zdaj pod japonsko zaščito. Združitev japonskih vzhodnih in zapadnfh oddelkov Tokio, 20. jan. (Domei). S pristojnega japonskega vojaškega mesta javljajo, da je japonska vojaška kolona, ki je operirala od neke točice na vzhodni obali Malaje, dospela 19. januarja v Kuala Lumpur, potem ko je bila očistila preostalih sovražnikovih oddelkov vse hribovito področje v osrednjem delu Malajskega polotoka. Na tem prostoru so se namreč še na mnogih izoliranih točkah branili posamezni britan. ski oddelki ki so bili nato postopno uniče. ni. Japonski oddelek je opravil te očiščevalne operacije, potem ko je pričel svoe prodiranje v Kuantanu na vzhodni obali, ter 9e je sedaj strnil 7 japonskimi oddelki. ki so medtem operirali v središču Malajskega polotoka ter ob zapadni obali. Nova avstralska ojačenja šanghaj, 20. ian. d. Po vesteh iz Mel_ bourna je bilo s pristojnega avstralskega mesta objavljeno, da so bila poslana nova avstralska ojačen:'a na bojišče ob reki Muar na Malajskem polotoku, z namenom, da stabilizirajo britanske postojanke, potem ko so bile Indijske čete zaradi japonskega pritiska prisM+ene umakniti se s svojih položajev. Nadalje javlja avstralsko poročilo d» so Japonci na ta avstralska ojačenja takoj lzvrSlll silovit napad, čim so se avstralske "čete pojavile na svojih postojankah Poleg 'aponske pehote so pri teh napadih sodelovali tudi oddelki tankov. Japonski napad se je v torek zjutre.j ponovil in se avstralsko poročilo zaključuje s pripombo, da je položaj v Mala?! za Bri. tance zelo težaven, posebno še, ker impe-rijalne čete niso deležne potiebne podpors s strani svojega letalstv-3 Napad na Sumatro T>ukio. 20. jan. u. ^Asahi šimbun«. poroča, da so japonska letala hudo bombardirala veliko nizozemsko letališče v Pangkalanu na Sumatri. __ Letalska bitka nad Celebssom šanghaj, 20. jan. d. Po vesteh :z ame-rišili virov so ameriška letala preteklo soboto sodelovala v letalski bitki nai severovzhodnim delom nizozemsko-indijskega otoka Celebesa. Naaaije so ameriška letala po ameriških vesteh pr čela onerirati tudi na fronti v Malaji. kjer so baje 15. januarja izvršila napad na japonsko letališče Sungei Patani v bližini Penanga. Velika aktivnost japonskega letalstva Tokio, 20. jan. s. Mornariški odsek japonskega glavnega stana je objavil, da so japonske letalske sile na Filipinih razdejale nekaj brzojavnih postaj v bližini Gla-na na južnem robu Mindanajskega otoka. Japonska letala so bombardirala tudi nekaj sovražnih ladij južno od Cebujskih otokov, ki so severno od Mindanajskega otoka. Končno je skupina japonskih bombnikov napadla otok Corregidor. Skupine bombnikov z velikim akcijskim radijem pa so zopet prodrle do otoka Nove Britanije ter bombardirale letališči v Rabaulu in Vunakokorju. Oddelek mornarice se je izkrcal na severnem robu otoka Celebesa in je zavzel kraj Likoepang. Boji na Filipinih T°kio, 20 jan. s. Borba za polotok Ba-tang na zapadni strani Manilskega zaliva se že zaključuje. Japonci so zavzeli gričevje Naosil, ki obvlada severni del polotoka, kjer je vse ozemlje močvirnato, brez cest in drugih naprav, zaradi česar je bilo prodiranje Japoncev izredno težavno. Njihov frontalni napad pa se že očitno ne bo mogel več zadržati. Manila, 20. jan. (Domei). Vrhovni poveljnik japonske ekspedicijske vojske na Filipinskem otočju se je včeraj po radiu v Manili in v listih obrnil na filipinsko prebivalstvo ter ga pozval, naj se vrne k svojim vsakdanjim opravkom ter delu za obnovo otočja. Posebno je pozval japonski vojni poveljnik upravno uradništvo, da se i nemudoma vrne na svoja mesta in s tem j pripomore k obnovitvenemu* delu, pri ka-I berem bo tudi japonska vojska pomagala z i vsemi razpoložljivimi sredstvi Sodelovanje filipinskih katoličanov z Japonci Tokio. 20. jan. s. Načelnik glavnega štaba ! general Š'obara, načelnik verske službe japonskih oborožen h s:il Narusava in manil-• ski c"kof Michel O. Doherty so imeli včera; konferenco, na kateri so razpravljali o posredovalni vlogi katoliških cerkvenih organizacij med japonskimi oblastmi in fidipin-skim prebivalstvom. Katoliška cerkev na Filipinih naj bi pospešila prijateljsko sodelovanje med Japonci in Fiiipinci. Ob tej priliki je nadškof Dohertv izrazil svojo voljo za sodelovanje pri misiji, ki je bitla na Filipinih poverjena japonskim oboroženim silam. Tokio, 20. jan s. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavili v razgovoru z novinarji med drugim: Kakor je bilo že ponovno poudarjeno, vojna v vzhodni Aziji ni agresivnega aH | teritorialno ekspanzivnega značaja To tudi ni rasna vojna im ne vojna proti svobodi vere, še najmanj pa vojna proti katoliški cerkvi, ki je bila vedno v prijateljstvu z Japonsko. Edin namen Japonske je, da se legitimno brani proti povečanju Zedinjenih držav in Anglije. Kljub temu je sovražna propaganda skušala prepričati svetovno javnost, da gre za nasno borbo, versko nestrpnost in napad. Japonska totalno demantira tako brezvestno propagando in opozarja na konferenco, ki ;e biila 12. t m. v Pekingu in na katero so prišli tudi škof Donti ter 24 nadaljnjih zastopnikov tamkajšn:ih katoličanov. Ta konferenca se je zaključila s popolnim sporazumom glede vojnih ciljev Japonske in glede sodelovanja katoličanov z Japonci v vzhodni Aziji. Japonski guverner v Hongkongu Tokio, 20. jan. s Generalni državni namestnik Rensuke Isogai, bivši načelnik štaba kvantunške vojske, je bil imenovan za guvernerja v Hongkongu Racijoniranje oblačilnih predmetov na Japonskem Tokio, 20. jan. d. Japonsko ministrstvo za trgovino in industrijo je razglasilo, da bo po zgledu drugih vojujočih se držav tudi na Japonskem racioniralo razdeljevanje oblačil in sploh vseh tekstilnih proizvodov. Brez odloga bodo uvedene osebne Izkaznice za nakup tekstilnih Izdelkov. Racioniranje v nabavi oblek tekstilnega blaga ln ostalih tekstilnih orolnrodov postane veljavno z dan* §n ti m dnem. Osebne izkaznice bodo temeljile na sistemu točk, po vzgledu Nemčije. Italije ln drugih vojskujočih se držav. Odpor južnoameriških držav proti prekinitvi odnosov z državama osi Proti washingtonski vojni politiki predvsem Argentina in čile Buenos Aires, 20 jan d. Iz Rio de Jane-ira javljajo, da se argentinska delegacija na panamerišk. konferenci še vedno dosledno izogiba, da bi pristala na kakršenkoli sklep al: izjavo, kj naj bi dokumentirala vseameriško solidarnost Kakor javlja dopisnik agencije Associated Press, se bosta Argentina in morda tudi Cile protivila zahtevi po prekinitvi odnosov z osnimi državami. Nekatere druge južnoameriške delegacije z brazilsko delegacijo so v ponedeljek še povečale svoj pritisk na argentinsko delegacijo za skupno izjavo o prekinitvi zvez z blokom držav osi. Vodja argentinske delegacije Guinazu je s svoje strani odklonil odgovor na vprašanje, »ali ima Argentina proti taki izjavi morda kake lastne protpredloge«. Po mnenju nekaterih članov čilske delegacije bi Japonska prekinitev odnošajev med državami latinske Amerike in državami osi lahko smatrala kot vojno dejanje. Santiago (Cile), 20. jan. d. Ust »E1 Dia-rio Ilustrado« objavlja v svoji torkovi številki poročilo svojega posebnega dopisnika v Rio de Janeiru Gonzalesa Sm:tha. Poročilo pravi, da bo bržkone sredi tedna podana na panameriški konferenci izjava, da ameriške države ne bodo sklenile nikakršne prekinitve odnosov s katerokoli drugo državo, in da prav tako ne bodo sklenile nobenih drugačnih izjemnih ukrepov. Dopisnik omenjenega čilskega lista pripominja, da bi taka odločitev samo koristila ameriški solidarnosti. Buenos Aires, 20 jan. d Iz Washingtona javljajo, da je ameriški zunanji minister Cordell Hull na včerajšnii tiskovni konferenci izjavil, da bi se morale carinske meje med Zedinjenimj državami in državam; latinske AmeriV® odstraniti ali vsaj zmanjšati da bi se na ta načm olajšal' napori vseh držav zapadne poloble v sedanji vojni. Ta Hullova izjava je vsekakor nova ameriška taktika, s katero naj bi se zlomil odpor nekaterih južnoameriških držav, ki se boje. da bi j m prekinitev zvez z državami osi prinesla veliko gospodarsko škodo Brazilska pošta za Evropo Lizbona. 20 jan. d. Iz Brazilije je v ponedeljek popoldne priplul v L:zboni izjavili. da je bile to najbrže poslednje potovanje brazilskega pamika v Evropo. Japonska in južnoameriške države Japonska želi ohraniti normalne politične in gospodarske odnose z Južno Ameriko Tokio, 20. jan. s. Zastopnik zunanjega ministrstva je včeraj v razgovoru z novinarji izjavil, da je poslednja poslanica zunanjega ministra Toga. ki je bila poslana štirim glavnim južnoameriškim državam Argentini, Braziliji, Chilu in Peruju jasno pokazala, da Japonska v sedanji vojni nima nikakih sovražnih namer nasproti Južni Ameriki. Japonska si na vse načine prizadeva, Ja bi preprečila kakršnokoli neugodno reakcijo vojne na Južno Ameriko. Japonska želi ohraniti normalne politične in trgovinske odnošaje z južnoameriškimi državami in do skrajnosti omejiti gospodarsko škodo, ki bi lahko zaradi vojne nastala zanje. Japonska bo skušala na vse načine poglobiti gospodarske odnošaje z on mi južnoameriškimi državami, ki si prizadevajo, da bi ostale v sedanji vojni nevtralne. Japonska je pripravljena lati tem državam vsa najugodnejša jamstva za varnost njihovih prometnih zvez na Tihem oceanu. Vziolž južne pacifiške obale je nekaj dr- Pressaova praške vlade Berlin, 20. jan. s. DNB je objavil, da je češka vlada pol vodstvom dr. Krejčija včeraj ponudila predsedniku dr. Hachi kolektivno ostavko, da bi tako omogočila, da bi se češka v vse večji meri lahko angažirala za zmago os. in tudi na upravnem področju pospešila sodelovanje v okviru velike nemške države. Dr. Hacha je ostavko sprejel in je dr. Krejčiju takoj poveiil mandat za sestavo nove vlade. Dr. Krejčiju je še v popoldanskih urah uspelo sestaviti novi kabinet. ^ Snoči ob 17. je dr. Hacha sprejel nove člane vlade in jih zaprisegel. Obenem jim ja dal smernice za nacaljnje delovanje. Dr. Hacha je ob tej priliki poudaril: V času, ko so se skoraj vse suverene države v Ecropi izrekle za novi red, ki se bo po volji nemškega državnega kancelarja ustvaril po zmag:, smatram, da je nastopil čas odločitve tudi za Češko. Zato sem sklenil imenovati novo vlado, ki bo brez kompromisa gradila ta novi red in pomagala v borbi za dosego zmage. Nova vlada se je sestala ob 18. k svoji prvi seji. Uro pozneje jo je sprejel namestnik državnega protektorja Heydrch na praškem graiu. V svojem nagovoru je na-glasil, da v tem primeru ne gre za običajno spremembo osebnosti, marveč za zgodovinsko spremembo političnih smernic. Novemu ministrskemu predsedniku je izrazil zaupanje in je vladi dal smernice za njeno delo. Med tem je dr. Hacha sprejel v poslovilni avdijenci nekatere ministre, ki so b-li doslej v vladi. Glede na pomirjenje, ki je med tem nastalo, je namestnik državnega protektorja ukinil obsedno stanje v Pragi in Brnu. Ta ukrep je stopil v veljavo opoldne. Kot strokovnjak je v nov: češki viali tudi Nemec dr. Birtsch, ki je prevzel ministrstvo za industrijo in delo. Sestava nove vlade Praga, 20. jan. s. Nova vlaoa češkomo-ravskega protektorata je sestavljena takole: predsednik in pravosodni minister dr. Jarosiav Krejči, notranji mnister B.ener, minister za gospodarstvo in delo dr. VValter Biertsch, minister za narodno vzgojo in propagando polkovnik v p. Emanuel Mora-vec, nuiister za kmetijstvo in gozdove Adolf Hruby, m.nister za promet dr. Hein-rich Kamemck, minister za finance dr. Jo-sef Kalfus. Maršal Keitel v Budimpešti Budimpešta, 20 ian. d Ob II 50 dopoldne je prispel s posebnim vi a krm v madžarsko prestolnico nemški maršail Keitel ki se bo v Budimpešti mudil več dni. Ustvarjanje moderne hrvatske vojske Zagreb, 20. jan. d. V sestavu hrvatskih oboroženih sil bodo v bližnji bodočnosti organizirani posebni kadri za novo izvež-banje moštva, v katere bodo vpoklicani tako odsluženi voiaki kakor tudi tisti, ki še niso služili v vojski Hrvatsko obrambno ministrstvo Je v zvezi s tem svojim načrt om pozvalo tudi vse odslužene hrvatske re7ervne častnike do 55 leta starosti k vnisu v aktivni oficirski zbor. v katerega bodo rezervni častniki sprejeti po abeolviranju posebnega tečaja. žav. ki so pod pritiskom Severne Amerike napovedale vojno Japonski ali prekinile diplomatske odnose z njo, toda odgovornost za to ni mogoče pripisati neposredno tem državam. Z vojno, ki so jo Zedinjene države hotele na Atlantskem in na Pacifiškem oceanu, so se vojaško in gospodarsko izpostavile in prav gotovo jim Južna Amerika bistveno ne bo mogla pomagati. Poleg tega je Južna Amerika, ki kontrolira eksploata-cijo za vojno važnih suroviii, sedaj v zelo ugodnem položaju. Zaradi tega sem trdno prepričan, je dejal zastopnik zunanjega ministrstva, da noben južnoameriški iržavnik ne bo hotel slepo pristati na zahtevo Zedinjenih držav, da bi južnoameriške države prekinile diplomatske odnose z Japonsko, tem manj, ker bi prekinitev diplomatskih odnošajev lahko postala zelo nevarna in pomenila prvi korak Južne Amerike v vojno. Zaradi tega je želeti, da vlade nevtiainih južnoamer ških držav odklonijo take se-verno-ameriške predloge. Novi šef glavnega stana vojske Rim, 20. jan. s. Vojaši-ti Ust, ki bo izšel, objavlja med drugim sledeče imenovanje: ;neral Vittorio Ambrosio, armadni po-/eljmk, prevzame z 20 t. m. mesto šefa g.avnega stara vojske General armadne-g- zbora Mario Koatta pa opusti mesto šefa glavnega stana vojske ln prevzame poveljstvo druge armade. Rim, 20. jan. s. Iz Dalmacije se je vrnil v Rim Eksc. general Viktor Ambrosio, dosedanji poveljnik II. armije, ki je bil med tem imenovan za načelnika glavnega štaba. Kakor znano, je bil za novega poveljnika II. armije imenovan general ar-m.jskega zbora Eksc. Mario Roatta. General Viktor Ambrosio se je rodil 1. 1879. v Turinu. Po vojaški izobrazbi se je posvetil generalštabni karijeri in je spočetka služil pri konjenici. Boril se je v Libiji pred 30 leti. V zadnji svetovni vojni je bil načelnik štaba 3. konjeniške divizije in pozneje še 26. pešadijske divizije. Po vojni je prešel b brzim motoriziranim silam. L. 1935 je postal general armijskega zbora in pozneje poveljnik si-cilske armije. V štabu II armije. kjer je prevzel poveljstvo v septembru 1. 1939.. je pričel tiho in vztrajno pripravljati operacije, ki so se zaključile z okupacijo Ljubljanske pokrajine in pohodom brzih divizij v Dalmacijo ter z zasedbo velikega dela Hrvatske. Pred kratkim ga je v znak priznanja odlikoval tudi kancelar Hitler. Nemški finančni minister v Milanu Berlin, 20. jan. s. DNB poroča, da bo nemški finančni minister grof Schwering von Crossig odšel ob koncu tega telna v Milan, kjer bo imel predavanje na zborovanju nemške trgovske zbornice za Italijo Zaderski prostovoljci za vojno v severni Afriki Zara. 20. jan. s. V okviru posebne svečanosti je bilo včeraj zborovanje mladih fašistov letnika 1923., ki so se prostovoljno javili, da se bodo borili v severni Afriki. Skupina mladih Italijank je prostovoljce okrasila z dalmatinsk;mi rutam in cvetjem. Prejeli so tudi posebne darove. Zvezni Tajnik je vsakemu posebej izročil dalmatinski znak. Kratko jih je tudi nagovoril in jih pozval, naj bodo vredni svoje nove domovine. Po zborovanju so mladi fašisti odšli na prefekturo. kier sc bili predstavljeni prefektu Orazlju. Tudi ta je pohvalil njihovo odločitev. V kratkem bodo odpotovali na bojišče. Trgovinski promet med Dalmacijo in Hrvatsko Zadar, 20. jan s. Včeraj se je prvič sestal upravni svet ustanove SACA. ki ima nalogo skrbeti za trgovski promet med Dalmacijo in Hrvatsko. Seje se je udeležil tudi guverner Dalmacije. Za predsednika ustanove je bil izvoljen general AgostinL Švicarska trgovinska pogajanja s Turčijo Ankara, 20 Jan. s. Prihodnji teden pričakujejo tu švicarsko odposlanstvo, ki bo vodilo razgovore za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Turčijo in Švico, Namen berlinske vojaške konvencije Berlin, 20. jan. u. Glede na rtalrantko-nemako-japonsko konvencijo, ki je bila včeraj sklenjena in podpirana v Berlinu, so na pristojnem mestu snoči izjavili tujim novinarjem. Konvencija je osnova za racionalno razdelitev vseh sil trojnega pakta i namenom, da bi operacije lahko postale iim učinkovitejše in v največji meri dc6cgit svoj n h men. Povratek grofa Ciana v Rim Rim, 20. jan. s. Zunanji minister grof Ciano se je na svojem povratku iz Budimpešte davi vrnil v Rim. Na postaji Termini so ga sprejel; tajnik stranke, minister za izmenjavo in valute, državni p ^d tajni ki v podpredsedništvu vlade, v notranjem ministrstvu in v ministrstvu za naiodno kulturo ter visok, funkcijonarji zunanjega ministrstva Pričakoval ga je tudi odpravnik poslov ma ižai skega poslaništva z vojaškim atašejem in drugimi člani poslaništva. Prav tako je bil pri sprejemu tud; nemški veleposlanik Mackensen. Singapur Singapur je močna pomorska trdnjava V tem je njegova velika obrambna in napadalna moč. a tudi njegova velika slabost Oporišče je namreč tako zgrajeno, da je z morske strani tako rekoč nezavzetno, nasprotno pa n; bilo utrjeno za primer napada s kopnega. Ta nevarnost mu prav sedaj grozi zaradi japonskega prodiranja proti Singapuru z Malajskega polotoka Utrditvi s ngapurskega oporišča proti kopni strani pa Angleži zato niso posvečali posebne pažnje. ker so bili s te strani zavarovani. dokler je bila Francoska Indokina v oblasti Francozov — zaveznikov. S ingapur je otok, ki se raz*eza od vzhoda proti zapadu v dolžino 43 km, od severa proti jugu pa v širino 22 km. Od Malajskega polotoka ga loči ozka Jehorska ožina, preko katere sta med Bahrujom in Wood-landsom speljani cesta in železnica. Na tem otoku so Angleži z ogromnimi stroški zgra-d li tri vrste obrambnih utrdb; pomorsko oporišče, letalsko oporišče in obalne utrdbe Vse te utrdbe skupaj tvorijo tako zva-no singapur;ko oporišče. Mesto Singapur s svoj:m trgov?k!m pristaniščem leži na jugu otoka. Pred njim pa tvori nekakšno naravno predstražo venec otokov, izmed ka'erih je najpomembnejši otok Blakang-Mati, ki je središče singa-purskih utrdb s tem strani. Pomorsko oporišče je kakih 20 km od me?ta, na severni obaij otoka, in sicer prav tam. kjer vodita preko Jehorske ožine cesta in železnica. Pomorsko oporišče ima ogromne bazene za popravljanje ladij, velike arzenale in ogromna sk'adišča. Pomol je zgrajen iz kamna in je več k;lometrov dolg. tako da ob njem lahko pristajajo največje vojne ladje. Velike so zaloge goriva, ki so odlično zavarovane pred napadi, prav tako vodni rezervoarji. med'em ko je pristanišče si-ia.ino povezano z mrežo cest. Obrambo vo jaškega pristanišča tvorijo moderne topniške naprave in protiletalsko topništvo. V neposredni bMžini na v7hodn- strani pa ie glavno letalsko oporišče, medtem ko so glavne obalne utrdbe ra/vršč^e na m miših otokih okoli glavnega otoka, ki leže v •-azdalji od ene mTie do pet milj od oba'e Ker so vsi ti otoki po več ni hriboviti, so kaj primerni za nam3stitev topn:štva Na njih so Anfflež' nortav'1i največje tnnnve 34 'n 45 cm kalibra, katerih cevi so dolge do 18 m. Razen tega razpolaga s:ngapursko oporišče z dvema vel kima bazenoma, izmed katerih je eden naraven, zgrajen iz kamna, drugi pa plavajoč, ki ga nekateri označujejo za največji plavajoči bazen na svetu, kar pa najbrže ne bo točno in je verjetno šele na tretjem me?tu. Vsekakor pa sta oba bazena tako dovršeno zgrajena da se vanju '.ahko zatečejo ladje na popravilo v popolni zavarovanosti. Plavaioč bazen meri 274 m v dolžino in 61 m v širino. V njegovi notranjosti ie pros+ora za 60.000 ljudi. Po-*ameme dele tega bazena so prepeMalj iz Anglije in spada ta prevoz med največia nrevozna podietja v zgodovini. Na^avn bazen pa je 304 m dolg in je ve'ja1 m'li-ion funtov, a gradili so ga šest let. Japonska pretneš San«rha», 20. jan. d Po vesteh dopisnika neke ameriške poročevalske agencije bri. tanske oblast; same priznavajo, da Japonci sedaj že docela obvladujejo vso vzhodno azi-sko obalo Tako n. pr. na Malajsitem polotoku docela neovirano izkrcavajo zmerom nove kontingente svojih čet. Japonci so docela v premoči, tako po številu vojaštva, kakor tudi v orožju, predvsem v tankih ln letalih Zaradi tega se morajo britanske čete neprestano umikati pred japonskim pritiskom. Nezadržno japonsko napredovanie čim dalje bolj zmanisuje vrednost Singapura kot mornariškega oporišča, poleg tega pa se pričen a vpliv japonske ofenzive na Malajskem polotoku čim očitneje kazati tudi na sredozemskem bojiSču. Pričakovati je treba, da bodo mo. rali Angleži s sredozemskega bojišča potegniti mnogo ladij in letal, da bi okrepili svoje Se preostale pošto anke v vzhodni Aziji. Silna naglica Japonske ofenzive na vseh frontah vzhodnega bojišča je Angleže nemalo presenetila ln britanske oblasti ne prikrivajo, da Je položa- v južnem delu Pacifika za nje kritičen. Obnovite naročnino! Pridelovanje riža v Evropi Medtem ko sta prej med evropskimi državami le Italija ln Španija pridelovali ril se je v zadnjih letih pridelovanje riža razširilo tudi na druge države Jugovzhoda. Ker pa je potrošnja riža v £vropi razmeroma znatna, ta okolnost tudi v bodoče ne bo vplivala na prodajne možnosti Italije in Španije in je zlasti Italija v zadnjem desetletju v izrednem obsegu povečala svojo proizvodnjo riža. deloma s povečanjem površine riževih kultur, ki je narasla od leta 1931 za 32 odstotkov, deloma pa ? nadalinHm povečanjem hektarskega donosa od 46.1 na 56 8 metrskega stota na hektar. S tem je Italija dosegla hektarski donos, kakršnega ne more zabeležiti nobena druga evropska država Pod vplivom teh dveh oknlnostl ie italilanski oridelek riža lani dosesel 9.27 nrlnnna metrskih stokov, nasprot' 635 milijona metrskih stotov v letu 1931 ,tako da je bil lanski pridelek za 41 odstotkov večji kator ored dece*'ml leti. V jugovzhodni Evropi so stopile v vrsto riž pridelujočih držav Madžarska. Rumu-nija. Bolgarija GrčIJa ln Turčija. Obsežne no'zkuse s pridelovanjem riža je v zadnjih letih napravila Mardžarska. ki bo v leoš-ntem letu uporabila za prldelovanle riža še povečano površino predvsem v poplavnih podr^či'* in tam k'er visoka talna voda otežkoča pridelovanje drugega ž«ta. Tudi v Bački. ki je sedal prikllučena Madžarski so v zadnjih letih pričeli v več-lem obsegu pridelovati riž V bodoče pa se bo razvoj riževih kultur še znatno razširil. čim bodo dovršena obsežna dela za namakan e v madžarski nižini Ze desetletja pridelujejo r ž v Južni S-b<-ii m Traciji ki sita sedaj prk'iučeni Bolgariji. Usne«ni so bili tudi priče'a s poizkusi za pridelovanje riža ki so prav dobro u^pe'i. in tako nameravajo tudi v Turčiji v letošnjem 'etu znatno poved"t: po>vr"ino riževih kultur. Seveda pa je prdc'ek navedenih držav še razmerama malenkosten v primeri s pridelkom Italije. Naknadni seznam nemških optantov V naslednjem prinašamo nadaljevanje 73. seznama oseb, k. so zaprosile za preselitev v Nemčijo, z bivališčem izven Ljubljanske pokrajine (v oklepajih starost in rojstni kraj): Maribor: Schauer Friderik (45, Beli kamen); Sterbenz Erik (34. Mozelj); Da-chovsky Edmund (51, Miinburg); Legat Edvard (59, Bruck); Hutter Jurij (37, L vold) Ana roj. Kopfler (27, Nova Palanka), Franc (11), Pavla (10), Frida (4); Bretschko Franc (68, Fram), Emilija Marija roj. Biich (55); Comelli von Stuckenfeld Ludovik (48, Go-rizia) Pavla roj. Novschak (42, Maribor), Valter (12), Lidija (6); VVutti Herbert (27, Kočevje). Celje: Vatovac Judit (21. B^ed); Ledi Janez (46, Onek), Suzana roj. Skasa (40. Velenje), Dagmar (16. Ljubljana), Janez (14); Eberl Leopoldina (31. Ljubljana); Go-r.tschnigg Irmentraud (29. Ljubijana); Augustin Jože (53, Ljubljana), E.iza roj. Z.mmermann (50, Dresden); Erker Herbert (33, Poljane); Kleinschrodt Janez (34, Dunaj), Vera roj. Tschretnik (34, Ogorelc), Elza (4), Uia (1); Keischbaumer Rajnho.d (53, Sv. Štefan), Truda roj. Ternik (41, Ma-renberg), Irmentraud (18); Mildauz Rudo.f (21, Ljubljana), Pavel (53, Ljubljana). Jera (23, Ljubljana), bivajoča v Gradcu; VVittl-ne Jožef (36, Polom); Drachsler Gabrijela (33, Ljubljana); Barbo von Wasenstein Robert (52, St. Rupert), Silva (14, Ljubljana). Radovljica: KunstI Alfonz (51, Knitteifeld), Klara roj Amel n (42, Dunaj); Aucrhanuner Marija (31, Kranj); Cerar Danilo (49, Ljubljana), Karla roj. Haberie i42, Radovljica); Karbl Erih (22, Dunaj); Nachforg Franc (41, Dunaj) Marija roj. Reichenschlager (45, Budjejovice); Gliebe Anton (26, Gorenja vas). Jesenice: Notsch Jožef (28. Kočevje), Štefanija roj. Reichmann (29, Jesenice), Helena (7), Greta (1); Petritseh Otmar (25, Dravograd). Litija: Handler Franc (31, Novi Lazi), Rozi roj Losckke (19, Srednja Bukova gora), Hlda (1); Sie*mund Janez t28. Mala gora); Petsofce Jožef (19. Livo'd); Samide Rudolf (19. Kočevje). Franc (22. Dolga vas), bivajoč v Gradcu; Kresse Alojzij (26, Konca vas). Tržič: Bedratscb Jožef (42, Ptuj); Ada roj. Haberie (36. LiubMana); Stransky El-frida (23, Tržič), Stransky Rudolf (40, Ponikva). Erika roj. Jagodiz (31, Trž č). Helga (7), Egon (5); Deu por. Jagodiz Marjana (64, Tržič); Selirka por. Stransky Pavla (64, Pa^krat). S t. Vid ob Savi: Kette Jcžef (50, Kočevje), Viktorija roj. Marschner (40, Ljubljana). Rcman (15), Friderik (12), Teodor (11), Vera (8). Gradec: H&hling Marija (47. Kle-vevž); Halbensteiner Lena (35, Ljubljana); Bartelme Margit (29, Kočevje); Nadler Janez (30, Amerika); Pesti Alojzij (37, Stara cerkev), Karla roj. Glavan (36, Dolenjska Straža); Pfeiller por. Czehak Frančiška (46, Gradec); Hrowath Herbert (40, Linz); Majzen Rudolf (31, Dunaj); Greiner Terezija (75); Panter Janez (36. Reka), Ivana, roj. Neubauer (23), Hanelora (1); Weber Ida (30, Verdreng). Upniki navedenih oseb moralo do 31. t m prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana. Stari trg. Gospodarske vesti —^Čigavo Je zadrnSno premoženje? Pod tem iSaslovom Je napisal dr. Anton Urbanov »Trgovskem Ll?tu« 18 Januarja 1912 kratko razpravo v kateri razpravl a o spremembah starih zadrug v združbe drugačne oblike (trgovske) v smislu 5 113 zakona o gospodarskih aadrugah. Pisec pride do zaključka, da se morajo k novi trgovski družbi pritegniti vsi zadružniki; če bi pa ne bili voljni sodelovati, jim gre likvidacijski delež, pre_ računan na osnovi končne bilance, če bi to načelo ne obveljalo, bi se stari zadružniki. ki sodelu ejo pri novi trgovski družbi, okoristili z zadružnim premoženjem, ki je bilo preje last vseh zadružnikov, česar pa zakonodavec gotovo ni hotel normirati = Konkurz Carl Pollak. Konkurzno postopanje o imovini tvrdke Carl Pollak d d v L ubljani, ki je bilo otvorjeno 21. marca 1932. se po skoro 10 letih približuje koncu. Dne 31 januarja bo pri okrožnem sodišču v Ljubljani Z3dnji narok, na kate rem se bo pretresal razdelilni osnutek, ki ga je predložil konkurzni upravitelj. Ter-atve. prijavljene in priznane v HI razredu. znašajo 45.8 milijona din Po plačilu I. in H razreda ter stroškov, ki so bili odmerjen: na 283.000 din (od tega za posebnega upravitelja 53000 din), ostane za razdelitev med upnike III. razreda 508.333 dinarjev, kar dd kvoto 1 25" 0 = Bolgarski državni proračun. Novi bolgarski proračun za leto 1942 predvideva 14.3 milijarde izdatkov, kar pomeni povišanje za 40 odstotkov v primeri s prejšnjim letom. Ena četrtina primanjkljaja. ki nastane zaradi povečanega proračuna. se bo krila s povišanim; neposrednimi davki. Povišani pa bodo tudi posredni davki. Tako naj trošarina na alkoholne pijače prinese za 600 milijonov levov več dohodkov, takse in carine pa za 370 milijonov Med izdatki so na prvem mestu vojaški izdatki, ki znašajo 5277 milijonov levov, to je 36 odstotkov celotnega proračuna (vojska 4170 m lijonov, letalstvo 635 milijonov, mornarica 119 milijonov in delovna služba 353 milijonov). Ena milijarda je v proračunu določena za ' povišanje prejemkov državn h uslužben-j cev Poleg redn;h izdatkov so predvideni I še znatni izredni izdatki. Tako lahko prometno ministrstvo n^iame posojilo 2.7 milijarde levov. Se večja pooblastila so dana kmetijskemu m;ni=tru 7a najetje pnsoiil v zvezi s financiraniem načrta za intenziviranje kmetiMva. Podoben izreden kredit je predviden v višmi ene mMiiarde levov za i7grad:+ev bolgarskega šolstva v priključenih pokrajinah. = šte^nfa pr.1 ovojnem materialu v Nemčiji. V Nemčiji je bil ustanovljen državni odbor za ovojno streko (Retehsaus-chuss fiir Verpackungs-.vesen) pri državnem kura-toriju za gospodarstvenost Dne 13. t. m. je ta olbor pričel delovati. Njegova naloga je, doseči štednjo pri ovojnem material i in nademest tev material, ki ga je treba rezervirati za voine potrebe. Na tem področju je Nemčija zabelež la že znaten prihranek raznega materiala. Tako so kon-zervne škatle iz bele pločevine uspršno nadomestili s škatljcmi iz črne pločevine, ki so prepojene s posebnim lakom. Tuli predmeti iz gum ja (n. pr. pri sadnih konzervah) so nadomestili z drugim tesnilnim materialom. Predvsem pa sta pločevina in les v velikem obsegu nadomeščena s papi j" m in lepenko, kar je povzročilo znatno povečanje potrošnje tako pap rja kakor lepenke. Novi državni odbor bo imel nalogo, p eizku-siti predloge industrijskih podjetij gleda za-vojnega mater ah z namenom, da se doseže čim večja štednja. = Draginja v Švici, v zadn'ih mesecih so se cene v Švici nad.al e precej dvignile. Indeks cen v trgovini na debelo je v decembru dosegel 198.7 tečke (1914 = 100), medtem ko je znašli v avgustu 1939 (ob Izbruhu vojne) le 107. Od izbruha vojne se je torej nivo ccn v trgovini na debelo dvignil za 86%. = Švicarska trgovinska mornarica. Spričo težkoč v prekomorskem prometu si je Švica v lanskem letu ustvarila svojo lastno trgovinsko mornarico. Sedaj ima že 7 ladij z 42.000 brutoreg. tonami, osma ladja pa je kupljena. Po izjav: ravnatelja Švicarske paroplovne družbe, bo Švica po vojni svojo mornarico še povečala tako, da bo imela vsega 25 ladii no 8COO br. reg. ton, skupaj torej 200.000 br. reg. ton. = Vo!na konjunktura pariške podzemeljske železnice. Pariz je bil pred vojno velemesto a sila gostim avtomobilskim prometom. Po končani vojni so morali promet z avtomobili in avtobusi ukiniti, ker je bil ustavljen dovoz tekočega goriva iz prekomerskih držav, kar ;e povzročilo v pariškem prometu precej težkoč. Občina je sicer spravila v promet številne avtobuse na pogon z lesnim plinom, ki pa so nadomestili" le majhen del prejšnjega prometa Zato se je v izrednem obsegu povečal promet na podzemeljski železnici »Mčtro« Družba »Chemin de fer Mč^ropolitain de Pariš« Je sedaj objavila podatke o lanskem poslovaniu. iz katerih sledi, da je pariška podzemeljska železnica lani prodala 1024 milijonov voznih listkov nasproti 650 milijonom v letu 1940. dohodki pa so spričo povišane tarife narasli celo na 1207 milijonov frankov nasproti 740 milijonov v prejšnjem letu V prometu podzemeljske železnice se -'e pričela konjunktura v avgustu leta 1940, ko se je po končani vojm pričelo vračati pariško prebivalstvo na svoje domovine. V tem mesecu je promet dosegel 50 milijonov potnikov, dohodki pa so znašali 60 milijonov frankov. Ze v decembru lrrtega leta -'e število potnikov naraslo na 81 m!lijonov. dohodki pa so se po. večali na 96 milijonov frankov Od tedaj se je z malimi presledki promet nadalje dvigal in je bilo v decembru lanskega leta prevoženih skora-' 994 nrl:jonov potnikov, medtem ko so dohodki dosegli 111 milijonov frankov. Ameriški ujetriki v Jokohami Toldo, 20. jan. u. Domei poroča, da je ▼ Jokohamo prispel prvi kontingent severno-ameriš'h ujetnikov Japonci so j'h pripeljali z otoka Wakea. Med ujetniki je 30 'ustnikov. 423 podčastnikov in vojakov ter 700 civilistov. ZelezrPka nesreča na Finskem Helsinki, 20. jan. u V b iž'ni Helsinkov se Je prinetlla huda železniška nesreča. Kakšnim 100 km od mesta se je moral neki brzi vlak ustaviti na odprti progi. Za ni*m je privozil tovorn: vlak. ki se je z vso silo zaletel vanj. 16 ljudi Je bilo ubitih, 13 hudo, 22 pa lažje ranjenih. »JUTRO« St 16 :3- Sreda, 21 L 10« Kako živijo In trgujejo drugod Znano je, da je vse današnje btadajansko tržno življenje zelo smotrno, sodobno urejeno. Kontrola cen, ki so določene za posamezna živila, se izvaja sistematično, strogo. Tako je bila izrečena te dm pred sodiščem v Triestu nova obsodba zaradi prekoračenja maksimalnih cen in je bil obsoien prodajalec Edvard Giustuia na tri mesece in dvajset dni zapora ter 4800 tu globe, Ferrucio Giustma na dva meseca m dva„set dni zapora ter 3600 lir globe, Amelija Bearci in Luigi Paoletti pa sita bila obsojena na dva meseca zanorne kazni in 3500 Ht globe. Trieste: Tržno življenje je osredotočeno o glavni, zidani tržnici ob Trgu deM'Impero in Cajxkiccijovi uiHci ter drugih trgih ob Ponte Rosso, na Trgu Perugmo, pri S. Gia-como in. še drugod. Prodajalci m prodalake ki so svoj čas prodajali na stojnicah na Gol-donijevem trgu, so se preselili semkaj pod zavetje zidane, pokrite tržnice ki je pravi model svoje vrste. Zasnova zanimive, mar-kantne tržne zgradbe razodeva mnogo izvir ncsti, zdravega stavbnega okusa in obilo smisla za koristno, prostorno razporeditev Ponosna vogalna zgradba ima stolp z uro. Znotraj je dvonadstropna vendar služita trenutni tržni uporabi le velikansika pritlična dvorana ter galerija prvega nadstropja Spodaj sc poleg proda jalnce časopisja, bara špecerijske trgovine in prodajalne konjskega mesa raz. sščeni prodajalci sadja ter zelenjave in cvetlic, zgoraj pa se prodajajo tkanine vseh vršit, copate sir ter razne deli katese. Mesto je ponosno na svojo kras no tržnico, s kakršno e lahko ponašajo le redka evropska mesta. Tržnica je izredno svetla, ogromno svetlobe prihaja skozi siten-sika stekla. Tudi Gorizia je dobila po vojni lično, prostrano tržnico, ki ji ie priključena tudi ribarnica. Nekdanja tržnica je bila tam. kjer stoji danes sodobna poštna palača, med tem ko je bila prejšnja ribarnica aa *rgu nasproti poslopju nekdanjega uč;teljišča Sodobna tržnica je. kakcT ie bvla prejšnja, v pravem mestnem središču ter je zmerom dobro založena. Seveda je zdaj sredi zime hudih urah. ki so že šle v teku velikega števila let tod mimo. Toda hudobni jeziki trdijo, da je nekdaj lepa rast lipe poškodovana od možaželjnih devic, ki so prosile sv Antona z butanjem ob mogočno debio, dokler ni padel list ali vejica na tla, kar je znamenje, da je sv. Anton uslišal prošnjo. Naj bo ta reč tako ali drugače, sv. Anton je velik svetnik, ki ga slovensko ljudstvo z zaupanjem časti. To se je pokazalo tudi preteklo soboto, ko je ljudstvo spet v velikem številu poromalo k prijazni cer. kvici in kljub vojni prineslo darila, kakršna so v današnjih časih kar dragocena. i^o novih ljudskih Sol na Hrvatskem Nepismenost zlasti v Bosni in Hercegovini velika Mostar, 19. januarja Iz statističnih podatkov je razvidno, da je nepismenost na Hrvatskem še vedno zelo velika, največja pa v siromašnih krajih Herceg-Bosne. Posebno veliko je število nepismenih žen, med katerimi jih ni niti 5 odstotkov, ki bi znale pisati ali čitati. Zlasti med starejšimi ženami najdemo le redko katero, ki bi bila pismena. V prenaseljeni zapadni Hercegovini do 60 odstotkov mladine ne more obiskovati šole, ker jih enostavno nI. Za ilustracijo pomanjkljivega ljudskega Šolstva v Bosni in Hercegovini, povzemamo po hrvatskih listih nekaj podrobnejših podatkov iz nekaterih okrajev. Mostarsld okraj ima 62 odstotkov nepismenih prebivalcev. Na površini 1907 km2 je 36 šol. Preko 2300 otrok ne obiskuje šolskega pouka. Zsrarliti bi bilo treba 21 novih šol V ljubiškem okraju je 72 odstotkov nepismenih prebivalcev. Na površini 772 km2 je 18 šol. Okoli 2200 otrok ne obiskuje pouka. Treba bi bilo zgraditi 15 do 20 novih šol. 67 odstotkov nepismenih prebivalcev je v okraju Stolac, kjer je 28 ljudskih šol. Okoli 1000 otrok ne obiskuje pouka. Treba bi bilo zgraditi 20 novih šol. Na 1314 km2 obsegajočem konjiškem okraju je vsega skupaj 14 ljudskih šol, tako da odpade ena šola skoraj na 100 km2. Zgraditi bi bilo treba najmanj 7 novih šol. 75 odstotkov nepismenih je v okraju Livnu. Na prostornini 1052 km2 je 14 šol. Nad 1100 otrok ne obiskuje šolskega pouka. Treba bi bilo zgraditi 15 novih šol. V okraju Duvnu je 84 odstotkov prebivalcev nepismenih. Na površini 946 km2 je 10 ljudskih šol. Okoli 1450 otrok ne hodi k pouku. Potrebnih bi bilo 15 novih šol. V okraju Prozoru je nepismenih 86 odstotkov prebivalcev. Na površini 613 km2 je pet ljudskih šol, tako da pride komaj na vsakih 122 km2 ena. Potrebnih bi bilo 7 novih šol. V travniškem okraju pieko 2400 otrok ne obiskuje šole. Nepismenih je 71 odstotkov prebivalcev. Treba bi bilo zgraditi 25 novih šol. Izredno slabe šolske razmere so tudi v okraju Bu-gojnu. 88 odstotkov prebivalcev je nepismenih. Izmed 14 šol pride ena komaj na 100 km2. 1600 otrok ne obiskuje šolskega pouka. 16 novih šol bi bilo potrebnih. Vlada je posvetila zdaj tem zapuščenim krajem svojo pozornost in sklenila zgraditi 130 novih ljudskih šol. da ne bo treba otrokom hoditi po 15, 20 in celo 30 km daleč k pouku. Vprašanje kreditov je že rešeno, težie pa bo dobiti zadostno število učnega osebja. Obdaritev otrok Novo mesto, 19. jan. V petek je bila v št. Petru pri Novem mestu slovesna proslava Befane — bajne starke, ki obdaruje vsako leto revne otroke. Proslava se je vršila v lepo okrašenh šolskih prostorih in jo je priredil Borbeni Fa-šijo Ljubljanske pokrajine. Obdaritvi so poleg zastopnika okrajnega komisarja g. dr. Grisell ja. političnega tajnika g. Alfira Va-rinija in domačih predstavnikov župana g 2urca, župnika g. Pahulje in šolskega upravitelja g. Joriana prisostvovali številni otroci s starš:. Prisrčno proslavo je otvoril z daljšim govorom politični tainik g. Varini, ki je na to tudi sam obdaroval najrevnejše otroke. Obdarovanci so se prisrčno zahvaljevali za lepa darila in je proslava potekla v najlepši harmoniji. Istega dne ob 12. je bila obdaritev otrok v Brusnican. Zastopnika okrajnega komisarja g. Varinija so ob prihodu pričakal, vsi predstavniki tamošnjih vojaških in civilnih oblasti z županom g. Gazvodo, župnikom g. Lunclrom :n šolskima upraviteljema g. Ma-rinčem in gdč. Juričevo na čeiu. V okusno okrašeni dvorani brusniške ljudske šole je bilo zbranih nekaj stotin otrok s starši. Po kratkem nagovoru o pomenu obdarovanja je g. Varmi razdelil otrokom številne lepe in koristne darove. V imenu oblarovancev se je g. Varini ju prisrčno zahvalil šolski upravitelj g. Marini in župan g. Gazvoda, ki je poslal zahvalno brzojavko Visokemu komisarju Eksc Grazloliju. V obeh kraj h je bilo »kupno razdeljenih med najrevnejše otroke 180 zavojev z oblačilnimi predmeti, šolskimi potrebščinami m sladkarijami ter 20 bonov v znesku po EQ ln 100 L za nakup najpotrebnejših oblačil- nih predmetov. To širokogrudno obdarovanje najrevnejših otrok v teh dveh siromašnih občinah je zapustilo najlepše vtise med prebivalstvom. a Skocijan pri Mokronogu. 19. jan. V soboto ob 10. je bila v škocijanu pri Mokronogu slovesna proslava Befane, ki je bila zvezana z obdaritvijo najrevnejših ško-cijanskiH otrok Proslavi, ki se je vršila v okusno okrašeni dvorani osnovne šole, so poleg številnih otrok in njih staršev prisostvovali okrajni civilni komisar g. dr. Ot-tone Griselli, politični tajnik g. Varini, župan g. Kovačič, predstavniki tamošnjih vojaških oblasti in vse šolsko osebje. Proslavo je z daljšim nagovorom o pomenu befane otvoril politični tajnik g. Varini, nakar je okrajni komisar g. dr. Griselli v krajšem govoru poudaril, da je današnje obdarovanje le prvi dokaz skrbi, ki jih posvečajo oblasti dobrobitu otrok, v glavnih počitnicah pa bo tudi iz Skocjana poslano 50 bolehnih in revnih otrok v počitniške kolonije. Nato je g. komisar obdaroval otroke in je bilo razdeljenih mednje 140 zavojev z oblačilnimi in šolskimi potrebščinami ter sladkarijami ter 10 bonov po 50 ta 100 L za nakup oblačilnih predmetov. Za velikodušno obdarovanje se je v imenu obdarovancev zahvalil g. komisarju šolski upravitelj g. Srečko Pečar, s čimer je bila ta prisrčna proslava zaključena. Ko se je nekega dne na saSkega in poljskega kralja Avgusta Močnega, kralja med doni Juani, zrušilo »nebo« njegove postelje in ga precej ranilo. Je vzkliknil neki nlegov dvorjan, ko so mu povedali o tej stvari: »O, ti pravično nebo!« na vseh teh m drugih trgih precej drugačna kakor poleti, pomladi adi jeseni. Na trgih v Tnestu prevladujejo predvsem mandarine in pomaranče, ki so razmeroma zelo poceni, od zelenjave pa rdeči radič, cvetača in zimska solati, tako imenovana cikcrija V zimski dobi so bile do zadnjega veljavne tele cene: mandarine kilogram že od 2.40 Lir dalje, pomaranče od 3 lir dalje, »ci-kerija« 2.40. jajca 1.20 do 1.40. kislo zelje 5, ki 'a rejva 2.80. čebula 2 40. »pištači« 13.50 kostanj 4.80, rdeči radič 8, cvetača 3. korenje 2.40 zimske hruške 5.40. jabolka o 20 čebulo no 2.40. špi nač no 2. "deč; rad:č po 4.60. Zanimivo je da je letes pozimi na prodaj tudi lep ter !ie' in suh kromn r no l 40 lire za kg Vtem ko poteka tržno žn-lienje v Gorizii zaradi prav znosne zime povsem nemoteno, ima burjasto vreme ob morju za tržišča ki so na prostem. doka j "nje posledice V dneh ko besni burja, vztrajajo le milokatere Dro-dajalke pri svojih stojnicah čez 13 uro. Po-\ *rma'no :e tržno živlienie le v z'dan- tržnici, kamoT se ob bunastem vremenu zatekajo tud- številne gospodinje ki so morel»..i precej oddal ione s*cer redne »>b skovalke drugih trgov. Tukaj v z'dani tržnici je ob še tako vražji buri; tbi'( na raznolago. Kako izberem dobrega prašička za rejo V sedanjih časih se marsikdo odloči za domačo rejo prašičev, če mu razmere to količkaj pripuščajo. Izbera mladih prascev za rejo pa ni lahka. Marsikdo se je pri kupovanju mladičev pritoževal, da nI dobro izbral. Izbira zlasti za nepoučenega kupca ni lahka, zlasti če ne pozna prednosti dobrih ta za dobro pitanje potrebnih prašičjih lastnosti. Zato ne bo odveč, če kupcem mladih prašičev za rejo svetujemo, na kaj je treba paziti. Glede reje ločimo prašiče v borne in ple_ menite Med plemenite prašiče se prištevajo vse angleške in osta'e požlahtnene svinje, ki hitro rastejo, se hitro razvijajo in ki imajo veliko mesa ta masti. Borni pa so on ščetinci, ki so kasno godni ta se počasi debeli jo. Med te se prištevajo kodrasto ščetinasti in dolgouhi ščetinarji, kakor tudi večina požlahtnenih svinj v naših pokrajinah. Plemeniti prašič je dolgega, okroglega in lepo povitega telesa, dočim je borni kračjega in ploščatega života Glava plemenitega prašiča je kratka, debela in na nosu udrta. glava bornega je daljša, ožja ta ravna, žlahtna svinja ima debel ta kratek vrat, ter aven ta širok hrbet; pri bornem prašiču je vrat daljši in ožji. hrbet pa izbočen, ozek in premalo mesnat. Plemeniti prašič je obilnega to skoraj do le-pa ravnega križa, medtem ko so borni rta-stega, ozkega in navpičnega križa. Plemeniti prašič je zelo mesnatih, obilnih m širokih krač, dočim Ima borni prašič manjše kračje ta ožje gnati. Iz tega sledi, da so plementi prašiči mnogo tež i od bornih, čeravno je navidezna velikost in debelost pri obeh enaka Plemenite svinje so tankih kosti, borne pa debelih in zelo zarodnih Zato imajo enako težke plemenite svinje več mesa, slanine in sala nego borne. Plemeniti prašiči imajo Široke ta globoke prsi, borni pa ozke in ploščnate. Zato imajo plemeniti prašiči velika pljuča, borni pa majhna. V velika pl'uča prihaja z zrakom več kisika, ki spreminja v pljučih že izrabljeno črno kri v rdečo ki služi v živež vsemu telesu, čim več rdeče krvi se napravi v telem, tem hitreje se debeli žival. Zato so velike ta obilne prsi zelo važne za hitro debe-lenje. Plemenite svinje so krotke ln rade ležijo, kar pospešuje debelenje Borne pa so divje, hitre ta poskočne, zato se le počasi rede Plemenita svinja Ima kratke in redke Ščetine. borna pa goste, dolge, večkrat celo kodraste, na hrbtu pa grebenaste Zato Je boril prašič bolj odporen proti mrazu ln mu tudi dež tolikanj ne Škoduje medtem ko Je plemeniti prafilč proti slabemu vremenu in mrazi: bolj občutljiv pa tudi vročina mu bolj škoduje. Kupec svinj sa rejo mora torsj upoštevati lastnosti, ki jih imajo plemenite avl. nje. Biti morajo torej dolgega, okroglega ln povitega telesa, glava naj bo kratka, debela ln na nosu vdrta, vrat debel in kratek, hrbet raven in širok, križ obilen in raven do repa, krade mesni te ln Široke, noge pa tanke Ščetine naj bodo kratke ln redke. Plemeniti prašiči se hitro rede in dajo dovolj mesa, slanine in tudi sala. Dogoni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega Komlsa. riata za Ljubljansko pokra.;ii.o priredi \ prihodnjem tednu te-le dogone za klavrn1 živino: dne 27 januarja 194? v Črnomlju za govedo in svinje, dne 27. januarja 1942 v Novem mestu za govedo in svinje, dnt 28. januarja 1942 na \ rhniki za govedo ta svinje, dne 28. januarja 1942 v Grosuplju za govedo in 6vlnje. Nove ceste v Bmatu Beograd, 19. jan arja Ena najnujnejših nalog državne up a.e v Banatu, je izboljšanje in razširjenje cestne mreže. V prvi vrsti sta potrebni zboljšanja glavni prometni žili Pančevo—Vel .ki Bečkerek—Velika Kikinda—rumunska meja ta Pančevo—Vršac—rumunska meja. Potrebna pa bi b la tudi nova cestna zveza ki bi vezala Banat v vzhodno-zapadni smeri in sicer upravno središče Veliki Bečkerek z Jrugim največjim mestom dežele Vr-šcem. Po izjavi merodajnih činlteljev je za gradnjo teh cest dovolj sredstev na lazpo-lago. Iz milijardnega kredita za javna dela 118 milijonov din, iz 30mi!ijonskega investicijskega kred ta 23 milijonov din in iz banovinskega proračuna 32 milijonov din. Graditelji pa imajo velike težave z nabavo gradbenega materiala. V vsem Banatu je samo kamnolom pri Vršcu, katerega polna kapaciteta zadostuje le potrebam za :z-boijševalna cestna dela. Za vse nove cestne gradnje pa je Banat navezan na uvoz kamenja, ki je v sedanjem času še posebno težaven. Pre 1 kratkim se je kljub temu posrečilo skleniti pogodbo s Hrvati, ki bodo dobavili za 10 milijonov din tlakovaln h kock. Gradivo bo uporabljeno za cesto, ki bo vezala Veliki Bečkerek z Vršcem. Gradnjo je prevzelo neko nemško podjetje, ki ima potrebno število strojev in orodja. Roko v rok: s cestnimi deli bodo obnovili med vojno razdejane in za silo popravljene mostove. Samo v vrškem okraju hočejo letos popolnoma obnoviti nič manj kakor 26 manjših mostov. Iz Dolenjskih Toplic Dol. TopUce, 19 januarja Ustavljen je prevoz obdelanega lesa ta desk n lesne žage v Ribniku na Kočevskem. Tukajšnji vozniki so prevzeli prevoz desk iz žage v Ribniku. Ribnik je od železniške postaje v Straži precej oddaljen in so imeli vozniki nuiogo truda, poseono v sedanjem času. ko leži sneg po kočevskih gozdovih nad 1 meter visoko, da so dolgo pot opravili v enem dnevu. Večkrat so morali celo zunaj prenočevati Tn,ia vse to jih ni motilo in so rani hodili v oddaljeni Ribnik, ker se jim je nudil trudu primeren zaslužek Pred dnevi pa je bil prevoz desk iz Ribnika oblastveno zabra-njen Vozniki so vozove pustni v Dol Top. licah do nadaljnjih odredb Ribnik je nam. reč v kraju, kjer se je večina prebivakev preselila v Nemčijo. Vse imetje je prevzela družba »Emona«, ki je nadaljnji izvoz lesa zcbra-iila. Dognati je torej treba ali je les lastnina lesnega trgovca, ali je že postala lastnina družlx »Emcna«, oziroma ali je bil les ko so ga izšeln-ni posestniki I prodali trgovcu Se njihova lastnina, ali pa je že pripadal družbi, ki je prevzela vse kočevske nepremično Imetje Občinski prehran evalni urad je razdelil živilske izkaznice za mesec ianuar Tudi moka in druga živila razen maščobe, so nakazana ir 1ih t»odr> začeli v prihodn il. dneh deliti Maščoba bo prišla nekoliko pozneje Mala količina petroieja je prisilila marš koga kt prei m imel elektr.Ke da si jo 9eda da napeljati ;eprav stane napeljava zdaj mnogo več tffikor bi bili zanjo plačali prej. Mr3Z, ki je nastopil po vsej pokrajini e tudi pri nas zelo občuten in s snegom smo dovolj založeni. Rdeči kri? pereča Rdečemu križu so darovali Neimenovan V' lir g Ivan Maienšek .z Ljub'jane 100 lir ga Lmca Matkovič iz Cun! pn Metliki STi lir g Josip Rebek z Ljubljane 40 50 lire 2 Juri Senegačnik z Ljubljane 100 lir Namesto venca na gret maten e ravnatelja Zalokarja je darovaia rodbina Brili iz Ljubljane tO Ht. g. Vinko HeinnchiT v počastitev spopmma pok ge Mariit Trnkocz> pl Zaskal 200 lir rodb na g pJ Hofbauerja namesto venca na krsto pok ge Man je Trn koezv 100 lir Pokrajinsko ravnateljstvo dela v Ljubljani v počastitev spomina Vinka Vrankara 300 Ht. osebje tvrdke Itana Roji-ne namesto cvetia na grob tovariša Bori6» Kovača 150 lir rodbina g. V;ktorja Rusa namesto venca na grob p«>k Srečka Huberja 50 lir. ga. Kati Gregonč namesto venca na Srob g. Marije Gruden 100 lir Raoljeno obleko m perilo » darovali: Gg. Pero Sterk. Ivan Matičič Tejkal Bese-ničar, Leopold i na Chnstcrf ti pet neimenovanih. Tvrdka Josip Rebec je darovala znesek 74 60 lire. inž Evgen Stern 17 Ljubljane je daroval v počastitev vpopmma pok tnž. Ivana Miller-Petriča 300 Ht. rodbina Lavričeva iz Nove vasi pri Rakeku v počastitev spomina pok ge. Trostove 100 lir, osebje tvrdke Sumi je darovalo v počastitev spomina pok. ge. Trupejeve 200 'ir inž Janko in Meta Mačkovšek 'z Ljubljane sta darovala v počastitev spomina pok. ge. Marije Gruden 50 lir. Plemenitim darovalcem iskrena hvala! h Hrvatske N°v zvezni častnik med fašistično ln ustaško stranko. Namesto generala Cosel-chija je bil imenovan Balestra di Mottola za vodjo stalne fašistične delegacije pri ustaški stranki v Zagrebu. »Hrvatski krugoval«. S posebno uredbo je bil ustanovljen državni zavod za radlo-fonsko službo pod tem imenom. »Hrvatski krugoval« bo imel svoj sedež v Zagrebu. V kratkem nameravajo ustanoviti tudi poseben filmski zavod, ki se bo imenoval »hrvatski Bllkopis«. Zamenjava dinarskih kovancev. Državna zakladnica je objavila, da bodo z 31. Januarjem prenehali veljati kovanci po 10. 20 ln 30 din. Za kune jih bodo zamenjali v času od 28. januarja do 28. februarja. 22 stopinj pod ničlo. Tudi po Hrvatski je nastal silen mraz. V Zagrebu in vsej Širni okolici je temperatura padla daleč pod ničlo. Včeraj je bilo v Zagrebu 22 stopinj mraza. 21dje podrejeni notranjemu ministrstvu. V Zagrebu so imeli doslej poseben politični komisariat za obrambo rase. ki je bil na vsem hrvatskem področju pristojen tudi za 2ide. Sedaj je bila objavljena uredba, s katero je bila pristojnost za židovske in rasna vprašanja prenesena neposredno na notranje ministrstvo. Politični komisariat pa se bo ukinil. Registracija Slovencev In Dalmatincev. Italijanski konzulati na Hrvatskem so pričeli registrirati vse ljudi, ki so pristojni v dalmatinsko ln ljubljansko pokrajino ter na ozemlje ob stoto Ji Kolnl. ki je pripadlo Italiji, a sedaj žive ia Hrvatskem. Registrirati so pričeli tudi one. ki pripadajo Albaniji ali so pristojni na ozemlje, ki je bilo še pred kratkim priključeno albanski kraljevini, ta ki so pristojni v Črno goro. Ko bo registracHa dovršena, bodo začeli italijanski konzulati na Hrvatskem pravno zastopati njihove interese. Štetje živine. Pravkar je na Hrvatskem v teku Štetje živine Po statističnih podatkih lz leta 1938 je bilo na ozemlju, ki zdaj pripada Nezavlsni državi Hrvatski in ki meri 101.390 km2 623 000 konj, 1.9 milijona goveje živine. 25 000 oslov, 7500 mezgov 1.3 milijona svinj. 2.4 milijona ovc, 567.000 koz ta 8.5 milijona perjadl. Povprečje, ki odpade na posamezno gospodarstvo, je manjše od evropskega povprečja. Organizacija ustaske "tranke. Organizacijski vodja ustaSke stranke Blaž Lor-kovič je dal zastopnikom tlaka pojasnilo o organizaciji stranke. Na čelu organizacije Je Poglavnlk. ki tvori t 12 Imenovani, ml doerlsvnlkl ln 7 glavnimi pobočnlkl ožji ustaSki glavni stan. V ftlrSI glavni stan so priteern^eni Se komisarji Hrvatsko državno območje bo razdeljeno na pokrajine z okroijl ln okraJL 8 kontrolnimi to varnost. aimi posli bo poverjena posebna ustsSfcm nadzorna služba Sprejem v stranko je začasno ukin.en in bo spet dovoljen po dokončni organizaciji ustaSkega gibanja Mladinski ustaAkj tisk. V Koprivnici jS začela mladina izdajati svoj list »£AP« Prvotno je list izhajal kot tednik ln priloga »Koprivničkemu Hrvatu«, odslej pa bo izhajal samostojno kot mesečnik na 8 straneh. — Tudi ustaSka mladina velike župe Sama in Luka izdaja v Banja Luki svoje glasilo pod imenom »UstaSka uzda-niča«. Evidenca rezervnih častnikov in podčastnikov. Ministrstvo vojske je izdalo okrožnico, po kateri morajo dijaki-nared-niki ta podnaredniki bivše jugoslovenske vojske, ki imajo častniški izpit, na pristojnih vojaških poveljstvih dati svoje osebne podatke Zidom in pravoslavnim se po tej okrožnici ni treba javiti Samo krščeni 2idje ta pravoslavni s potrdilom, da so prestopili v drugo vero, naj se javijo Obisk nemšKih pevcev v Zagrebu. Na povabilo hrvatske vlade pride v petek v Zagreb mestni pevski zbor iz Gradca pod vodstvom dirigenta prof Hermana von Schmeidla Vsega prispe 138 gostov ln sicer 125 pevcev in 13 zastopnikov oblastev in ustanov, med njimi graški veliki župan dr. Kaspar Gostje bodo ostali v Zagrebu do nedelje. Večina članov graškega pevskega zbora bo prispela v narodnih nošah. Na koncertu, ki bo v soboto zvečer, bodo peli Brahmsov Requiem. 81 milijonov za °lepšavo Zagreba. V le. tošnjem zagrebškem proračunu je predvidenih 31 milijonov kun za razsvetljavo, popravilo cest in hodnikov, za čiščenje ulic za vzdrževanje javnih ur in za stroške vzdrževanja in čiščen a kanalov Naj_ višji portavki sta 10 milijonov za vzdrževanje cest in 9 milijonov za njihovo čiščenje Obnova mostu čez I»ravo pri Varaždinu. Dela na odstranitvi železne mostne kon-strukcl e se bližajo h kraju. Vso konstrukcijo železniškega mosta čez Dravo so že potegnili Lz vode to železo poslali v tvor-nico. kjer ga bodo predviali za novo konstrukcijo mosta. Dela izvrš-ije tvrdka Siemens. ki bo začela z gradnjo novega mo-rftu spomladi It Srbije V Cupriji je umrl ljubljanski maturant in praški tehnik Ivan Rus ki je bil zadnjih 13 let ovčji pastir v Cupriji in o katerem je pisalo »Jutro« 19. 9 1941. V njegovih zadnjih urah ga je tolažil njegov sošolec z gimnazije sodnik dr Bavdek Vpoklic v delovno 6lužbo Te dni so začeli v Srbiji s pozivi za delovno službo, ki bo v prihodnjih tednih pričela z delovanjem. Predvidena so cestna dela ta melioracije kakor tudi pomožna služba v kmetijstvu. Srbski delavci za Nemčijo. 21. t. m. bo odpotoval prvi transport srbskih delavcev v Nemčijo, kateremu bodo sledili teden kasneje še drugI vlaki. Nov grob. Iz Cuprije nam poročajo, da Je tamkaj 6. t. m. v starosti 73 let zadeta od kapi umrla ga. Marija Bergerjeva. Po-" kojna je bila po rodu iz Križ pri Tržiču, zadnja leta pa je živela v Mariboru. Blago ženo so pokopali ob številni udeležbi rojakov na pokopališču v Cupriji. Naj v miru počiva! 14 milijonov dinarjev za zimsko pomoč revnim nameščencem je zbral doslej odbor za zimsko pomoč v Beogradu. Nabiralna akcija še ni zaključena. Nova upravna razdelitev Srbije. V »Službenih novinah« je bila 28. dec. 1941 objavljena uredba srbske vlade, s katero je Srbija razdeljena na 14 okrožij. Okrožja so banatsko s sedežem v Petrovgradu (11 sre-zov), beogradsko (9 srezov), valjevsko <5 srezov), zaječarsko (9 srezov). kragujevač-ko (7 srezov), kraljevsko (5 srezov), kru-Sevačko (6 srezov). leskovačko (6 srezov). mitrovičko (5 srezov). moravsko (7 srezov), niško (7 srezov), požarevačko (7 srezov), užlčko (6 srezov) ln šabačko f6 srezov). Vsega ima torej današnja Srbija v 14 okrožjih 96 srezov. Postavljeni so tudi že okrožni načelniki, ki so bili 27. dec. sprejeti pri predsedniku vlade to ministru notranjih zadev. Nove uredbe srbske vlade. Ministrski svet v Beogradu je izdal uredbo, ki določa batinanje na javnem mestu za vse. ki kupujejo ali prodajajo na črni borzi. Dalje je izdana uredba, ki določa, da bodo postavljeni pred sodišče vsi ministri od 1.1918 dalje do danes, sreski načelniki in vsi oni, ki so se kakorkoli obogatili, pa ne morejo dokazati, od kod jim bogastvo. Vsem. ki ne bodo mogli dokazati, da so si premoženje pridobili na pošten način, bo odvzeto v korist naroda. Končno je vlada izdala tudi uredbo, ki določa preld sod za vse one, ki bi dvigali cene žlvljenskim potrebščinam in si zidali palače na račun naroda; dalje za vse uradnike, ki bi zlorabljali svoj položaj. TRI ŠKOTSKE Ollivan je bil član majhne kvartoptrske družbe. Igralli so vedro v štirih. Zgodi'-) s- pa je da Je eden od četvorice umri. Kakor vsi planinci, so tudi Skoti silno craznoverni. Zato so sklenili preostali trije, da mora j 0 rajnkemu svojemu prija-teMu d*ti nekaj s seboj za popotn'co v novo *!"l1enje na ""'m svetu. Prva dva sta darovala vsak po en funt. Tretji je pa rr pisal ček na tri tuete, ta poolžil k mrliču in vzel dva "mita nazaj, k s*- ju bila položila prva dva člana družbe k mrliču. Mlad Skot se je poročil to odSel z mlado ženico na potovanje. Med potjo pa sc ženo Jel' boleti zobje. tako. da jo je mladi Skot moral peljati k zobozdravniku. Ko je zobozdravniK pregledal Ženine zobe. dejal: »Tale dva zoba bi "o treba '.zru^ati že pred letom dni.« »Pred letom dni?« e« je začudil Skot. rern 1»v> tak' - Izderite, račun pa pošljite mojemu tastu.« Škotski kmet se je peljal v mesto s vlakom. V vagonu le bi' Se več drugih pomnikov. Skot Izvleče iz žepa pli»co 'opornike drugega za drugega sa malo ognja. »Obžai"*»m «- le rekel eden In drugi, »nl^am vžaesVe!« »Beračlja vsi skupaj!« je zamrmral kmet ln Izvlekel iz žepa — svoje vžigalica. »JUTRO« 8t 18 4 - 8re9&, M, L 1MB Občutljiva točka Te dni govorijo v Južni Ameriki ponovno o nekem sporu, ki doslej sicer še ni vodil do formalnih vojnih napovedi, a je v zadnjih letih vendarle imel za posledico oborožene spopade. Gre za mejni spor Med Perujem in Ekvadorjem Obe strani zahtevata druga od druge nekih koncesij. Ekvadorci zahtevajo od Perujeev dele po_ krajin Jaen Tumbez in Mayna, Perujci pa od Ekvador a kos tako zvanega ozemlja Oriente (Vzhod) v vzhodnem. nižavsKen: delu te države, kjer raste posebno dosti gumijevcev. L. 1936 je prišlo do prvih o'o. mejnih prask, v juliju predlanskega leta pa so se vršil- že resnejši boji, pri čemer so bile z ob?l- s*trani na ponodu večje oborožene sile in so Perujci, prvič na južnoameriških tleh. uporabili tudi vojna le-.aia. Po posredovanju Zed:njenih držav, Argentine, Brazili e in Cileja siv. Peru in Ekvador sklfnila končno premirje ter sj določilu nevtralni pas med svojima vojskama, ki sta ga tudi v redu izpraznila. Pri tem pa je Peru obdržal na svoji strani demar-kacijcke črte kos ekvadorskega ozemlja in je premirje podpisal le pod pogojem, da ne pomeni dokončne ureditve njegovih zihtev, zlasti pa. da po tem premirju ne pride do kakšne diskusije o njegovih provincah Tumbez, Jaen ter Mayna. Dalj časa je vladal nato mir, toda kratko pred sklicanjem sedanje konference ameriških republik v Riu de Janeiru so skušale države posredovalke doseči, da bi se sporna vprašanja dokončno uredila že pred konferenco, in sicer je Argentina predlagala, naj bi se Peru in Ekvador spo_ razumela na podlagi statusa quo iz 1. lj>36. Praktično bi to pomenilo, da bi morali Perujci odstopiti velike kose svoje dežele. Ekvador je predlog seveda sprejel, Peru pa ne. Nato je Ekvador zapretil, da bo spravil spor v obravnavo na konferenco v Riu. s čimer je hotel države posredovalko prisiliti pač k močnejšemu pritisku na Peru. ka.ti takšna obravnava bi pokazala, da v Južni Ameriki in v Ameriki sploh ni potrebne medsebojne sloge in tega učinka so se hotele neprizadete države izogniti. Do sporazuma pa pred konfeinn co ni prišlo in javljajo celo, da so perujske čete premirje prelomile, kar pa Perujci demantirajo. Ta spor je vsekako značilen za ozraCje, ki vlada med posameznimi južnoamerišivi-mf- republikami, kaže pa tudi, da Zedinjene države, k; bi hotele boš v tem času imeti na popolnejši mir in soglasje na ameriškem kontinentu nimajo toliko vpliva, da bi mogle svojo željo uveljaviti. S*red sodnika v Atenah so morali stopiti nekateri gospodje, ker so se bili pregrešili proti javnemu miru. Bili so dva inženirja, neki odvetnik in nekoliko trgovcev, sami mcžje, ki jih v grški prestolnici vsi pozna. Jo. Policijski uradnik, ki jih je bil prve-del na komisariat, je izjavil, da jih je našel ob enih po polnoči, ko so na eni izmed glavnih atenskih ulic razgrajali, se prepirali in vedli kakor poblazneli. Sodnik je postal radoveden, kaj je neki te ugledne može pripravilo do tega, da so se pretepali kakor kakšni predmetni pijanci. »Bilo je zaradi mojih brkov,« je odgovoril eden izmed obtožencev. »Toda, saj vi nimate brkov, dragi gospod!« je dejal sodni k začudeno >Saj baš v tem je stvar!« je odvrnil obtoženec in je nato pojasnil vso stvar. Se nekoliko dni prej je bil srečni lastnik brkov', kakršnih v Atenah ni imel nihče drugi in ki so bili vredni njegove preteklosti kot bivšega častnika evzonov. Tisti večer je prišel v svojo kavarno, da vrže kakor po navadi partijo kart s svojimi prijateiji. Toda eden izmed njih ga je menda zavidaj za brke, kajti ta večer mu je predlagal, naj bi vrgla karte za čudno stavo: na eni strani 10.000 drahem, na drugi brki bivšega častnika. Ta se je čutil glede kart svojemu nasprotniku na vsak način nadrejen, vedel je, da bo igral proti možu, ki mu sreča običajno ni bila mila, in je stavo sprejel. Toda sreča se je tokrat poigrala z njim, partijo je gladko izgubil. Tedaj mu je postalo hudo žal, da se je pognal v takšno pustolovščino, ponudil je nasprotniku isto tolikšno vsoto, za kakršno je sam igral, to je 10.000 drahem namesto brkov, toda niti nasprotnik niti ostali možakarji, ki so prisostvovali igri, se niso strinjali s tem, zahtevali so. naj si brke na vsak način odstriže in odbrije, a ker s-e je še vedno branil, 90 ga vzeli v svoje roke jn sami izvršili potrebno operacijo Sprva se je še sam malo smejal, ko pa se je šel pogledat v zrcalo, mu je stopila kri v glavo, začel je na svoje tovariše vpiti, vrgli so ga ven in tam se je komedija nadaljevala, dokler ni prišel policijski uradnik. ki ji je napravil konec. Možje so morali plačati za kalitev nočnega miru primerno globo. Smrt filmske zvezde Kakor poročajo iz Buenos Airesa, je postala znana filmska zvezda in žena zvezdnika Clarka Gablea, Carole Lombard, žrtev letalske nesreče, ki se je zgodila v bližini Dos Angelesa. Na krovu ponesrečenega letala je bila tudi igralkina mati in sedemnajst drugih potnikov, ki so vsi zgoreli Skrivnostni zločini v Abevillu Prebivalstvo francoskega mesta Abbe- villa živi že nekaj časa v velikem strahu. Tam izginjajo ljudje na nepojasnjen način in pravkar poročajo, da sta tako izginili spet dve osebi, ena med njima Je bila policijski agent. S tem se je število izginulih zvišalo na. štirinajst. Vse kaže, da gre za žrtve neznanih zločincev, kajti v nekaterih primerih so našli pozneje trupla izginulih. Policra je tudi tokrat spravila ▼ delo svoje najboljše detektive, iz Pariza je prispelo v Abbeville isto tako nekoliko policijskih uradnikov, toda doslej niso mogli najti nobenega sledu za zločinci in piav tako niso mogli pojasniti, zakaj se ti zločini dogajajo Maskirana mesta Iz Lizbone poročajo, da imajo Američani v načrtu maskiranje celih velikih Industrijskih mest, da bi lih zavarovali zoper morebitne napade iz zraka. Neki arhitekt je baje odkril trik, po katerem je mogoče s pomočjo zrcal mestu dati videz velikanske vodne gladine. Poročajo pa tudi, da ameriško ljudstvo dvomi, da bi ga mogli takšni pripomočki obvarovati posledic letalskih napadov. Prlspefi 00 Iz domovine božični dmvf ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Koilko let vam je prav za prav, gospodična Liza?« »Osemnajst,« se je nesramno zlagala. »Oprostite,« se je začudil, »saj to ste mi rekli že pred tremi leti!« »Seveda,« je odgovorila. »Jaz pač nisem takšen človek, ki govori danes tako, jutri drugače...« • Boksač težke kategorije je oddal v bolnišnici krasen šopek cvetlic. *Za gospoda Porento!« je rekel. Vratar je pogledal v svojo debelo knjigo. »Tu pa ne leži noben gospod Porento!« je dejal potem »Vem, vem,« je odvrnil ooksač. »Toda nocoj se bom z njim boksal!« Sin je prišel z vseučilišča domov. Oče ga je vprašal: »Česa si se naučil, sinko?« »Logike, oče.« »Lepo. Ali mi lahko poveš kakšen primer?« »Lahko, oče. Tu na krožniku so tri jajca. S pomočjo svoje logike trdim, da jih je šest Kajti kjer so tri jajca, tam sta tudi dva in še eden. Tri in dva in eden pa je šest.« »Da, da,« je pokima! oče. »Le najej se, sinko, z močjo svoje logike. Kajti jaz bom vzel od teh jajc na mizi dve in mati bo pojedla eno. Potem ti ostanejo po tvoji logiki še vedno tri!« za italijanske vojake na ruski fronti Najstarejši evropski slon , Kodanjski živalski vrt je izgubil te dni svojo največjo in najstarejšo žival, slona »Brahmo«, kj je štel najmanj 150 let. Iz zapiskov živalskega vrta je razvidno, da je Brahma prispel iz domače Indije v Ko-danj leta 1826. Koliko let mu je tedaj točno bilo, ni znano, kajti tedanji ravnatelj ga je na kratko opravil z zapiskom: »Lep, mlad eksemplar. samec, krasno razvit.« Eoljševiška zastava in »Internacionala« v Londsmt Takšnih prizorov v novi Španiji ni več videti kajti Francova vlada je ženskam prepovedala, da bi se bavile z blkoborbo Stockholmski listi poročajo iz Londona, ! da so te dni prvič v zgodovini Anglije iz_ 1 obesili rdečo zastavo s srpom tn kladivom i na vladni zgradbi. To se je zgodilo tedaj, ko je delegacija sovjetskih sindikatov obiskala sedež angleškega propagandnega ministrstva, kjer je na ministrovo povabilo prisostvovala projekciji nekega filma. Ko je ista delegacija obiskala velik industrijski obrat, pa je neka mlada Rusinja prijela znanega industrijca, lorda Nuffiel-da, za roko in ga pozvala, naj zapoje »In-ternacionalo« skupaj s svojimi osem tis:>č delavci, ki so se zbrali, da sprejmejo sovjetske pi-edstavnike. Vse svoje imetje zapustila ciganom V Velikem Aradu, ki spada sedaj k Madžarski, je umrla pred dnevi vdova po bivšem uradniku romunske pol:cije. Umrla je nekoliko dn| po tragični smrti svojega 16-letnega sina edinca. Zapustila je oporoko z nenavadnimi določbami. Ta oporoka je namreč določala, da pripadejo vsi njeni prihranki, ker ni imela neposrednih dedičev, članom domačega ciganskega orkestralnega društva, toda najboljši godbeniki morajo pokojnico spremljati na zadnji poti. Tako se je tudi zgodilo in ogromni pogrebni sprevod se je gibal ob zvokih ciganske godbe proti pokopališču. Ko so krsto spustili v zemljo, so ji ciganj zaigrali še zadnjo pesem v slovo. Umrl fe zadnji sin kraljice Viktorije V Londonu je umrl nenadne smrti vojvoda Connaughtski, zadnji še živeči sin angleške kraljice Viktorije. Svoj čas je bil glavni guverner Kanade. Rodil se j 1. 1850. ln se je poročil s princeso Luizo, tretjo hčerjo pruskega princa Karcla, ki mu je umrla že i. 1917. Ker je pa znano, da dozorijo sloni nekako okrog svojega štiridesetega leta, bi bilo domnevati, da je Brahma ob svoji smrti štel 150 do 160 let. Bil je s tem najstarejši slon v Evropi, a obenem tudi največji. Njegova višina do ramen je znašala 4 m, ušesa so mu imela premer enega metra, tehtal je 5000 kg, a navzlic njegovi strašni moči, ga je odlikoval zaupljiv in dobrodušen značaj. Bil je polnih 115 let ljubljenec nekoliko pokolenj kodanjskih otrok, s katerimi se je rad igral Tudi osebje živalskega vrta mu je izkazovalo posebno pozornost, zlasti še zaradi tega, ker so se strežniki spominjali zgodbe nekega svojega tovariša, ki mu je Brahma rešil življenje. Nekega dne je tiger napadel tega strežnika in ga pobil na tla. Pričel ga je po vseh zverinskih pravilih trgati, toda nenadno je planil nad tigra slon, zagrabil ga je navzlic njegovemu besnenju s svojim rilcem in ga s tem tako stisnil, da mu je zdrobil rebra. Med tem so drugi pazniki odneslj težko poškodovanega tovariša, k: so mu v bolnišnici rešili življenje in zdravje. A N E K D O T A Holandski zdravnik Boerhave je bil nekoč za pričo pred sodiščem. Obtoženčev zagovornik mu je zadal nekoliko srditih vprašanj o boelznt svojega klienta. ki ga je bil Boerhave zdravil. »Zdravnik bi moral izrekati sodbe, ne da tri se zmotil!« je dejal odvetnik na zadnje ostro. »To bi moral tudi odvetnik,« je odgovoril Boerhave. »Toda zdravnikove napake ležijo po navadi šest pedi pod zemljo!« je nadaljeval odvetnik. »A napake kakšnega odvetnika obešajo po navadi prav tako visoko nad zemljo! je zaključil Boerhave ta dvogovor. VSAK DAN ENA Danska odklanja ameriške filme Danska vlada je izdala odredbo, ki prepoveduje predvajanje ameriških filmov na ozemlju te države, in sicer tudi tistih, ki so jih uvozili v prejšnjih letih. Sinček: »Očka, povej, kakšna razlika Je med navadno in strojno puško?« Oče: »No, nekakšno takšna, kakor če govorim jaz, ali pa če govori tvoja tetka.« fi«Hnrni pregled ■n I« 1 I ' ■ BMBB .....* Plesni večer Mire Sanjine-Jovanovič Mlada plesalka Mira Sanjina je bila že fc<3t gimnazijka učenka zagrebške pedagoginje Anke Maletičeve (iz šole Rudolfa Labana) ter je študirala pri nji pet let moderni izrazni ples. Nato se je izpopolnjevala v plesu na dunajski Državni akademiji pri Gertrudi Grossovi. Leto in j je bila učenka slovitega koreografa Kur-t?. Joosa v Dartington Hallu; v zadnje času pa, ko se je mudila v Beogradu, je spoznala klasično baletno tehniko pri naši bivši primabalerini Heleni Poljakov! Po mnenju Sanjine je tudi za plesalko modem? izrazne smeri važno, da spozna klasično baletno tehniko, predvsem, če re ima namen udejstvovati v kakem gledališču, ki je pri uprizoritvah oper navezan~ na to vrsto plesa. Pri mladi, po svoji zunanji pojavi prikupni plesalki, izdaja nenavadna belina njene pol" pristne žensko nežnost, velika črne zenice v lahno moarikast0 navdahnjeni beločnosti, dajejo pogledu orientalsko zasanjanost. znači ne polne ustnice izdajajo močan temperament tn njena telesna dinamika kaže včasili i.naconsuo ekspanzlvnost. Iz razgovora s plesalko. »Kakor mi pričata imeni Kurt Joos in Gertruda Grosaova. srte plesalka moderne izrazne smeri?" »Naposled!« vzklikne Saniina. »srečam nekoga, ki ne razume pod pojmom ples samo klasičnega baleta, ali po me ne istovetj z akrobatko, plesalko stepa ali z nekakšno varijetejsko umetnico! Zdi se mi, da je pojem moderne izrazne plesne umetnosti pri nas še zelo nerazčiščen, to pa zaradi močne neorientiranostj občinstva. To vidi pojem plesa samo v baletu, dočim je svobodni moderni izrazni ples, ki skuša notranje doživetje preliti v nov, originalen, individualen izraz, zanj nekakšna terra meog-nita. Poleg tega ne ve prav, kam bi dalo akrobatiko, step in podobne stvari, in ker je v dvomu, ali v popolni temi, kaj spada v zgolj tehnično, mehanično znanje in kaj v umetniško stvaritev, meša pojme.« Naše občinstvo že pozna razne moderne plesalce kot so: Pia in Pino Mlakar. Vid-marjeva, Pavlinova, Wisiakova in Vlček, Saša Leontjev Saint M' Ahesa in dr. Seveda ne zastopajo vsi izmed teh izrazito modeme smeri, temveč gojijo nekateri nekoliko kompromisen ples, v katerem se družj moderni ples z baletno tehniko. »Kdo Vam je dal v Vašem plesnem študiju največ?« »Za osnovne pojme plesa v tehničnem pogledu se imam predvsem zahvaliti svoji prvi učiteljici Anki Maletičevi. Njeno petletno delo z menoj je pokazalo svoje sadove. ko sem plesala za sprejemni izpit na dunajski akademiji. Bila sem sprejeta v zadnji semester četrtega (ladnjega) letnika v razred Gertrude. 9ola te plesalke me nI povsem zadovoljila Sale ko aaa portaia učenka Kurta Jeeea, kjer aam eatala «ne leto in pol, se mi je odnrl" sluteno, pravo bistvo umetniškega plesa, z doživljanjem slehernega giba. Visoke zahteve, ki jih stavi Joos svojim gojencem ravno v tem pogledu, dajejo njegovemu delu najbistvenejšo vrednoto. Zanj je važna predvsem resničnost in doživlje-nost kretnje, ne pa razkazovanje bleste-čega tehničnega znanja. Kot resničen umetnik gradi s čim manjšimi sredstvi tehnike in dosega predvsem s čustvenim dojemanjem in izražanjem najmočnejše učinke.« »Zanima me. kaj mislite kot Joosova učenka o smereh Labanove in Dalcrozeje-jeve plesne šole? Mislim o divergentnih mnenjih teh slovitih utemeljiteljev dveh različnih gledanj na glasbo? (Dalcroze smatra glasbo za tistega činitelja. ki daje plesalcu invencijo za ustvarjanje plesa ter pripisuje glasbj primaren pomen. Ves njegov sistem gibanja je prav za prav ponazarjanje glasbene teorije z ritmičnimi telesnimi gibi. Laban. čigar učenec je Joos, pa trdi, da je ples čisti, primarni izraz človekovega čustvovanja in je popolnoma neodvisen od glasbe. Ta je po njegovem pojmovanju samo sredstvo, ki se mora prilagoditi plesalčevemu navdihu in biti ustvarjeno kvečjemu na osnovi njegove plesne zamisli. Laban je utemeljteli tako zvanega »plesa laikov«, kajti on trdi, da je vsak človek v svojem bistvu več ali manj plesalec. kakor hitro prične s telesnimi gibi izražati svoje notranje emocije.) V tem vprašanju se strinjam z Joosom, ki je to, kar je ustvaril Laban. dopolnil in izgradil z lastno intuicijo in izkušnjami. Joos pravi, da »e pri ustvarjanju plesa ni mogoče opirati na kako določeno pravilo. Pri njen se lahko porodi navdih aa ples ob porfufatnj« kaka dcladbe, lahko pa tudi aamMi plaa ■•edvtnia ad nje tn mu IKe potem primernega izraza, že bodisi v obstoječi glasbi, ali pa si najde skladatelja, ki mu jo komponira. Najidealnejše pa je brez dvoma sočasno, skupno delo plesalca in skladatelja, ki dopolnjujeta v ustvarjanju drug drugega.« »Kje ste doslej že nastopili?« »Najprej v Zagrebu, na produkcijah šole Anke Maletičeve, nato na produkcijah na Dunaju ter na samostojnem večeru štirih najboljših gojenk Grossove. Zatem sem gostovala s folklorno plesno skupino Maletičeve v Holandiji, v Rotterdamu. Kot učenka Kurta Joosa sem nastopala na raznih šolskih prireditvah, kasneje pa z njegovo plesno skupino na festivalih v Dar-t noton-Hallu. Razen tega sem imela v Zagrebu svoj samostojni plesni večer, dva pa v Beogradu. Kot gost beograjske Opere sem pripravljala koreografijo s tamošnjim baletom za Ravelov »Bolero« in za ples v operi »Francesca da Rimini«. Toda do ostvaritve ni prišlo, ker je medtem izbruhnila vojna. Trenutno sem v pogajanjih z upravo ljubljanskega gledališča in bom, verjetno, pripravila kot gost s tukajšnjim baletnim zborom kako koreografijo.« - Maša SI. še o umetnosti čitanfa Umetnost čitanja je umetnot.it mišljenja, le z nekoliko pomoči. Zaradi tega ima ista *plo"na pravila kakor umetnost mišljenja. Treba jc misliti počasi a tudi čitati počasi; treba je misliti previdno, ne se prenagliti v mišljenju in si staviti nenehoma ugovore; takisto moramo čitati previdno in ugovarjat piscu Toda predvsem se je treba predati toku »voje misli in «e šele čex nekaj časa vrniti k diskusij o nji. aakai brez tega »plot ai pravega nai*Janja; prav tako je treba itta« aaiaano Mupaaje do pwea hnji-f* ta ■» a* mmm vfivvaT jatt. dokler se nismo prepričali da ga dobro razumemo. Takrat pa stavimo vse ugovore u mošnji in 269 milijonov 04b.u(J0 žensk. Nežm s^ol to.ej prenaša mcšKe za okroglih 14 milijonov duš. Vendar sia v Evropi uve deželi, Ki .mata več moškoi kaKor žensk: t.ol^,ar.ja m Irska. Kar se starosti tiče, je v Evropi 28.3 milijone žensk starejših kakor 60 lat, moških pa je 23. m-1 j^nov taKe starosti. * o j^ponaKeiu rauiu oujavijajo nemški dnevniki: japonsk. lauio, s Katerim so zdaj dogovorjene vzajemne oudaje z nemškim radiom, je bil ozivijen ie^a it)25. v '1'ok.u z majiiiio od.ajno postajo valov. Danes je najiiapreunejši v Aziji. i\arouna raoijska družba Horo Kokai« si je neaavno uieuiia veuKO pia^ačo, ki je opremljena čisto sodouno. V svojih 17 nadsLopjih ima lb dvoran za oidajo. Glavni pro-tor oblega kar 3 nausaopja, urejen je za koncerte velikega simroiucntga orkesua ji lahko sprejme tudi več slo posiušaicev. Tudi televizija se na Japonskem že izkorišča. Slike in giasove posrkajo .z preiZKuševamega laboratorija v ivama tam aiuju pn Tokiu. Vse apaiatUie kakor tudi sprejemni aparati so izueiam iz grai-va, ki ga dobavlja japonska industrija. * Posvetitev novega škofa za Polo in Pa-renzo. V nedeljo bo v baziliki Matere božje Frarijske v Benetkah lamošnji župn.k pater Raffele Radossi di Cherso posvečen za novega škofa v Parenzu in Poli. Svečane obrede bo izvršil patrijarh in kardinal karmeličan Adeadato Piazza. Slovesnosti bodo prisostvovali številni svečeniki, pa tudi mnogi vernik, iz škofije. Cez kakšen mesec bo novi škof nato svečano umeščen. • Letošnji novomašmki ljubljanske škofije. V novomašnike bodo posvečeni nas.ed-nji bogoslovci ljubljanske škofije: Alojz.j Duhovnik iz Preske, Karel Erjavec iz Višnje gore, Franc Kozjek iz Smledn ka, Ivan Mar-kič iz Nakla, Anton Mušič iz Mengša. Maks Ocepek iz Komende, Jožef Ogrinec iz Sv. Gregorja, Jožef Pelan iz št. Vida pri Vipavi, Franc Pustotnik iz Sel pri Kamn.ku, Ivan Remškar z Brezovice, Ludvik šrvic iz Mošenj, Martin Tavčar iz Stare Oselice, Ladislav Tomazin iz Tržiča, Anton Trdan iz Ribnice in Franc Vrolih iz Spodnje Polska-ve. • Iz duhovniške službe. Za župne upravitelje so bili imenovani; Franc Kiašna v Grčaricah, S lvester Skebe v S.arem logu, Ivan Hrovat v Polomu, Franc Mihel.č v Borovcu. Premeščena sta bila župni upravitelj Jožef Poje iz Zlatega polja za ekspozita v Zdiaovo in Jožef Koiait, kaplan v Leskov-cu za kaplana v Adlešičih. * Poroka. Poročila sta se v Kaknju g. inž. Lad slav Tkačik in gdč. Marija Uča-karjeva. Priči sta bila g. Boštele J oso in g. Janežič Matko. Novoporočencema ob;lo sreče! Pozer! Ako vam zamrzne vodovod, kličite tvrdko ftlihelič! TeieSosa 49-6^ Prostovoljci se sprejemajo. Nemški dnevniki objavljajo, da sprejema nemška vojska venomer vojne prostovoljce pa tudi daije služeče prostovoljce, ki se obvežejo na 121e:no službo. Priglas jo se lahko vojni prostovoljci od dopolnjenega 17. leta da'je pri vojski, vojni mornarici in letalstvu. Najvišja starost je 28 let. Dalje služeči prostovoljci se lahko priglas jo od 17. do 25. leta starosti pri vseh vrstah oiožja. Priglasiti se je treba pri pristojnem vojaškem okrožju Letalski minister še posebej objavlja, da se venomer sprejemajo prostovoljci za oddelke p-1.talcev. Stari smejo biti 17 do 30 let. V prvi vrsti so zaželjeni prostovoljci, ki se obvežejo na 121etno službo. * Vojujoee se države in pomanjkanje tkanin. Vprašanje oskrbe s tekstilnim blagom zadaja dandanes vsemu svetu težke na oge. kaj pač ni čudno, če upoštevamo, da so države, ki so v vojni, v m rnem času p.i- spevaie nad 95 odstotKov svetovne tekstilne pro.zvodnje. Na eni strani spaoajo Italija, Nemčija m JaponsKa, na drugi strani pa Velika Britanija, Lnd ja in Združene države, med one industrijske dežele, v kateiih je proizvodnja tekstilnega blaga že tradicionalna. Po vstopu Jap-nske in Zdiužen-h držav v vojno se iahko reče, da je ves tek-stiin. svet v konfliktu. V miru so samo 6e nekatere industrijske države s skromno tekstilno kapaciteto in pa uržave Južne Amerike, katerih bombaž in volna pa nimata več možnosti mednaiodne izmene. Kakor poroča agencija Ag t, je bilo pred pneetkom seuanje vojne v volneni industriji v obratu 25,ay4.000 vreten in 432.0^0 sta-iev, v bombažni pa 147,153.000 vreten in 3,070.000 staiev. Zdaj je v obratu samo ena petnajstina bombažne industrije ter ena ivanajsuina vreten za volno .n ena trinaj-stina statev za volno v nevtrainin in ne-vojujoerti se državah. Katerih p.e^iva.s.vo pa ooseza komaj eno desetino svetovnega prebivalstva. Kar se tiče proizvodnje umetnih tkiv, pa sta samo uva odstotka svetovne produkc.je na področju nevtrainih aežel in v istem razmerju je verjetno tudi industrija. Kakor se računa, se od približno 12 milijonov ton tekstilnega blaga, ki se na leto proizvajajo na svetu, ena tretjina, to se pravi, 4 m.lijone ton potroši za armade. * Poštna tarifa med Italijo m Nemčijo, ^o najnovejšem sporazumu med pristojnimi instancami Italije m Nemčije so v poštnem prometu med ooema državama ji njima priključenimi ozemiji veljavne nasleunje tarife: pisma do 20 gramov teže 1 liro, nac 20 do *50 za vsakin naual„njih 20 gramov 0.60, navadne poštne dopisnice 0.50 lir in jop snict s plačanim oegovorom 1 liro. * Bogato se izplača izuatek 20 lir za Gospodinjski koledar vsak: gospodinji, ker do-oi neobhoden pripomoček za gospodmjstvo in dragoceno navodilo za kuhanje z ozirom na današnje prilike Kei bo zaioga pošla, prosi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljub-ljan., šeienburgova ulica 3, vse gospodinje, da čimpiej kupijo nave.eni koiedar. * Bilanca gradbene delavnosti. Vkljub vojnim razmeram, ki so na marsikaterem področju gospodarske delavnosti zavrle razmah, izkazujejo urauni podatki prav živan-no gradbeno delavnost v zadnjih let.h Po poročilu agencije Agif je bilo v peiletju 1937—1941 v vsej Italiji zgrajen h 18.369 novih h_š, popravljenih in dograjenih pa 12.437. V celoti je Italija torej v tem razdobju dobila 30.806 novih ali prenovljenih hiš. * Lepi uspehi reje angorskih kuncev. Reja angorskih kuncev, ki je po vsej Evropi razš rjena zarad i dragocene volne, ki jo dajejo, po tudi zara li okusnega mesa. se je v Italiji uvedla najprej po zaslugi senatorja grofa Alfreda Bennicellija, ki ima ve ika posestva v Umbriji. Reja angorskih kuncev je v današnjih čas h toliko bolj priporočljiva, ker za njih oskrbo ni potrebno moško ielo, temveč jo lahko opiavijo ženske in otroci, za njih prehrano pa se s pridom uporabljajo raznovrstna zelj.šča po sicer malo donosnih kotičkih zemlje. Izkušnje kažejo, da se na posestvu 18 do 20 hektarov, ki razpolaga z dobro zemljo in na katerem živi številnejša delavska družina, brez težav lahko preh.ani 100 do 200 angorskih kuncev, izmed kater .h daje slednji Io 150 lir čistega donosa na leto. u— Občinska davščina na potrošnjo. Zaradi pravilne odmeie ciavšč.ne na potrošn.o za proračunsko leto 1942., ki je po § 10. tozadevne uredbe za to proračunsko leto pavšal rana, bo te dni mestni trošarinski oddelek vsem gostilničarjem, restavrater-jem, krčmarjem, točilcem alkoholnih pijač j m kavarnarjem dostav J pozive, naj nazna- i nijo, in sicer prvi količino v m nulem koledarskem letu za trošarin jenega vina in piva, ; drugi pa viš.no kosmate naJemnine oz roma ol davčne uprave ugotovljene najemnine vrednosti kavarniških prostorov. Mestni trošarinski oddelek vabi navedene obrate, naj dostavljene prijavnice takoj :zpo:nrjo ter mu j.h vrnejo v sobi št. 22, Lingarjeva i ulica l/I. Nekaj nesreč. Na poledenelem dvorišču je padla in si zlomila desnico kuharica IvanKa Meletova iz Cerknice. Na cest je padel in si poškodoval levico 57letni slu-ž.teij Alojz Metelko iz Ljubljane. Pn smučanju si je nalomil desno nogo 16.etni sm strojn-ka Leopold Jamnik iz Ljubljane. 12-letna hči poseatnice Ivanka Deoeijakova iz Loškega potoka si je pri sankaču ziomila levico. i\evarno se je opard po vsem telesu sinček mestnega delavca Marjan Vašel. Zvrnil je nase krožnik juhe. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski spiošnj bolnišnici. u— Ovojni življenjski praznik g. Vinka Zoriča. Včeraj je magistrat^ uradnik g. Vinko Zorič v okrilju svoje rodb.ne obhajal lep družinski praznik — 50 letnico rojstva hkratu s 25 letnico poroke. Praznika g. Vinka Zor.ča se števiinj njegovi prijatelji in znanci toliko bolj od srca vesele, ker je jubilant v svojem življenju prebil nekaj težkih bolezni in tudi hud.h operacij, pa je vendar med nami še zmerom svež n čil. Vsi, ki ga poznamo ga cenimo in ljubimo zaradi njegovega mirnega, dobrodušnega značaja, ki mu ga vse trpljenje ni moglo skaliti A da se vse tisto, kar je prestal, ni z mrkim potezami začrtalo v njegov obraz, gre v dobršni meri zasluga tudi njegovi življenjski družici, ge Josip ni. ki je vzor soproge in matere. V srečnem zakonu sta vzredila štirj sinove, štiri fante od fare. a na svojo veliko ža'ost sta že zgodaj izgu bila dva Najbolj žalujeta za sinom, ki je padel lansko pomlad G. Vinko Zorič vrši službo že 20 let v popolno zadovoljstvo svojih predstojnikov, priljubljen med vsemi tovariši Slavljencu želimo da b. mu bog naklonil še mnogo vedrih zdravih let u— Na velikem koncerta Dopolavora za delavstvo, ki je bil preteklo nedeljo na Taboru. je sodeloval tudi profesor Glasbene akademije v Ljubljani g Julij Betetto, ka terega ime je pomotoma izostalo v našem poročilu Zapel je arilo iz Verdijeve nnere Simone Boccanegra katero so prisotni z velikim zanimanjem poslušali ter odličnega pevca nagradili ? aplavzom Kapsule za lisice sveže dobite v drogerljl Kane, Židovska ulica 1 — Ljubljana u— Pianist Bojan Adamič, ki uživa v Ljubljani veliko popularnost ln ki je znan kot komponist raznih modernih songov n sklalb, bo spremljal na klavirju plesni večer mlade plesne umetnice Mire Sanjine, ki bo dne 23. t. m. v Operi Poleg plesnih točk: Chopina, Griega, Albeniza, R mski-Korsa-kova, Debussyja in Gotovca bo za gral Adamič v treh solističnih med.grah sledeče točke: Chopinov Valse v as-duru, Frontini^evo Chitarrate s ciliano, in njegovo skladbo En songe. Smetanovo Polko v a-molu in Cho-pinovo Etudo v c-molu. Razen Adamiča bosta sodelovala na večeru Se dva priznana umetnika: violinist Anton Dermelj in član Drame Slavko Jan z recitacijo Mala princesa, ki jo je nap sal Dučič in jo prevedel pesnik O. Župančič. u— Zaradi obolelosti ge. Heybalove odpade v četrtek predstava Madame Batter-fly in je na spore lu Ples v Operi. u— Ivan Stritar daruje 1C0 lir za Združenje invalidov namesto venca na grob brata Rudolfa. ^ u— V četrtek v »Veseli teater«! Naš novi 14. prog. am je poln smeha, kakor ma.Oiia-teri progiam dosjuaj »Pri dvanaj.tic.«, »Stoj resnice« itd., to so skeči, ki jih spremljajo salve smeha. — Pričetek točno ob i8 30. Predprodaja vstopnic v četrtek od 10. tio Vs 13. in od 16. ure lalje. Zadnje predstave tega programa bodo v socoto ob 18.30 in v nedeijo ob 14.30, 16.30 in 18.30. — Uprava. u— Razstava akad. slikarja Zorana Mu-šiča bo odprta iamo še nekaj dni, zato vab mo vse ljubitelje likovne umetnosti, da ne od.ašajo z obiskom. Dvorana v Obersnelov. galeriji na Gosposvetski cesti je ves dan top o zakurjena. u— Drugi koncert na dveh klavirjih v teku letošnje sezone bo v ponede' ek 26. januarja, ob '/i 7. uri zvečer v mali fi harmonični dvorani. Koncertn spored bosta izvajali naši pianistki; Silva Hrašavčeva in Marta Osterc-Valjalova, obe profesor c k a-virja na šoli Glasbene Matice. Vstopnice za ta koncert se dobe od danes naprej v knjigami Glasbene Matice. u— V vrtnarskem tečajn Sadjarske bi vrtnarske podružnice Ljubljana I. nadaljuje v sredo 21. t. m mestni vrtnarski asistent g. Pirnat Franc predavanje o spomladanskem delu v zelenjadnem malem vrtu (pi-kiranje salik v topli gredi, naprava mrzle gred«, setev zgodnje zelenjave na prosto). Začetek točno ob 18. (Sesti) ur: zvečer. Kemijska predavalnica na 1. drž. real. gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. Iz Novega mesta n— Novomeška nedelja. Ostri mraz je to nedeljo nekoliko popustil. Ob popolnoma jasnem vremenu je v jutrnjih urah kazal termometer samo 8° pod ničlo. Proti poldnevu je sonce zelo ogrelo ozračje ln popoldne smo imeli enega najlepSih zimskih popoldnevov v zadnjih letih. Ob krasnem eončnem vremenu je bila tudi smuka po vsem dolenjskem idealna. Vsi jutrnji vlaki so bili prenapolnjeni s smučarji, ki so ponovno v velikem številu posetill planinske postojanke pri Sv Miklavžu na Gorjancih. Mirni gori in na Polževem. Najbolj idealna smuka je bila nh Gorjancih, kjer je na 50 cm stare podlage padlo kar 20 cm svežega pršiča Toda tudi v sami novomeški okolici je kar mrgolelo smučarjev Največ domačinov je bilo na lepih smučiščih prt Sv. Roku. kjer so tudi bližnje gostilne bile prav dobro založene, da so se smučarji lahko zvečer dobro okrepčali. Mladina ln vojaštvo sta pohitela največ na Marof ln na bližnji Reoljev hrib. kjer so tudi kaj pripravna smučišča Ostalo prebivalstvo je Izkoristilo sončno prpolanc za Izlete v okolico Proti večeru je pričel iznova pritiskati mraz ln v ponede''«*k zjutraj smo Imeli ioslej najmrzleiši d»n v letošnii zimi Na nezavarovanih meftlh ie padlo živo srebro Kar na 20 1" C pod ničlo, v mestnem središču pa je kaza. termometer -17° Kljub tako ostremu mrazu je pričel dopoldne na-lahko nnlPtavatl sneg. n— Občinska *e|a. V sre^o 21. januarja oo ob 17 uri v mestni posvetovalnici na rotovžu druga letošnja seia mestnega sveta Na seji se bo med druoim sk'epalo o draginfakih dokladab zn občinske uslužbence. nastav-tvi dnevnlčarta za novo ustanovljeni anagrafski urad, o priznanju krajevne potrebe za podelitev eostllnlške konceslle Osolniku Ivanu In o nri7T?onlii kraH««>7ip potrebe za pode'1tev konrp^i« za Izvrševanje trgovine z manufakturo M^nfpr Anastazlll n— MMtnl proračtm odobren. Po paragrafu 90 Zakona o ih^inah Je Visoki ko-misariiat odobril prpd'o?pH nr^r^čun mestne obline Novo mesto z dohoikl ln Izdatki L 1,027 220 proračun utvSneea sklada z dohodki in izdatki L 5fi 000 proračun ve-terlnarskesra sklada z dohodki ln 'zdntkl L 8 800. vodovodni proračun z dnh strast in da ima — kakor sleherna strast — svoje čudne pretira nos ti Na neki stopnn silovto-sn zopet >esti na svoje lad e m prijeti za vesila V tem pog'edu ni dvoma Treba se je oborožiti z modrost io celo zoper naibolj ne-do'žne strasti zakaj nedolžnih strasti sploh ni in tudi tedaj, če govorimo o čtivu. moramo reči: Modrec ki gre /a njo voljan zmernosti. ume piti iz svoje čaše ne da b se vpijanil Zato vsakdo čuti da obsto-ii neka umet-no*jt čitanja in če čtivo ne bi po-vzrr.ča'o nikake nevarnosti bi ne bila ta umetnost potrebna Temu nasprot' — če upoštevamo neko previdnosit — p« :e to ene naibrtl pre zku-šen'h sredstev z? človeško srečo Čitanje vedi zaradi tega k sreči ker vodi k modro sti m k modrosti vodi zato ker od tam pr. ha j a in ker je to tista dežela kamor vod: povsem naravno Svoje priiattlje. Imam svojega starca iz Galese: vsaj 'tnel sem ga. ker je prod menoi odšel na veso jni »rendez-vous«. Biil je odvetnik nekje na kmetih Ko [e stopil v petdeseto leto. ie prodal wojo pisarno in se umaknil ti da ne na obrežje reke, da bi tam gojil cvetje, umaknil se je v Narodno knjižn:co Tu je prež vel šesit do osem ur na dan kakršen je že bil 'etn> čas. V prestolnico sta ga zvab 'a dva rs z loga: ker je — je rekel — edino mesto kjer ie inte'ektualno in umetnostno življenie zelo poceni, in ker je edino mesto k človeku dopušča, da ne pripade ne tej ne oni stranki. pa tudi zato. ker ,e to mesto revnih in mirnih ljudi. Čestital sem mu in mu priporočal da sn ne išče prijateljev keT je Narodna kniiž niča prepo'na liubeznivih kramiiai'cev k1 kažejo, kakor da b' ne ljubili čtiva drugih ■p vas kaj rad' ovirajo da se ne poglobite v knjigo ki ste to bili odprli Odvrnil mi ie da 'ma s«vojo metodo ir> da teda^ kr se mu kateri izmed onih ki se jim zdi fcni;ž-nična čitailnica konverzaciiska dvorana nasloni na stolec. neutegoma zaspi, kakor je že navada v čitalnicah in na javn h predavanjih: tako ne more n kopai užaliti ter se mu tudi ni treba opravičevati Ker ni b«l ve'ik humanist da b- mogel brez večjega napora prebirat' pisatelje iz najstarejše dobe francoskega iezika si je zadevo takole uredil: Začel je brati sodobne pisatePe. tiste, ki pišeio današnji jez k nato pa se je počasi pomikg.l nazaj k pisateljem 19. srt-oletja nato k le-tem iz 18 stoletja in tako dalje, pri čemer se ie vedno bolj vadil v arhaičnem ieziku prestopajoč k njemu s počasnimi prehodi: čeprav je hod:! rakovo pot te vendar d»4>i1 prav jasno idejo o toku na^e civilizacij Ne dvo irvm da je pred smrtjo čital prav gladko "Cantilfene de Samte Eulalie« To je brl starec iz Ga'č>eie svoie vrste orav tako marljiv, čeprav manj delaven vendar takisto moder Namesto da b zbiral cvetie |e zbiral z enako nežnositio najlepše ideie^ najlepše zgodbe nsilep^e dialoge ki so ^vzkjiili y ^Ioye"kem duhu V latinščipi nomeni nereda legere č i t s t i in brati; kako očarl'iv je ta latinski jezik! (E Faguet v knjigi »Umetnost čitanja«.) ZAPISKI O UNIVERZAH V ITALIJI »Meridiano di Roma« je priobčil v številki z dne 18. t m. zanimivo statistiko o razvoju vseuč'1'ščnega študija v Italiji od 1 1922-23 do 1939-40. V letu 1922-23 je bilo na italijanskih univerzah vpisanih 46.631 slušateljev obojega spola, i. 1939-40 jih je bilo 85 355. 1940-41 pa 127 058 V zadnjem izmed omenjenih let ie bilo vpisanih na vseučiliščih naslednje število slušateljev: Rim 21 219, Neapelj (univerza) 15.273, Neapelj (Orientalski institut) 7.936. Neapelj (pomorski instituti 665 Bologna 8055. Turin (univerza) 6.782 Turin (politehnika) 1144. Flrenze 6 295 Palermo 5 773. Padova 5 119. Genova 4 846 Messina 4 830. Milano (univerza) 4.384 Milano (politehnika) 2.173. Catania 4 588 Benetke (Institut za gospodarstvo ln trgovino) 4.037. Benetke (Institut za arhitektu ro) 109. Bari 3.366. Pisa 2 490 Pavla 1.906 Cagdari 1789, Trst 1.332. Parma 1.205. Pe-rugia 1.200 Modena 628. Sassari 416. Siena 304, Macerata 174. Svobodne univerze in Instituti so zaznamovali v Šolskem letu 1940-41 naslednje Število slušateljev: Milano (Trgovinska univerza Lulgl BocconU 1.958. Milano (Katoliška univerza Sv°tega srca) 3 470. Urhino 1638 Neapelj (Učitell-ski Institut UrSulink) 1058. Ferrara 469 Camerino 209 Rim (Učiteljski institut Marijinega vnebovzetja) 118. Zanimivo Je, da je bilo med slušatelji teh univerz 26.006 žensk In 1125 inozemcev. Po strokah so olll Študentje razdeljeni takole: Gospodarstvo ln trgovino je Študiralo 23 011. pravo 20 937 književnost in filozofijo 16 779 matematične vede 14.362 pedagogiko 13.800 medicino ln kirurgijo 13.780 civilno ln industrijsko Inženirstv-. 5.440. politične vede 2 958 farmacijo 2 567 poljedelstvo 2.533 veterinarsko medicino 1242 arhitekturo 1114 Industrijsko kemijo 450 statistične vede 309 rudarstvo 86. aeronavtično tehniko 18 ln na drugih univerzitetnih Institutih 8 651 ženske so Študirale v največjem S^evflu na fakul tetah za literaturo In fllozofHo (84*6) pedagogiko (18381. matematiko (2960). gospodarstvo ln trgovino (1840), farmacijo (1016) In druge fakultete. Spričo tolikega zanimanja za univerzitetni študij in pomena univerz za vse nacionalno življenje, sklepa »Marldiano di Roma«, je tem bolj primerna izjava Ministra Bottaia o bližnji reformi vseučiliščnih Študij, reformi, ki jo ves narod pričakuje z največjim zanimanjem. O Gradnikovi pesniški zbirki »Z'ate lestvea ki je izš'a v okusni izdaji Narodne tfakame. je priobčili najnovejši zvezek revi-le »Dom in svet« oceno iz peresa prof. Fran-ccta Vodn:ka. Krtik označuje zb'rko in pravi: »Poglavitna znači'nost najnovejše Gradn kove poezije, ki rna se v tem naslanja na predzadnjo zbirko je v pribl ževsn.u sorbiektivnega k objektivnemu od osebnega k siplošnovel javnemu kar se kaže de-'oma tudi v obliki, ki ie že bolj vezana, kikor simo bili tega pri pesniku vajeni že doslej. Razen tesa je značilno da so zopet -koraj nopo'noma 'zostaiH erotični motivi, ki sc bili zanj slej ko prej tako pomembni K''ub temu pa se Oradn;k tudi v pričuioč^ *b;rki ni docela izneveri osebnim znove dim. ki pa prav tako nričajo o spoznan j;h in I jgn-.ni;h .novega' človeka kakor n;ego-ve pesniške podobe r.biekt-vnega ž vTje-nja.. Kar se ie zde'o pri Gradniku sno-četka skorajda nemotJoče to se je v zadnjih dveh rb;rkah ro^-azailo v presenetljivi podobi duhovne preorientaciie. S tem se ie razkrili pesnikov mctivn; svet m se hkrati ->og'obiila vsebina njegovih stvaritev: a mo--eb!ti je prav ta njegova razgledanost v iuhovnejša obzorja tisti skriti vir iz kate-re<»q za*ema in vre ncisahliiva moč ni"go-vega ustvarjanja« Nato kritik podrobno rzničuje fvieamezne c;kle v »Zlatih lestvah« in navaja nekatere najznačilnejše pes m; Svoio nfwo Gradn'kove Vni ge konču-»e s sodbo: »Zemlja in vse kar je z njo v 've7' ie komada naV* hodi zn -ovaneM •n bolj nazornega nesni?kega oblikovalca kakor je Gradnik Vendarle iSfe pesnik t«di v tem na videz močneje poudar:enem reelizmu tistih zadniih večnih osnov na ega ž^vlienja ki vežeto človeka srnti zem-'ie. * skrivnostnimi dal^vam- neba.* Slavistične itudije v Ptdovi H o poroča v najnovejšem zvezku »Doma n weta« o izrednem procvitu slavističnih študij na univerzi v Padovt V oktobru l«9/40 je delalo izpite 150 dijakov iz sdovanske Biolog je. 12 iz slov. paleografije, 3 o. slovenščine, 3 iz ruščine in 1 iz bodgarščme. Leta 1941 so bili tile tečaji: 1. uvod v študij srbskihrvatske slovnice, 2. srbskohrvatska narodna pesem, 3. Slovanska p&leografija _ Arscmon jev evangeJistar in 4. ruski lektorat. Pisec navaja številne teze. la so jih spisali absolventi »lavistike na padovanskem vseučilišču. Med njimi so to pot posebno obilno zastopane teze iz češke literature, pa tudi slovenska je dobro odrezaila. Tako je Boris Biteimk iz Solkana razpravljal o romantiki io reailizmu pri Tavčarju. Mirko Župančič je spisal disertacijo o Cankarjevem delu Avian Giacinto iz Ogleja se je bavil z odsevi protireformacije v slovenskem sflovstvu. France Škerlj »e obdelal sedanji položaj narodne pesmi na Pivki itd. Pisec sklepa svoje poročilo- »Zdaj se za padovansko univerzo odpirajo nova obzorja Italijansko .duševno izžarevanje' na Balkan je našlo Padovo na onem mestu, ki ji gre od srednjega veka sem. V načrtu e veliko središče balkanskih študij, kjer bodo zastopani vsi balkanski iez.k' «n literature in bodo verjetno otvorjene posebne sitolice. kakor na primer balkanska Mologija zgodovina balkanskih narodov in zgodovina bizantinske umetnosti.. Razkrila se bo tudi slavist ika saj mislijo podeliti priznanim osebnostim pouk slovenskega jezika in literature ter bolgarskega jezika in literature. ki naj bi se kmalu postavila ob stran srbskohrvatskemu jeziku =n literaturi (Cro-nia). Glasilo m dakaz te nove delavnosti pa naj bi bil časopis »Studi bailcanici« v katerem bo prostora ne snmo za prispevke učiteljev. temveč tudi za pridob tve učencev.« NemSka zbirka italijanskih novel. Zali riba Lambert Schneider ie izdala tri knjige obsegajočo zbirko izbranih italijanskih novel z naslovom »Italien'sche Novcllen« Izdaja nudi pregled itadijansklli novelistov od konca 13. stoletja do naših dni in kaže z najznačilnejšimi primeri kako js italijanska pripovedna proza vplivala na evnmsko literaturo Tako so novele Fiorentina in GK raldija dale Shakespearu »nov za nekatere irame: veilik vpiiv je imel« *id; renesančna nov©list'ka ki J« v zgornji nemška zbirki obilno zastopana n katere največji mojster je Matteo Bandeilo. ŠPORT Finski športniki na fronti Med njimi so se najbolj odlikovali mnogi znani smučarji Kakor že v zimski vojni 1939/40 so se tudi v sedanji vojni med vojaki na vzhocni fronti posebno odlikovali vsi bolj znam m tudi mnogi manj znani finski športniki. Med njimi je treba na prvem mestu ime. novati poročnika OUi Ramesa, ki je bil avgusta leta 1941. imenovan za viteza Mannerheimovega križa — lo je najvišje odlikovanje v finski vojski — ki je iz prejšnjih dob znan kot odličen smučar na dolge proge. Na zadnji zimski olimpiadi leta 1936 je bil Rames član vojaške patrulje, ki je takrat Fincem priborila drugo mesto. Zanimivo je slišati, kje in kako se zdaj bojujejo razni športniki, ki so se še lani udeležili svetovnega smučarskega prvenstva v Cortini in takoj nato skoraj polno-številno obiskali tudi zimskosportni teden v Garmischu. Svetovni prvak v skokih Paavo Vierto je odšel kot prostovoljec na ukrajinsko fronto. Deo Laakso, ki je v oni konkurenci zasedel drugo mesto, je bil učenec pilotske častniške šole in bo v kratkem vstopil v vrste bojnih letalcev. Timo Murama se je odlikoval na fronti pri Sai-li, kjer je sodeloval v bojih kot pehotni podčastnik Izmed »maratoncev« sta Kale Jalkanen ln Eino Olkinuora žrtvovala življenje za domovino. Jalkanen zadnjo zimo ni bil več v najboljši formi, toda športniki, ki so bili na zadnji zimski olimpiadi, se ga gotovo spominjajo, ker je bil zadnji tekač finske štafete, ki je takrat zmagala. Razen tega si je Jalkanen ono leto priboril tudi naslov svetovnega prvaka v vztrajnostnem teku. Olkinuora pa je bil odličen baš v zadrji sezoni in je lani v Garmischu spravil zmago v teku na 18 km, pozneje pa si je osvojil še naslova domačega prvaka na 18 in 50 km. Pri vsem tem je bil Olkinuora dc-ber na dolge in kratke proge ln tudi zelo mlad, tako da bi bil tudi za bodoče pomenil še mnogo. Olavi Alakulppi, ki je bil član finske vojaške patrulje v Cortini, je bil na severni fronti v priznanje zaslug pred sovražnikom povišan v nadporočnika. Martti Laurouen, ki je prav tako znan med dobrimi smučarji na dolge proge, se je izkazal pri raz. nih akcijah za sovražnikovimi linijami, glede česar so bili podjetni in uspešni tudi marskateri drugi finski smučarji, čeprav se poleti niso mogli posluževati smuči. Zaradi svoje vztrajnosti pa so finski smučarji. ki se posebno v gozdovih znajdejo kakor doma, izredno »rikladn4 za izvidni-ško delo na fronti. še enega finskega športnika, ki se je od_ likoval pri junaških podvigih napadalnih oddelkov v akciji proti nekaterim otokom v Finskem zalivu, je treba omeniti, in sicer poročnika Esa Seestea, ki je lansko jesen nastopal v telovadnem dvoboju med Nemčijo in Finsko v Berlinu in zmagal med posamezniki Brez dvoma je razen tukaj omenjenih predstavnikov finskega športa še mnogo drugih manj znanih, ki so sedaj tudi na fronti in gotovo tudi vsak po svojih najboljših močeh vztrajajo na svojih mestih. • • Ssm in tf a po svetu Italijanski boksar Musina je izgubil V Goeteborgu na Švedskem sta se sestala oba bivša evropska prvaka najtežje kategorije, in sicer S ved Olle Tandberg m Italijan Luigi Musina. Po skoraj izenačeni borbi, ki je bila tehnično na zelo visoki stopnji, se razsodišče po končanih 10 krogih ni odločilo za splošno pričakovani re_ mis. temveč je priznalo Tandbergu zmago po točkah, ki je vsekakor izredno tesna in skoraj nekoliko pristranska za Šveda Tandberg je s to zmago beležil peti zaporedni uspeh kot poklicni boksar v 5 b-rb-h, medtem ko je Musina po 237 nastopih nezaeluženo doživel svoj prvi poraz. Tandberg se bo dne 7. februarja sestal v Stuttgartu s Koblinom. medtem ko se bo Musina dne 1. marca v Berlinu boksal z nemškim prvakom Rihardom Vog-tom za naslov evropskega prvaka v pol-težki teži. Hrvatski državni vodja za šport in telesno vzgojo je izdal odredbo, po kateri mora biti bivši »Runolistov dom« na Slje-menu do nadaljnjega na razpolago ranjenim ustašem in domobrancem. 18 drsalcev za hitrostno tekmovanje bo_ do Dunajčani poslali na prvenstveno prireditev, ki bo konec januarja v Celovcu. Pri seniorjih so se vsekakor morali odreči Wazuleka, ki zaradi težke rane s fron_ te ne bo mogel nikoli več gojiti svoje priljubljene športne panoge, in tudi znanega Štiepla letos ne bo na startu. a Sabatini: -4b DOTA IN SRCE _______ lllll »Ne zamerite mi, gospod de Luvnes,« je hlipnil. »Na mojo vero! Stvar ni za smeh, in dasi ie bilo moje vedenje bolj radostno kot vljudno, vam dam vendar besedo, da ie moje občudovanje do vas še mnogo večje od moje osuplosti. Gospod de Luy-nes.« ie dodal in iztegnil roke, »v Parizu žive lažnivci. ki so vam ustvarili slab sloves, ljudje, ki so se smejali, ko so zvedeli, da sem vam dovolil iti v Reaux. ker ste mi s častno besedo obljubili, da se vrnete, ako ostanete živi. Njegova prevzvišenost me ie ozmerjal s tepcem in me ie hotel odpustiti iz službe; zdaj pa imam dokaz, da moje zaupanje ni bilo slabo poplačano, ker se, čeprav vas imajo za mrtvega, niste obotavljali stopiti predme in mi predati svoj meč.« »Gospod, nikarte. prosim vas!« sem vzkliknil, kaiti njegovi pokloni so mi bili takisto zoprni kakor malo prei njegova neobrzdana veselost. Montresor pa se ni in ni hotel unesti, in ko mu je nazadnie zmanjkalo sape in besed, je vzel moi meč ter mi ga vrnil z mojo besedo vred, rekoč, da sem prost. Svetoval mi je pa. naj pustim, da me imajo liudie še naprei za mrtvega, in naj ogta-vim Francijo Mojo zahvalo in moje ugovore je kratko odbil ter poklica] eostilničarko. naj prinase Predsedstvo Italijanske veslaške je na zadnji seji sklenilo prevzeti organizacijo evropskega veslaškega prvenstva, ki naj bi bilo v septembru v Milanu V glavnem mestu Lombardije je bila zadnja »mirovna« prireditev te vrste leta 1938., na kateri je imela največ uspehov Nemčija. Italijansko veslaško prvenstvo bo izvedeno od 28. do 30. avgusta v Padovi. Zveza se je slednjič odločila tudi za to, da bo Italija poslala močno zastopstvo na evropsko kajakaško prvenstvo, ki bo od 14. do 16. septembra na Starnberškem jezeru pri Monakovu. Rumunski državni prvak v hokeju na ledu je postalo moštvo Juve.ntusa iz Bukarešte, ki je zmaglo nad krajevnim r.a-sprotnikom Venusom z 2 : 0. Hrvatski kegljači so v Nemčiji po porazu v Leipziga in zmagi v Wernigerode nastopili še tretjič, in sicer proti najboljšim kegljačem Monakova. Rezultat je bil 1551 : 1507 točkam za Monakcvo Najboljšega igralca so imeli Hrvati v Komboiu, ki je zrušil 405 kegljev. Pred 20.000 gledalci je Brazilija prerra. gala Čile v Montevideu v borbi za južnoameriško nogometno prvenstvo s 6 : 1 (2 : 1). Tekma je bila odigrana ponoči pri umetni razsvetljavi Z Gorenjskega O zemeljskih zakladih na Gorenjskem razpravlja gorenjski tednik in pravi, da se narava nasproti Gorenjskemu gotovo ni :z-kazala za mačeho. Ne le, da ima ležela vse pogoje za marljivo obdelovanje zemlje, marveč je dala svojim prebivalcem tudi drugače še mnogo možnosti za zaslužek. Tako so zaradi gozdov nastale številne žage in s tem je bila dana potrebna zaslomba tudi rokodelstvu, ki prideluje les. Prejšnja Stoletja so se pošteno trudili, da bi dvignili izkoriščanje rud in žlahtn h kovin. Posebnega pomena je bilo pri tem seveda vedno železo, toia iskali so tudi žlahtne kovine, zlato in srebro. Iskalci zlata pa m&nda niso bogve kaj obogateli, tako vsaj kaže Valva-zorjevo poročilo. Za časa tega zgodovinarja so bili posl; iskalcev zlata slabi, taka da so se kmalu le še priseljenci brigali za lesketa jočo se kovino. Domače prebivalstvo je bilo bolj realistično. Ni hotelo kar brez truda obogateti, ampak s- je ustvarilo za ta kratne prilike nikakor ne majhno in skiom-no železno industrijo, ki se je vzdržala do današnje dobe. >4 MAJTE V .JUTRU 4! Službo dobi beseda L —.60, taksa —.60, >.a daianje naslova lil za šitro L 3.—. Čuvaja po možnosti veščega vrtnar stva in italiianščine iščemo. Prošnie z navedbo referenc nasloviti na EIAR, Radio Ljubljana, Ulica 3. maja 4. 1023-1 Urarskega pomočnika perfektnega, s.imostoinega z lastnim kompletnim orodjem takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten urar« 1025-1 Kuharico veščo vseh gospodinjskih del sprejmem takoi Naslov v vseh posl. Jutra 1026-1 Hišno pomočnico sprejmem za 1. februar. Na slov v vseh posl. Jutra. 1015-1 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Službe išče fl Kupim •eseda i - .60, taksa — -o0. •v daianje naslovi ti) n šifro t 3.— Gospa inteligentna, srednjih let, zeli mesto gospodinie pri holišem samostojnem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrstna gospodinja«. 992-2 tieseda L —.30, taksa — .60, daianie naslova tli za šitro L 2.—. Harmoniko in klavir poučuje gospa po hitri in uspešni metodi. Obenem temeljit pouk teorije. Poučuje začetnike tudi v man;ših skupinah (3 do 4 uč.) Naslov v vseh posl. Jutra. 988-4 Pouk v smučanju nudi smučarski učitelj. Na slov v vseh posl. Jutra. 1024-4 beseda L -.60, UKU —.60. <9 daianje naslov* tli u iitro l 3.— Medicinske steklenice m zelenke, oprane kupi le karna mg. Bahovec, Kongresni trg, Liubliana. 786-7 Robidov list lahke vso zimo nabirate in doma sušite. Kupuje in naiboliše plačuie vedno (.•roj) >• it Ljjbiiana, Ir žaška cesta U. 633-7 Kože domačih zaicev, domačih mačk, veveric, lisic, dihur-lev, kun, vider kupuie L. Rot, krznarstvo, Liubliana. Mestni trg 5. 44-7 Perje za odeje kupim. Krznarstvo Rot, — Mestni trg. 742-7 Perzijsko preprogo kupim. Ponudbe pod »Preproga« na ogl. odd. Jutra 1012-7 Smučke malo rabljene, z robniki, kupim. Tel.: 33-47. 1035-7 m rteseda I - .60. taksa - .60 'j daianie aaslovi tli ta iifre l i.— Cyan kapsule zopet v zalogi. Lekarna magister Bahovec, Kongresni trg. 785-6 Ročno blagajno (50 cm dolgo) ogmavarno težke konstrukciie, šivalni stroi Singer in Bidermayer mizo ugodno proda Golob, Gallusovo nabrcžie 29 1017-6 Krzneni plašč krt, naprodai. Na ogled salon Kancler. Ulica 3. ma ja 3-III. 1010-6 Štedilnik kompleten, prostostnječ, 3 plošče, za gostinski obrat prodam za polovično ceno. i Naslov v vseh posl. Jutra 1 1039-6 Vdani v voljo Vsemogočnega v neizmerni boli sporočamo vsem, ki so ga poznali, da je Gospodar življenja in smrti poklical danes k Sebi nadvse skrbnega moža, predobrega ata. brata, gospoda "avčiča valgo Svedrač posestnika, psrtilnicarfa In klpšavničaffskega mojstra Dočakal je 52 let, po kratki bolezni smo ga izgubili za vedno. Pogreb našega dragega ata bo v četrtek, dne 22. januarja t. L ob 4. uri popoldne iz Zg. Šiške, Celovška cesta 180, na pokopališče v Dravi je. Ljubljana, dne 20. januarja 1942. FRANČIŠKA, roj. TEHOVNEK, soproga; MARA, LJUBA, RADA, hčerke; FRANC, JANEZ, VINKO, bratje ter ostalo sorodstvo Radio »oni. i uu uui — -*>0, za daianje naslova tli tt iifro l i.—. Radioaparat Lokali Beseda ■ oo. um — .00 za daianje naslov* tli za iitro l ».—. Gostilno dobroldoco z uiventar- 4—5 cevni, malo rabljen, jem oddam aa račun ali kupim takoi. Ponudbe na v najem resnemu pjnud-ogl. odd. Jutra pod »Ra- niku Ponudbe poslati na dio« 1033-9 ogl. odd. Jutra z naved ' bo sposobnosti, kavcije ali odkupa pod »Točko.. 944-19 Sobe išče Avto, moto ocscu* 1 lak*. za daianie naslova ali za šilro l ).—._ BMW 250 ccm motor v odličnem staniu zelo ugodno prodam. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče) 1029-10 Pohištvo r»e»cu« . »o oo. rt laian|t 3asiov» tli u titro l J.— Elegantno spalnico orehova korenina, ugodno proda pohištvo Gluhak, — Liubliana, Florianska 19. 1014-12 butu. ■ .»* . - .ot. za daianie aasiova tli u iifro l J.—. Hišo z vrtom v bližini Ljubliane za cca 80 tisoč lir kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoi« 1021-20 Parcelo : v Jarnikovi ulici med : Daksovo m Pirševo vilo v i bližini stadiona prodam, i Ponudbe po možnosti z na , vedbo cene nai se pošlie-' jo na upravo lista pod šifro »Parcela 140«. Stavbi-šče meri 600 m2. na ce-1 sto ne odpade nič. 1011-20 Oblačila »eseaa 1 .60. .aksa -.60. ts iaianjt naslova tU a iifro l J.— Smučarsko obleko Jamsko in moško lovsko obleko z dvoinimi hlačami — samo dvakrat r.ošeno — čista volna — »e poceni proda pri kroiaču Pahoru v Slonu, Prešernova ulica. 1036-M rteseda I -.60. taksa —.60 >r Haianje naslova tli z» iifro l ».— Čisto sobo oddam enemu ali dvema gospodoma. Zračna v cen- trumu mesta. Iršič Marija, Streliška ul. 10. 1020-23 INSERIRAJ V „ JUTRU" - >cu. • ov. KUa -J*.. lutnje naslova ali u iifro L J.— Svetlo sobo prazno ali enosobno stanovanje iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 1028. 1028-23a Sobo z 2 posteljama ako mogoče z divanom za takoj — iščem. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »3000« 1009-23a Gospodja s hčerkom traži sobu sa jednim 1I1 2 krevetom; može 1 u zaied-ničku sobu boljoj gospodu. Ponude na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 1032-230 Opremljeno sobo s strogo separatnim vhodom v mestu išče gospod večkrat odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Liubljančan«. 1031-23a Glasbila Ocscu. • uc, taks. - -oo, za daianje naslova tli m iifro L J.—. Izgubljeno ">cstu. 1 -OC. laks. O«, daianie naslova tli ti šifro l i.—. Usnjena rokavica leva, se ie izgubila po Pre šernovi. Poljanski in Domobranski cesti. Pošten najditelj naj jo proti odškodnini odda v ogl. odd. Jutra, ker mn nič ne koristi. ali pa zahteva še desno rokavico, ki jo proti odškodnini dobi. 1019-28 Zlato zapestnico ie izgubila včerai begunka od bolnice in Emone do Šiške. Proti nagradi jo je oddati v ogl. odd. Tutra. 1013-28 Pianino ali klavir dobro ohranjen vzamem v najem. Ponudbe z navedbo znamke ali najemnine na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli« 989-26 Filatelija beseda i 60. taksa —.60, za daianje aasiova tlj za iifro L 3.—. Filatelisti pozor! Naiugodneie kur>ite in tudi vnovčite znamke vseh kontinentov do posledniih oku-pacnskih znamk v kn'iearni Janez Dolžan, Liubliana, Stritarjeva 6. 6-39 tteseda 1 »o. taksa — .60. za daianie naslova ali za iifro l 3.— PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 ZAHVALA Prijateljem in znancem, ki so izkazali čast in spoštovanje naši ljubi mami MARIJI GRUDNOVI na njeni zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, pevcem Glasbene Matice za ganljivo pozornost in vsem, ki so nam stali prijateljsko ob strani, se iskreno zahvaljujemo. LJUBLJANA. 19. januarja 1942. Rodbine: GRUDNOVA, PERNETOVA in TOMŠIČEVA. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice naznanja žalostno vest, da je umrl član njenega nadzornega odbora, gospod ISiael Kavčič posestnik, trgovec in gostilničar v Ljubljani Zaslužnemu in požrtvovalnemu sodelavcu bomo ohranili časten in hvaležen spomin. Ljubljana, dne 20. januarja 1942. še en pribor, da bova skupaj večerjala. Med jedjo mi je spet prigovarjal, naj grem v tujino. »Kajti, tri sto peklenščkov,« je dodal, »Mazarin je podoben steklemu psu, odkar je predvčerajšnjim zvedel, da je šla nečakova ženitev po vodi.« »Kako?« sem vzkliknil. »Mar že ve?« »Seveda ve; in Če bi slučajno slišal, da se vaše kosti še sprehajajo po zemlji, stavim, da bi se vam zgodilo kaj hujšega kakor Evgenu de Canaplesu.« V odgovor na moja vprašanja je nazadnje povedal, da je bil Evgen dan pred menoj prispel v Pariz in hitel naravnost v Palais Royal. Gospod de Montresor je bil v predsobiu na straži in zaradi Canaplesove vidne razburjenosti in slabega mnenja, ki ga je imel o njem Mazarin, so pozvali poročnika v kardinalov kabinet, kaiti njegove pre-vzvišenosti ni prav nič mikalo, da bi si pridobil sloves neustrašnega človeka. V svoji divji radosti nad tem, kar se ie bilo zgodilo, in nad klavrnim izjalovljenjem Mazarinovega načrta je bil Canaples zelo nepreviden in ni bog-vekaj izbiral besed. Po vsem, kar mi je pripovedoval Montresor, sem uganil, da si ie hotel Tvonin brat napasti oči nad kardinalovim porazom in mu sam prvi sporočiti zlo novico. Drzno, malo da ne zasmehljivo mu je povedal vso zgodbo in Mazarinova togota, ki jo je že to. kar je slišal, do skrajnosti razpalilo, se ie neurno izsula na Canaplesovo glavo. Kardinalov odgovor na njegove predrznosti ie bil ta, da le poklieal Montresorja ter mu ukazal, naj prime mladega človeka in ga odvede v Bastiljo. Ko je Canaples osupel in iztreznjen ogorčeno vprašal, na osnovi kakšne obtožbe mu jemljejo prostost, se mu je kardinal v oči zasmejal, rekoč, da »tisti, kdor poje, plača«. »Pravkar ste nekoliko preveč peli,« ^e dodal njegova prevzvišenost, »zdaj boste pa plačevali s tem, da boste nekaj časa sedeli na hladnem v Ba-stilji, kjer boste lahko iz temne celice po mili volji zavzdihovali ,De profundis'.« »In mene ni imenoval?« sem tesnobno vprašal Montresorja, ko je končal. »Niti enkrat ne. Zanesite se name, da bi bil opazil. Ko sem odvedel Canaplesa, je kardinal, kakor slišim, sčdel za mizo in še tresoč se od jeze napisal pismo, ki ga je neutegoma poslal vitezu Ar-mandu de Canaplesu v Blois.« »Nedvomno pripisuje meni večino krivde za to, kar se je zgodilo,« sem mozgal kar naprej. »Niti sluti ne, da ste imeli prste vmes. Davi mi je tožil, da je škoda, ker vam niso pristrigli peruti, preden ste prišli v Pariz, in da je mimo drugega tudi njegova napačna prizanesljivost povzročila mnogo zla. Tako torej vidite, gospod de Luy-nes, da bi bilo vaše nadaljnje bivanje v Franciji zelo nevarno. Svetujem vam, da se obrnete v Španijo. To je bojevita dežela, kjer čaka vojaka časten in tudi dobičkanosen posel.« Njegov nasvet se mi je zdel dober, a kako naj ga ubogam? Tedaj sera se »pomnil prijaznega pisma gospe de Chevreuse. Nobenega dvoma ni bi-da mi bo tudi to T>ot oomagala. In komai me lo je prešinila ta misel, sem že sklenil, da jo drugi dan obiščem. Po storjenem sklepu sem tako veselo nazdravil tovarišu kakor že mnogo mesecev ne. Iz vsakega kozarca, ki sem ga zvrnil vase, se mi je zdelo, da me gleda Ivonin sladki obraz, ki se zrcali na površini rdečega armagnačana; ta obraz je bil zdaj žalosten, zdaj poln očitanja; pil sem, pil — in sleherni kozarec je bil na njeno zdravje. XXI. Vitez de canaples zarotnik. Drugi dan je bilo še blizu eno uro do poldne, ko sem se v zaprti kočiji peljal čez Pont Neuf, namenjen v sijajni dvorec nasproti Jakobincev. ki se imenuje Palais de Luynes in ima nad vhodom izklesan naš rodbinski grb. Po naročilu, ki sem ga bil dal, je Michelot stopil z voza, a zvedel ni drugega kakor to, da je gospa na kmetih. Lakej, do katerega se je obrnil, mu ni vedel povedati, kam je šla, niti ne, kdaj pride nazaj v Pariz, in tako sem moral poparjen nazaj v ulico St. Antoine in še nadalje ostati skrit in nestrpno čakati, da se teta vrne. Vsak dan sem pošiljal Michelota v Luynski dvorec, da bi dobil zaželeno novico, in vsak dan se je vrnil z istim klavrnim poročilom: o gospe voj-vodinji še ni glasu. 1NSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. - izdaj, ra konzorcij »Jutra, Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot ttokarnarja: Pran Jeran. - Za UKratnl del J. odgovoren Oton Chrbtof. - Val v Ljubljani